ItogaiMcI Grad
lofkowci
'todovci
luiiono«
"*:!-<on m
iwio9»ofuo«bariQ
Konjtvti
PtoitnfOkot
Vui" ¡o
MURSKA SO BOTA
Hk RAKI ¿AN
49098900591,2
Irnkoi
•oc»»nc>
TURNI ŠČE
H'3V c'
ladmoJai
B«fcovci
Pmmic«
MN
(t.. -
rro9nm<i
¿jfeNŠovcfl
Sov|«kC>
* non^
• •
HlOptfajO
Slroi«!
RucmaiK
•ukovvc
0» oi|o i
roMai
&>ruko«
žiika
BfJf.nii
■ V. font.
ilopalHMC
bor
m r»oi|«»»c
»RNAVA
an, t
Cvtlkovci
ČAKOVEi

AR AŽDIN
L i cc
M0C«l|

V«r«idi B'rg '
OOilf.ri
! ADO30J
PREGRADA
^ Goni VdtrnKko
/oiuaof

šk»nč»vC
»mn.6 oplic«
flala rp*M|Q
ZLATAR
KRAPI NSKf JOPLICE v
'Tuh»i|»he .Toplic«
ZLATAR
BISTRICA
!arko»tM«G
IEDEKOVČINA

49098900591,2

geografski obzornik
časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo
KA ZA LO
lXnton Gosar: EKSKURZIJA PO JUGOSLAVIJI - ANALIZA PROGRAMA IN PREDLOG PRIPRAV	3
*/Marija Borštnar: EKSKURZIJA PO JUGOSLAVIJI	17
GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobraževanje. Izhaja štirikrat letno.
Izdaja Zveza geografskih društev Slovenije, Komisija za geografsko vzgojo in izobraževanje , Ljubljana, Aškerčeva 12. Uredniški odbor: dr Božo Kert, mag. Marija Košak, dr Franci Lovrenčak, Cita Marjetic, rriag. Metka Špes, Maja Umek Glavni in odgovorni urednik: mag. Slavko Brinovec
Upravnik: Cita Marjedč Lektor: Miha Mohor Cena posamezne številke: za člane ZGDS 3000 din, za študente 1800 din, za nečlane in ustanove 3600 din, za inozemstvo 2400 din. Plačujte na naslov: Zveza geografskih društev Slovenije, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 Žiro račun: 50100-678-44109 Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. G O izhaja s finančno pomočjo Izobraževalne skupnosti Slovenije Tisk: Veroljub Čpajakovič
GEOGRAFSKI OBZORNIK YU ISSN 0016-7274 let0 1988	letnik XXXV/2

-


-îaiçoaç
norfoM erhM itoijísJ 5i)s(.iaM «UiO :jünvn-iqlí
3 |wiél.J




UDK 91:379.822 (497.1) (049) = 863 UDC 91:379.822 (497.1) (049) = 20
EKSKURZIJA PO JUGOSLAVIJI - ANALIZA PROGRAMA IN PREDLOG PRIPRAV
Anton Gosar*
1. Uvod
Prejel sem program desetdnevne ekskurzije po Jugoslaviji s prošnjo, da jo ocenim, podam navodila za pripravo učencev in vodstva nanjo in izpostavim nekatere organizacijske in tehnične rešitve za probleme, ki bi se lahko pojavili pri izvedbi ekskurzije. Zadana naloga bo najbrž po obsegu presegla število strani, ki jih za objavo člankov ponavadi-ponuja Geografski obzornik, obenem pa tudi sposobnosti avtorja, ki je geograf (in ne umetnostni zgodovinar, arheolog ...) in le obdobno tudi turistični in pedagoški delavec. Zato nameravam večji del tega sestavka posvetiti pripravam na ekskurzije in terenska dela, glede na sposobnosti pa bom poskušal oceniti tudi program (in ne vsebine!) v tej številki Geografskega obzornika objavljene ekskurzije po Jugoslaviji. Omenjeno temelji na izkušnjah pridobljenih z delom s študenti (in ne učenci), pa tudi na vedenje o problematiki vodenja turističnih skupin, ki ga posredujem letno udeležencem tečaja za turistične vodnike.
Smoter ekskurzije po Jugoslaviji učencev enega od zadnjih dveh letnikov srednjih šol mora bili izobraževalne narave. Bogatiti mora duha, dopolniti znanja o pokrajinski fizični in družbeni stvarnosti in poglabljati vedenja o različnih vsebinah življenja in dela ljudi. Priprava nanjo naj služi vzbujanju interesa sodelujočih za spoznanji, ki naj jim jih program ekskurzije obljublja. Od ustrezne in dobre priprave je odvisno, ali bo ekskurzija vseskozi na strokovni ravni in za vse ves čas zanimiva ali pa se bo izrodila v turistično potovanje oziroma niti v to ne. Poročila iz mnogih turističnih ustanov pričajo, da izostaja pri slabo pripravljenih ekskurzijah tudi najosnovnejši kulturni duh in se le-te sprevrže jo v ponočevanja in pijančevanja. Zato niso redke ustanove, ki odklanjajo sprejem srednješolskih skupin.
Vodje ekskurzij po Jugoslaviji morajo zato stremeti za dosego naslednjih ciljev:
-	vcepiti učencem pravilen odnos do naše naravne in kulturne dediščine,
-	spoznati in ceniti različnost naše geografske, historične in družbeno-kul-turne stvarnosti,
-	razvijati pozitiven in kritični odnos do obstoječih in ustvarjenih vrednot
mag. geog., asistent, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika
3
in dobrin,
- opozori d na potrebo po humanističnem in ekološko osveščenem pogledu v prihodnost.
Če hočejo doseči vse te smotre, morajo uporabiti razpoložljive oziroma ustrezne metode in pripomočke, ustvariti razmišljujočo in ustvarjalno klimo pričakovanja in izvedbe in poudarjati kolektivno in posamično odgovornost za uspeh ali neuspeh ekskurzije. O pripravah na potovanje bomo govorili kasneje.
2. Ocena programa in izvedbe vzorca ekskurzije po Jugoslaviji
Učni načrt za ekskurzijo učencev po Jugoslaviji izpostavlja potrebo po spoznanju "naravnih, populacijskih, gospodarskih, zgodovinskih in kulturnih značilnosti" vsaj treh geografskih območij Jugoslavije - nižinskega, panonskega predela, gorate notranjosti Ualkana in obmorskega, mediteranskega območja Jadrana. Predpisuje tudi ogled glavnega mesta naše države in vsaj enega republiškega središča.
V nadaljevanju priobčeni program desetdnevne ekskurzije po Jugoslaviji vse zastavljene vsebinske smotre zadovoljuje. Predvideva obisk Beograda, Zagreba, Skopja, Titograda in Sarajeva, obenem pa prvi in zadnji dan namenja (tudi) spoznavanju ravninskega in gričevnatega predela Panonske nižine, drugi, tretji ter šesti, sedmi in osmi dan pa notranjemu, goratemu območju Jugoslavije. Vmesni dnevi (četrti in peti dan) omogočajo spoznavanje jadranske obale. Po programu sodeč so sestavljalci predvideli prevoz z avtobusom. Avtobus naj bi postal "drugi dom" udeležencem ekskurzije, saj bodo v njem najmanj petdeset ur (preko 3000 kilometrov) ali kar četrt vsega časa oziroma polovico, če vzamemo v obzir le potovanje podnevi. Napornost potovanja napoveduje že program. Avtobusne vožnje bodo v povprečju dolge okrog pel do šest ur dnevno, pri čemer program predvideva štirikrat celo preko 400 kilometrov dolge odseke poli oziroma, glede na kvaliteto cestišča, tudi dvanajsturne in dolgotrajnejše vožnje.
Bogastvo vsebinskega programa se zato tudi v tem primeru sooča s problemom in zmožnostjo animacijo učencev za dojemanje razlage vsebin na dolgih potovalnih odsekih. Medtem ko jih na začetku potovanja še lahko pritegnemo k sodelovanju ludi med daljšimi in nepretrganimi vožnjami v avtobusu, se kasneje sposobnost in volja po spoznavanju oziroma želja po vedenju sprevra; v svoje nasprotje: nezainteresiranost in utrujenost. Prevlado apatije prekinja obdobno le (eventualna) samovšečnost - izražena ponavadi v kasnejših izjavah: "Bil sem tudi na Ohridu" ali "Ogledal sem si tudi Mišo cvetja", ki pa vsebinskega ozadja oziroma poglobljenega vedenja in znanja ne vsebujejo. Zalo se zdi bolj umestno zadnje dneve (2-3 dni) namenili območjem, kjer so drugi motivi, denimo rekreacija in sprostitev, lahko vzporeden element vsebinsko zastavljenemu cilju ekskurzije. Izhajajoč iz teh spoznanj bi avtor lega zapisa smer predvidene poti obrnil in pričel potovanje z daljšimi odseki poti ter jih zaključil s krajšimi in sprošču-jočimi.
Seveda pa se zastavlja vprašanje smiselnosti desetdnevnega strokovno intenzivnega potovanja brez enega samega dneva počitka. Obenem je vprašljivo financiranje avtobusnega prevoza od izhodiščne do (iste) končne postaje ekskurzije. In končno je tu še pomislek, ali ne bi bilo pedagoško ustrezneje predvideno desetdnevno ekskurzijo preoblikovati v dve, pet- ali sedemdnevne ekskurzije z različnima strokovnima vsebinama. Prva bi lahko zajela
5
kraje in območja, lesneje povezane s Slovenijo (gravitacijsko, zgodovinsko, geografsko), druga pa bi predstavila manj znano podobo Jugoslavije. V prvem primeru bi lahko zajeli jugoslovanski prostor med Istro, Sarajevom in Beogradom, v drugem pa območja osrednje in jugovzhodne Jugoslavije. Medtem ko bi se v bližnja sosednja območja lahko popeljali izključno z avtobusom, bi ekskurzijo v bolj oddaljene predele Jugoslavije morali planirati kombinirano z različnimi prevoznimi sredstvi, ki bi omogočila nočni prevoz (ležalniki na vlaku, kabine na ladji) ali hitro jutranjo dostavo (letalo). Skupine učencev tfoideložnc rednih in izrednih popustov pri vseh naštetih prevozili. V izhodiščnem kraju (denimo: Skopju, Sarajevu, Dubrovniku) naj bi najeli avtobus, ki bi nas popeljal po začrtani poti ekskurzije.
Ogledi, predvideni v programu, so mnogoštevilni. Dejansko pokrivajo vse spektre strokovno interdisciplinarno zastavljene ekskurzije. Žal pa moramo ugotoviti, da so z izjemo naštevanja krajev geografske vsebine, ki bi jim bilo potrebno posvetiti pozornost, v glavnem izostale. Obenem se zdi program ogledov arhilektonsko-zgodovinskih spomenikov tako bogat in mestoma "turističen", da bi za poglobljeno spoznavanje manj znanih, a toliko bolj zanimivih geografskih in euioloških posebnosti ter posebnosti današnje dobe ne ostalo veliko časa. V programu ogledov bi zato poleg ostalega morali napovedali eksemplaričen primer podobe neke regije (na primeru zaokroženega območja, vasi, družbene skupnosti ali delovne organizacije) in posvetiti več pozornosti nekaterim edinstvenim naravnogeografskim elementom na mikro in makroravni.
Večje učenčevo zanimanje bo vzbudila dnevno zaokrožena problematika -vsebina, s katero ga bomo nameravali seznanjali preko celega dne oziroma se vanjo poglobiti. Zato je zaželeno že v programu ogledov predvideli le oglede, ki podpirajo temeljno tezo tistega dne in katerih vsebino nameravamo podrobneje obdelati in jo poslavili v širši kontektst naravnega in družbenega razvoja nekega območja. Poizkušajmo vsakemu dnevu ekskurzije dati delovni naslov in lemu prilagoditi večje število ogledov znanieuilosti kraja, območja ali potovalnega odseka. V tem primeru lahko nekatere oglede, ki jih priporočajo turistični vodniki, izpustimo, dodamo pa svoje ali pa nekaterim priporočenim posvetimo večjo pozornost. V primeru, Ua prečkamo več zanimivih regij, ki jim skupnega imenovalca ne moremo ali ne znamo dati, lahko prilagodimo temeljno vsebino tistega dne dopoldanskemu ali popoldanskemu programu. Izogibajmo se nenačelnemu, splošnemu in nepovezanemu razkazovanju posameznih znamenitosti ("peli mell") oziroma drobljenju lematik. V načelu naj ima vsak dan poleg navedb krajev, skozi katere se nameravamo peljati, že v programu določeno ustrezno temeljno vsebino in (v oklepaju ali za dvopičjem) naštete glavne znamenitosti, ki jih nameravamo obiskali in ki podpirajo zastavljen delovni naslov. Dnevov brez programa ali takih, na katerih bi se le vozili, ne sme bili! Izjemo predstavljajo lahko le taki, katerim smo namenili rekreacijsko ali sprostitveno vsebino.
6
Na primeru programa priobčene ekskurzije lahko izbiramo med naslednjimi pretežno geografsko obarvanimi dnevnimi delovnimi naslovi (možni pa so seveda še drugi, predvsem če v ospredje ne postavljamo družbeno geografijo) :
1.	"Narodnostna sestava Jugoslavije ter zgodovinska pogojenost SFRJ" ; "Tradicionalnost in progresivnost v sodobni Jugoslaviji";
2.	"Urbani razvoj Sarajeva: od srednjeveškega k mestu olimpijskih iger";
3.	"Reka, vir življenja - hercegovski kras in nerelvanska dolina";
4.	"Turistični dejavniki jadranske obale", "Privlačnost naravne in kulturne dediščine Jadrana";
5.	"Naravne katastrofe in politične spremembe na Balkanu";
6.	"Brezpotja Črne gore: zaščita naravne dediščine";
7.	"Kosovo - naravna in populacijska zakladnica", "Problematika avtohtonosti, alohtonosti, manjšin v Jugoslaviji";
8.	"Antična preteklost in moderna sedanjost", "Skopje - japonsko mesto na osmanskih tleh";
9.	"Industrijski gigant v unalni pokrajini: primer Crvene zastave", Zasnova južnoevropskega pan slavizma";
10.	"Beograd - naše glavno mesto?".
Delovni naslovi so lahko primerni za v oklepaju navedene dni ekskurzije. Iz predlogov je videti, da bi mnoge znamenitosti, navedene v programu ogledov lahko črtali. S tem bi ekskurzijo razbremenili balasta vsebinske narave in pridobili na času. Bolj bi se lahko posvetili obravnavanju osrednjih problemov, ki bi jih potem osvetlili z geografskega, zgodovinskega, političnega, sociološkega in drugih vidikov. Pri vsem tem pa ne bi pozabili na spomenike, posebnosti, znamenitosti, ki bi omenjeno vsebino ob poti potrjevali. Primerov za tako vsebinsko selekcijo ali eventualno dopolnitev najbrž ni treba posebej navajati. Omenimo le, da če se bomo prvega dne denimo odločili za enega od obeli predlaganih naslovov, najverjetneje ne bi bilo umestno posvetiti pretirano pozornost Kozari, Banja Luki, Plivskim jezerom in Zenici, saj bomo sorodne vsebine - predvsem pa rdečo nit naslova lahko sledili v Jasenovcu, Jajcu in Travniku ...
Obenem bi kazalo program dopolniti z obiski v tipičnih naselji^ ob poti. Tu bi na primeru poljske razdelitve in rabe, izgleda kraja ter ekonomske dejavnosti prebivalstva (v sodelovanju z domačini) lahko ugotavljali dejanski življenjski utrip podeželja: denimo v panonski nižini, na "goratem Balkanu", v Primorju ... Umestno se zdi predlagati tudi obisk enega ali več industrijskih ali kmetijskih obratov. V naslovu smo že nakazali možnosti za obisk dela proizvodnje Crvene zastave, sliko delovnega procesa in delo pa lahko učencem prikažemo tudi pri obisku enega od agroindustrijskih obratov Hepok-a ali Povardarja. Kot že omenjeno, vsakršen stik z domačini, predvsem strokovnjaki, učitelji in družbenopolitičnimi delavci lahko le popestri podobo, ki jo o pokrajini in območju učenci pridobe.
Za konec še nekaj kratkih pripomb. Vožnja petega dne iz Kotorja v Cetinje
7
po stari cesti na Lovčen je panoramsko neprekosljiva, a časovno najmanj trikrat tako dolga (zaradi ozke ceste, ki otežkoča srečanja vozil) kot krožna vožnja mimo Budve v Celinje. Poti iz Prizrena v Tetovo preko Šar planine ne poznam dovolj dobro, da bi jo lahko priporočil. Zdi pa se, da bi bila kljub daljši vožnji podoba Kosova pravšnja, če bi se že v Peči ali v Prizre-nu odpravili proti Prištini in Kosovemu polju ter nato mimo Skopja proti Ohridu. Vsebinsko potovanje ne bi izgubljalo na vrednosti, če bi sledili pri tem nanovo začrtani cesti mimo Kičeva, ki nas lahko v dveh urah pripelje na obale Ohridskega jezera. Varianto, ki jo navaja program šestega dne in ki predvideva vožnjo preko prelaza Cakor<V Peč in Rožaj, ne gre upoštevati, saj bi se za prenočevanje vračali, obenem pa je lahko vožnja po makadamski cesti čez Čakor sčasoma, ko čar "brezpotij" mine, utrujajoča. Rožaj in Peč nudita enako dobre možnosti prenočevanja.
V podrobnejšo analizo opisa posameznih odsekov poti se ne morem spuščati. Prvi vtis pa je, da je ustrezno opravljeno delo. Avtor podaja najprej splošen oris pokrajine, nato pa le-tega dopolni z značilnosUni posameznih lokacij (krajev, spomenikov itd.).
Polivale vredni so nekateri statistični podatki, ki bi jih bilo treba po možnosti aktualizirati, nekatere pa, skladno s tematiko dneva, dodati. Slovarček predvsem arabsko-turških nazivov, bi kazalo dopolniti še z nekaterimi značilnimi, a manj znanimi geografskimi izrazi. Dobro bi bilo razmisliti tudi o večjem številu načrtov mest in karti z vrisanimi dnevnimi turami poti. Vse to pa posega že v vsebino priprav na ekskurzijo.
8
3. Priprava ekskurzije po Jugoslaviji
Didaktieno-inetodološka navodila za uresničevanje ekskurzije posebej poudarjajo potrebo po temeljiti, raznovrstni in vsebinsko bogati pripravi na ekskurzijo. V njej naj sodelujejo učitelji in učenci. Posamezne sklope priprav naj opravijo učenci sami. Vodja priprav naj bo učitelj, ki uči v razredu. Priprave mora opravili lako, da vanje vključi pomembne vsebinske smotre predmetov, ki jih učenci poslušajo. Predvideno problemadko (po dnevih ekskurzije različne teme) naj osvetii iz biološkega, historičnega, narodopisnega, umetnostno-zgodovinskega iil družbenega vidika. Geografi so zaradi sintetične in kompleksne stroke poklicani, da dajo pripravam vsoobsežen, zaokrožen vsebinski značaj.
Izvedba ekskurzije mora temeljiti na štirih temeljnih sestavinah, ki naj jih opravijo učitelji in učenci na šoli (priprava, sinteza) ali na potovanju. To so:
-	organizacijsko-tehnična priprava,
-	poglobljena vsebinska priprava,
-	izvedba programa ekskurzije,
-	analitični pregled in zaključek ekskurzije.
V okviru organizacijsko-tehnične priprave sestavimo okvirni program ekskurzije, poskrbimo za prevoz, prehrano in prenočevanje v času ekskurzije, opravimo predračun in poiščemo ali predvidimo finančno kritje zanjo, zastavimo program priprav in zadolžitev učencev, priskrbimo osnovno literaturo in karte, določimo obvezne sestavine in dela učencev na ekskurziji, dogovorimo se o obliki preverjanja znanja povezanega z vsebinami ekskurzije. V okviru vsebinske priprave najprej na osnovi programa ekskurzije opredelimo pomembnejše smotre ekskurzije (odvisno od območja in potovanja, dnevnega programa in problematike, sklopov predmetov, Id naj zastavljeno programsko vseb no osvetie), določimo poročevalce po parcialnih tematikah in predmetih, predvidimo sintetično poročilo o problemu. Izvedba ekskurzije je v rokah učitelja, ki opravlja nadzor nad posameznimi zadolžitvami in obenem vskoči z razlago in rešitvijo problema, če je to potrebno. Ker je zaželjeno, da pri izvedbi sodelujejo tudi učenci, določi vodnike po poti, razlagalce posameznih zaokroženih vsebinskih sklopov (po predmetih ali problematiki) na terenu, osebe, odgovorne za tehnično izvedbo (fotografiranje, protokol, red) , itd. Izhaja iz predpostavke, da mora biti posameznik ves čas ekskurzije angažiran ali zainteresiran. Zaključek oziroma sintetično analizo opravi učitelj po ekskurziji prednostno sam (vsebinski smotri ekskurzije), v diskusiji z učenci pa naj spodbudi razmišljanja, ki ocenjujejo uspeh ekskurzije iz pedagoškega, vsebinskega in organizacijskega vidika. Predloge za ustreznejšo izvedbo (naslednjih) ekskurzij po Jugoslaviji posreduje matični ustanovi in kolegom v stroki ob znanstvenih, pedagoških oziroma strokovnih srečanjih.
9
3.1. Organizacijsko-tehnična priprava
Program ekskurzije sestavi učitelj, ki bo izpeljal priprave in spremljal oziroma vodil ekskurzijo. V primeru, da bo več učiteljev sodelovalo pri izvedbi ekskurzije, se medsebojno posvetujejo že pri pripravi programa, predvsem pa se dogovore o izvedbi priprav in odgovornosti na potovanju. Sugestije in pomoč drugega strokovnega kadra je zaželjena, v kolikor kdo ne vsiljuje svojih pogledov kot edino zveličavnih. Ekskurzija mora biti že v programu tako zastavljena da bo "nosila podpis" izvajalca in zadovoljila osrednje interese učencev, ki se bodo ekskurzije udeležili. O smiselno zastavljenem programu smo spregovorili ze v predhodnem poglavju. Ponovimo le, da mora učitelj pri sestavljanju le-tega izhajati iz vedenja učencev ler pripravili vsebinsko bogato in pestro ekskurzijo, ki bo upoštevala smotre , podane v učnem načrtu. Nenazadnje naj upošteva tudi omejeno dojemljivost človeka na dolgih, zaporednih in utrujajočih vožnjah. Sprostitveni dan ali del dneva, ki ni nujno namenjen le zabavi oziroma rekreaciji, lahko poživi napovedujočo se apatijo. Posebno po četrtem ali petem dnevu intenzivnega strokovnega dela na ekskurziji se zna omenjeni vložek še kako obrestovati. Lahko je to obisk v tovarni, ki se lahko konča z družabnim srečanjem z mladino kraja ali delovne organizacije, lahko je to povsem prosto popoldne , namenjeno individualnim interesom (ki pa naj jih sugeriramo: ogled galerije , vožnja z barko ...), lahko pa je to tudi sproščujoča interna zabava z družabnimi igrami itd.
