Književnost in umetnost. Nove kn|ige in druge publikacije. —kpl Mejaši. Povest iz davnih dni. Odrasli mladini napisala 11 k a W a š t etova. Založila Učiteljska tiskarna. Cena elegantno vezani knjigi 25 Din. —kpl. Josip Ribičič: »Kraljica palčkov«. V »Kraljestvu palčkov« II. del. Uglasbil:^ Marij Kogoj. Lesoreze izdelal: Avgust Černigoj. Cena: 20 Din. Dobi se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. —kpl. France Veber: Problemi sodobne filozofije. Splosna knjižnica št. 9. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani 1923. 340 strani. Cena broš. 24 Din, vez. 30 Din. —kpl Izšel je Jugoslovenski sokolski koledar za 1. 1924. Uredil Miroslav Ambrožič. O knjižici izpregovorimo prihod- njič. —kpl Rodoljubive pesme u dva glasa i narodne dečje igre za osnovne i produžne škole kao i za niže razrede gradjanskih skola i gimnazija. Odobreno kao učbenik. Sredili: Svetoslav St. Radojčič, Branko Jagerovič, Djura Terzin. Izdanje Lipšica i Lampela — Subotica. Ocene. —k Mejaši. Povest iz davnih dni. Od- rasli mladini napisala Ilka V/aštetova. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno. vezani knjigi z originalno naslovno stranjo 25 Din. Ne samo za mladino tudi odraslemu se bo knjiga priljubila, tako najpriprostejšemu seljaku. kakor inteligentu. Naša povest, ki ne zastaja po zanimivem pripovedqvanju in izmeni dogodkov za napetim romanom, se vrši v času, ko so bili mejaši Slovencem Langobardi in ko so jim vsiljevali svojo kulturo Franki. Snov je vzeta iz zgodovine Slovencev, štirideset let po Samovi smrti ter se dogodki odigravajo na tolminskem gradišču in okolici, v Benečiji ter segajo na oglejski patriarhat in Virunsko polje, do karantinskih vojvod. Dogodki se odigravajo torej na slovenskih tleh, na zemlji, ki nam je bila ugrabljena po svetovni vojni. Biser kniigi je spretno opisovanje staroslovenskih običajev in pristna staroslovenska slovenska imena, ki jih srečavamo vseskozi. Knjiga kaže bojevitost in iunaške pohode Slovencev, s katerimi so si osvaiali zemlio in so prodirali na zanad. Če pričneš knjigo čitati je ne odložiš, dokler je ne prečitaš do konca. Mladini bo vzbujala knjiga ponos na našo zgodovino za časa naše samoštoinosti in ii bo vzbujala spoštovanje do naših pradedov. —k Jos. Ribičič: »Kraljica palčkov«. To delo je izdalo »Goriško učiteljsko društvo« v proslavo svoje petdesetletnice in s tem najlepše proslavilo svoj jubilej. Kulturna zgodovina našega naroda bo s ponosom kazala na vzgled, kako se je praznoval jubilej tam, kjer je bila stiska in nadloga največja. Ime tržaškega tovariša Ribičiča, sedanjega urednika »Novega Roda«, je pri nas že dobro znano, saj je njegova igra »V kraljestvu palčkov« šla po vseh naših prvovrstnih odrih in gre še dalje. To novo delo je nekako nadaljevanje »Kraljestva palčkov«, a vendar po svoji osnovni ideji popolnoma novo. Vsebina je sledeča: Palčki vzamejo v svoje kraljestvo siroto Anico in jo hočejo postaviti.za kraljico. Ona pa si le vedno želi tnamice, a ker jo ji ne morejo dobiti, jo vile začarajo, da spi kot mrtva. Kralj palčkov je tega posebno žalosten. — Pokličejo tedaj čarovnico, ki ji skuha čudežnih zelišč in jo prebudi. Vendar