Organizacijsko-tehnično pripravo oziroma rezervacije gostinsko-turisdč-nih uslug lahko na osnovi lastne zasnove vsebinskega programa (z vsaj v grobem zarisanimi odseki in smermi poti) prepustimo potovalni agenciji. Lahko pa to zamudno, odgovorno in utrujajoče delo (tel. pogovori, dopisi) opravi vodja ekskirzije sam ali verziran sodelavec. Vendar ni zagotovo, da bo ekskurzija v lastni organizaciji cenejša. Turistična podjetja imajo pri prevozniških in prenočitvenih ustanovah dogovorjene nižje cene prevoznih storitev (zaradi pogostejšega naročanja prevozov) in kondngente postelj, ki jih prodajajo pod uradno znanimi cenami prenočišč. Umestno pa je poprositi za predračun ekskurzije pri zasebni in družbeni potovalni agenciji, se pozanimati za cene prevozov privatnih in družbenih avtobusnih prevoznikov ter v ključnih hotelih na pod povprašati po conah prenočišč z zajtrkom oziroma polpenzionov. S tem bo lažja odločitev, po kateri pod naj bi izvedli rezervacijo gostinsko-turisdčnih storitev. Vrsta krajev v Jugoslaviji ima mladinske počitniške domove s poceni prenočišči; nekateri domovi so ustrezno vzdrževani, drugi zope t ne.
Vprašanje financ zna biti ključno vprašanje pri organiziranju omenjene ekskurzije. Obdobno so ob ustreznem potrdilu tudi v Sloveniji odobravali ob skupinskem še dodaten popust za skupine učencev na strokovnem potovanju. Popusti so veljali za vsa prevozna sredstva. Del stroškov lahko privarčujemo tudi s planiranjem prve ali zadnje relacije nočnega potovanja (v ležalniku, v ladij-
10
ski kabini) , s čemer stroške prenočevanja za tisti dan deloma lahko izničimo. Vendar bo kljub vsemu že predračun ekskurzije verjetno pokazal, da šola ne razpolaga s sredstvi za kritje stroškov ekskurzije. Soiinansiranje učencev je lahko opravičljivo, ce s temi sredstvi predvidimo pokritje stroškov prehrane (kajti prehranjevati bi se morali tudi doma), soiinansiranje, ki bi to vsoto preseglo, pa mora temeljili na zasebnem interesu in pristanku ter ne more biti predmet obveznega kritja stroškov ekskurzije. V tem primeru ekskurzija ne more biti obvezna sestavina učno-vzgojnega procesa, temveč le svobodno odločanje'učencev in njihovih staršev zanjo. Zato je še kako pomembno pripravili vsebinsko bogato ekskurzijo, navdušiti zanjo učence in podporo zanjo poiskati pri starših, pa tudi pri ustreznih občinskih forumih. Seveda so pa še druga pota za sofinasiranje ekskurzije (plesi, sre-čolov, pokroviteljstvo ...).
Program priprav naj zajema v celoti najmanj toliko učnih ur, kot je predvideno število dni ekskurzije. Organizacijsko-tehnična vprašanja, dogovore in napotila opravimo izven omenjene kvote ur, v urah priprav obravnavaj-mo lo vsebinsko zaokrožene teme. Skupine učencev naj iz različnih zornih kotov vsako uro osve tlijo problematiko enega od območij,skozi katerega se bodo vsi skupaj popeljali. V pripravah naj aktivno sodelujejo vsi učenci. Po možnosti naj si izberejo teme, ki bodo sovpadale z njihovimi interesi in konjički. Uvodno predstavitev o posameznem dnevu ekskurzije (predstavitev problematike ali pokrajine) opravi učitelj. Obenem skrbi tudi za "vezno tkivo" med posameznimi prispevki učencev. Učitelj seveda že poprej pripravi listo'te m (naslovi referatov), ki jih naj učenci predstavijo. Lista naj ne bo dokončna, omogoča naj prosto izbiro oziroma dopolnitev glede na interes posameznih študentov. Podani naslovi lahko zajamejo oziroma napotijo učenca v obnovo posameznega literarnega dela (npr. Andričevih spominov) , lahko pa so le orientacijski oziroma problemsko zasnovani, pri čemer naj učenci iz dveh ali več strokovnih člankov poizkušajo odgovoriti na dilemo, zastavljeno v naslovu. V obeh primerih mora učitelj navesti točne podatke o obsegu in zvrsti literature (naslov, stran), ki naj jo učenec uporablja. Sprejme naj tudi sugestije učencev, vendar naj pazi, da bo vsak njihov samostojno izbrani prispevek sovpadal vsaj z eno izmed obravnavanih vsebin. Na osnovi statističnih podatkov lahko učenci v okviru priprav izdelajo tudi tematske karte (denimo: nacionalna sestava prebivalstva po občinah ...).
V okviru vsebinskih priprav napotimo učence tudi k osnovni literaturi, ki obravnava Jugoslavijo in njene republiko. V ta namen izdelata učitelj (v okviru zadolžitev pri pripravah ali pa eden od učencev bibliografijo glavnih strokovnih (geografskih, zgodovinskih ...) del, ki obravnavajo ozemlja, po katerih bo ekskurzija potekala. Pri omenjenem naštevanju del ostanimo le pri pomembnejših in kompleksnih, opustimo naštevanje parcialnih in ozko strokovnih. V seznam vključimo tudi turistične vodnike, ni pa odveč
11
omenili pomembnejše statistične publikacije (npr. Statistični godišnjak), ki posamezniku lahko postrežejo z aktualnimi podatki. Učence opozorimo tudi na kartografska dela in atlase, ki obravnavajo ozemlje posamezne republike ali Jugoslavije (npr. Veliki geografski atlas Jugoslavije). Zaže-ljeno je, da ima vsak učenec že na pripravah ob sebi karto Jugoslavije, na katero vrisuje odsek poti ekskurzije, ki so ga v uri priprav obravnavali*. To naj bo posebna karta, ki naj služi le temu namenu. Obvezno naj jo vzame na pot.
Pri organizacijsko-tehnični izvedbi programa priprav mora vodstvo ekskurzije opozoriti učence na roke, v okviru katerih morajo biti priprave izpeljane. Še posebej jih opozorimo na to, da priprave ne bodo mogle biti uspešno izpeljane, če posamezniki ne bodo pripravili svojih poročil za dneve in ure, v okviru katerih naj bi določeno problematiko obravnavali. Ob zaključku priprav se dogovorimo o vzporednih obveznostih in odgovornostih na ekskurziji: izberemo "fotografa", določimo, kdo bo skrbel za prehranjevanje, izberemo učence, ki bodo vodili protokol ekskurzije. Zapisovanje pomembnejših zapažanj naj bo obvezno za vsakega udeleženca ekskurzije. Vsakdo naj vodi svoj lastni ekskurzijski dnevnik, določeni posamezniki pa naj se izmenjavajo (dnevno ali dopoldan in popoldan) pri pisanju ekskurzij-skega protokola. Ta naj ob zaključku preraste v razredno publikacijo, ki ji priložimo slike s potovanja. Vsak udeleženec naj prejme eno. Ni odveč že na pripravah omeniti tiste strokovne vsebine, obravnavane v pripravah in na ekskurziji, ki bodo sestavni del zaključnega preverjanja znanja pri posameznih predmetih. Na ta način poudarimo vlogo ekskurzije kot obvezne sestavine učno-vzgojne ga procesa.
3.2. Vsebinska priprava
Opredelitev učnovzgojnih smotrov ekskurzije je najpomembnejša sestavina priprave na ekskurzijo po Jugoslaviji. Omenili smo že učno-vzgojne smotre, ki jih predvideva učni program, v oceni v tem zvezku objavljenega programa ekskurzije pa smo navedli tudi nekatere teme, ki sovpadajo s posameznimi potnimi odseki. Učitelj mora načeloma opredeliti dvoje temeljnih učno-vzgojnih smotrov: splošnega (namen ekskurzije) in parcialnega (ležišča ob posameznih dneh). Poglobljen študij literature mu bo omogočil izbrati tiste probleme spoti, ki bodo sodobni, splošni in zanimivi. Opredeli naj najprej predvsem aktualen učno-*vzgojni smoter za ccloten potek ekskurzije (denimo: problematika družbenogospodarskih disparité t med severom in jugom) , nato pa naj poizkuša v ta kontekst postaviti parcialne tematike, navezujoče se na dnevno prevoženo vrsto potovanja in predvidene oglede. Zastavitev vsebinskega programa v tej smeri bo učitelju olajšala priprave (prispevki učencev) in pri vodenju ekskurzije omogočila navezavo vidnih, v prostoru zaznavnih elementov, na vedenja o procesih in problemih, obravnavanih v pripravah in sovpadajočih s splošnim in
12
parcialnim ciljem ekskurzije. Učitelju je pri vsebinski zasnovi ekskurzije lahko v pomoč kolega v stroki ali predavatelj drugega predmeta, posebno še, če se vsebinsko težišče posameznega dne oddaljuje od vsebin, ki jim je vodja ekskurzije dorasel. Priporočljivo pa je nekatere pomembne, vendar ne ključne tematike ekskurzije povsem prepustiti tako v pripravi kot izvedbi kolegu-strokovnjaku ali pa za predstavitev navdušiti skupino ali posameznega učenca, ki ga ta vsebina veseli. Posebno zaželeno je vključevanje učencev z zaokroženimi prispevki pri ogledu posameznih znamenitosti: ob spomeniku pomembnega moža lahko zvemo nekaj o njegovem življenju in delu, na železniški postaji zvemo lahko nekaj o razvoju železnic, v srednjeveškem središču pa se lahko ustavimo, da bi slišali nekaj o tem, kako so svojčas tu živeli in delali ... Na lake predstavitve se učenci pripravijo doma.
Posebno pozornost moramo namenili še vsakodnevnemu in zaključnemu sintetičnemu pregledu problemov in dogodkov na ekskurziji. Učitelj naj se na vsakodnevno analizo pripravi že doma, uredi šablono, ki mu bo pri tem pomagala, predvsem pa naj predvidi, kako bo dnevne vtise ob koncu vsakega dne ekskurzije povezal z vsebinami, ki so jih učenci prispevali v pripravah. S lem bo pritegnil učenčevo zanimanje, uredil pa mu bo tudi bežne in parcialne vtise v kompleksno celoto.
3.3. Izvedba ekskurzije
Sama izvedba ekskurzije je povezana z organizacijskimi in vsebinskimi problemi in prijemi. Osnovno pravilo v organizacijskem smislu je točnost, v vsebinskem pa enostavnost. Vsak udeleženec ekskurzije mora vedno imeti ob sebi podroben program potovanja z naslovi prenočišč in drugih ustanov, v katerih se namerava ekskurzija zaustaviti. Po možnosti razdelimo program po časovnih enotah (dnevi, ure) oziroma opredelimo in že vnaprej vpišemo v program odhode s predvidenih "postaj" ekskurzije. Tako zastavljenega programa se poizkušajmo vsi držali! Še nekaj lovrslnih temeljnih napotkov: pri izstopu iz prevoznega sredstva (avtobusa, vlaka ...) vodja potovanja nikoli ne sme pozabiti napovedali ure in kraja, ko se bodo udeleženci ponovno srečali oziroma vstopili v prevozno sredstvo; vnaprej se udeleženci dogovore, kako se bodo razniestili po sobah v ustanovah, kjer bodo prenočevali, zalo v ta namen pripravijo seznam ("rooming listo") ; dogovorijo se tudi, kako ukrepali v nepredvidljivih situacijah. Da bi posamezniki ne zašli, razmnože načrte mest, v katerih se nameravajo ustaviti. Pomembno je že pred izvedbo predočiti cilje ekskurzije in napovedati eliminacijo interesov posameznikov v korist interesov skupine in vzgojno-izobraževalnih smotrov. Pledirali je treba za strpnost in razumevanje, kajti dolge vožnje in bivanje daleč od doma in domačih lahko načne jo potrpežljivost posameznikov.
V vsebinskem pogledu morajo biti razlage jasne in enostavne. V ta namen
13
pripravi učitelj interni vodnik ekskurzije o tezah, ki naj služijo prednostno le njemu pri razlagi na poti. Za posamezne odseke poti lahko določi vodnike in razlagalce učence, vendar naj bo to bolj izjema kot pravilo. Le v primeru, da posamezniki dobro poznajo določeno območje (starši imajo tam vikend, tam pogosto preživljajo počitnice ...), jih angažirajmo. Raje nekatere učence spodbudimo, da skladno z lastnimi interesi pripravijo na določenih mestih aktualne, kratke in zanimive priložnostne razlage (denimo o jugoslovanskem pomorstvu, o bitki na Neretvi ...). Vse te razlage naj bodo kratke, strnjena pa naj bodo tudi izvajanja učitelja - nosilca razlage na poti. V času večje dojemljivosti učencev (ponavadi dopoldne) je razlaga lahko daljša in poglobljena, v popoldanskem času pa naj se prednostno osredotoči na objekte in pokrajino ob poti. Na to "panoramsko kuliso" mora znati učitelj navezati večji del svojih izvajanj.
Na vsem začetku potovanja je vsekakor potrebno izpostaviti osebnost učitelja kot nosilca vsebinske razlage in odgovornega za uspeh ekskurzije. Nikoli ne bi smeli imeti udeleženci ekskurzije občutka, da učitelju - vodji ekskurzije - kontrola nad programom in organizacijo (t.j. vsebino in izvedbo) ekskurzije polzi iz rok. Za vsako akcijo mora poznati mero in ob pravem času tcnipirati ustrezne vzgojne in učnovzgojne metode. Nad izvedbo ekskurzije mora venomer ohraniti pregled oziroma jo usmerjati. Uiti mora dokončni razsodnik v primeru, da bi se bilo potrebno očem odločiti. Biti mora osebnost! Ta pa je seveda tudi prijatelj, zaščitnik, pomočnik ...
3.4. Zaključek potovanja
Kljub že podani učiteljevi analizi ekskurzije zadnjega dne potovanja naj se učenci in učitelj pripravijo za sintetično učno uro, ki jo bodo izvedli ob posnetku v šolskem razredu. Planirajo naj jo nekaj dni po ekskurziji, ko bodo vtisi že urejeni, tekst protokola ekskurzije pripravljen, filmski material razvit in urejen ter fotografije na panojih razstavljene za ogled. Namen te učne ure je obnoviti pomembnejše vtise in jih učencem prikazati v taki luči, da jih bodo še dolgo ohranili v spominu. Temu namenu naj služi tudi ustrezna publikacija, za katero naj bo odgovoren team učencev, ki mu morajo učitelji z nasveti in eventualno tudi materialno pomočjo (papir, razmnoževalni aparat), stati ob strani.
Drugi cilj učne ure, ki naj bi v glavnem sintetizirala doživetja na ekskurziji, pa naj bi opredelil uspešnost ali neuspešnost izvedbe in poteka ekskurzije. Osnovne misli, pohvale in kritiko naj najprej izrečejo učenci. Njihove misli naj učitelj poizkuša kanalizirati: povedo naj, kakšne so se jim zdele pedagoške metode, uporabljene pri pripravah in izvedbi ekskurzije, orišejo naj dobre in slabo zastavljene učno-vzgojne smotre (koliko so se na ekskurziji naučili in kaj spoznali), sugerirajo naj boljše prijeme v organizaciji in izvedbi ekskurzije. Poizkušajmo ae izogniti iskanju krivca za eventualni
14
delni neuspeh, temveč raje iščimo v tej diskusiji poti za boljšo izpeljavo naslednje ekskurzije. Osebna prizadetost učitelja v primeru kritike s strani učencev ni na mestu, bolje je opozoriti na lasten trud in izgorevanje v želji, da bi ekskurzija uspela. Za to zadnjo uro, namenjeno ekskurziji, se mora zalo učitelj še posebej pripraviti. Pred ekskurzijo že lahko predvidi hibo v organizaciji in izvedbi in jih poizkuša na poti omiliti, da ne bi postale osrednja tema kritik v tej učni uri. Predvsem pa mora lastno pripravo na to učno uro zastaviti na način, da bo razpravljanje o uspešnosti ekskurzije obrodilo sadove > papotila za izvedbo prihodnjih tovrstnih ekskurzij.
15
4. Zaključek
Avtor lega prispevka se zaveda, da je postopek priprav na ekskurzijo po Jugoslaviji večini bralcev poznan. Zaveda so, da ni z napisanim odkrival novosti v stroki. Meni pa, da doslej še ni bilo podobnega sestavka v katerikoli strokovni reviji. Namreč takega, ki bi na enem mestu v dokaj poljudni obliki podal napotke, kako izpeljati priprave na v učno-vzgojnem programu srednjili šol obvezne ekskurzije po Jugoslaviji. Pričujoča razmišljanja naj služijo za orientacijo predvsem geografom, ki so najpogosteje zadolženi, da izpeljejo takšno ekskurzijo. Pri lom naj navodil ne berejo kot evangelij, ali se jih dobesedno drže, temveč naj pri tem razvijajo sebi in učencem lastne metode tako v izvedbi kot organizaciji ekskurzije. Avtorja bi veselilo, najbrž pa tudi vse geografe, izvedeti kaj več o izkušnjah posameznih učiteljev z organiziranjem tovrstnih ekskurzij. Priložnost bi se lahko ponudila na enem od naslednjih srečanj v okviru Ilešičevih dni.
16
UDK 91:379.822 (497.1) = 863 UDC 91.379.822 (497.1) » 20
EKSKURZIJA PO JUGOSLAVIJI
Marija Borštnar*
Poli in ogledi
1.	dan: Kranj-Novska-Jasenovac (taborišče)-Kozara (spomenik N OB) -
Banja Luka (Ferhad pašina džamija, kastel)-Jajce(muzej drugega zasedanja A vnoja, slap na Plivi , Plivska jezera z vodenica-mi)-Travnik (Šarena džamija, roj. hiša Iva Andriča, turbe)-Zenica-Sarajevo (600 km)
2.	dan: Sarajevo (Zemaljski muzej, Skenderija, Muzej mlade Bosne,
Principov most, mestna hiša, Baščaršija, Gazi Husrevbegova džamija, Ilidža, izviri reke Bosne, prizorišča olimpijskih iger)
3.	dan: Sarajevo-Jablanica (most na Neretvi)-Mostar (Karadžozbegova
džamija, turška hiša, stari most, spomenik N OB)-Poči le lj (trdnjava)-Me tkovič-Trsteno (botanični vrt)-Dubrovnik (276 km)
4.	dan: Dubrovnik (Frančiškanski samostan, Gunduličev grob, lekarna,
Veliki Onofrijev vodnjak, urni stolp, palača Sponza, Dominikanski samostan, Kneževa palača, katedrala, Akvarij, Pomorski muzej, Trdnjava sv. Ivana, Gunduličev spomenik, obzidje, Trdnjava Lovrijenac, Lokrum)
5.	dan: Dubrovnik-Cavtat (grobnica Račičev)-Kotor (posledice potresa)-
Njegoši(Njegoševa rojstna liiša)-Lovcen(Njegošev mavzolej)-Cetinje (Biljarda, Narodni muzej, samostan)-Titograd (200 km) varianta: Kotor-Budva-Skadarsko jezero-Cetinje
6.	dan: Titograd-Samostan Morača v kanjonu Morače-Kolašin-Rožaj (170 km)
varianta: Titograd-Kolašin-A ndrijevica-Čakor-Rugovskp klisura -Peč-Rožaj
7.	dan: Rožaj-Peč (Patriarhija)-Dečani(cerkev)-Djakovica-Prizren-Tetovo
(šarena džamija)-Gostivar-Mavrovo-Sv.Jovan Bigorski (cerkev, lesorez)-Struga-Ohrid(Cerkev sv. Sofije, Cerkev sv. Klimenta, trdnjava carja Samuela, Cerkev sv. Jovan Kaneo) (408 km) varianta: Rožaj-Titova Mitrovica-Priština-Uroševac-Tetovo
8.	dan: Ohrid-Sv.Naum (cerkev)-Galičica-Resen-Bitola-Stobi (antične
M*	v	v
dipl. geog., Izobraževalni center Sava, 64000 Kranj, Škofjeloška 6, glej izvleček na koncu Obzornika
17
izkopanine)-Titov Veles-Skopje (Dušanov most, galerija v ama-nu, Cerkev sv. Spasa, Kuršumli han, trdnjava Kale, Galerija moderne umetnosti, Mustafa pašina džamija, Gledališče narodov, nakupovalni center) (276 km)
9.	dan: Skopje-Vranje (roj. luša Bore Stankoviča)-Leskovac-Niš (Čelo
kula)-Kragujevac (Šumarice, Muzej 21.oktobra, Crvena zasta-va)-Oplenac (Karadžordževa hiša, grobnica Karadžordževicev)-A vala (spomenik neznanemu junaku, TV stolp)-Beograd (431 km)
10.	dan: Beograd (Kalemegdan, Vojni mužej, Skadarlija, Hiša cvetja,
Muzej 25. maj, Skupščina, Terazije, Užiška 15)-Zagreb-Kranj (550 km)
loJ ,aari9iiiv

s i al na 18
o
SFR
■
JasenovQC
IrakovicQ

Kragujevac
SARAJEVO 2.dan
OMostor
J> Počltelj /Metkovič
[Leskovac
EKSKURZIJA
Kranj — Sarajevo SARAJEVO
Sarajevo— Dubrovnik DUBROVNIK
Dubrovnik — Tilograd Titogrod — Rofaje Rožaje — Ohrid Ohrid — Skopje Skopje— Beograd Beograd — Kranj
JDeČani
pMavrovo Jovon Bigorski
Bitolo-/
1. dan
Kranj-Novska-Jasenovac-Kozara-Banja Luka-Jajce-Travnik-Zenica-Sarajevo
Vzhodno od Krškega iz predalpskega sveta vstopimo v subpanonsko obrobje Panonske nižine. Za subpanonsko obrobje je značilna menjava terciarnih goric z vmesnimi rečnimi ravninami. V goricah so razložena naselja, prebivalstvo pa se povečini ukvarja s sadjarstvom in vinogradništvom.
Zahodn o od Zagreba se svet še bolj zravna in vstopimo v pravo Panonsko nižino. Ocl srednjega zemeljskega veka (me^bzoika) se je to območje ugre-zalo. V terciaru pa je kodino zalilo Panonsko morje. Za seboj je zapustilo nahajališča soli, nafte, zemeljskega plina, lignita in razne peske. Morje je koncem tericara odteklo skozi Džerdap in nasledile so ga številne reke, ki danes oblikujejo površje.
Zahodni del panonskega nižinskega pasu (npr. Posavina) je bolj zamočvirjen, bolj porasel s hrastovimi gozdovi (dob) in manj naseljen od v. dela oz. Vojvodinske nižine.
Poselitev je v glavnem vezana na vzpet in suh svet v podgorju osamelcev (Vukomeričke gorice, Moslovačka gora). V primerjavi z Vojvodinsko nižino so pogoji za poljedelstvo slabši. Razmere se izboljšajo le s hidromelioracijami. Da je talna voda zelo visoka, nam dokazujejo kanali, ki spremljajo preurejeno Cesto bratstva in enotnosti.
V gospodarskem smislu ima tu največji pomen gozd (hrast), ki je naravna vegetacija in je pomemben danes v lesni industriji za proizvodnjo parketa in železniških tramov, v preteklosti pa je bil žir osnova za prašičerejo, ki je še danes močno razvila (z njo povezano onesnaževanje talne vode in zraka).
Nafta in zemeljski plin sta tudi pomembni naravni bogastvi tega območja. Nastala sla z usedanjem odmrlih organizmov v nekdanjem Panonskem morju. NajVečja črpališča so na Lonskem polju in Moslovačkem polju. Pripravljena in urejena črpališča spremljajo tudi del poti.
Ker ima Panonska nižina koilinski položaj, je v tem delu SFRJ pogosta megla. Zagreb
Ima ugoden prometni in strateški položaj (ob Savi in ob vznožju Zagrebške gore ali Medvednice). Območje je bilo poseljeno ¿o v prazgodovini.
Današnji Gornji grad je bilo v 7. stoletju slovansko naselje z imenom Grič. Zgodovina mesta se začne v 11. stoletju (1093 1.), ko je ogrski kralj Ladislav tu ustanovil škofijo. Vse do 16. stoletja sla na ozemlju Zagreba dve ločeni naselji - Grič (Gradec), ki je bilo močno utrjeno središče banovske in cerkvene oblasti in Kapitol, katerega je ustanovila duhovščina. V času pogostih vdorov Turkov je Gradec okrepil svoje utrdbe, ki pa so v 18. stoletju
20
z razvojem mesta zgubile svojo vlogo in so jih porušili.
Mesto je bilo stoletja kulturno in politično središče Hrvaške in je imelo večjo ali manjšo avtonomijo v okviru ogrsko-hrvaškega in avstrijskega kraljestva. Zato se je število prebivalcev v mestu hi tro večalo: leta 1837 -15.000 preb., leta 1900 - 57.690, leta 1921 - 108.674 in leta 1981 - 763.000 preb.
Danes je Zagreb pomembno industrijsko mesto SFRJ z raznovrstno industrijo Kutina
Je naselje na obronkih M oslovačke gore, ob progi Zagreb-Dugo selo-Novska Starejši del je nastal na griču, novi se širi na ravnini Lonjskega polja. Na polju črpajo nafto in plin. Naselje ima še glinarno, apnenico in opekarno ter perutninsko farmo (dejavnosti so torej naslonjene na domače surovine).
V	naselju je cerkev Marije Snježne iz 18. stoletja in je med najrazkošneje opremljenimi baročnimi sakralnimi stavbami na Hrvaškem.
Novska
Pred izgradnjo ceste (1769 1.) je bil promet v glavnem vezan na Savo. Ko je bila cesta zgrajena, pa se je prebivalstvo koncentriralo v prigorje Psunja in Požeške gore. Takrat je Novska povečala prebivalstvo.
Z izgradnjo železnic Sunja-Novska-N .Gradiška (1888 1.) in Novska-Dugo selo (1897) postane Novska železniško križišče.
Ima nekaj kovinske in lesne industrije. Ja.nenovac
Je vas na levi obali Save, v bližini ustja Une. Tu so ustaši leta 1941 ustanovili taborišče, ki je bilo tretje največje v Evropi. Taborišče je imelo tri dele: I. med Jasenovcem in vasjo Bračice; II. v bližini Krapja (15 km od Jasenovca); III. na posesti industrialca Bačiča v Jasenovcu. V letih 1941-45 so ustaši sem vozili Srbe, Hrvate, Žide in Cigane. Večina transportov je bila takoj uničena, le redki so bili, ki so bili obsojeni od 6 mesecev do treh let. Nikjer niso našli zapisanih imen in števila pripeljanih in ubitih. Po ocenah število žrtev presega 700.000 ljudi.i
V	začetku leta 1945 so ustaši začeli rušiti taborišče in odstranjevati sledi zločinov. Izkopani so bili masovni grobovi, trupla so bila polita z nafto in zažgana. Minirali so tudi vse zgradbe.
Danes je prostor urejen v Spominski park s spomenikom žrtvam Jasenovca, ki je delo Bogdana Bogdanoviča.
Iz Jasenovca nadaljujemo pot po dolini une mimo Dubice in prehajamo v SR BiH v Bos. Dubici.
21
Dubica
Prvič jo omenjena leta 1258 kot Castrum. Pod gradom je bilo veliko obrtniško in trgovsko naselje, ki je konec 14. stoletja postalo trg. Krajši čas je pripadala bosanski državi (1397-1404). V 16. stoletju (1538) so Turki zasedli Dubico in staroselci so se izselili ali pa sprejeli islam. Dubica j? bila v 17. stoletju mesto s trikouiim tlorisom in tremi stolpi. Porušena je bila med 1. 1890 in 1895. Oblast se je v zgodovini večkrat menjala. V Dubici je bila zanetena tudi vstaja proti Turkom.
Dos. Dubirn
Je mesto na desnem bregu Une in je leta 1981 imelo okoli 11.000 preb. Ima izrazil prometni položaj.
Ustanovljena je bila po vzpostavitvi nove meje med Avstrijo in Turčijo vzdolž reke Une leta 1739. Kot novo in na drugo stran reke preseljeno turško naselje je ohranilo funkcijo pomembnega vojaškega oporišča.
Poleg tekstilne industrije (Knežepoljka) ima danes večji obrat lesno in živilske industrije. Prevladujejo zaposleni v sekundarnem sektorju.
Vse od Bos. Dubice pa nekje do Travnika potujemo po Bosanski krajini ali kratko Krajini. Ozemlje se skoraj pokriva s porečjem Une, Sane in Vrbasa.
V reliefu sta različna s. (subpanonski) in j. gorati del. Za s. del je značilno gričevje, nizko hribovje, holocenske ravnice in široko doline okoli spodnje Une, Sane in Vrbasa. Nizka osamelca Prosara in Kozara še bolj poudarjata raznolikost reliefa. Južni del pa pripada tektonsko in orografsko Dina-ridom s kraškimi reliefnimi oblikami.
Zmerno kontinentalno podnebje z dovolj padavinami (1.000-1.200 mm) je v s. delu ugodno za poljedelstvo in sadjarstvo (žilo, slive), v j. delu Krajine pa za živinorejo. Da v s. delu ni razvito vinogradništvo, povezujemo s Turki in islamom, ki so ga le-ti prinesli v ta del Bosne. Islam prepoveduje pitje vina in namesto vinske trle so gojili slive, iz katerih proizvajajo žganje oz. raki jo.
Krajina ima veliko rud in mineralnih surovin. V povojnem obdobju se pospešeno razvija rudarstvo, industrija in kmetijstvo. Pokrajina je ena glavnih proizvajalk železove rude (Ljubija) in mangana (Bužim).
Krajina ima izrazito tranziten položaj med panonskim obrobjem in obalo in ob prometnih poteh so nastala vsa večja mesta.
Zgodovina
Na ozemlju med Vrbasom in Kolpo se je obmejnih vojnah od 15.-17. stoletja oblikovala Bosanska krajina. Prav vojna pustošenja so zelo vplivala na eUlično in družbeno sestavo Krajine. Staro hrvaško čakovsko prebivalstvo med
22
Vrbasom in Kolpo je skoraj popolnoma izginilo v vojnah 15. in 16. stoletja. Na ozemlje so se konec 15. in v 16. stoletju naseljevali Srbi iz stare Raške, Hercegovine, Črne gore in v. Bosne ter muslimani iz vsega Bosanskega pašaluka (t.j. upravno teritorialna enota v Bili v času turške oblasti). Srbi so prihajali bodisi kot živinorejci in martolazi (obmejna vojska) ter opravljali vojaško službo, medtem ko so živeli na svobodnih kmetijah. Muslimani so prhajali kot posadke trdnjav v mnoga krajiška mesta.
Vojaška organizacija Krajine je vplivala tudi na njeno družbeno sestavo. Zelo zgodaj so poveljniki trdnjav (dizdari) prevzeli oblast in poslali kapelam, napol samostojni fevdalni gospodje. Zaradi njih je bila Krajina središče odpora proli reformam v 19. slolelju.
Avstrijska vojska je tu naletela na odpor kot nikjer drugje. "I\idi ob začetku NOB je vstaja lu naletela na vrsto težav, ki so bile povezane s preteklo zgodovino. Priprave so potekale v vzdušju uslaškega preganjanja srbskega prebivalstva in poglabljanja nacionalne nestrpnosti med Srbi, Muslimani in Hrvati.
Južno od Bos. Dubice se svel počasi začne dvigovati in prehajamo na Kozaro, ki je v glavnem iz paleogenega fliša ter v osrednjem in jv. delu iz magmatskih kamnin. Kozara ima široke police v pobočjih. Prekrita jo pretežno z gozdom, vasi se navezujejo na police oz. uravnave.
Narodni pnrk Kozara
Središče parka je Mrakovica s spomenikom (delo Dušana Džamonja) iti odprt spominski muzej. Spomenik in muzej sta posvečena sedmim sovražnim ofenzivam, kozarskemu ljudstvu, okrog 9.000 borcem in 34.350 žrtvam fašističnega terorja.
Samo v 3. ofenzivi (kozarski ofenzivi 1. 1942) so Nemci, uslaši in četniki obkolili svobodno ozemlje na Kozari in odgnali okoli 50.000 ljudi v taborišča. Padlo p« je okoli 1.700 ljudi.
Pol nadaljujemo ob vznožju Kozare po dolini Gomjenice do Banja Luke. Banja Luka
Ime prihaja od besede banj, banja, ki pomeni banova in beseda luka, ki pomeni ravnina, travnik ob reki.
Mesto se je razvilo v j. delu kotline (iz pleistocenskih in holocenskih nanosov in se spušča od j. proti s.), kjer priteče Vrbas iz soteske v ravnino, ki jo obkroža terciarno gričevje.
Gornji šeher je najstarejše mestno jedro, ki se širi okoli trdnjave ob izlivu Sulurlije v Vrbas in ob stari karavanski poti proli Savi. V neposredni bližini (na d. bregu Vrbasa) so termalni žvepleni vrelci(31-34 C), ki so jih izkoriščali že Rimljani (revmatična, nevralgična obolenja in kožne bo-
23
lezni). Jedro Gornjega šehera je bila Careva mahala (Hunčarija) s čaršijo na 1. bregu Vrbasa.
Novoselija je j. in mlajši del Banja Luke, nastal v 17. stoletju.
Donji šeher pa se je razvil po 17. stoletju na ravnini na obeh bregovih Vrbasa, okrog džamije Ferhadije na 1. in Male Čaršije na d. strani Vrbasd. Ferhadpaševa čaršija z bezistanom in trdnjavo Kastel nad Vrbasom sta bili gospodarsko in družbeno središče stare Banja Luke.
Razvoj prebivalstva: leta 1879- 9.560 preb^, leta 1910 - 14.800, leta 1948 - 29.627, leta 1961 - 60.950, in leta 1981 - 123.807 prebivalcev.
Mesto ima danes univerzo s petimi fakultetami (tehnološko, elektrotehniško, pravno, ekonomsko in strojno). Od industrije pa so najmočnejše celulozna in papirna (Incel), lesna (Vrbas) in elektrotehnična (R. Čajevec).
Zgodovina
V	času Rimljanov je bila tu vojaška postojanka (Castra). V 15. stoletju se prvič omenja kot Banja Luka in 1528. leta so jo zavzeli Turki in jo imeli v oblasti vse do 1878. leta. Še danes je izrazito muslimansko mesto.
V	času avstroogrske okupacije (1878-1918) je postala moderno evropsko mesto. K razvoju v 19. stoletju so precej pripomogli menihi trapisti iz veje cisterianov (po opatiji La Trappe v Normandiji - po njih se imenuje sir trapist). Menihi so zgradili veliko sirarno, tovarno testenin, električno centralo, pivovarno, opekarno in tovarno tkanin.
Banja Luko je leta 1969 prizadel močan potres, vendar je večina zgodovinskih znamenitosti ostala nepoškodovana. Po potresu se je mesto še hitreje razvijalo.
Kulturni spomeniki
Trdnjava v Gornjem šeherju izvira iz predturške dobe. V Donjem šeherju so jo zgradili Turki ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja na mestu prej zgrajene taphane (tobakarne) in poznejšega Kaslela.
Džamije: Careva, Ferhadija, Armandija.
Ferhadija: zgrajena v 16. stoletju. Legenda pravi, da je Ferhad paša Soko-lovič premagal avstrijsko vojsko pod vodstvom generala Auersperga, ki je bil ubit. Sin Auersperga pa je bil ujet in mati je plačala odškodnino (odkupnino) . Za ta denar pa naj bi bila zgrajena džamija.
Na dvorišču je grob Ferhad paše in grob liercegovskega vezirja Ali paše Rizvanbegoviča.
Po ozki dolini Vrbasa nadaljujemo pot proti Jajcu. Na obeh straneh nas spremljata plai.ini Manjača in Čemernica iz mezozoiskih apnencev in dolomitov.
24
Jajce
Na ustju Plive in Vrbasa, leži v ozki kotlini, ki se širi ob sz. robu planine Huma. Okolica je pretežno iz mezozoiskih kamnin, kotlina pa iz pleisto-cena in holocena. V holocenu je bila odložena tudi sadra, ponekod celo 50-60 m debelo.
Ovira, preko katere pada Pliva v Vrbas, je 28 m visoka. V okolici so našli železovo rudo (siderit), bakrovo rudo, barit in gips.
Zgodovina
Območje je bilo naseljeno že v predzgodovinski dobi. Slovansko ime mesta se prvič omenja v 14. stoletju.
Turki prvič pridejo 1439, a so bili odbiti. V 15. in 16. stoletju je center Jajške banovine (močne lortiiikacije). To je bila najbolj odmaknjena točka za obrambo Slavonije in za Beogradom najpomembnejša trdnjava (500-600 vojakov). Turki so Jajce osvojili 1528. leta. 1878 so ga osvojili A vstrijci.
Najbolj pa je Jajce poznano po dogodkih iz NOB, še posebno po II. zasedanju Avnoja, ki je bilo 29. 11.1943. Zgradba, kjer je zasedanje potekalo, je danes spremenjena v muzej.
5.11.1943 pa je v Jajcu začela z delom novinarska agencija Tanjug, ki jo je vodil Moša Pijade.
Zahodno od Jajca, na reki Pivi, sta dve tektonski jezeri, ki sta zagrajeni s sadro (Gornje jezero-globoko,(36 m, veliko 1,97 km" ter Donje jezero - globoko 16 m, veliko 0,15 km ). Jezera imata rekreacijski pomen.
Zelo znane pa so vodenice (mlini)na Plivi, ki so zelo slikovite, vendar pa večina že v slabem stanju.
Južno od Jajca nas na levi strani Vrbasa spremljajo starejše kamnine, na d. strani p« magmatske kamnine.
D on ji Vakuf
Naselje na d. obali Vrbasa, ima ugoden prometni položaj in v glavnem razvito obrt in kmetijstvo. Je tipična stara bosanska varošica.
Najkasneje je nastal v 16. stoletju, v 17. stoletju se je imenoval Donje Skopi je.
Spomeniki: Munara džamija Ibrahimbega Molkača iz 16. stoletja, kamniti most čez Vrbas (po 1660) in okoli 1700 1. zgrajena sahat-kula (stolp z uro).
Počasi prehajamo po dolini Lašve preko prelaza Komar v Sarajevsko-zeniško kotlino. V njej je bilo terciarno jezero, ki je za seboj zapustilo debele plasti jezerskih sedimentov (laporjev, peščenjakov, apnencev) in mlajših kvartarnih plasti gline, proda in peska.
25
Podnebje je zmerno celinsko s srednjimi januarskimi temperaturami pod 0°C in srednjimi julijskimi med 18 in 20 C . V kotlini pozimi prihaja do močne lemperaturne inverzije. Padavin je okoli 800-900 mm, v višjem obrobju seveda do 2.000 mm. Klimatski pogoji so odlični za rast gozda in za sočne pašnike.
Ker so tla slabo propustna, je obilo površinskih lekočih voda. Prav reke pa so izoblikovale širše doline, v katerih so nastala mesta. Danes je zaradi agrarne prenaseljenosti v višjih predelih Sarajevsko-zeniške kotline močan pritisk prebivalcev posebno na Sarajevo in Zenico.
Mesta so v času turške vladavine dobila zunanjščino in funkcijo islamsko-orientalskih mestnih središč z razvito trgovino in obrtjo. Po zastoju v 17. in 18. stoletju se je to območje po avstroogrski zasedbi in zgraditvi prvih železnic in rudarsko-industrijskih obratov hitreje razvijalo.
Današnji industrijski razvoj se opira na bogato surovinsko in energetsko bazo (gozdovi, rudna nahajališča železove, bakrove, cinkove rude in boksita, nahajališča premoga, vodna sila rek).
Črna metalurgija ima širši jugoslovanski pomen. Srednja liosna s Sarajev-sko-zeniško kodino je glavna proizvajalka rjavega premoga, surovega železa in jekla v SFRJ.
, p u "rffc r Planina Vlašič
Strmo se dviga nad dolino Lašve. V glavnem je iz apnencev in dolomitov mezozoiske starosti (kreda) ,zato so se razvili kraški pojavi. Najvišji vrh sega čez 1.900 m, uravnava je v višini 1.000-1.500 m (več izvirov, ki ne osušijo niti poleti).
Prebivalstvo se v glavnem ukvarja z živinorejo. Posebno je poznan "vla-šički" ali "travnički" sir.
Stalna naselja segajo od 1.100-1.200 m nm. Turbe
To je islamski nagrobni spomenik, mavzolej. Po pravilu se pojavljajo ob džamijah ali na pokopališčih. Lahko so iz kamna ali lesene, s kupolo ali s streho,kvadratne , heksagonalne, zaprte ali v obliki paviljona na stebrih.
Najlepši primeri v SFRJ so v Makedoniji in 13iII - vse so zaprtega tipa (ob Ishakiji in Mustaj pašini džamiji v Skopju, ob Gazi Husrevbegovi džamiji v Sarajevu in Ferhadiji v Banja Luki).
Turbe pred Travnikom so paviljonskega tipa. Travnik
Leži v ozki dolini reke Lašve, stisnjen med planino Vlašič (s.) in Vilenico
26
(j.). Zelo pogosta je megla. Južno od starega mesta je novo industrijsko naselje Novi Travnik.
Zgodovina
Območje je bilo naseljeno v predzgodovinskem obdobju, čeprav se pred prihodom Turkov ne omenja v virih. (Neolitsko naselje-Nebo v dolini Bile; številna ilirska naselja na izpostavljenih legah nad Lašvo; iz rimskega obdobja našli številne novce, nakit, sledove cest, izpiranje zlata in taljenje železa; iz časa bosanske srednjeveške države ostanki nckropole, petih utrjenih naselij - eden izmed njih je v 15. stoletju služil za nastanek Travnika) .
*
Okoli srednjeveške utrdbe se je najprej forsiral trg, nato kasaba (mestece). Do konca 17. stoletja je imelo naselje 3-4.000 preb. Od 1699-1850 leta je bil Travnik središče (občasno) bosanskih vezirjev, kar je pospešilo razvoj. Tako je bila zelo močna gradnja privatnih in javnih zgradb, močno sta se širili obrt in trgovina in kasaba je zrasla v šelier (mesto) z več kot 7.000 prebivalci. V začetku 19. stoletja sta imela v Travniku sedež dva konzulata (francoski in avstrijski).
Po prenosu vezirskega sedeža (1850 1.) v Sarajevo je Travnik začel stagni-rati.
Avstrijska okupacija je prinesla izgradnjo šol, bolnišnic, vodovoda, kasarn, železnice in prvo industrijo (tovarna tobaka).
Travnik je tudi rojstni kraj Iva Andrica, pripovednika, romanopisca, pesnika in esejista, ki se je rodil leta 1892 in je umrl v Beogradu leta 1975. Študiral je filozofijo, slovanske književnosti, zgodovino in je leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Najbolj znana njegova dela: Most na Drini in Travniška kronika.
Travnik ima tudi izredno lepo džamijo - Šarena džamija ali Sulejmanija. Vitez
Je naselje, ki je nastalo na robu Travniškega polja, sestavljeno iz dveh delov (starejši je ob cesti Travnik-Sarajevo, novejši pa ob železnici Lašva-Travnik).
Zenica
Širi se na zeniškem polju, ki je zgrajeno iz jezerskih, terciarnih sedimen-tov. Severna in v. stran je iz apnenčastih mezozoiskih sedimentov.
Prva naselja na Zeniškem polju so začela nastajati v rimskem obdobju -Bistue Nova (bazilika, pokopališče, reliefi, plošče ...) na d. strani Bosne. Ime Zenica se javlja 1. 1436 s prihodom Turkov. Naselje (trg) je bilo na 1. strani Bosne, kjer je še danes.
27
Pod Turke pride 1. 1463. V času Turkov je Zenica vršila funkcijo kasabe in lokalnega središča dela Sarajevsko-zeniške kotline (do Kaknja, 13usova-če in Viteza). Zenica se je razvila kot dpična kasaba s čaršijo v sredini.
Po okupaciji BiH (1878) je bila Zenica na glavni poti Brod-Sarajevo-Metko-viči (proga, ozkotirna, je bila zgrajena 1. 1879).
V bližini železniške postaje je bil odkrit rjavi premog - 1. 1881 je bil odprl prvi rudnik premoga v BiH. Danes rudnik daje okoli 700.000 ton rjavega premoga letno. V neposredni bližini je še rudnik Kakanj, ki deluje od lela 1902 in letno daje 1,4 milijona ton premoga. Rudnik v Brezi pa deluje od leta 1907, v njem nakoplje jo na lelo okoli 700.000 ton premoga.
Leta 1892 je začela z delom železarna, ki je naslonjena na domači premt>g, vareško železovo rudo (predstavlja 90% vseh potreb) in na nekatere druge domače kovine. Železarna v Zenici je največja železarna v SFRJ in proizvede več kot 50% vsega jugoslovanskega železa, 40% jekla in 39% valjanih izdelkov.
Vzporedno z rastjo železarne je raslo tudi mesto, saj je Zenica v vsem povojnem obdobju območje močnega doseljevanja.
Žal pa je s črno metalurgijo povezano močno onesnaževanje okolja, ki je še dodatno okrepljeno s kotlinskim položajem mesta.
Zenica ima tudi Metalurško fakulteto in institut. Kakanj
Leži na vznožju oligomiocenskega hriba, v dolini Zgošče, kakršno je tudi prvotno ime naselja.
Na jv. robu je premogovnik, ki je začel delovati 1902. leta.
Neolitsko naselje na lokaciji Plondište na izlivu Zgoščanskega potoka v Bosno ima starost 2.700-2.600 pr. n. š. (orodje in kosti iz kamenja, groba keramika, ritualne vaze).
Kakanj se prvič omenja 1. 1392, pod Turke je prišel 1463 in je bil vključen v turško ozemlje do 18. stoletja.
Danes močno rudarsko naselje in nekaj industrije. Visoko
Ima srednjeveški trdnjavi Visoki in Podvisoki. V bližini je zdravilišče.
Kineljak
Prvič se omenja 1. 1530. V okolici so najdeni ostanki prazgodovinske in rimske dobe ter srednjega veka. Za časa Turkov so bili tu trije liani.
Od tridesetih let lega stoletja je razvoj hitrejši (cesta).