pravega življenja kljub temu ni bilo v deklici: manjkal ji je razura, srce in hrepenenje. Dobijo ji zdravil še za te darove, a to je bila za palčke prevara. — Ko prejme deklica še te darove, jo kronajo za kraljico. S temi darovi pa ni bila več za kraljestvo palčkov. Hrepenenje jo žene dalje v svet, kot lepo Vido. Godba pastirskih piščali jo izvabi v drugo življenje, v neznano svobodo. Palčki zelo žalujejo ob tej izgubi, a se iztreznijo in obljubijo, da ne bodo silili med ljudi, temveč živeli svoje nedolžno, po ničemer daljnem hrepeneče življenje. — Igra se konča v tihem občutju nad izgubljeno varljivo srečo. — V igri ni onih bučnih vnanjih prizorov kot jih vsebujejo skoro po vrsti pravljične igre, zabeljene s celim katekizmom koristnih naukov za življenje in smrt. Tem lepše in srečnejše je pa vpletena vmes vloga kraljevega norčka, ki s svojo modrostjo, nagajivostjo in humorjem oživlja ves svet palčkov, ki pa tudi najgloblje pojmuje tragiko kraljicc: da je spoznanje in hrepenenje po neznanem svetu usoden moment na poti iz brezskrbne, po ničemer hrepeneče mladosti — kraljestva sanj — v resnično življenje. — Razvoj dejanja je globoko utemeljen in igra teče brez stranskih sunkov nevzdržno naprej, držeč se vedno osnovne ideje. Jezik je kot izklesan — v celi knjigi sem našel le dve malenkosti — in slog prav dramatičen. — Ker je v igri tudi polno veselega življenja, jo bodo otroci prav z veseljem igrali, kot sem se prepričal pri skupnem čitanju. Treba pa bo za tako delo dobre priprave in skrbne uprizoritve, da bo razvidna vsa lepota tega dela. Globokegu občutja bo tieba zlasti v zadnjem dejanju, ki bo za otroke sicer težje, a tem hvaležnejše iz estetskih ozirov. V igri je posrečeno zlasti še to, da jo bodo uživali prav tako odrasli kot mladina: odrasli pač s poglobljenim čustvovanjem in razmišljevanjem. Veliko vrlino igre vidim v tem, da je z umetniškega stališča vse kaj druzega kot so navadno naše mladinske igre z vsiljivo diktirano tendenco kot surogat za manjkajočo, resnično umetnost. — Tudi »Kraljica palčkov« bo potovala po odrih naše domovine — kot prvovrsten kažipot lepote. — Knjiga ima tudi razkošno vnanjo obliko, ilustracije, papir, kot se spodobi za dobro delo. Lesoreze je izdelal Avg. Černigoj, pevske točke je uglasbil Marij Kogoj. — Na takem delu in okusu moramo onostranskim tovarišem samo iz srca čestitati in se jim oddolžiti tudi z nakupovanjem. Dobi se v naših knjigarnah. Fr. Ločniškar. —k France Veber. Problemi sodobne filozofije. Pričujoči spis bi lahko imenovali avtorjevo apologijo filozofije, toliko z ozirom na filozofijo samo, kolikor z ozirom na njen stik bodisi z drugimi vedami, bodisi z ostalim vsakdanjim in nevsakdanjim življenjem. Kakor sam pravi, je namen knjige predvsem ta, podati tako enotno sliko sodobne filozofije, da bo čitatelj mogel spoznati njene glavne težnje in videti na njej to, kar je podrto in zrušeno, kakor tudi to, kar naj zopet na novo izpolni vse nastale praznine. Temu odgovarja tudi vnanja oblika spisa. Problem sledi problemu, najprej tako, kot ga pojmuje sodobna tradicija, potem pa tako, kot si je njega rešitev zamislil avtor sam. Z ozirom na glavni