28
Znan po močnih izvirih mineralne vode (kiseljaka). Vodo uporabljajo v zdravstvene namene (anemije, rahitis) in za pitje - vodo steklcničijo.
Ilijaš
Industrijsko naselje s topilnico železove rude (iz Vareša) in livarno. .To sta dve dejavnosti, ki potrebujeta izredno veliko električne energije, kar dokazujejo številni daljnovodi.
Ilidža »
Naselje na Sarajevskem polju na obeh straneh reke Železnice (močno onesnažena tudi z vodo, ki priteka iz toplic), ki je danes že del Sarajeva.
To jeQbanjsko naselje z izviri žveplene vode. Izviri imajo temperaturo 57,5 C. Danes je to turistično-rekreacijski del Sarajeva, z več hotelov, rekreacijskimi površinami in kampom. Ima park in drevored divjega kostanja ter platan do izvirov Bosne pod planino Igman. Park in drevored ter banjske objekte so uredili za časa avstroogrske okupacije Bosne.
Območje je bilo poseljeno že za časa Rimljanov, ki so imeli urejene toplice na tem mestu. Arheologi so našli ostanke hramov in svetišč, posvečenih bogovom zdravilstva.
10. dan
Sarajevo (Zemaljski muzej, Skenderija, Muzej mlade Bosne, Principov most, mestna hiša, Baščaršija, Gazi Husrevbegova džamija, izviri Bosne, prizorišča olimpijskih iger)
Sarajevo - mesto ob Miljacki
Leži v Sarajevsko-zeniški kotlini, kamor je v lerciaru segal zaliv Panonskega morja (aedimenti: gline, pesek, rjavi premog). Kasneje so sedimente razrezale številne reke.
V	neolitu je bil človek naseljen v Butmiru (zemljanke, glinaste posode, kamnito orodje). Rimljani so na vrelcih žveplene vode v Ilidži postavili mesto. Nato so sledili Goli in Bizantinci ler v 7. stoletju Slovani. V srednjem veku je bilo tu mesto Vrhbosna, ki je bilo pomembno trgovsko središče. Pred okoli 500 leti se prvič v pisanih virih omenja kot Sarajevo.
Mesto doživi razcvet v sredini 16. stoletja, takrat, ko je Bosno upravljal Gazi llusrevbeg (1521-1541). Zapustil je npr. džamijo, Kuršumli medreso, imai-et, sahai-kulo, bezistan, hamam. To je čas, ko je Sarajevo močno razvilo trgovino in obrt.
V	17. in 18. stoletju so se vrstile številne katastrofe: Prodor Evgena Savoj-skega, ki je požgal mesto; potres, epidemije.
V	19. stoletju se začne večati vpliv z zahoda. Leta 1878 je Bosno okupirala A vstroogrska. Nezadovoljstvo domačinov pa je doseglo svoj višek na Vidov-dan leta 1914, ko je Gavrilo Princip, pripadnik Mlade Bosne, izvršil atentat na avstroogrskega prestolonaslednika Ferdinanda.
Ob koncu 2. svetovne vojne je mesto imelo okoli 70.000 prebivalcev, danes jih ima okoli 448.000. Mesto ima pomembno kulturno-politično in gospodarsko vlogo BiH.
Leta 1984 so tu potekale ZOI, ki so mestu pustile številne nove objekte, prispevale k boljši urejenosti komunalnih dejavnosti mesta ter dale poseben pečat samim prebivalcem.
Čaršija
Središče čaršije je Baš-čaršija (glavna čaršija). Kako pomembno vlogo je imela ta čaršija nekdaj, govori podatek, da je imela kar 37 ulic - danes jih obstaja le še 15.
Osnovna značilnost je "dučan" - delavnica, kjer se je delalo in razstavljalo ter prodajalo.
Čez sarajevsko čaršijo so potekale glavne trgovske pod proti Carigradu, Srednji Evropi in Dubrovniku. Nekatere od obrti so bile najmočnejše na Balkanu. V požaru 1842 je zgorelo kar 2000 dučanov.
30
Ker je bila v meslu močno razvita trgovina in obrt, so tu nastali številni lepi hani in karavan seraji. Do danes je ostal le Morača-han, ki je delno preurejen v gostinski objekt ter poslovne prostore. Ko je A vstroogrska okupirala Sarajevo, je bilo tu okoli 50 hanov in karavan sera je v.
Nekdaj, delno še danes, je bila najmočneje razvila "kazandžijska" obrtj ki so jo prinesli Turki (kovanje bakrenih izdelkov).
Današnja čaršija je samo približna slika nekdanje. V zadnjih desetih letih je doživela veliko spiemeuibo, še posebno pa po ZOI, ko so "dučane" obnovili in namestili številne nove trgovine in boutique.
Gazi I lusrevbegova džamija
Zgrajena je bila lela 1530 in je ena največjih na Balkanu (13x13 m) , glavna kupola je znotraj visoka 26 m.
V dvorišču je "šadrvan", hiša z instrumenti za ugotavljanje vremena in "mekleb", šola, kjer so otroci dobili prvo znanje o islamu. V dvorišču je tudi sarkofag z Gazi Husrevbegom.
Gazi I lusrevbegova modre na (muslimanska verska šola). Ima atrij in 12 sob za učence 1er predavalnico.
Gazi llusrevbegov imaret iz leta 1531. To je muslimanska dobrodelna ustanova (kuhinja za reveže). Tu je bila pekarna, kuhinja in delilnica hrane.
Sahat-kuln iz 16. in 17. stoletja. Visoka je 30 m in je najvišja v BiH.
Muzej mlade Bosne se nahaja ob Principovem mostu čez Miljacko. Pred vhodom v muzej so v pločniku vtisnjene stopinje Gavrila Principa, ko je sireljal na Ferdinanda.
Skenderija je moderni center, kjer se odvijajo kulturne, športne in sejemske prireditve.
Zemaljski muzej
Ustanovili so ga leta 1884 in leta 1888 je postal državna muzejska institucija za Bili. Ima stalno etnološko, arlieološko zbirko in naravoslovni del (minerali, žuželke, sesalci ...). V teh prostorih je od 1913 lela. Na pro-siem ima tudi botanični vrt, kjer so razstavljeni nagrobni spomeniki srednjega veka.
Izviri reke Bosne
Bosna je glavna reka BiH in nastaja iz 30 izvirov ob vznožju planine Igman. Izviri (vrela) Bosne so izletniška točka za številne Sarajevčane. Prijetno okolje je posebno poleti, ker je temperatura tu nekoliko nižja kot v mestu.
31
Zelo lep je tudi sprehod po drevoredu stoletnih platan prod Ilidži, ki so ga uredili v času avstroogrske vladavine v Bosni.
Prizorišča ZOI leta 1984
Igman je predgorje Bjelašnice, zgrajen iz apnencev zgornjega triasa. Pp-krivajo ga listna d in iglasti gozdovi.
Znan je Igmanski marš, ko se je v januarju 1942 leta proletarska brigada prebijala iz v. Bosne čez SarajevskojDolje in Igman planino v Fočo. Borce je na Igmanu zajel izreden mraz -32 C, ki pa tu ni nič posebnega.
Malo polje (del Igmana) - lepi skakalni objekti z ledeno smučino, ki jo je mogoče uporabljati tudi poleti.
Veliko polje (del Igmana) - tu so se odvijale nordijske discipline. Znan je vegetacijski obrat, povezan z nizkimi temperaturami in temperaturno inverzijo.
Bjelasnica je kraška visoka planota. Severni del je v poprečju visok 1900 m (najvišji vrhovi), j. del je nižji, v povprečju visok 1200 m. V glavnem je iz triadnih apnencev in dolomitov in zalo je brez površinskih voda. Sledove so zapustili tudi pleistocenski ledeniki.
Snežna odeja pokriva goro od novembra do junija. Gozd pa sega skoraj do 1900 m nm.
Leta 1984 je bila na njej zgrajena vremenska opazovalnica, blizu je ludi IV rele.
Prebivalci v glavnem živijo od živinoreje in gozdarstva.
V času ZOI so se tu odvijale moške alpske discipline. Zgrajene so tudi vlečnice, sedežnice in namestitveni objekti.
Jahorina je sestavljena iz triasnih apnencev, zato je razvit kras. Je razvodje med Drino in Bosno. Južni del je do 1700 m porasel z bukovimi in borovimi gozdovi. Stalna naselja segajo do 1300 m. Razvita je živinoreja in turizem.
Med ZOI so se tu odvijale ženske alpske discipline.
Trebevic predstavlja obrobje Jahorine. Zelo strmo pa se spušča v dolino Miljacke. Planina je bogata z izviri vode, večina pa je pod iglavci. Na Trebeviču je zgrajena sankaška in bob steza.
Ostali olimpijski objekti v mestu: rekreacijski center Koševo (hokej na ledu, umetnostno drsanje, proga za hitrostno drsanje).
Za časa ZOI je bilo zgrajeno stanovanjsko naselje Moj mir, kjer danes prebivajo Sarajevčani.
32
10. dan
Sara je vo-Jablanica-Mostar-Poči le lj-Metkovič-Tr ste no. Dubrovnik
Iz Sarajeva se pot začne počasi dvigovati po obronkih Djelašnice in na Ivan Sedlu (967 m) se pol prevesi proti dolini Neretve. Prelaz je izrabila fudi železniška povezava Sarajevo-Ploče (Kardeljevo).
Pokrajina postane izrazito kraška in nahajamo se v Visoki Hercegovini. Značilna so pogorja z izrazilo dinarsko sleruenitvijo (sz.-jv.). Gorske gmole so v glavnem iz triasnih in jurskih apnencev (npr. Čvrsnica, Prenj, Velež). Pri oblikovanju krasa Visoke Hercegovine je imela veliko vlogo Neretva, ki je izoblikovala globoko sotesko dolgo 80 km in globoko 800 m od Konjiča navzgor proti Ulogu. Od Neretvice (pri Ostrošcu) do Bijelega polja pa je kanjonska dolina Neretve dolga 49 km in globoka 1200 m (po njej potujemo).
Hribovita Hercegovina ima subalpsko podnebje, dolina zgornjega toka Neretve pa zmerno celinsko. Zime so v gorah in na visokih poljih hladne in snežne, polelja topla, padavine pa so obilne (orografske-povezane z gorskimi pregrajami). Vendar že v Konjiču čutimo vplive morja, saj so januarske temperature že pozitivne.
Na splošno v tem predelu ni dovolj obdelovalnih površin. Pašniki in travniki pokrivajo več kot 80% kmetijskih površin, kar pomeni, da je glavna dejavnost živinoreja (ovce, govedo).
Vendar pa ima Visoka Hercegovina velike možnosti za energetsko izrabo - bogata ležišča lignita na Gatačkem polju in vodna sila zgornjega in srednjega toka Neretve.
Visoka Hercegovina je redko naseljena in je območje odseljevanja prebivalstva, nima niti večjih naselij.
Neretva
Njeno antično ime je Naron.
Od izvira do Uloga se imenuje Borač, do Konjiča pa Župa, nato prihaja v Jablaniško jezero, ki je nastalo z izgradnjo jezu. Voda iz jezera se po kanalih vodi na turbine HE Jablanica. Od jezu do Jablanice je korito Neretve sedaj suho, le občasno teče po njem odvečna voda jezera. Izpod turbin Neretva nadaljuje svoj lok in pod Jablanico tvori pravi kanjon, visok 800-1200 m med Cvrsnico in Prenjem. Pri Salakovcu zapušča kanjon, teče skozi tri kotline, ki jih povezujejo kratke soteske (Bijelo polje, Mostarska kotlina, Mostarsko polje, Bišče). Po pritoku Bune preide ponovno v kanjon. Pri Čapljini prihaja iz klisure in teče po plodni aluvialni ravnici, od Opu-zena pa se začne delili in v Neretvanski kanal se izliva z 12 rokavi. Delta je regulirana in ima okoli 8 jezer.
Najnižji vodostaj ima reka avgusta in septembra.
33
Konjic
Razvil se je na obeh straneh Neretve, na ustju Trešanice okoli kamnitega mostu iz 16. stoletja. V rimskem obdobju je bil Konjic obmejno mesto med Zahumljem in Bosno.
Leži v kotlini, ki je iz sladkovodnih sedimentov, planinski okvir pa je Iz triade, werfenskih skrilavcev in dolomitov.
Zelo dobro uspevajo češnje, v okolici je tudi precej vinogradov. Na novo je zgrajena predelovalna industrija, ki daje zaposlitev delovni sili, kateri je voda poplavila obdelovalne površine.
■Tablanica
Leži v razširjeni dolini Neretve, j. od izliva Rame, na izhodu iz klisure, ki jo delajo planine Carski Vrh in Tovarnica.
Od ustja Rame na s. do bližine Jablanice je Neretva prebila korito skozi plasti gabra (imenovan jablanit) , ki je podoben granitu (po barvi in mineralni sestavi) in ga uporabljajo med drugim za spomenike. Bližnja okolica Jablanice je grajena iz werfenskih skrilavcev, na katerih so naloženi iri-asni in jurski apnenci.
Razširitev je Neretva nasula s iluvioglacialnim prodom in vanj izdelala tri terase.
Jablanica je poznana po prehodu Vrhovnega štaba in vojske čez Neretvo v času 4. ofenzive. Prehodu je posvečen muzej in porušen most (filmski!).
Danes se Jablanica hitreje industrializira. ME Jablanica
Nastala je na vhodu v klisuro med Carskim Vrhom in Tovarnico. Z gradnjo so začeli leta 1947, dogradili pa so jo leta 1955. To je prva 11E od celotnega sistema HE na Neretvi. Nad njo je bil zgrajen jez, za katerim je nastalo Jablaniško jezero,dolgo okoli 30 km in z 288 milijoni kubikov vode. Nad jezerom se dviga planina Prenj.
Nizka Hercegovina je submedileranska pokrajina med Visoko 1 lercegovino in srednjo ter južno Dalmacijo. Jadransko obalo doseže pri zalivu Neum-Klek. Ima ugoden prometni položaj: po dolini Neretve proti Sarajevu, čez v. del pa je speljana cesta Dubrovnik-Gacko-Koča-Sarajevo-Beograd.
Relief je zelo razgiban zaradi številnih polj in kotlin, nizkih planot in gričev.
Apnenci, ki prevladujejo, so večinoma kredni, nekaj je še paleogenih sedimentov in kvartarnih plasti na poljih in kotlinah. Dno Mostarske kotline je pokrilo s 30 m debelimi rečno-lede ruškimi nanosi, v katere je Neretva izdolbla korito in tri lerase.
34
Največja kraška polja te pokrajine so: Popovo polje, Mostarsko polje, Mos-larsko blato in Uijelo polje.
Podnebje je omiljeno mediteransko z vročimi in suhimi poletji ter hladnejšimi zimami kol v obalnem pasu (srednje januarske temperature so večje kot 0 C). Obalni pas Hercegovine je še toplejši. Ker gre za mediterarjski vpliv, je padavin jeseni in pozimi več kot pole d. Zaradi toplih pole d j uspeva posebno dobro tobak in vinska trta, na namakalnih površinah pa zgodnje sadje, zelenjava in cvetje.
Okoli spodnjega toka Neretve so rečna jezera in stalno poplavljena polja (blata) - Svitavsko in Der.-nsko, tudi Hutovsko blalo imenovano, ki ima le 2-3 ni nm. Ta blata v zadnjem času izsušujejo in pridobivajo nove obdelovalne površine, urejajo ribnike in tudi rezervate za močvirske ptice.
Najbolj rodovi trie površine so okoli spodnjega toka Neretve (Čapljina, Gabela) in na Popovem polju (zunaj naše pod). Razvijanje intenzivnega tržnega kmetijstva se je pokazalo kot donosno. Ob ugodnih klimatskih pogojih uspeva tobak na 6000 ha, kar je 12% s tobakom zasajenih površin SFRJ. Vinogradništvo je dobro razvito na plantažah HEPOKa v okolici Moslarja - gojijo predvsem žilavko in blatino. V zadnjih desetih letih so na izsušenih tleh spodnje Neretve uspešno uvedli plantaže mandarin.
Nizka Hercegovina je bogata z nekaterimi surovinami. Tako so na Moslar-skem polju precejšnje zaloge rjavega premoga. Osnova za razvoj metalurgije so nahajališča boksita (Luštica, Posučje, Ciduk, Stolac, Mostar).
Mornar
Leži ob Neretvi, d. stran je širša, ravnejša in tudi bolj poseljena. Nad 1. obalo se dvigajo j. obronki Prenja in z. obronki Veleža.
Ima mediteransko klimo z dolgimi in toplimi poletji in blagimi zimami. Povprečna januarska temperatura je 6,1 C, zalo dobro uspeva vinska trla, češnje, breskve, smokve in seveda tobak.
Danes se razvija v mesto s številno industrijo, ki ima osnovo v surovinah iz okolice in v vodni energiji Neretve (strojna, kovinska, barvna, prehrambena, letalska). Ima tudi tobačni institut.
Zgodovina
Prvič se omenja leta 1440, ko se je začel hitreje razvijati in je kmalu prevzel glavno vlogo od Blaga ja, ki je dvakrat starejše naselje in je bil glavno središče Hercegovine.
Mostar je ustanovil Gost Radivoj, eden od velikašev Hercega Stepana. Ime ima po mostarjih, ki so živeli v dveh stolpih, kjer so varovali most. Omenjeni most nima nič skupnega z današnjim, čeprav je stal na mestu današ-n je ga; bil je lesen in je visel na vrveh.
35
Ker ima Mostar ugoden prometni položaj, se je po smrti Hercega Sljepana hi tro razvijal.
Most so začeli gradili leta 1557 in so ga gradili 9 let. Gradil ga je Hajru-din in je bil po turškem koledarju zgrajen leta 944. Širok je okoli 4,5 m, visok okoli 20 m , kamnili lok je dolg okoli 30 m. Kamniti bloki so povezani z železnimi sponkami, ki so zalite s svincem. Na obeh straneh sla stolpa, kjer je bila nameščena posadka 160 vojakov, ki so varovali most dan in noč. Ob njem se je širilo mesto, ki ima izrazilo smer s. - j.
Mostar je imel v začetku 17. stoletja že okqli 1000 hiš. V času Turkov je prevladovalo muslimansko prebivalstvo in v skladu s tem se je povečalo število džamij. Prva je bila zgrajena leta 1473, a najlepša je Karadžozbe-gova iz leta 1557. Ob njej je Karadžozbeg izgradil še šadrvan in medreso.
Mostar je v 16. stoletju imel dve javni kopališči (liamam); obiskovale so ju tudi ženske.
V	šestdesetih letih 17. stoletja je mesto dobilo vodovod, močno se je razvijala tudi obrt, še posebno izdelava izdelkov iz bakra (Kajundžiluk je del starega mesta, ki spominja na izdelovalce bakrenih izdelkov). V mestu so bili pomembni tudi krojači (terzije) in kožarji (tabanci).
Turki so mesto imeli do leta 1878, vmes pa so mesto večkrat napadli Mlet-čani.
Šele leta 1833 so pravoslavci dobili dovoljenje za gradnjo cerkve. Delno je zgrajena pod zemljo, da ne bi bila vidna iz mesta.
Ko je z letom 1878 in Berlinskim kongresom BiH pripadla A vstroogrski, je mesto dobilo železnico, tovarno tobaka, odprli so rudnik rjavega premoga, tiskarne ...
Padlim v 2. svetovni vojni je posvečen veličasten spomenik, delo Bogdana Bogdanoviča.
Vredna obiska je tudi privatna turška hiša, katere zgornje nadstropje je urejeno v muzej. Zanimivo pa je tudi dvorišče te zaprle hiše.
V	Mostar ju se je rodil tudi Džemal Bijedič, bivši predsednik ZIS, ki je umrl v letalski nesreči pri Sarajevu leta 1977.
Buna
Manjše naselje pred ustjem reke Bune v Neretvo. Nastala ob cesti proti Dubrovniku ob kamnitem mostu, ki so ga v 19. stoletju zgradili Turki. V naselju je bila v 19. stoletju rezidenca Ali paše Rizvanbegoviča.
Poči lelj
Leži na apnenčastem griču in je sestavljen iz več zaselkov.
Trdnjava se omenja leta 1444. Po padcu Bosne pod Turke se je s pomočjo
36
kralja Matije Korvina močno utrjeval in spreminjal v oporišče proti nadaljnjim turškim osvajanjem.
Leta 1471 je padel pod Turke. V času dunajske vojne (1683-99) so mesto napadle mletske moči in Vule Novkovič je mesto zažgal. V 17. stoletju so Počitelj močno utrjevali, dozidali mestni stolp in trdnjavo še obdali z obzidjem. Ko so leta 1835 ukinili kapetanijo, je bil Počitelj kot trdnjava opuščen.
Omenimo Šišman Ibrahim pašino džamijo iz 17. stoletja, medreso in ha-mam, ki je adaptiran v gostinski lokal.
Počitelj je mesto - muzej, tu je tudi slikarska kolonija.
Metkovič -
Je pomožno pristanišče za Kardeljevo, do tu je plovna tudi Neretva.
Močneje se je razvijal v 17. stoletju, ko je imel obmejni položaj (beneška oblast, francoska in avstrijska proti turškemu ozemlju).
Neretva je bila regulirana in pripravljeno pristanišče v letih 1881-89, v tem času je bila zgrajena tudi železnica.
V	mestu imajo ornitološko zbirko, ki jo sestavlja okoli 300 različnih vrst ptic iz bližnjega llutovega blata.
Čapljina
Danes se širi na aluvialni ravnini Neretve in Trežibata. Ima več industrijskih obratov: tovarna trikotaže Bilečanka, tovarna keksov in vaflov Lasta, tovarna hladnovaljanih profilov in metalnih konstrukcij, obrat za odkup in predelavo tobaka.
Leta 1979 je bila zgrajena ME, ki je v sklopu HE sistema Trebišnjice.
V	okolici je več jezer, v katerih lovijo ribe. Okolica je močno kmetijska (sadjarstvo, zelenjadarstvo, žilo, tobak).
Neum
Obalni pas Hercegovine pripada novoustanovljeni občni Neum. Ta pas ima poleg mediteranskega kmetijstva (južno sadje, zelenjava, trta) tudi odlične možnosti za turizem, ki se močneje razvija v zadnjih lotih. To kažejo številni novi hoteli in počitniške hišice.
Južno od Opuzena (ostanki beneške trdnjave, lapidarij z antičnimi fragmenti skulptur in napisov) se cesta združi s tisto, ki prihaja iz Kardeljevega. Pot zavije proti morju in teče ob Stonskem kanalu, ki ločuje kopno od Pelješca. Je za Istro največji polotok, ki ima izrazito dinarsko smer. Ima vse značilnosti dalmatinskih otokov, znan je po prijetnem podnebju in vinogradništvu ter po vinu dingaču in gojenju školjk (kar lahko vidimo na poti -
37
v zalivu S ton).
Zaradi precej visokega in kraškega reliefa je močneje poseljena obala, še posebno s., ki je bolj zavarovana pred morjem, a manj pred burjo.
Danes je to izrazito turistična regija. Polotok je pomemben tudi zaradi pro metne povezave z nekaterimi južnodalmatinskimi otoki (Korčula, Lastovo, Ml je t).
Pelješac ima zelo bogato zgodovino. Naseljen je bil že v najstarejših obdobjih prazgodovine (ostanki'v jamah, grobovi, spomeniki antike , srednjega veka in novejše zgodovine).
Pred romanizacijo leta 36 pr.n.š. je tu živelo ilirsko pleme Plareja. Tudi Zahumlje (ko južnoslovanska plemena formirajo svojo državo) je imelo Pelješac v svoji sestavi (Ston je bilo središče). Na polotoku je bila močna migracija v srednjem veku (12.-14. stoletje). Od leta 1333 do 1808 je bil v rokah Dubrovčanov.
Slano
Legenda pravi, da je dobil ime tako: ko je prihajala neka zahumska kraljica iz Popovega polja v Slanski zaliv in je prvič poskusila morje, je zavpila: "Slano!"
Naseljeno je bilo že v prazgodovinski dobi (ostanki rimskega kastruma na hribu Gradina, starokrščanski sarkofagi). Dubrovčani so dobili Slano leta 1399, ko so ustanovili kneževino in zgradili Knežji dvor, katerega so koncem 19. stoletja predelali. Tu je tudi franjevški (frančiškanski) samostan s cerkvijo sv. Jeronima, zgrajen leta 1420.
Plaže so peščene in dobro zaščitene pred vetrom. Danes se močno razvija turizem.
Trs te no
Imenovano je po trsdki, ki tu zaradi dovolj vode dobro uspeva. Sredi vasi, na malem trgu, sta dve orjaški platani, stari več kot 400 let. Deblo večje platane ima obseg 11 m.
Najbolj znano je po parku oz. botaničnem vrtu z nekdanjim "ljelnikovcem" Gučetičev. To je park iz leta 1502 (najstarejši načrtno urejen na Hrvaškem Pol vodi ob cedrah, cipresah do vrta z rdečim kostanjem, lovorom, oljko. Opuščeni akvadukt vodi do umetne jame iz leta 1736, s kipi Neptuna in dvema nimfama. V parku je čudovita magnolija in še številne druge rastlinske vrste.
Zaton
V njem so v preteklosti imele svoje poletne vile številne dubrovniške družine. V naselju je župna cerkev iz leta 1050. Na griču pri vhodu v zaliv
38
Sloji utrdba, ki so jo začeli graditi Francozi in dokončali Avstrijci. Mokošica
Leži v zalivu Rijeka Dubrovačka (gre za potopljeno dolino, kjer se na kopnem začne močan kraški izvir). Smer zaliva je enaka smeri burje in zato .p zaliv pozimi precej mrzel.
Naselje je nastalo na stiku apnenca s flišem, podobno kol še številna druga naselja na naši obali.
39
10. dan
Dubrovnik (frančiškanski samostan, Gunduličev grob, lekarna, Veliki Onofrijev vodnjak, urni stolp, palača Sponza, Dominikanski samostan, Kneževa palača, katedrala, akvarij, Pomorski muzej, Trdnjava sv. Ivana, Gunduličev spomenik, obzidje, Trdnjava Lovrijenac, Lokrum)
Dubrovnik so ustanovili ubežniki iz današnjega Cavtata (Epidaura), ki so bežali pred Slovani in A vari'. iNaselili so se na majhnem otočku, ki ga je delil morski rokav od kopna. Naselbino so imenovali Laus (grško hrib).
Na kopnem so bili bogati gozdovi s hrastom in vodo: hrastov gozd je dubra-va, iz tega izhaja slovansko ime Dubrava in kasneje Dubrovnik. Vendar so to legende; po vsej verjetnosti je bil Laus naseljen že pred 6. stoletjem.
Dubrovnik je znan predvsem po svoji Republiki in spretni diplomaciji, ki jo je vodil z osvajalci.
Ko je bil pod vrhovno oblastjo Bizanca, je opravljal diplomatske stike s slovanskimi državami na Balkanu (Hrvaško, Bosno, Srbijo) in postal glavni posrednik med slovanskim zaledjem in Evropo - bil je svobodna trgovska luka z močno lastno floto. Dubrovniški trgovci so ustanavljali v tem času močne kolonije v notranjosti Balkana.
Leta 1358 pride pod oblast Benečanov.
V	prvi polovici 14. stoletja so kovali svoj denar, ki je bil plačilno sredstvo od Istre do Carigrada.
Z Dubrovniško republiko je upravljalo plemstvo, na čelu je bil knez, ki se je na vladi menjal vsak mesec (bil je le predstavniški organ).
V	času Mletčanov (l. 1205-1358) se je Dubrovnik dokončno oblikoval v urbano naselje. V tem času dobi vrsto ustanov - lekarno, zdravniško službo, sanitarne ustanove, dom za ostarele ... Vsaka gradnja znotraj obzidja je bila posebno odobrena in usklajena s planom, ki ga je sprejel statut.
Po letu 1358 je prišel pod hrvaško-ogrsko kraljestvo, kar pa je pomenilo še večjo samostojnost.
V	14.-16. stoletju je čas ekonomskega razcveta Dubrovniške republike. V mestu so izginjale zadnje lesene hiše, zgradili so vodovod, kanalizacijo, ustanavljali so visoke šole, knjižnice, razcvet je doživela dubrovniška slikarska šola.
Prehod trgovine iz Mediterana na oceane je pomenil propad mediteranskih držav in tudi Dubrovniške republike. Temu se je leta 1667 pridružil še potres, vendar je mesto našlo moči za obnovo. Tako v drugi polovici 18. stoletja zasledimo ekonomsko obnovo mesta, njegove mornarice in trgovine.
Leta 1806 so mesto okupirali Francozi, leta 1808 pa je dubrovniška republi-
40
ka prenehala obstajali.
Znani Dubrovčani: Držič iz 16. stoletja (renesansa) - dramatik, Gundulič iz 17. stoletja (pesnik) in Vojnovic iz 20. stoletja (pesnik).
Mestno obzidje - grajeno in obnovljeno od 12. do srede 17. stoletja. Današnja podoba s kopne strani datira v drugo polovico 15. stoletja, z morske pa iz srede 12. stoletja. Dolgo je 1940 m. Debelina zidu proti kopnem znaša 4-6 m, proti morju 1,5-3 m. Višina znaša do 25 m. Obzidje ima več trdnjav - npr. Minčeta (sz. del mesta) iz druge polovice 15. stoletja, na jz. je Bokar iz leta 1462 in je najstarejša te vrste v Evropi.
Za boljšo obrambo ima mesto (je imelo) dve samostojni utrdbi: Lovrijenac na z., ki je na 46 m visoki skali in Revelin na v.
Mestno pristanišče je dobro varovano s s. in j. ter z odprtega morja (v primeru prihoda sovražnih ladij so napeli posebne verige).
Danes je Dubrovnik mesto muzej, kjer je vse podrejeno turizmu. Novi del se seveda širi zunaj obzidja vzdolž obale, Številne nove stanovanjske objekte so zgradili na polotoku Lapadu, kjer je tudi hotelski kompleks Babin Kuk, pristanišče pa se imenuje Gruž in je v z. delu mesta.
Najpomembnejši spomeniki Dubrovnika (glej načrt mesta):
1.	Cerkev sv. Spasa - 16. stoletje, domača renesansa, potres leta 1667 jo je pustil nedotaknjeno.
2.	Velika Onofrijeva česma - 16. stoletje, potres jo je precej poškodoval, ostal je le spodnji del vodnjaka.
3.	Frančiškanski samostan - 14. stoletje, muzej in stara lekarna - samostanska cerkev je grajena do same Plače. Severno od cerkve je klauster, v njem je muzej predmetov iz samostana.
Lekarna je bila poljavna (uporabljal jo je samostan in meščani), deluje še danes in je ena najstarejših v Evropi.
4.	Stradun (Plača) - nekdanji morski rokav, osnova je renesančna in gotska. Po potresu je dobil nekaj baročne predelave.
7.	Orlandov steber - leta 1418 (Anton Dubrovčanin), je četverokotni stolp z vojakom v oklepu z mečem in ščitom. To je znak svobodnega trgovskega mesta. S stebra so se objavljale vladne odločitve in svečanosti, pred njim so se vršile kazni.
Desnica vojaka do lakta je bila uradna mera za dolžino = 1 lakt Dubrov-niške republike.
8.	Cerkev sv. Vlaha - sv. Vlah je zaščitnik Dubrovnika. Cerkev je bila zgrajena v 14. stoletju, a je v 17. stoletju pogorela. Današnji izgled je
iz 18. stoletja. Ostal je le kip sv. Vlaha, ki v rokah drži maketo Dubrovnika.
41
6. Palača Sponza - ime po italijanski besedi spongia = naplavina. Gradili so jo od leta 1516-22 v gotsko-renesančnem stilu. Potresi je niso prizadeli. Palača je služila za carinarnico, kovnico denarja, banko, državno blagajno, žitnico. Danes je v njej Zgodovinski arhiv Dubrovniške republike.
9.	Mala Onoirijeva česma - 15. stoletje. Po vodovodu (dolg 11,7 km) je, po njej pritekala voda v mesto.
10.	Knežev dvor - sedež vlade in kneza, današnji izgled je gotski, zgrajen po zamisli Oiofria della'Qava. Arkade so obnovljene v renesančnem stilu. Po potresu so ga obnavljali vso do leta 1739. A tri j danes služi za najlepšo koncertno dvorano v mestu (Dubrovniške poletne prireditve).
11.	Katedrala - današnji izgled je iz 18. stoletja in je delo rimskih arhitektov (neuspeli rimski barok).
Legenda pravi, da je bila postavljena z denarjem angleškega kralja Levje-srčnega, ki se je vračajoč iz Palestine v Anglijo izkrcal na tem mestu, ko ga je zateklo zelo slabo vreme. Izkrcal se je na Lokrumu, vendar so ga Dubrovčani prosili, da cerkev postavi v Dubrovniku. Z gradnjo so začeli leta 1190, a potres leta 1667 je cerkev uničil. Katedrala ima tudi zakladnico.
15. Trdnjava sv. Ivan Mulo - v njej je Etnografski muzej, Pomorski muzej in akvarij.
Lok rum
Prvič se omenja leta 1023, ob ustanovitvi cerkve in benediktinskega samostana, ki je imel kasneje pomembno vlogo kot posrednik dubrovniške diplomacije in pripomogel k širjenju kulture predromanskega obdobja.
V	samostanu je danes zbirka Naravoslovnega muzeja in spominska zbirka Rudžera Uoškoviča (matematik, astronom).
Leta 1889 so Francozi zgradili trdnjavo Fort Royal, s katere je zelo lep razgled na j. Dalmacijo.
V	drugi polovici 19. stoletja je Maksimiljan Habsburški kupil Lokrum in okoli samostana uredil park.
Ime otoka verjetno prihaja od latinske besede acrumen = kislo sadje.
Danes je pomembna turistična točka Dubrovnika in kopališče številnim turistom.
42
10. dan
Dubrovnik-Cavtat-Kotor-Njegoši-Lovčen-Celinje-Titograd varianta: Dubrovnik-Cavtat-Budva-Skadarsko jezero-Cetinje-Lovčen-Titograd
Iz Dubrovnika se dvignemo na cesto, ki se vije nad Župskim zalivom ali Župo Dubrovniško. Pobočja so zelo strma in danes popolnoma gola predvsem zaradi številnih in obsežnih požarov v letu 1985.
Kupari
Mesto je dobilo ime po nekdanji opekarni, ki je izdelovala glinene opeke (kupe). Vendar je ta dejavnost že po 1. svetovni vojni prenehala in odstopila prostor turizmu. Prve namestitvene kapacitete so nastale v opuščenih tovarniških obratih.
Danes je to sodobno turistično naselje s hoteli, kampi in zelo znano peščeno plažo.
Srebreno, Mlini, Plat
To so novejša turistična naselja, ki so nastala ob manjših zalivih oz. tam, kjer je vsaj nekaj ravnega obalnega prostora.
Cavtat
Rim ski Epidaurum so domačini imenovali Civitas vetus. Jedro je na malem polotoku; pristanišče je dobro zaščiteno s polotokom Surtjepanom in zunanjima otokoma Mrkanom in Babarom.
Ima ostanke starih palač, rezidence pomorščakov, Meštrovičev mavzolej družine Račič, knežji dvor ...
Prvi zanesljivi sledovi naselitve so iz starejše železne dobe. Iz rimskega obdobja je ohranjeno obzidje, akvadukt, vile z mozaiki, nagrobni sarkofagi.
Okoli leta 614 so sem prodrli Slovani in težišče življenja je prešlo v Dubrovnik.
Danes je prijetno turistično naselje, ki po gostoljubnosti prekaša Dubrovnik, ki je mnogo slavnejši, mondenejši in dražji.
K ona vije je pokrajina, ki se širi v. od Cavtatskega prevoja in deli Dubrovniško obalo od Črnogorskega primorja. To je najbolj raven tlel jadranske obale v. od Dubrovnika, zato je kar močno naseljen. Konavlje so znane po narodni noši (z belim velikim pokrivalom) in dobri hrani. Na začetku Ko-navelj pa je dubrovniško letališče - Čilipi.
(Naselja: Čilipi, Pridvorje, Gruda, Ljuta, Popoviči)
44
Igalo
Naselje je nastalo na samem začetku Boke Kotorske- Močno je izpostavljeno južnim vetrovom, dobro pa zaščiteno pred burjo s s. Ima plažo, dolgo 2 km.
Tu je Zavod za fizioterapijo - morsko dno je pokrito s peskom in zdrarilnim muljem, ki ga uporabljajo za zdravljenje revmatičnih obolenj. V bližini so tudi izviri radioaktivne mineralne vode.
Boka Koiorska
Je najbolj razčlenjen del naše obale s številnimi ožinami in zalivi. Dolžina obalne črte je kar 106 km.
Geološko gre za menjavo pasov slojev mezozoiskih apnencev in pasov terciarnega fliša.
Na obalnih ravnicah (Sutorina, Bijele, Morinja Hišna, Tivatsko polje), kjer je na stiku apnenca in iliša veliko izvirov, so nastala naselja z obdelovalno zemljo.
Padavin je veliko: Hercegnovi 1832 mm, Risan 2929 mm, Crkvice 5155 mm
(največ padavin v Evropi).
Dobro uspevajo oljke, kiselkasto južno sadje, vinska trta, fige, granatna jabolka.
Je najbolj urbanizirana regija Črne gore (obsega občine Hercegnovi, Kotor, Tivat). Najpomembnejše industrijsko podjetje je ladjedelnica v Bijeli - Jugo-oceanija ima 22 prekooceanskih ladij.
Potres leta 1979 (več kot 9 stopenj po Mercallijevi lestvici) je poškodoval 70$ vseh stanovanj in vse luke.
Leta 1901 je sem prišla železnica iz Sarajeva.
Med avstroogrsko oblastjo je bila Boka Kotorska mejno območje in vojna luka, zato je bil turistični promet oviran. Tako je do močnejšega turističnega razvoja prišlo po 2. svetovni vojni.
S ceste Kotor-Njegoši-Celinje je s 25. serpentine najširši pogled na zaliv.
Pomorstvo: konec 17. stoletja so posamezna mesta imela trgovska predstavništva v Benelkah, Carigradu, Smirni, A leksandriji in Korintu. V začetku je imel velik delež Kotor, nato Perast, Prčanj, Dobrota. Zelo je bilo razvito pomorsko šolstvo.
V začetku 19. stoletja je prišlo pomorstvo in trgovina v težak položaj (v drugi polovici 18. stoletja so imeli okoli 300 velikih ladij, danes okoli 50). Pomorščaki so se odseljevali v Trst, Benetke, Bari, ladje pa so bile zastarele.
45
Med obema vojnama 30 poskusili obnovili pomorstvo. Leta 1955 pa so ustanovili Jugooceanijo, ki je leta 1975 imela 12% jugoslovanskega pomorskega trgovskega ladjevja.
Zgodovina
Številne sledove so zapustila ilirska plemena od 4. stoletja pr.n.š. (gradišča, kiklopska obzidja-Risan, denar-kovnica vRisnu).
Rimljani so lela 168 pr.n.š. zavzeli Ilirik in vladali nad Lioko Kotorsko do leta 476 (mesta, sledovi svetišč, vile z mcfeaiki, ceste, deli vodovodov, opeka, kamnile cesarske glave). Risan je bil glavno mesto boke Kotorske in vse do 12. stoletja so lioko Kotorsko imenovali Risanski zaliv.
Slavizacija mest se je začela v 10. stoletju in je bila počasna. Slovani so ustanavljali župe s plemensko ureditvijo (v Doki Kotorski so nastale štiri vaške avtonomije, ki so bile v glavnem vezane na svoje vaške planšarske ali večplanšarske skupnosti).
V	vojnem času je Nemanja porušil obmorska mesta, Kotor pa se je ohranil
- tako je postal glavna luka Raškc ( 1185-1371 1.). Kotorani so imeli v rokah karavansko trgovino, pomorske prevoze so opravljali Dubrovčani, Benečani, Zadrani ... To je pripomoglo k močnemu razvoju in ustanavljanju kolonij v notranjosti (Trepča, Novo Brdo).
Oblast se je precej menjala: od leta 1371-84 ogrsko-hrvaška vladavina, od 1384-91 je v rokah Bosne, od 1391-1420 je Kotor samostojen, vse od 1420 pa do 1. 1797 pa je pod Benečani. Takrat doživi drugo veliko ekspanzijo.
Kotor je postal središče vojaško-politične dejavnosti in organiziranega haj-duštva proti Turkom.
Po beneški oblasti so se v 18.-20. stoletju vršile različne oblasti: avstrijska, ruska, francoska, avstrijska. V letih 1814-1918 so vladali A vsLrijci. Ti so le Trstu in Reki dajali subvencije, zato jo Boka Kotorska še naprej propadala. Gospodarsko je bila prizadela predvsem zato, ker so jo spremenili v vojno luko.
Boka je naravno zavarovana in ima strateško ugoden položaj - vedno je bila pomembno pomorsko oporišče Jadrana in zato so jo pogosto utrjevali (Tvrlko I., Benečani, Španci pod carjem Karlom V., Turki). Vendar je šele Avstrija začela postopoma utrjevati ves njen obalni in kopni del (npr. Lazar Mamula med 1852-58 utrdil ves zunanji vhod z morja).
V	aprilu 1941 je bil v Boki Kotorski uničen del vojnega ladjevja Kraljevine Jugoslavije, zalo so jo Italijani in Nemci napadli. Vstaja črnogorskega naroda se je 13.7.1941 začela prav v Boki.
46
Hercegnovi
Sestavljen iz starega dela, ki je obdan z obzidjem in novega dela z vilami in parki.
Bosanski kralj Tvrtko je leta 1382 ustanovil na današnjem mestu Sv. Steian ki je postal center za trgovino z notranjostjo. V 15. stoletju je pripadal hercegu humskemu Stjepanu Vukčiču Kosoci, po njem je dobil tudi ime. Turki so ga osvojili 1483 leta, 1538 Benečani, po letu dni pa je bil spet v rokah Turkov. Do 20. stoletja so se oblasti menjavalo kot v celotni Boki.
Srednjeveško mesto je proti morju varovala trdnjava Forte Mare (iz beneš' kega obdobja), proti notranjosti pa Gornji grad.
Danes je izrazito turistično mesto.
Risan
Je ilirsko naselje, ki se prvič omenja 229 pr.n.š. Ilirsko-rimski Rizan se nahaja nad današnjim naseljem. Ostanki: veliki rimski mozaik (2. st.) ob obali se vidijo v morju potopljeni ostanki ruševin.
Porast
Danes je zaščiteno mesto - muzej. Nekoč pa je bilo močno pomorsko sredi šče. Prvič se omenja v 14. stoletju, ko je imel že ladjedelnico. Že od 15. stoletja je imel močno ladjevje, s katerim je tekmoval s Kotorom. V 16. stoletju je imel pomorsko šolo, kamor je ruski car Peter Veliki pošiljal mladeniče v šolo. Največji razcvet je mesto doseglo v 17. in 18. stoletju.
V	mestu je ohranjenih veliko kulturno-zgodovinskih spomenikov.
Nasproti Perasta sta dva otočka: Sv. Djordje (naraven) in Gospa od Škrpje la (nastal z nasipanjem v 15. stoletju). Na prvem je benediktinska opatija (12. stoletje), na drugem je cerkev s kiparskimi deli in slikami Tripa Ko-kolje.
Dobrota
Tvori jo več manjših naselij. V rimskem obdobju je bila Debratha, Debra-thurn, Dulcio. V srednjem veku se omenja od leta 1283. Leta 1351 pride v sestav Kotora.
Najstarejši spomenik je cerkev sv. Ilije (1430). Številne so palače, ki so jih gradili lastniki ladij in premožni pomorci v 18. in prvi polovici 19. stole tja.
Kotor
Stari del je nastal za obzidjem pod Lovčenom, novi del pa ob ustju Škerde.
V	7. stoletju so verjetno gr. A kurion uničili Slovani.
47
V Kotoru so zgodaj ustanovili srednjeveške bratovščine. Zelo znana je bo-keljska mornarica, osnovana leta 809 (ena najstarejših pomorskih bratovščin v Evropi). V mestu je bila močno razvita slikarska dejavnost in številne obrti.
Mesto je večkrat porušil potres: leta 1563, 1667, 1729 in 1979.
Zgodovinske znamenitosti: obzidje z vrati (vhod z morja), ki so iz leta 1555, mestni stolp z uro (1602), palača Grgurina (iz 18. stoletja), v kateri je danes zelo bogat Pomorski fnuzej.
Zadnji potres je mesto zelo poškodoval in še danes se vršijo obnovitvena dela znotraj obzidja. Najprej so popravili obalo in pristanišče. Del mesta je sicer obnovljen (npr. Trg pobune mornara, kjer stoji omenjeni muzej), vendar imajo nekateri deli skoraj tako podobo kot v času potresa. Mesto je danes skoraj brez prebivalcev (več je nasilno vseljenih). Za potrebe prebivalstva so zgradili montažne objekte nasproti starega mesta.
Iz Kotora se pot po vijugasti in ozki cesti (lovčenske serpentine) nadaljuje proti vasici Njegoši in Cetinju. S poti je izredno lep pogled na vso Doko Kotorsko. Pokrajina ob poti pa je kraška, pusta, gola, brez površinskih tekočih voda - "ljuti kras", kol ga imenujejo Črnogorci.
Njegoši
Malo agrarno naselje, z rojstno hišo P.P. Njegoša, ki je urejena v spominski muzej. Znani: Njegošev pršut, Njegošev sir, medica.
Naselje ima položaj na robu majhnega kraškega polja, kjer je bilo nekaj več obdelovalne zemlje.
Cetinjsko polje
Ime ima po reki Celinji, ki je po polju tekla do 17. stoletja. Robovi so visoki 70-1000 m. Rob in podlaga polja sta grajena iz triasnih dolomitov in apnencev, ki so močno zakraseli. Dno pa je prekrito s pleistocenskimi in rečnimi nanosi. Površinskih voda danes ni, voda se pojavlja v obliki izvirov na robu Skadarskega jezera. Naravni pogoji za kmetijstvo so zelo skromni, tako je največ razvita ovčereja.