namen spisa se tudi nikjer ne spušča v velike podrobnosti, temveč skuša odkriti več ali manj načelne in tipične strani vsakega vprašanja, posebno pa one, ki segajo preko mej znanosti tudi v temne globine ostalega sodobnega življenja, vsakdanjega in ne vsakdanjega. V zvezi s svojim glavnim namenom skuša avtor tem potoni obenem ad okulos pokazati, kolik ponien gre prav v naši dobi filozofiji kot samoniklemu kultuniemu činitelju in kako raalo je upravičeno nje pojmovanje s strani večine sodobnega omikanstva. katero uprav na tej točki lastne dobe ne umcva, temveč sledi slepo zastarelim nazorom druge polovice prejšnjega stoletja. Zato lahko knjigo toplo priporočamo vsakerau, ki mu je na tem, da prouči psihološko strukturo naše dobe tudi z onih plati, ki jo nepremagljivo ločijo od nedavne preteklosti. —k Rodoljubive pesme u dva glasa i narodne dečje igre od Sv. St. Radojčiča. B. Jageroviča i Dj. Terzina. Sadržaj: Osnovni pojmovi. Srpska himna. Jarko sunce odskočilo. Lepa naša domovina. Mio je cvetak. Domovini. Naprej. Ustajustaj Srbine. Ja sam Srbin. Dok je nama. Ja sam mlada Srpkinja. Himna. Jelenče. Biljana. U ranama. Sokolovi moji tiči. Rado ide srbin u vojnike. Uzo deda svog unuka. Majska pesma. Ja... Čelica. Cic. Brankovo kolo. Vivak. Baže Bratinstva. Doline tutnje. Pesme iz dačkog venčiča. Tamo daleko. Potočara. Dva se tiča. Od Bosne se. Domovino. Oj Srbijo. Orao klikče. Komitska pesma iz Prilipa. Pesmo moja. Sokolska himna. Iz II. Rukoveta. Srem, Banat i Bačka. Himna Sv. Savi. Slovenac, Srbin i Hrvat. Durdev-dan. Sabljo moja. Nek med' nama ljubav vlada. Srbine živi. Smesa srp- pesama. Lada se kreče francuska. Čini ne čini. Pesma srpskih sokolova. Srpkinja. Pastireva pesma. Zagrljeni slogom bratskom. Oj sloveni. Balkanska himna. Maširala Kralja Petra garda. Komitska. Srpski barjak. Njigra mila Njigra. Ori mi se. Sokoliči Aleksandru. Naša otadžbina. Vila Velebita. Pesma srpskih komita. Rastanak. Kapija. Vrabac. Ja posejah lan. Mala lasta. Čora. Mi smo deca vesela. Kalilo. Ko je moje gušče ukro. —k »Ženski svet«. Enajsta številka »Ženskega sveta« prinaša sledečo vsebino: Obrazi in duše IX. — Eliza Orzeszkowa (Dr. Iv. Prijatelj). — A. I. KuprinHočevarjeva: 01 e s j a. — Dr. Iv. Lah: Gabrijan in Šembilja. — Manica: Štirje akti. — Š.: Gospodinja in služkinja. — O socialnem delovanju .londonske reševalne armade. — LjermontovMatelič: Tamara. (Pesem). — Izvestja: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. Higijena. — Kuhinja. Gospodinjstvo. — Književnost. — Razgovori. — Priloga z rišelje risbami in križci. — S prihodnjo številko se zaključi prvi letnik »Ženskega sveta«. Opozarjajo se cenj. naročnice, da pravočasno obnove naročitev za prihodnje leto, ker prihaja v Jugoslavijo le omejeno število izvodov tega lista. — Uprava ponovno obnavlja prošnjo, da naročnice poravnajo zaostalo naročnino za tekoče leto. Žal je še mnogo takih, ki se na prošnje uprave, ki so bile zamudnicam dostavljena s položnico celo pismenim potom (kar povzroča nov trošek upravi), še vedno niso odzvale z naročnino. Presenetljivo in žalostno je dejstvo, da kljub temu, da imamo o vsaki priliki polna usta sočutnih besed za