Ce tinje
Mesto z okoli 15. 000 prebivalci, nastalo na Cetinjskem polju. To je mesto z največ dežja v Evropi (3927 mm/leto, maks. količina 6637 mm), a ima kljub temu težave z vodo (dobiva jo iz 17 km oddaljenih izvirov).
Prvič je Cetinje omenjeno leta 1440 kot plemiška posest Crnojevičev."Tu so živinorejci (Vlahi) zgradili cerkev. Zaradi svoje lege je bilo dobro vojaško-strateško oporišče. Ko se je I. Crnojevič umikal pred Turki, je tu leta 1482 sezidal dvor in leta 1484 samostan. Tako je Cetinje postalo sedež črnogorskih metrcpolitov, kulturno, politično in duhovno središče Črne gore.
48
Po padcu države Crnojevicev je Cetinje ostalo še naprej središče odpora proti Turkom in privlačno središče za okoliška plemena. Na Cetinju je redno zasedal Občečrnogorski zbor (vojaško-demokratični zbor), v katerem je lahko sodeloval vsak Črnogorec, sposoben za boj.
Turki so le petkrat prodrli doCelinja, a v njem niso nikoli zagospodovali.
V mestu je bila posebno močna diplomatska aktivnost predvsem v času vla-dike Petra I., Petra 11., kneza Danila in kralja Nikole.
Od leta 1838 je mestno naselje, po lierlinskom kongresu (leta 1878) pa se je začelo hitreje razvijati. Leta 1896 je imelo npr. 2.476 prebivalcev.
Urbane faze razvoja:
1.	faza: od zgraditve dvora in samostana I. Crnojeviča do druge polovice
19. stoletja; zgrajena Uiljarda (rezidenca vladike), sedež senata in drugih organov oblasti.
2.	faza: traja do 1. svetovne vojne. Cetinje dobijo obris urbanega naselja.
Zgrajene: Lokonda (1864), Knjazov dvor (1867), Bolnica Danila I. ( 1873), gledališče Zetski dvor (1888), Prestolonaslednikov dvor, ... zgradbe poslaništev (avstroogrski, ruski, francoski, angleški), električna centrala (1910), vodovodno-kanalizacijsko omrežje.
3.	faza: do 2. svetovne vojne je Cetinje upravno in kulturno središče Zetske
banovine. Zgrajene številne javne in privatne stavbe (gimnazija, banka ...)
Po osvoboditvi je Cetinje stagniralo 25 let (l. 46 je Titograd poslal središče Črne gore). V zadnjih dvajsetih letih se hitreje razvija industrija (elektroindustrija ObocI, čevljarska Košuta) in z njo tudi mesto.
Zelo stara je tiskarska tradicija - že leta 1493-1496 je bila tu tiskarna Crnojevicev, Njegoš je v 19. stoletju tu tiskal svoja prva pesniška dela, od leta 1858-1932 pa je bila tu Državna tiskarna.
Močna je tudi prosvetno-pedagoška tradicija - Njegoševa šola (1834), Gimnazija (1880), Učiteljišče (1919), Celinjska čitalnica (1868).
Potres leta 1979 je poškodoval nekaj stavb (Biljarda, Modri dvorec), ki so v glavnem popravljena.
Kulturne znamenitosti Manastir sv. Petra
Današnji izgled izvira iz 17. stoletja (vladika Danilo, ki je bil začetnik dinastije Pe trovič-Njegoš). Za gradnjo so delno uporabili tesani kamen samostana iz 15. stoletja, ki so ga Turki do temeljev porušili.
V zunanjo steno oltarja in v svod terase so vzidali grb I. Crnojeviča (dvo-glavi orel s spuščenimi krili - prenesen s starega samostana). Prenesen je tudi napis z letnico. Desno od vhoda je mala samostanska cerkev, v obliki
49
križa.
V	samostanu so razstavljene: relikvije, rokopisi, cerkvene knjige iz 15., 16. in 17. stoletja, stare ikone, mitre črnogorskih vladik.
V	samostanu je tudi sarkoiag Petra I. Petroviča Njegoša. Biljarda
Zgraditi jo je dal leta 1838 Petar II. Petrovič Njegoš. To je bila njegova rezidenca. Sedaj je v njej Njegošev in Etnografski muzej (osebni predmeti, dela pesnika, original Gorskega venca, pero, s katerim je pisal, biljard, njegovi portreti, knjižnica; narodne noše).
Tu so bile sprejete najpomembneje odločitve s področja državnega, političnega in kulturnega življenja Črnogorcev.
Narodni muzej
Objekt je bil nekdaj dvor črnogorskega kralja Nikole I. (Črni gori je vladal v letih 1860-1916). Razstavljeno je origi nalno dvorno pohištvo, trofeje Črne gore, staro orožje, zaplenjene turške zastave, portreti črnogorskih glavarjev, portreti dinastije Petrovičev in njihovih sodobnikov iz drugih držav.
Tu je bila tudi knjižnica, ki je imela prva v Evropi svoj tiskani katalog.
Muzej ima tudi arhivski oddelek z več kot 20.000 dokumenti (najstarejši iz 13. stoletja).
Lovcen
Je narodni park. Na najvišjih delih so pustili sledove pleistocenski ledeniki. Je na meji dveh klimatskih in vegetacijskih območij. Na z. del vpliva sredozemska klima, na v. pa zmerno gorske. Zaradi bližine morja tudi tu pade zelo veliko padavin. Tako so npr. na Ivanovih Koritih namerili maks. količino 5776 mm. Padavin je največ v oktobru, novembru, decembru, najmanj pa v juliju in avgustu.
V	uvalah so začasna naselja "katuni", ki se skoraj ne razlikujejo od vasi, le da so pozimi prazni.
Lovčeti ima za Črno goro posebno simboliko. Na Jezerskem vrhu stoji mavzolej Petra Petroviča Njegoša, ki je delo kiparja Ivana Meštroviča.
Z vrha je ob lepem vremenu dober razgled po vsej Črni gori, celo do italijanske obale.
Iz Lovčena in Cednja se spustimo po slikoviti poti v obalni pas Črne gore. Budva
Je turistično mesto z več kot 4.500 prebivalcev, ima manjše pristanišče.
V	starem veku je skoznjo peljala cesta Epidaurus-Scadra. Stari del mesta
50
je nastal na otoku, ki ga je človek z nasipavanjem spremenil v polotok. Nedaleč stran je otok Sv. Nikola.
Je eno najstarejših naselij na Jadranu. Naseljevali so jo Feničani. Osnoval jo je Kadino, sin feničanskega kralja, kasneje kralj Ilirika. Obstajala je od 4.-2. stoletja pr.n.š. kot Dulua, Cibitas, Antikuv (grško - ilirsko_naselje). Od leta 168 je bila pod rimsko oblastjo, kasneje pa je bila Dioklecijanova provinca. V rokah so jo imeli: Bizanc, Saraceni (so jo oropali in požgali), Slovani, Bizanc, v 14. stoletju pride pod Nemanjiče (bila svobodno naselje), Benetke (l. 166V potres), Avstrijci, Nemci, Francozi.
Kulturni spomeniki
-	obzidje iz 15. stoletja, s trdnjavo proti morju
-	cerkev sv. Ivana iz 7. stoletja (ikone)
-	cerkev Santa Maria in Punta iz 9. stoletja
-	cerkev sv. Trojice iz začetka 19. stoletja, zvonik s tremi zvonovi, pod cerkvijo je grob Stjepana Mitrova Ljubiše (književnik in politik)
-	trdnjava Mogren je avstrijska, nad mestom ob naši poti.
Stari del mesta je z zakonom zaščiten. Zadnji potres leta 1979 ga je precej poškodoval, vendar so bili vloženi veliki napori pri obnovi mesta, ki ima zelo značilno zasnovo mediteranskih mest, z ozkimi ulicami, kamnitimi hišami z dekorativnimi elementi.
V	bližini mesta, ob peščeni obali, je po potresu nastalo malo turistično naselje, ki je delo slovenskih arhitektov in se imenuje Slovenska plaža. Načrt se ponaša s Prešernovo nagrado.
Sv. Štefan
Po vsej verjetnosti je nastal v 15. stoletju. Naselje so ustanovili člani plemena Paštrovičev. Na otoku, povezanim s kopnim, so imeli zaloge hrane in na otok so se umaknili v času turške nevarnosti. Zgradili so 12 hiš za 12 glavnih plemen Paštrovičev in jih obdali z obzidjem. Otok je dobil ime po cerkvi sv. Štefana, ki je bila zgrajena istočasno kot naselje. Nekdaj je imel Sv. Štefan značaj obrambnega otoka pri napadih z morja. Več kot 400 let pa je bil središče Paštrovičeve samostojne občine in imenovali so ga Mesto pravice.
Danes je mesto - hotel, kjer so nekdanje objekte obnovili in spremenili v namestitvene objekte visoke kategorije. Prva dela na obnovitvi naselja so se začela leta 1952, prve goste pa je hotel sprejel leta 1960.
V	bližini je Miločer - znan po čudoviti plaži z bujno vegetacijo.
51
Peirovac
V najstarejših obdobjih se je imenoval Lastva.
Današnji Petrovac je nastal na prehodu 8. v 9. stoletje. V 16. stoletju so Mletčani tu zgradili trdnjavo, po kateri je naselje dobilo ime Kastel Lastva.
Okoli 1 km od obale se pred Petrovcem nahajata dva otoka: Sv. Nedelja in Kade, na katerem so v 18. 'stoletju zgradili cerkev s pomočjo prispevkov pomor cev.
Petrovac je danes znan kot prijetno letovišče z dolgimi peščenimi plažami.
Pri Petrovcu se cesta odcepi proti s. v., prod Virpazaru in Skadarskemu jezeru. Pred Virpazarom nas začne spremljad železnica Dar-Ueograd, ki je bila dograjena leta 1976. Dolga je 514 km in ima na svoji pod več kot 400 predorov (Železnica ima vsekakor velik pomen za gospodarstvo notranje Jugoslavije, saj je npr. zveza Beograd-Reka-Otranska vrata dolga 1369 km, zveza Deograd-Bar-Otranska vrata pa le 793 km).
Skadarsko jezero
Je največje jezero na Balkanu. Velika večina ga pripada naši državi, drugi del pa Albaniji. Zahodni dol jezera po nasipu prečka cesta in železnica.
Skadarsko jezero je kraškega značaja. Glavni pritok je Morača, v katero se združita Zeta in Cijevna. Odtočna reka je Bojana. Kadar v jezero priteka več vode kot je Bojana lahko odvaja, pride do velikih in dolgotrajnih poplav. Jezero je znano po velikem ribjem bogastvu (ribolov) in ptičjem bogastvu (lov).
Jezero ima tudi več otokov: Vranjina, Lesendra (v času turške nevarnosti bila budna straža), Moračnik (s cerkvijo iz 15. stoletja).
Severno od Skadarskega jezera se razprostira obsežna nižina ob Morači, ki se nato razširi v dolino ob Zeti. Osnova so ji v glavnem prodnati rečni nanosi, delno sprijeti v konglomerat in prekriti s tanko plastjo prsti. Svet ob obalah jezera je vlažen ali celo zamočvirjen. Tako nižina ni rodovitna. Največ je pašnikov, kjer pasejo ovce. Kolikor je zemlje, je skrbno obdelana. Veliko gojijo tobaka, v zadnjih letih tudi trto, zaradi mediteranskega vpliva pa tudi nekatere sredozemske kulture.
Severovzhodno od jezera jo naselje Žabljak, ki je obdan z zidovi 15 m visoko. Postavil ga je Ivan Crnojevič, zadnji zetski vladar. Tu je bila stara prestolnica Crnojevičev vse do leta 1478, ko so naselje zavzeli Turki, Crnojeviči pa so se preselili na Cetinje.
Po nižinskem svetu nadaljujemo pol prod glavnemu mestu Črne gore Ti togradu . Je najmanjše po številu prebivalcev med republiškimi središči - ima okoli 132.000 prebivalcev. Danes Titograd naslanja svoj razvoj na staro prometno osnovo. Mesto dobiva poleg upravno-politične vloge tudi
52
gospodarski pomen. Tu so tobačna, tekstilna, kovinska, živilska in lesna industrija. K hitrejšemu industrijskemu razvoju pa prispeva železnica Beograd-Bar.
Zgodovina
Rimski Berzminijum ali Berzunum je bilo pomembno trgovsko središče. Slovani so območje naseljevali s severa in v 12. stoletju na kraju nekdanjega Berzuma ustanovili Ribnico. Tu je bil rojen Slevan Nemanja, ustanovitelj dinastije Nemanjičev, ki je vladala srbskim <oze ml je m od 12. do 15. stoletja. To naselje je leta 1300 postalo Podgorica, središče despota Džurdža Brankoviča in glavno mesto zetske države.
Leta 1474 so Turki osvojili Podgorico, ki poslane vojaško taborišče, od koder so Turki vodili pohode na Črno goro. Leta 1878 je bila Podgorica osvobojena Turkov, naio so sem prišli Avstrijci in v času 2. svetovne vojne Nemci in Italijani.
Kulturni spomeniki
-	cerkev sv. Džordža (romanski stil, nastala v času Nemanjičev, freske iz 16. stoletja)
-	stolpi in obzidje Nemanjičevega mesta (ha ustju Ribnice in Morače)
-	Sahat-kula (edini ohranjeni spomenik iz turškega obdobja)
-	Kruševac (bivši dvorec kralja Nikole - danes bolnica)
-	Umetniška galerija (zgrajena po 2. svetovni vojni)
-	Dukla: na ustju Zete in Morače, 3 km od mesta;
ohranjene so ruševine starega mesta iz 1. st. n.š. Kdaj je propadla, se ne ve točno. Znani podatki so: leta 489 napad Golov, leta 518 močan potres. Danes so vidni ostanki zidov, sarkofagov, nagrobne plošče, sledovi mostu čez Moračo. Nekateri dokumenti kažejo, da je meslo imelo v največjem razcvetu okoli 40.000 prebivalcev.
10. dan
Titograd-Manastir Morača-Kolašin-A ndrijevica-Čakor-Rugovska klisura-Pec-Rožaj
Severno od Titograda Morača stopa v vse ožjo sotesko, tudi železnica-se počasi dviga visoko nad našo potjo, spremlja nas vse več predorov. M orač o obkroža Sinjajevina in Durmitor. Vasi so večino 300-900 m visoko, raztresene in našim očem v glavnam nevidne. Ker je dolina odprta na j. proti Skadarskemu jezeru, od koder segajo vplivi<blage klime, na višini 1000 m uspevajo slive, jabolka in orehi.
Manastir Morača
Nahaja se na visoki terasi kanjona reke Morače (v zgornjem toku). Samostan je bil zgrajen leta 1252. Postavil ga je Vukanov sin Štefan, vnuk Štefana Nemanja. Je eden najpomembnejših in najbolje ohranjenih samostanov iz časa Nemanjičev. Vseskozi je opravljal versko, kullurno-prosvetno vlogo in je bil eno najpomembnejših političnih žarišč Črne gore.
Glavna cerkev je posvečena Uspeniju Presvete Bogorodice in je enoladijska bazilika s kupolo. Najlepše in najbolj vredne so njene freske iz 13. stoletja, ki so eno najlepših v vsem našem stenskem slikarstvu srednjega veka. Znamenita so tudi "Krasna vrata" iz začetka 17. stoletja v intarziji iz slonove kosti, ki so bila izdelana v Mostarju.
Turki so v 16. stoletju uničili streho. Ker je bila 70 let brez strehe, so znamenite freske iz 13. stoletja precej propadle. Ob obnovitvi strehe so člani Moračke šole izdelali nove freske.
V dvorišču samostana je še cerkvica sv. Nikole.
Knjižnica samostana danes čuva prvo tiskano knjigo na Balkanu iz leta 1493. Manastir je dajal zatočišče partizanom med NOB.
Pri Kolašinu preidemo v drugi kanjon. To je kanjon, ki ga je izdelala reka Tara. Reka nosi ime po ilirskem plemenu Autarijati, ki je stanovalo v njenem izlivu.
Izvira na jz. strani Komova. V zgornjem delu od Veruše do Pčinje je vsekana v zgornjo kredo, nato v glavnem v jurske in triasne sedimente. Poglabljanje Tare se je začelo zelo zgodaj, saj je npr. pri Tepacu globina kanjona 1100 m.
Pozimi reka na nekaterih mestih zaledeni. Izvirni del je spremenjen po ledenikih, v ostalih delih pa zasledimo fluvioglacialni material.
Danes so Taro izkoristili v turistične namene - splavarjenje. Predvsem pa je pomembno to, da je javno mnenje preprečilo gradnjo hidrocentral.
54
Kola Sin
Nastal na razširjenem delu Tare, ima zmerno kontinentalno podnebje, veliko gozdov, že pred 2. svetovno vojno pa je bil tu razvit turizem.
Ustanovljen je bil v 17. stoletju - prvotno je bila tu turška trdnjava, katero je vodil "kolazi" (poveljnik karavle). Po vojnah 1877-78 je pripadal Črni gori. Takrat so se muslimani izselili in na njihovo mesto so prišli Črnogorci iz drugih območij.
Med NOB je bil 18 krat bombardiran in kar 23 krat je menjal lastnika. Severno od Kolašina je Biogradsko jezero v istoimenskem narodnem parku.
Mojkovac
Naselje, ki je nastalo na nekoliko razširjenem delu reke Tare. Zaradi okoliških gozdov ima razvito lesno industrijo, ki pa je močna onesnaževalka voda in zraka.
Tu so Črnogorci izbojevali dve pomembni zmagi v svoji zgodovini: prvo v Balkanski vojni in drugo v 1. svetovni vojni.
Ivangrad
Leži na najnižjih terasah na obeh straneh reke Lim. Ima značaj orientalno-muslimanske palanke, z dvema ravnima in širokima ulicama.
Današnje ime je Ivangrad dobil leta 1946 kol spomin na narodnega heroja Ivana Milutinoviča (prej Berane).
Varoš so ustanovili Turki. Najprej so postavili kasarno, sem so poslali svojo vojsko, ker so planinska plemena napadala muslimansko prebivalstvo.
A ndrijevica
Ime ima po cerkvi, ki jo je zgradil A ndrija na iluvioglacialni terasi nad Limom. V preteklosti je bila križišče trgovskih poti, ki se je začela razvijali sredi 19. stoletja. V 19. stoletju je bila vasica večkrat požgana, zlasti med velikimi turškimi pohodi na Črno goro (1822 in 1877).
Perspektive nadaljnjega razvoja so v gorskem turizmu. Čakor
Planina v Črni gori, ki meji proti Kosovu. Pripada območju Prokletij s Ko-movi. Tu je razvit nepopolni kras. Sestavljena je iz paleozoiskih skrilavcev in triadnih dolomitiziranih apnencev. Deli vodovje Lima in Pečke Bistrice. Poraščena je z lepimi iglastimi gozdovi in pašniki. Preko prelaza Čakor (1849 m - najvišji na Balkanu) vodi leta 1926 zgrajena cesta, ki povezuje Andrijevico in Peč. Pozimi je ta prelaz redno zaprt.
Na planini so urejene skromne planšarije-ovčereja, govedoreja, seveda
55
srečamo ludi konje, ki p« so tovorne živali.
Preko Čakorja se postopoma mimo planinskih pašnikov spuščamo v Rugov-sko klisuro, proti Peči in nato v Metohijo.
Rugovska klisura
Je 10 km dolg kanjon reke Pečke Bistrice, vsekan v Prokledje iz paleozoi-skih skrilavcev, apnencev, serpentinitov in marmorja. Visoke police so polne jam in brezen. Po klisuri je drsel ledenik iz Prokledj in zapusdl številne morene.
Ob izstopu Pečke Bistrice iz klisure stoji Pecka Patriarhija. Od nekdanjega patriarhijskega samostanskega kompleksa so se ohranile le tri cerkve in kapela, zgrajene od začetka 13. stoletja do srede 14. stoletja (cerkev sv.Apostola, sv. Dimitrija, sv. Matere božje in kapela sv. Nikole).
Samostan je bil središče srbske pravoslavne patriarhi je od leta 1346 do 1766. Ustanovil jo je car Dušan.
Zanimive so freske sv. Apostola in monumentalna kompozicija vnebohoda. Patriarhija ima bogato zbirko srednjeveških ikon in rokopisov.
Že vrsto let se vršijo intenzivne adaptacije objektov in fresk. (Patriarhija = pravoslavna nadškofija- sedež poglavarja pravoslavne cerkve).
Peč
V Peči se prvič srečamo z velikimi nasprotji naše najbolj zaostale A P Kosovo. Ta nasprotja se kažejo tako v oblačenju, kakor na vseh ostalih področjih človekovega dela in življenja (niso redke ženske s ieredžo, tradicionalne obrtniške izdelke je zamenjalo blago iz Turčije in Italije, nova moderna arhitektura, ki nima nič skupnega s tradicionalno hišo, neurejene komunalne naprave, zelo revna konjska vprega, življenje v okviru rodovne ureditve v hišah z visokimi zidovi ...).
Peč se širi ob Bistrici na fluvioglacialni terasi in delih čelne morene nekdanjega rugovskega ledenika. Ima močno tranzitno vlogo, ki je bila močno potencirana po izgradnji ceste čez Čakor in po letu 1936, ko je bila zgrajena proga za Kosovo polje.
Naselje na mestu današnjega je obstajalo že za časa rimskega obdobja. Peč pa se prvič v virih omenja leta 1202 in nato 1220 kot vas v Župi Hrastno. Vse do leta 1766 je bila središče srbske pravoslavne cerkve. Bila je tudi živahno trgovsko mesto, ki je imelo dubrovniško kolonijo. S posredovanjem Dubrovčanov in Kotorčanov je trgovala z M letčani.
Večkrat je bila poškodovana, posebno leta 1690 (požgana) in 1738-39 (kuga)
Leta 1912 je prišla v sestav Črne gore, nato v sestav Srbije.
Danes se močneje tudi industrializira - kožna, lesna in prehrambena indu-
56
strija.
V 17. stolelju so Turki vršili močan pritisk na islamizacijo prebivalcev, ki danes močno prevladujejo.
Iz Peci nadaljujemo pot proti s. - proti M okri planini. S poti je lep pogled na tektonsko ugreznjeno Metohijo. Nato se čez prelaz, visok 1710 m, spuščamo v manjšo kotlinico, kjer se je namestil Rožaj.
Roža j
Leži na izviru Ibra. V 17. stoletju je bil naseljen s starim srbskim prebivalstvom. Ob začetku lega stoleija pa so začeli prihajati Drdžani: Kuče, Uratonožiči, Rovčani in Klimente. V večini 30 muslimani srbsko-hrvaške-ga jezika.
Varoš je osnovana okoli srednjeveške trdnjave. Pred letom 1912 je imela več kot 40 obrtnih in trgovskih delavnic, glavna dejavnost pa je bila trgovina z živino.
Danes se razvija lesna industrija in turizem (tudi smučarski), naravni pogoji pa so odlični za živinorejo - govedoreja, ovčereja.
loi
1x1
57
7. clan
Rožaj-Peč-Visoki Dečani-D jakovica-Prizren-Te tov o-G osti var-Mavrovo-Sv. Jovan Digorski-Struga-Ohrid varianta: Rožaj-Priština-Uroševac-Tetovo
Prva varianta
Iz Rožaja proti Peči gremo po isti poti kot prejšnji dan. S poti se nam odpira lep pogled na Me tohijo.