naše neodrešene rojake, smo v dejanjih proti njim tako brezbrižni. Dolžnost je tedaj vsakega naročnika in naročnice, ki je prejemal »Ženski svet«, ne da bi bil vrnil takoj prvo številko, da naročnino za tekoče leto takoj poravna. —k Pohorje. Spisal Janez Koprivnik. Vsebina: Janez Koprivnik, s sliko. Zemlja in ljudstvo: Lega in meje, zem. značaj, vode, geologična sestava. Kamenine in rudnine: Prvotnine. arhajski skrilniki, gromačni skrilniki. Gospodarstvo. Krajepis. Zgodovinska črtica: Predrimski čas; rimska doba; občno preseljevanje narodov; naseljevanje Slovencev; turški navali; kmetski punti; francoske vojne; po francoskih vojnah. Knjigo krasi 20 lepo odtisnjenih slik. Toplo priporočamo. Naše narodao prosvetao delo. —p IZŠEL JE PRVI ZVEZEK KNJIŽNICE »ŠOLSKI ODER«, ki ob* sega živahno igrico »POVODNI MOŽ« od Josipa Korbana in »BOŽIČNO PRAVLJICO« od Fr. L. S tem je izvn šena dolgoletna želja učiteljstva na po-krajinskih skupščinah in so realizirani tozadevni sklepi. S tem pa ni izvršeno vse! Ako hočemo, da bo knjižnica pro* spevala in da se bo založilo čimveč igric je ireba gledati na to, da se bodo zat loženi zvezki razpvodali. Zato naj uprU zoritelji naroče ob vsaki uprizoritvi to' liko zvezkov, kolikor je vlog in še za šepetalca in režiserja po en zvezek. Rat čun poravnajo po uprizoritvi. Saj je cena najnižja kar le mogoče in se je tudi papir in oprema uredila po tem načelu. Cena izvodu je samo 5 Din. — Vsaka šola naj obenem naroči k igricam vsaj po en izvod napevov, ki so posebej litografirani. — Igrice so prav primerne tudi za uprizoritve sokolskega nara* ščaja. —p UPRIZORITELJE »ŠOLSKE; GA ODRA« OPOZARJAMO, da daje dovoljenje za uprizoritev igric, ki izidet jo v knjižnici »Šolski oder« POVER* JENIŠTVO UJU V LJUBLJANl, ker je uprizoritev brez dovoljenja nedos pustna. Tudi rokopisno razmnoževanje igric je zabranjeno. Uprizorifelji naj se torej kratkim potom obrnejo z dopis* nico za dovoljenje uprizoritve na Po> verjeništvo UJU v Ljubljani in dobe takoj odgovor. Šolski odri in pevski zbori. —po Prekmurje. Učiteljski zbor drž. mešč. šole v Murski Soboti priredi s svojimi učenci in učenkami — B o ž i č n o akademijo — v _oboto 22. dec. 1923 ob 8. zvečer v dvorani g. Dittricha s sledečim sporedom: Aškerc: Mi vstajamo. Gregorčič: V pepelnični noči. — II. Petje: Sattner: Opomin k petju, Nazaj v planinski raj. Silcher: Molitev; Hribar: Oj hišica očetova. — III. Dramatična slika v 1 dejanju: Preddvor nebes. — IV. Prizor ob razsvetljenem božičnem drevesu. Za ta namen so se priredile nove kulise, na kar se posebno opozarja. Cene prostorom: I. prostor: 10 Din; II. prostor 8 Din; III. prostor 5 Din. Stojišče 1 Din. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Denar se uporabi za mladinsko knjižnico in za sklad šolskega izleta. K obilni udeležbi vabi ravnateljstvo. Naša gospodarska organizacija. PRAVKAR IZŠLO: »NAROBNE PRAVLJICE IZ PREKMURJA« priredila KONTLER IN KOMPOLSKI. Knjižica obsega 128 strani, je ilu: strirana in stane trdo vezana 15, mehko pa 10 Din ter je namenjena pred vsem naši mladini in priprostemu Ijudstvu. NAROČA SE PRI ZALOŽNIŠTVU: »UČITELJSKI DOM« V MARIBORU. —g Ganglov kamen