Metohija je tektonska kotlina v izlivu Celega Drima, ki se je ugreznila med planinami Mokre, Žljubom, Koprivnikom, Djeravico, Pašlrikom, Koritni-kom in deli Sar-planine.
Relief je pester; strm obod, na dnu so plitve aluvialne ravnice in terase ter osanielci.
Prvotno je kotlino pokrivalo jezero, kije kasneje odteklo.
Klima je relativno blaga, ker je kotlina zavarovana pred močnimi vetrovi. Po Drimu prihajajo sredozemski vplivi, padavin je malo. Tako tu uspevajo: tobak, riž, koruza, trta, sadje, zelenjava, med Pečjo in Ponoševcem tudi kostanj.
Ozemlje je bilo v srednjem veku močno naseljeno s srbskim prebivalstvom. Veliko zemljišča je imela v rokah patriarhija iz Peči. Prav od cerkvenih posesti, imenovanih "metoh", izvira današnje ime. Po letu 1690 se je sestava prebivalcev začela spreminjati - prihajati so začeli Siptarji iz Mali-sinije. Stara srbska imena vasi so se ohranila, vendar se je spremenil zunanji izgled pokrajine - območij, ki jih ni bilo mogoče namakati, niso obdelovali, zato so se zarasla z gozdom, spremenil se je izgled naselij, zaradi krvne osvete so domove obdajali z zidovi.
Po letu 1912 so se sem začeli doseljevati prebivalci iz Črne gore (na krče-vine). Po kosovskih dogodkih v 80. letih pa je spet prisotno izseljevanje Črnogorcev in Srbov in tako pokrajina postaja narodnostno zelo homogena - Šiptarji.
Pečani
Po velikih selitvah Srbov ob koncu 17. stoletja in prvi polovici 18. stoletja je bilo to območje naseljeno z arbanaškimi doseljenci iz s. Albanije. Pri samostanu pa se nahaja Dečanski kiseljak, ld ima zdravilno vrednost.
Samostan Visoki Pečani
Je največja samostanska zgradba srednjeveške Srbije. Gradili so ga po ukazu Štefana 111. Dečanskega in sina Pušana. Arhitekt pa je bil "fra Vita, mali brat iz Kotorja".
58
Ima obliko bazilike s petimi ladjami, z vplivi romantike in gotike. Freske s skoraj 1000 različnih kompozicij (1335-1350) so največje stensko slikarstvo na našem ozemlju (Kristusovo življenje, slike svetnikov, motivi iz Sv. pisma ... , posvetni motivi - družina Nemanjičev). V samostanu so ohranjeni srbski srednjeveški rokopisi (na pergament in papir), zbirka zlatarskih izdelkov in ikon (15. do 19. stoletje).
Stavbe okoli cerkve so postavili v 18. in 19. stoletju.
Za časa Turkov so bili dečan^ki fratri preganjani, mučeni in obešani, a nikdar niso prenehali s pisanjem knjig in izdelavo umetniških predmetov.
Djnkovica
Omenja se v času Turkov pod imenom Djakovo, kot napredna varoš, ki se je v 17. stoletju štela med glavne varoši v Srbiji. Konec 17. stoletja so se tu močneje naseljevali Šiptarji (posebno po izselitvah Srbov v Avstrijo). Po osvoboditvi izpod Turkov (1912) je Djakovica dobivala novo prebivalstvo iz Črne gore.
V bližini so rudniki kromove rude (Deva, Orahovac), razvita je tudi tekstilna industrija.
Pri zre n
Nahaja se v robnem delu Prizrenske kotline, na izhodu Prizrenske Bistrice iz Duvske klisure. S staro trdnjavo Kaljajem leži na pregibu kotlinske ravnine in šarplaninskega oboda.
Na prostoru Prizrena se je nahajala antična Theranda (Jireček), a novejše raziskave kažejo, da nima antične osnove, pač pa izvira iz bizantinskega obdobja, ko so bili dani temelji trdnjavi.
Leta 1019 je bil Prizren središče episkopije. Srbi so ga imeli v rokah od 1169-1190, ko so ga prepustili Bizancu. Okoli leta 1204 ga osvojijo Bolgari, v 13. stoletju pa ponovno Srbi. Takrat je postal trgovski, prometni in obrtni center.
Največji vzpon je doživel za časa Dušana (1331-55), ko je bil njegova prestolnica. Značilna je bila zelo pestra etnična sestava.
Gospodarski položaj je s pritiski Turkov začel slabeti, ponovno pa se je okrepil v 17. stoletju (zelo znana je bila izdelava orožja). V 18. stoletju je bilo tu več konzulatov (ruski, avstrijski, italijanski, srbsld).
Po izgradnji železnice leta 1873 se je trgovina usmerila proti Skopju in Solunu, stara zetska pot pa je ostala neizkoriščena.
Med obema vojnama je Prizren stagniral - elektriko je dobil šele leta 1929.
Po vojni je bil zgrajen sistem za namakanje rodovitnega Prizrenskega polja, razvijala se je industrija (živilska, tekstilna), še danes pa je močno
59
razvita obrt, predvsem izdelki iz zlata in srebra. Danes se mesto širi na d. strani Bistrice.
Kulturni spomeniki: cerkev sv. Bogorodice Ljeviške iz 14. stoletja, cerkev sv. Spasa in Sinan pašina džamija.
Druga varianta
Ta poteka po s. delu AP Kosovo ter nato po v. Potujemo po pokrajini, ki jo imenujemo Kosovo.
Kosovo
Je tektonsko zasnovana kotlina, nastala v oligo-miocenu. Po nastanku je v njej nastopila jezerska faza, ki je zapustila jezerske sedimente. Obod je iz starejših kamnin. Jezero je odtekalo po Ibru proti s. in po Lepencu na j.
Kotlina ima na j. razvodje (redko v SFRJ) med Črnim in Egejskim morjem. Keka Nerodimka pri Uroševcu dela bifurkacijo (z enim krakom od maka vodo v Črno morje, z drugim v Egejsko) na višini 578 m. Ta biiurkacija pa je umetna, verjetno izvedena v času srbske srednjeveške države, ker se omenja že leta 1321.
Kosovo ima zmerno kontinentalno podnebje, na obodu uspeva gozd, dno je precej rodovitno.
V	.
Ze v srednjem veku so bili tu poznani rudniki Janjevo, Novo Brdo (svinec, cink, zlato), Trepča (delovati je začel med obema vojnama).
Kosovo ima izredno ugoden prometni položaj (s.-j., v.-z.):
1.	Zetska cesta (srednji vek): Lješ-Skadar-dolina Drima-Prizren-Liplja-ne-Niš
2.	Skadarska pot: Skadar-Prizren-Štimlja-Lipljane-Novo Brdo-Vranje-Sofija
3.	Bosansko-makedonska pot: Kačanik-Lipljane-Priština-Vučitrn-Titova Mitrovica
Prvič se Kosovo omenja konec 12. stoletja (nemanjiška Srbija). Leta 1389 so prišli Turki, kar je pomenilo spremembo etnične sestave.
V podnožju Kopaonika ima številne barvne kovine (svinec, cink, baker, zlato, srebro, krom ...). V obeh kotlinah pa so velike zaloge lignita (več kot polovica jugoslovanskih zalog lega premoga), kar je dobra energetska osnova za razvoj barvne in seveda kovinske ter strojne industrije.
• u:Sm c,}'lir - jrififc '.^'Itcrtlir.jiSr , iiftlrfvlSr) 'eMitaiihrii o| eiiflh/fcl:*' ,
60
Priština
Leži ob reki Prištevki v najširšem delu Kosovske kotline. Ima pomemben prometni položaj - že v preteklosti je bilo tu križišče starih poti med Bosno, Pri morje m, s., v. in j. delom Balkana.
Ko so priključili Kosovo srednjeveški Srbiji, se je Priština začela širiti, upadati pa Lipljan.
V	14. stoletju je postala prestolnica kralja Milutina, drugih Nemanjičev in Brankovičev. Skozi 16. in 17.. stoletje je bila nahijsko (župsko) središče.
V	času avstrijsko-turških vojn (18. stoletje) so jo zavzeli A vstrijci. Za časa anarhije v Turškem carstvu so jo zavzeli arbanaši Djiniči in jo držali do prve polovice 19. stoletja.
V	srednjem veku je bila tu močna dubrovniška kolonija, imeli so celo industrijo za čiščenje srebra.
V	začetku 19. stoletja je bila za Sarajevom in Carigradom najvažnejše trgovsko središče (znana po sejmih s trgovci iz Niša, Beograda, Bosne, A lbanije in Soluna).
Ko so gradili železnico Kosovo-Vardar, Turki niso pustili, da gre mimo Prištine in to je pomenilo nazadovanje mesta.
Danes je Priština moderno mesto, katerega razvoj je povezan z dotokom denarja za pomoč nerazvitim. Lahko ugotovimo, da jo nastala vrsta reprezentančnih stavb (npr. Narodna in univerzitetna knjižnica, športni center Bor o i Ramiz itd.).
Uroševnc
Nastal je konec 19. stoletja, po izgradnji železnice. Najštevilnejši prvi prebivalci so bili bosanski muhadžiri (muslimansko pobeglo prebivalstvo po razdelitvi Balkana po porazu Turkov), Srbi iz Prizrena, Cincari iz okolice Bi tole (nomadsko prebivalstvo Balkana) , ki so se v glavnem ukvarjali s trgovino.
Razvita je gradbena, lesna in živilska industrija.
Južno od Uroševca Kosovo polje postopno prehaja v nekoliko višji svet, to je v obrobje Sar planine in cesta se počasi začne dvigovati. (Obe varianti se sedaj združita).
Šar planina
Jo začetek šarskega gorskega sveta, ki se vleče vse do Prespanskega jezera v z. Makedoniji. Širi se med Metohijsko in Kosovsko kotlino ter Po-loško kotlino. V osnovi je iz metamoriiziranih kristalastih skrilavcev svetleče površine, običajno modre in zelenkaste barve (paleozoik) - do metamorfizacije je prišlo zaradi tektonike. Preko te osnove ležijo mezo-
61
zoiske apnenčasto plasti.
V	bistvu je nekakšen horst nad okoliškimi tektonskimi dolinami, ki se zelo strmo spušča proti Pologu. Zaradi tektonike imajo reke lu veliko moč (hidroenergetska izraba).
Pleistocenska poledenitev je zajela predvsem s. del. Kulturni pas sega do 1000 m, listavci do 1700 m, iglavcem pa sledijo travniki oz. planinski pašniki, na katerih je razvila živinoreja, posebno ovčereja.
Polog
Je tektonsko zasnovana koUina, imenujemo jo tudi Telovska kollina. Koili-na je zapolnjena z nanosi rok iz Sar planino, ki so Vardar potisnili na v. rob Pologa.
Prst je rodovitna, zato dobro uspevajo žila, konoplja, lan, tobak, zelenjava, sadje (letovska jabolka). V nižjih pobočjih nad kotlino so gozdovi kostanja. Travniki in pašniki pa omogočajo rejo ovac in goved.
Polog je goslo poseljen z Makedonci in Sipiarji. Gručaste vasi so razporejene po vsej kotlini, največ pa jih je ob najbolj rodovitnem prisojnem vznožju Šar planine.
V	kotlini je prisotna tudi predelava kromove rude in obdelava marmorja. Te lovo
Je staro trgovsko in obrtno središče ob karavanski poti čez Šar planino v Me t oliijo.
V	srednjem veku se omenja kot vasiltetovo, s samostanom "matere božje lltetovske". V 14. stoletju je pri samostanu obstajal stalni trg. Od 15. stoletja (Turki ) se razvija kot mesto. V 16. in 17. stoletju je bila tu stolica vladike Pološkega. S prihodom A vslroogrske je bil precej porušen. V začetku 19. stoletja pa je močno napredoval. Do sredine 19. stoletja je bila čaršija v glavnem v rokah Turkov in Šiptarjev.
Do Balkanske vojne (1912-13) so večino prebivalstva tvorili Turki, Šiptarji in muslimanski Cigani. Po vojni so se Turki izseljevali in večina prebivalcev je bila Makedoncev.
Tetovo ima veliko drevja, saj ima veliko tekočih voda. Razvito ima tekstilno industrijo (volnarstvo), prehrambeno, usnjarsko, v bližini pa je obrat za predelavo kromove rude.
Od kulturnih spomenikov je najbolj znana Šarena džamija iz 16. stoletja -tako je imenovana zaradi večbarvne zunanje in notranje ornamentike.
Tetovo je tucli izhodišče za zimsko-rekreacijski center Popovo Šapko.
62
J
G os livar
Nahaja se na skrajnem j. robu kotline Polog.
Omenja se v prvi polovici 14. stoletja, a je naselje in samostan verjetno starejši. V začetku turške vladavine dobi turško kolonijo. V 19. stoletju pa je poslal središče Gornjega Pologa, poznano po živinorejskem trgu-in uvozu živih živali iz Soluna. Prebivalci so Makedonci, Turki, Šiptarji in malo Cincarjev iz Kruševa. Ima veliko turških liiš.
V	bližini je rudnik železove rude. Mavrovo polje
Je tektonsko, nastalo s spuščanjem vzdolž prelomov od krede do pliocena.
V	neogenu je kotlino verjetno zalilo jezero. Tu so tri vasi: Mavrovo, Ni-kiforovo in Leunovo - prebivalci so v preteklosti odhajali v pečalbo (na delo v tujino ali v ostale dele Jugoslavije).
Izpod Mavrovih Hanov je zgrajena zajezitev, ki je ojezerila Mavrovsko, Leunovsko, Nikiiorsko reko in zgornji tok Kadi ke. Jezero je zalilo tudi Mavrove liane. Po izgradnji jezu vode sedaj odtekajo v Egejsko morje, prej pa so v Jadransko.
Vodo zajezitve uporabljajo tudi za namakanje Pologa.
Okolica Mavrovskega jezera z dolino reke Radike, planino Uistro in vasicama Galičnikom in Lazaropoljem je razglašena za narodni park. Galičnik in Lazaropolje sta vasi, kjer sta najbolj znani živinorejski zadrugi v Makedoniji. Nekdaj so od tu črede ovac v zimskem času gnali v dolino Vardarja ali celo v Solunsko ravnino ( Lranzimansa).
Sv. Jovan Higorski
Samostan je nastal v dolini reke Radike, ki je znana po odličnih postrveh in manjših ribiških hišicah.
Samostan je bil ustanovljen v 12. stoletju, vendar je današnja cerkev iz 18. stoletja. Manastir je znan predvsem po ikonostasu, ki je ena največjih dragocenosti Makedonije. Ikonostas so izdelali ljudski mojstri, kateri so izdelali ikonostas v cerkvi sv. Spasa v Skopju. Poznana so tudi samostanska prenočišča (konak) in velika samostanska shramba.
Pot po dolini Radike nadaljujemo do Debra.
De bar
Nastal je nad ustjem Radike v Črni Drim. Leži v podnožju Dešat planine, po katerih vrhovih poteka meja z Albanijo.
Prvič se omenja (Deborus) na Ptolomejevi karti sredi 2. stoletja. Leta 1107 so vanj vdrli Normani in takrat je že obstajala debarska epi skopi ja. Po
63
Balkanski vojni so se Turki izseljevali v Turčijo in v Albanijo, tako se je šlevilo prebivalcev zmanjšalo.
V	18. in 19. stoletju se je tu naseljevalo albansko prebivalstvo, tu je bilo dovolj bogatih begov, trgovcev in obrtnikov. Do 1912-13 je bilo puškarstvo izključno v rokah muslimanov, ostale obrd pa so imeli v glavnem Makedonci .
Jugovzhodno od Debra se vleče Stogovo, katerega najvišji vrh je Golemi vrh ali Stogovo, visok 2219 pi. Nižji deli so pod gozdom. Vrhovi so precej podvrženi eroziji. Njegovo nadaljevanje pa -je Karaorman (turško črni gozd) Je iz kristalastih skrilavcev, do 1200m pod hrastovim grmičevjem, višji deli pa pod bukovim gozdom. Ime kaže na nekdanjo močno poraščenost. Današnjo slabo poraščenost je povzročil človek s pretirano pašo.
Iz Debra pot preide v klisuro Črnega Drima, kjer je zgrajena zajezitev za HE. Črni Drim teče iz Ohridskega jezera. Na z. je planina Jablanica, ki oblikuje naravno mejo proti Albaniji.
Struga
Naselje je nastalo na izlivu Črnega Drima iz Ohridskega jezera. Kot ribiško naselje se omenja v bizantinskih spomenikih 11. stoletja. V času Turkov je bila ribiško naselje in žitni trg. V 16. stoletju je imela karavan-seraj (pol proti Elbasanu). Bila je posrednik med trgovino Makedonije in A lbani je.
Danes je močno razvit turizem. Znani so tudi Struški večeri - srečanje pesnikov z vsega sveta.
Struško polje , kjer Struga stoji, je zamočvirjeno, zato je polj bolj malo. Več jih je na dvignjenem svetu, kjer so tudi sadovnjaki in vinogradi.
° 2 Ohridsko jezero (366 km", v SKRJ 287 km , globoko 286 m)
Je tektonsko, nastalo v pliocenu s spuščanjem ozemlja, obala je slabo razčlenjena, strma posebno na z. in v. strani. Pri vasi Peštani je najgloblje
Večino vode dobi iz kraških izvirov na robu ali pod zemljo. Ker je ta voda bistra, ima jezero veliko vidljivost (do 21 m). Kraški izviri imaj o zvezo s Prespanskim jezerom.
x.	o
Čez poletje se povrsinska voda ogreje do 23 C , pozimi pa temperatura redko pade pod 6 C. V globini pod 200 m temperatura nikoli ne pade pod 6°C.
Jezero je siromašno s hrano, zalo tudi z ribami - največ je postrvi in jegulj. Pač pa je jezero bogato z endemičnimi vrstami organizmov (ribe, raki, vodne gliste).
V	preteklosti je imelo jezero večji obseg, kar kažejo terase zlasti v pobočju
64
Galičice.
Poljedelstvo v Ohridski kotlini je zaradi rodovitne prsti in ugodnega podnebja dobro razvito (značilno je zelenjadarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo).
Ohrid
Mesto je nastalo na apnenčastem griču nad jezerom. Prvotno je bil Ohrid obdan z obzidjem, kot mesto se omenja v 3. stoletju z imenom Lihnidos. V 4. stoletju se omenja kot jnesto z močno trdnjavo. V 8. stoletju se omenja pod slovanskim imenom Ahrida kot središče episkopa (škof v pravoslavni cerkvi). Konec 9. stoletja sta sem prišla učenca Cirila in Metoda, Kli-mentin Naum, ki sta ustanovila samostane kot centre nastajanja slovanske kulture. V šolah, ki jih je odprl Kliment, je nastala cirilica. Konec 10. do začetka 11. stoletja je car Samuel imel tu svojo prestolnico. Od 12. do 14. stoletja se oblast menja. Leta 1394 Ohrid zavzamejo Turki, vendar ohridska episkopija deluje samostojno do 17. stoletja. Leta 1912 je bil osvobojen Turkov.
Srednjeveški Ohrid se je širil na dveh gričih v mejah velike trdnjave, katere ostanki so še ohranjeni. V času Turkov je bil del, ki je nastajal na pobočju, izrazito krščanski. Turki pa so razvili svoje naselje na ravnici v. od slarelga mesta in ob obali. Na meji turškega in krščanskega naselja je nastala čaršija. Hiše iz 18. in 19. stoletja so arhitektonsko zelo zanimive in so rezultat visokega razvoja trgovine in obrti. Celotno staro mesto je zaščiteno in ga intenzivno obnavljajo.
Danes se moderni Olirid širi v ravnico ob jezeru. Ker je turizem glavna dejavnost, je nastala cela vrsta novih hotelskih kompleksov v smeri proti Sv. Naumu.
Kulturni spomeniki Cerkev sv. Sofije
Nastala je na ruševinah stare bazilike iz 5. stoletja. Zgradili so jo v 11. stoletju. V 15. stoletju so Turki to cerkev preuredili v džamijo in izdelali današnjo obliko troladijske orientalne bazilike.
Konzervatorska dela so se začela le,ta 1951 in še vedno trajajo. Pod novejšimi plastmi so odkrili okoli 900 m fresk iz 11.-14. stoletja.
Danes se v cerkvi odvijajo koncerti v času prireditve Ohridsko poletje.
Ohridska trdnjava
Današnja oblika je verjetno iz 11. stoletja (Samuel). Gornja Porta - ohranjena mestna vrata z vzidanimi fragmenti z grškimi napisi in vrati okovanimi z železnimi ploščami.
65
Cerkev sv. Klimenta
Zgrajena in poslikana je bila leta 1295. Freske, ki so bile leta 1950 očiščene od saj in olja, so delo Mihaila in Eutihija. Cerkev je zakladnica dragocenih ikon iz 12. in 14. stoletja.
Lesena prestola sta delo De barske rezbarske šole.
Sv. Jovan liogoslov (Sv. Jovan Kane o)
Iz 13. do 14. stoletja. Ima.izredno lep pogled na jezero.
Izkopanine Klimentovoga manastira sv. Pantelejmona
Samostan izvira iz 9. stoletja in je na poti od cerkve sv. Jovana Kanea proti trdnjavi.
66
10. dan
Olirid-Sv. Naum-Galičica-lie se n-Ui t ola-Stobi -Ti tov Ve le s-Skopjo
Iz Ohrida nadaljujemo pot ob obali jezera prod Sv. Naumu. Ob poli nas spremljajo manjše ribiške vasice, ki pa so danes spremenile svojo podobo ter dobile izrazito turisdčno funkcijo. Le redko še vidimo slare ribiške čolne("čun") in mreže, ki jih sušijo na obali.
Največjo naselje so Peštani, kjer se še vedpo ukvarjajo z ribolovom. Sv. Naum
Je samostan, ki je nastal v neposredni bližini albanske meje (torej to je točka, kjer smo najbližje Albaniji).
Ustanovil ga je nekaj let pred smrtjo Klimentov sodelavec Naum, ki je bil po smrti (lela 910) shranjen v samostanski cerkvi sv. Arhandžela Mihaila. Naumova cerkev je bila cerkev s trikonhalno osnovo. Vse tri konhe (znotraj polkrozne) so imele zunaj ravne zidove, z izjemo v. strani, ki so bile polkrožnc. Cerkev je precej podobna Klimentovi v Ohridu. Cerkev je bila porušena za časa Turkov. Današnja razporeditev je drugačna.
Od Sv. Nauma nadaljujemo pot preko Galičice proti drugemu največjemu jezeru (v Makedoniji) - Prospansko jezero.
Paličica
Paličica je narodni park. V osnovi je sestavljena iz paleozoiskih skrilavcev, čez katero ležijo apnenci. Najvišji vrh jo visok 2255 m. Na s.jo obkrožajo visoke gore Šara, Korab in bistra, z j. pa do nje prihajajo- sredozemski vplivi, kar se kaže v poraščenosti (na s. je gozdnata, prav tako proti Prespanskernu jezeru; stran proti j. in Ohridskemu jezeru je slabo porasla ali celo gola). V gozdovih raste okoli 130 različnih drevesnih in grmovnih vrst. Prebivalci se v glavnem ukvarjajo s pašništvom in sirarslvom.