za učiteljski konvikt. Učiteljski zbor V. mestne deške osnovne šole v Ljubljani 45 Din; učiteljski zbor 5razredne osnovne šole v Kranjski gori 50 Din; učiteljski zbor v Borovnici 100 Din. Hvala! Živili darovalci in nasledniki! —- Jakob Dimnik, blagajnik. —g Članarlna in darila za učiteljski konvikt. Šolsko vodstvo v Št. Jerneju na Dolenjskem 16 Din. Hvala! Iz naše stanovske organizacije, Iz poverjeništva UJU v Ljubljani. Vsera okrajnim učit. društvom! Te dni smo razposlali članske izkaze v izpolnitev in kolikor mogoče hitro vrnitev. Društveni predsedniki ozir. tajniki ali blagajniki naj se potrudijo, da bo imelo Strokovno tajništvo UJU te sezname, razun po 1 izvod, ki ga obdrži domače društvo, najkasneje do 1. januarja v rokah, kajti mora biti red v domačem društvu, pri poverjeništvu in upravi listov, kot v centrali. Ako hočete imeti red, bodite sami točni! — Nadalje javite tudi pri novih društvenih volitvah novo izvoljene odbore kakor tudi vsako izpremembo v društvu. — UJU poverj. Ljubljana. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: = DRUŠTVO U&TELJIC V LJUBLJANI ZBORUJE v četrtek, dne 27. decembra ob 10. uri dopoldne na dekliški šoli pri Sv. Jakobu. Med drugim je na dnevnem redu predavanje gdč. A. Štebijeve o feministični alinanci, ki se je pred kratkim ustanovila med zastopnicami držav Male antante. Ker je prav, da so o ženskem gibanju tudi slovenske učiteljice informirane, in da zavzamejo v tem vprašanju svoje stališče, pričakujemo čim številnejše udeležbe. = Okrajno učiteljsko društvo za ljubljansko okolico ima zborovanje dne 5. januarja 1924. ob 9. uri na šoli na Ledini v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Nekaj smernic, ki naj jih pozna osnovnošolski učitelj o vzgoji in pouku slepih (poroča strokovni učitelj Josip Kobal). 3. Spomini ob 4. obletnici bojev v Dobrudži (poroča tov. Josip Gole; nadaljevanje). 4. Službena pragmatika; članarina; zvišanje članarine itd. V smislu sklepa odborove seje z dne 8. decembra morajo poravnati vsi člani zaostalo članarino do 5. januarja 1924. sicer se jih črta iz seznama članstva. Udeležba obvezna. Poročila: + UCITELJSKO DRUŠTVO ZA POLITICNI OKRAJ LJUTOMER je zborovalo dne 8. novembra t. 1. pri Sv. Križu ob navzočnosti 46 članov. Stanovske in šolske zadeve. Stalnim poročevalcem važnih člankov »Narodne Prosvete« in »Učitelja« se javita tov. Gabrijelčič in Pertl. — K razpravi tov. Skulja zadevajoči socialno ustanovo učiteljstva za Slovenijo, natisnjeno v obeh kongresnih številkah »Učit. Tov.« zavzame članstvo stališče na občnem zboru, ker je zadeva važna in jo je temeljito proučiti. — O temah za predavanja bo v bodoče določal stalni konferenčni odbor. — Članstvo se poziva, da pristopi z deleži k »Tvorniei učil«, lovci pa, da omenjeni tvornici pridno pošiljajo živali. Tov. viš. šol. nadzorniku Engelbertu Ganglu se pošlje čestitka k 501etnici. — Upravnemu svetu Učiteljske tiskarne se sklene vposlati vlogo, da cene šolskim knjigam po možnosti zniža, za siromašno deco pa uvede izvode zastonj. F. S. Učit. Tajnica podružnice F. S. poroča, da članstvo ni bilo deležno ugodnosti četrtinske vožnje o priliki potovanja s službenega mesta domov in obratno, dalje, da na vloge na poverjeništvo in centralo sploh ne dobiva nobenih odgovorov ter da je obvestilo o delegacijskem zborovanju, ki se je vršilo dne 1. novembra t. 1. dospelo šele dne 31. oktobra itd. Stališče, ki ga bo zavzel odbor F. S. napram navedenim dejstvom. ima isti javiti na občnem zboru. Predavanje: Tov. And. Horvatič predava o Iv. Mažuraničevem cpu »Smrt Smail-age Čengijiča« kot odlomku iz srbohrvatske književnosti. Volitve. V stalni konferenčni odbor za ljutomerski okraj so bili izvoljeni tov. Mara Kocuvan ter tov. Gabrijelčič in Horvatič, za gornjeradgonski okraj pa tov. Janšovec Erlinda ter tov. Žel in Mavrič. V odbor za okrajno učiteljsko knjižnico so bili za Ijutomerski okraj izvoljeni tov. Julika Robič ter tov. Čeh in Kovič, za gornjeradgonski okraj pa tov. Marica Pušenjak ter tov. Menhart in Koprivc. V okrajni šolski svet ljutomerski je bil zastopnikom učiteljstva izvoljen tov. Andrej Horvatič. RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE. Po pooblastilu višjega šolskega sveta z dne 28. novembra 1923, štev. 14.425 se razpisuje na štirirazredni osnovni šoli v Št. Petru pri Novem mestu učiteljska služba v stalno namestitev. Pravilno opremljene prošnje je vložiti po predpisani službeni poti pri okrajnem šolskem svetu v Novem mestu do 10. januarja 1924. Okrajni šolski svet Novo mesto, dne 3. decembra 1923. RAZPIS UCITELJSKE SLUŽBE. Na dvorazrednici v Koprivici se razpisuje nadučiteljska služba s prostim stanovanjem v stalno namestitev. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože predpisanim potom najkasneje do 5. Januarja 1924 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet kozjanski, . B r e ž i c e , dne 30. novembra 1923. IZREDNA PRILIKA. Nadučltelj na dvorazrednici z velikimi gmotnimi ugodnostimi menja službo s tovarišem v kraju, kjer je vsaj meščanska šola dosegljiva. Posebno ugodno za mlade učit. dvojice ali z odraslimi otroci. Ponudbe »Madučitelj« na upravo. Št. 3781/o. š. sv. Razpis Dadučiteljskih in učiteJjskih služb.  V novomcikem okraju se razpisujejo z dovolitvijo višjega šolskega sveta z dne 7. novembra 1923. št. 12.862, nastopne nadučiteljske in učiteljske službe v stalno namestitev: • ' K-0 & ce NJ 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13 14. 15. 16. 17. 18. 19. Ajdovec  Dobrniče  Dolž  Dolenje Karteljevo . . Dolenja Topla reber . . Gabrje  Hinje  Mirna  Novo mesto (deška) Orehovica  Podgrad  Podstenice  Poljane  Sela pri Hinjah . . . Sela pri Šumberku . . Stopiče.  Šmihel pri Žužemberku Zagradec  Žvirče  Število i -H o •o Ł o a. Razpisuje se služba za 1 aiil I 1 ali 1 ali l 1 1 1 alil ali 1 alil alil 1 1 ali 1 o g V kraju se dobiva 1 1 I i i i l l 1 1 Oporoba Prosto stanov. za nadučit. Prosto stanovanje za oba. Prosto stanovanje za oba. Samo za učitelja. Samo za učitelja. Prosto stanov. za nadučit Prosto stanov. za nadučit. Pravilno opremljene proinje (pri onih, ki prosijo prvič za stalno namestitev, tudi uradno zdravniško izpričevalo) naj se vlože pri okrajnem šolskem svetu v Novem mestu po predpisani službeni poti do dne 20 deeembra 1923. Okrajni šolski svet v Novem mestu, dne 14. novembra 1923.