2 2 Prospansko jezero (285 km , v SKUJ 188 km )
V geološki preteklosti je jezero zalivalo vso kotlino, sedaj je omejeno le na njen j. del. Takrat so se vode odtekale površinsko proti Jadranskemu morju. Ko se je jezero znižalo, pa je voda začela pronikati v kraško notranjost.
Peščeni nanos Gladno polje deli jezero na Prespansko in Malo jezero. Je tektonsko. V jezeru je več uval, ki jih ni zasul pesek, ker iz njih izvira voda. Te uvale so nastale pred jezersko fazo z erozijo tekočih voda in korozijo. Pred ojezeritvijo je bilo tu kraško polje.
67
Površinskih odtokov jezero nima (pri Sv. Naumu pa ima zvezo z Ohridskim jezerom).
v	o	o	v
Površinske temperature pozimi znašajo 4,2 C, poleti pa 24,3 C. V močnih
zimah jezero celo zamrzne. Z živalskim svetom je še siromašnejše od
Ohridskega.
Severno od današnjega jezera je Resensko pol jo, ki je zatrpano s pleisto-censkimi sedimenti. Polje je rodovitno in dobro obdelano, posebno so znani veliki sadovnjaki jabolk in hrušk. Ob jezeru se prebivalstvo ukvarja z ribolovom, v pobočjih gora pa z ovčerejo. Turistična dejavnost je ob jezeru slabše razvita kot ob Ohridskem jezeru.
Resen
Skozenj teče Golema reka. Osrednji del naselja je preurejen, moderniziran, okoliški del pa je ostal nespremenjen z ozkimi ulicami razdeljenimi na mahale. V preteklosti so tu izdelovali zelo lepe čilime. Prvič se omenja v 14. stoletju pod imenom "u Rosne".
Danes je močneje razvita živilska industrija. V okolici so obsežni sadovnjaki, ki jih umetno namakajo.
Baba
Obkroža z. obrobje Pelagonije. Sestavljena je iz paleozoiskih filitov in glinastih ter kremenčevih skrilnvcev. Značilne so kamnite reke (reliefna oblika) - suhe in z drobirjem napolnjene struge. V višjih delih so ledeniki zapustili jezera. V gozdu prevlada molika (endemični črni bor). Severni del je razglašen za narodni park.
Bitola
Ima okoli 80.000 prebivalcev. Ime iz obitelj = manastirka; drugo ime iz Monastir-Toli ali Toli Monastir (Turki; danes jo tako imenujejo Albanci s Kosova).
Ustanovili sojo Slovani v bližini samostana Bukova. Z današnjim imenom je prvič omenjena v 11. stoletju. Turki sojo zavzeli konec 14. stoletja. Preko nje se je odvijal živahen promet med Makedonijo in Dračem ter Lješo na Jadran. Ob koncu 16. stoletja je bilo odprto mesto (brez trdnjave). V Bitoli je bilo v 16. stoletju okoli 200 židovskih hiš (trgovci - žito, volna, vosek, kože, bombaž). Po porazu Turkov pri Dunaju (1683) je začela nazadovati.
V začetku 19. stoletja je začela spet oživljati - doseljevanje Cincarjev iz mesteca Moskoplje v j. Albaniji.
Proti koncu turške vladavine je po videzu, bogastvu in številu prebivalcev presegla Skopje (okoli leta 1835 - 40.000 prebivalcev; leta 1912 - 48.000
68
prebivalcev). Nova razmejitev pa je Bitoli vzela tržišče (leta 1921 -28.418 prebivalcev).
Po osvoboditvi je Bitola začela razvijati industrijo - kovinsko, elektrotehnično, tekstilno, živilsko, grafično, usnjarsko.
Bitola je danes drugi kulturni center Makedonije. Tu je Kemal A tattlrk obiskoval vojaško gimanzijo.
Bitolsko-Prilepsko pol jo
Je največja kodina v Makedoniji, sestavljena iz Prilepskega in Bitolskega polja, ki z Lerinskim poljem (na j.) tvorita celoto. Leži v porečju reke Črne. Kotlino je dolgo pokrivalo jezero (sedimenti). Raven in rahlo valovit svet je dovolj namočen za poljedelstvo (tobak, bombaž, mak, riž).
V	strokovni literaturi se uporablja ime Pelagonija. Narodno ime pa je Pole - za nižino okoli Prilepa, Bitole, Lerina in za vasi v obrobju kotline (tu je manjša vlažnost). Na polju srečamo bivole.
Ker je Črna poplavljala, so bile izvedene regulacije.
Vasi so zbitega tipa. Vse te vasi so bile začas Turkov turški ali arbanaški čifluki (fevdalno posestvo s tlačani zakupniki) , njihovi lastniki so bili ponekod tudi Makedonci.
Poleg zgoraj omenjenih kultur gojijo še lubenice, zelenjavo, z živinorejo pa se v glavnem ukvarjajo Cincarji in Sarakačani.
V	bližini Bitole so ostanki stare Herakleje, nad Varoši pa je razvalina Markovih kula.
Pri le p
Prvič se omenja leta 1014, ko so ga Bizantinci odvzeli Samuelu in leta 1018, ko je pripadal bitolskemu episkopu. V 13. stoletju je imel trgovski pomen, leta 1240 pa se prvič omenja trdnjava. V srbski srednjeveški državi je bil poznan po trgovini. Leta 1395 je prišel pod Turke, pod katerimi se hitro razvija. Po letu 1878 pa je začela upadati trgovina, obrt in vinogradništvo, povečalo pa se je gojenje tobaka. Pred 2. svetovno vojno je bil največji tobačni center Vardarske Makedonije. Na podlagi stare tradicije in surovinske osnove se je razvil tobačni institut.
Ob koncu 19. stoletja je bilo večinsko prebivalstvo makedonsko, čeprav prej turško.
Danes je razvita predvsem tobačna in tekstilna industrija.
Iz Prilepa nadaljujemo pot po rahlo valovid pokrajini, ki pa je v glavnem gola. To je območje, ki je med najbolj suhimi v Makedoniji. Slabo pora-ščenosl pa je povzročil še človek s pretirano pašo in izsekavanjem gozda (Tikveš ob Vardarju je območje , kjer pade naj m anj dežja v SFRJ).
69
Stolu
Je an teno mesto na ustju Črne reke v Vardar. Uilo je pomembno mesto ilii k.' Peonije in največje mesto s. Makedonije v rimskem obdobju, na pomembnem križišču poti Solun-Sremska Mitrovica in I lerakleja-Serdica-Donavu. Filip V. ga je dokončno osvojil in heleniziral. Stobi je koval tudi svoj denar od leta 69-222.
Konec I. stoletja jo bil Stobi porušen zaradi potresa in napadov Avarov.
V	5. stoletju jo bilo mesto'obnovljeno in obdano z obzidjem, leta 518 pa
ga jo .;|X3t porušil potres. V 7. stoletju so se vanj naselili Slovani. Opuščen je bil li.'la 1014, po osvajanju Vasilija II. Ko so za časa carja Dušana gradili cerkev v Drenovu, so uporabljali material iz Slbbija.
Ljudsko Stobi imenujejo Pustogradsko.
Raziskovanja na tem prostoru so se začela že leta 1861 in še danes se vršijo >bnovitvena dela.
Me. to teater, ki je bil prilagojen tudi za boj z zvermi (je najizrazitejši lieleni lični objekt),
-	iz UMonisLičnega obdobja, tudi rimskega, je vrsta skulptur, reliefov in
napi ov,
-	ulic.i s slebri in polkrožni trg iz 3. in 4. stoletja pred episkopsko baziliko, ki je grajena kasneje ,
-	v celoni mestu je bil urejen vodovod in kanalizacija,
-	na Črni reki je ostanek rimskega kamnitega mostu, na 1. obali Vardarja so tudi ostanki različnih zgradb,
-	pro. lor, ki je bil zaščiten z zidovi, obsega površino 25 ha in se terasasto pušča s s. akropole proti Črni reki in Vardarju.
Iz Stobi ja nadaljujemo pot po dolini Vardarja skozi Vcleško klir.uro v Ve lesko kotlino. Pokrajina je še naprej slabo porasla, vendar pa umetno namakanje omogoča kmetijsko proizvodnjo. Tu so poleg Tikveša najlepši vinogradi v Makedoniji. Seveda pa so srečujemo še z nasadi paprike in s sadovnjaki.
Veleškn kotlina ima veliko plodne zemlje (sedimenti), ld je umetno namakana in /.ato povsod skrbno obdelana. Prevladujejo sadovnjaki, vinogradi, nasadi tobaka (dajejo največji dohodek) in bombaža.
Ti lov Volos
Namestil se jo v Velcško kotlino, na vhodu Vardarja v Velcško klisuro. V antičnem obdobju se je imenoval Uylazora. Prvič je bil omenjen v času makedonskega kralja Filipa V. (168 pr.n.š.). Do prihodov Slovanov, ko dobi ime Vole:;, je bil pod rimsko in bizantinsko oblastjo. V času Štefana Dešan-skega jo prišel v okvir srednjeveške srbske države, leta 1395 pod Turke.
V	drugi polovici 17. stoletja se jo širil na oboli straneh Vardarja, povezoval ju jo losen most. Imel je več džamij, medrese, osnovne šolo.
70
V	toku 18. stoletja je nekoliko upadel, v 19. stoletju pa je začel rasti, zahvaljujoč doseljevanju makedonskega in albanskega prebivalstva. V začetku 20. stoletja je število prebivalcev spet začelo upadad.
Po osvoboditvi se je začel razvijati kot industrijsko mesto (kovinska, porcelanska, svilarstvo, živilska).
Pot iz Titovega Velesa proti Skopju se ponovno zoži v Taornko klisuro. Kli-sura povezuje Skopsko in Veleško kodino, in je dolga 26 km. Leva iran • nižja, desna pa ima visoka ih strma pobočj^ (planina Jakupica). V s. de i, do ustja Kadine reke, je dno široko celo do 1 km (naselja), nato je pror; >-ra le za cesto in železnico. Sredi Taorske klisure je bočno potegnjena, krajša in lepša Baderska klisura (Pčinja).
Skopska kotlina
Je tektonska, oblikovana veocenu, v oligocenu je vanjo z jv. vdrlo morje, ki se je kmalu umaknilo zaradi splošnega dviganja Balkanskega polotoka. Kodina se je dokončno oblikovala konec terciara, ko se je dno ponovno ob prelomih spusdlo. Danes je dno prekrito z naplavinami številnih rek, obrobje pa predstavlja mladoterciarno gričevje. Nekaj vlažnega in zamočvirjenega sveta je v j. delu kodine, vendar je v večini melioriran.
Podnebje je celinsko z mrzlimi zimami, ostrim vardarcem in vročimi ter suhimi poletji, kar predstavlja oviro poljedelstvu. Vendar so probleme rešili z namakanjem. Največ gojijo žita, mak, tobak, bombaž; če namakajo, tudi riž.
Okolica (višji svet) je precej ožgana, opustela in podvržena eroziji.
Skopje
Zgodovina
Prvič je bil omenjen v 3. stoletju pr.n.š. (Skupi) - na ustju Lepenca v Vardar. Bil je glavno mesto vojnega plemena Dardancev, ki so imeli ozemlje od Niša do Titovega Velesa. Po propadu Makedonske države (bila j. od ozemlja Dardancev) so Rimljani zavzeli Makedonijo, Peonijo in Dardanijo.
V	prvih stoletjih našega štetja je bilo reladvno mirno, Rimljani so latini-zirali in utrjevali Dardanijo, Skupi se je močno širil, prav tako tudi krščanstvo. V 5. stoletju so mesto napadali in ropali Muni in V. God. Leta 518 je mesto do temeljev porušil potres (tudi Stobi, Meraklejo) - prebivalci so preživeli, ker so se umaknili v planine pred nekim plemenom. Po potresu je novo mesto nastajalo okoli trdnjave (Kale). Za izgradnjo je skrbel Justinijan (vodovod, hrami, trgovine). Let 695 so prišli Slovani in mesto jo dobilo današnje ime. Do 9. stoletja je bilo Skopje slovansko mesto pod lastništvom Bizandncev. Ker pa so mesto stalno napadali, je zgubljal svoj pometi in lepoto. Po propadu Makedonske države leta 1018 Bizanc zavzame Skopje in mesto je spet napredovalo. Med 12. in 13. stoletjem je v oblasd
71
bolgarske države. Od 1283-1392 je v okviru srbske države in razvil se je v velik obruii in trgovski center. V času Dušana Silnega je ta izdal Dušanov zakonik, ki je urejal javno življenje. Leta 1392 pridejo Turki, mesto dobi ime Uskup in Turki mu vladajo vse do leta 1912. Skopje je bilo za Carigradom, Jedrenom in Solunom največje mesto evropskega dela Turčije. Vendar je bilo v 15. in 16. stoletju prebivalstvo precej nezadovoljno in je pogosto požigalo ter kradlo. Leta 1555 je mesto ponovno porušil potres, vendar so mesto ponovno obnovili. V 18. stoletju je mesto trikrat prizadela kuga in mestu se je manjšal pomen. Leta 1873 so zgradili železnico Solun-Skopje-Titova Mitrovica, kar je spet pospešilo gospodarski razvoj. Od leta 1915-1918 je pripadal Bolgariji.
Po drugi vojni zasledimo močnejši razvoj industrije. Posebno močan razvoj pa je zasledili po potresu leta 1963. Skopje je zraslo v moderno mesto, s sodobno arhitekturo, širokimi ulicami, urejeno strugo Vardarja. Pri obnovi mesta niso pomagali samo jugoslovanski državljani, pač pa tudi številne druge države s celega sveta. Mesto je danes najpomembnejše kulturno, politično in tudi gospodarsko središče Makedonije.
Največji potresi: leta 518, 1555 in 1963 ob 5ll17min, umrlo je 1070 ljudi, 43% neuporabnih stanovanj, 36% težje poškodovanih stanovanj. Od pomembnejših spomenikov je edini ostal nepoškodovan Kameni most
Razvoj prebivalcev: leta 1689 = 60.000 preb.
1921 = 40.660 preb.
1948 = 87.654 preb.
1971 = 308.000 preb.
1981 = 503.000 preb.
Kulturni spomeniki
-	spomenik žrtvam potresa in mednarodni solidarnosti - postavljen nasproti železniške postaje, ki je tudi ohranjena taka, kot jo je porušil potres leta 1963. Nova postaja - čudo gradbeništva - je zgrajena drugje!
-	Kameni most - zgraditi ga je dal turški sultan Murat v 15. stoletju. Na koncu mostu je spominska plošča padlim leta 1944
-	Daut-pašin amam (kopališče) - nahaja se po prehodu mostu, na začetku Kruševske ul., na d. strani. Leta 1466 ga je dal zgraditi Daut-paša za potrebe svojega harema. Ima 13 neenakih kupol. Amam so gradili zidarji iz Debra (3 leta). Ena od legend govori, da amam sploh ni začel delovati, ker je pri koncu del kača pičila ljubljenko Daut-paše. Daut-paša je mislil, da je to božja kazen, ker je amam zgradil na kraju porušene cerkve. Lota 1948 je bil srnam restavriran in spremenjen v umetniško galerijo, kjer so dela jugoslovanskih slikarjev in kiparjev 19. in 20. stoletja, redki primeri ikon od 14. do 19. stoletja, kopije Iresk makedonskih samostanov.
-	Cerkev sv. Spasa - skozi lesena vrata pridemo v dvorišče, kjer je lesen
72
sarkofag Goca Delčeva (pobudnik upora proti Turkom). Cerkov je bila zgrajena v 17. stoletju, ko so turške oblasti prepovedale gradnjo cerleva, višjili cxl njihovih (zalo jo delno grajena pod zemljo). Cerkev ima zelo lep ikonostas v orehovi ni - scene iz biblijskega življenja, z elementi flore in favne. V cerkvi so našli ludi starejše freske - tu so našli temelje starejše in večje cerkve.
trdnjava Kale - zgrajena v 6. stoletju iz kamenja porušenega Skupija. Današnji izgled je dobila v času Turkov. V 15. in 16. stoletju so tu shranjevali vojni material, lirajio in rezerve za bližnje trdnjave. Ko je izgubila svojo funkcijo (s sodobnejšim orožjem) , so jo spremenili v vojašnico. Od 70 obrambnih stolpov je ohranjen le eden.
Mustafa-pašina džamija - zgrajena konec 15. stoletja, v dvorišču ima turbo iz kamna in marmorja zelo precizne izdelave. Kuršumli-han-karavan se raj - glavni vhod ima velika težka vrata, ki imajo na obeh straneh odprtini za stražarja. Zgradba je dvonadstropna, ima dvorišče in šedrvan. Zgornjih prostorov je bilo 17 (prenočišča), spodnjih pa 21 (skladišča, predvsem za Dubrovčane in Uenečane, ki so največ trgovali s Skopjem), lian je imel ludi veliko konjušnico, nekakšno gostilno, kjer so gostje kupili hrano in pijačo ter skupno ognjišče, kjer so gostje sami pripravljali hrano. V 19. stoletju je bil han spremenjen v zapore. Danes pa je v njem arlieološki muzej.
73
10. dan
Skopje-Vranje-Leskovac-Niš-Oplenac-A vala-13e ograd
Proti Kumanovu vodi pot po Kumanovsko-preševski dolini, po kateri je čez Preševsko razvodje (460 m nm) najlažji preliod iz doline Vardarja' proti dolini Južne Morave. To je tudi razvodje med Egejskim in Črnim morjem. Pokrajina je enolična in slabo porasla. Na plodnih tleh iz terciarnih sedimentov gojijo tobak; (mak, medtem ko je za druge kulture količina padavin premajhna (še posebno poleti).
Kumnnovo
Kot mesto se je začelo razvijati od 17. stoletja, verjetno pa je starejše. Ime ima po srednjeveški naselbini Kumana. Z izgradnjo cest v 70. letih 19. stoletja se je začel hitreje razvijati. Na gospodarstvo so od začetka 19. stoletja vplivali Grki iz Janjine in Cincarji iz Kruševa. Tu žive Makedonci, Turki, Šiptarji, Cigani, doseljeni Srbi iz Vranja in Pirota (naselili so se po Balkanski vojni).
Mesto se je industrijsko začelo razvijati po 2. svetovni vojni - tobačna, tekstilna, kovinska, živilska industrija.
Severno od Tabanovcev preidemo na ozemlje SR Srbije in počasi prehajamo v dolino Južne Moravč, kjer se menjavajo kotline in ozke klisure. Ta dolina sega do Stalača (sotočje z Zahodno Moravo) .
Na obeh straneh Južne Morave je gorat svet, ki pripada Rodopskemu in Balkanskemu gorstvu. Nad sredogorskim svetom, ki je pretežno zgrajen iz kristalastih skrilavcev in deloma iz eruptivnih kamnin, se dvigajo nekatera višja gorovja (Kopaonik- zelo bogat z barvnimi rudami, Jastre-bac). Svet, ki pripada Rodopom (z. od Južne Morave in j. od Vlasine) ima mirne reliefne oblike in precej preperelina, kar je omogočilo naselitev v višinah. Vzhodno od Južne Morave in s. od Vlasine pa se vleče vzdolž jugoslovansko-bolgarske meje več gorovij, ki pripadajo Balkanskemu gorstvu. Osnovo iz starih kamnin pokrivajo mlajši apnenci in na njili so se razvili kraški pojavi (npr. Suva Planina, Svrljiške planine).
Na splošno pa je gorski svet slabo poseljen. Največ dohodka daje živinoreja, ponekod tudi gozdarstvo, v zadnjem času pa rudarstvo (Kopaonik -železova ruda, manganova ruda, azbest, svinčeva in cinkova ruda, Surdu-lica - molibden). Reke pa omogočajo proizvodnjo električne energije (Vrla, Vlasina).
Bujan ovac
Prvič se omenja v pomniku manastira sv. Prohora Pčinjskog (15. stoletje). V mestno naselje se je začel razvijati v drugi polovici 19. stoletja, posebno
74
po postavitvi srbsko-lurške meje pri Ristovcu leta 1878, kamor so se zatekli turški muhadžiri iz osvobojenih delov Srbije in Bosne.
V	bližini je izvir mineralne vode, ki je napeljana v vodnjak ob železniški postaji (1888).
Severno ob Bujanovca so nahajališča antimonove rude. Ta nahajališča so bila poznana že konec 19. stoletja, a izkoriščanje se je začelo leta 1939, prenehalo pa leta 1957.
Danes je v mestu razvita industrija plastičnih mas, akumulatorjev in tobačnih izdelkov.
Vranje
Prvič se omenja leta 1093. Srednjeveško naselje je imelo trdnjavo (Markovo kale) in varoš pod njo. Vranje so bile na daleč poznane po kovanju orožja, sekir in podkev, ki so jih raznašali po Makedoniji, osrednji Srbiji, Kosovu in Bolgariji. Tradicionalno je tudi gojenje konoplje in s tem vrvarstvo (takoj za Leskovcem). Vrvarstvo je bilo osnova kasnejši tekstilni industriji, ld se je začela razvijali v začeljcu 20. stoletja.
Danes se izgublja nekdanja podoba. Prevladuje tekstilna industrija in usnjarstvo. V okolici mesta so številni vinogradi.
V	Vranju se je rodil pesnik Bora Stankovic (tudi dramatik, romanopisec -1875-1927). Najbolj znan je po drami Koštana (lirski lik mlade Ciganke Koštane), po romanu Nečista kri; pisal je tudi pripovedke o preteklosti Vranja.
Vladičin han
Leži v Grdelički klisuri (povezuje Leskovško in Vranjsko kotlino) pod planino Kukavico. Razvil se je okoli cestnega liana metropoli ta Pajsija iz Vranja, zgrajenega leta 1870 in železniške postaje iz leta 1886. Prvi prebivalci so bili posrbljeni Vlahi iz vasi Preobraženja pri Vranju (ukvarjali s trgovino in obrtjo). Še danes jo tu trg sadja, živine in žit. Razvila je tudi kemična, lesna, gradbena in celulozna industrija.
Iz Grdeličke klisure stopimo v Leskovško kotlino, ki je tektonskega nastanka, tako kol vse ostale kotline v dolini Južne Morave.
Kotlina je obdana s planinami iz kristalastih skrilavcev in zapolnjena z jezerskimi sedimenti. Po njenem obodu je jezero zapustilo pet teras. Klima je kontinentalna, a ima sredozemske vplive. Naravna vegetacija je spremenjena zaradi sekanja drevja, planinski obod pa je gol.
V	Leskovški kotlini so našli ostanke naselitve iz neolita, bronaste, mlajše železne dobe (Hisar nad Leskovcem), zgodnje bizantinskega in slovanskega obdobja.
75
Leskovac
Od Turkov je bil verjelno okupiran leta 1427. Leta 1594 ga je uničil požar. Dubrovčani so trgovali z Leskovcem posebno v 17. stoletju, ko izvažajo volno, vosek in bivoljeve kože, a uvažajo volneno in svilene tkanine.
V 19. stoletju je bil izrazilo obrtno-trgovsko mesto, kar so omogočali srbski trgovci in obrtniki. Prevladalo je vrvarstvo.
Začetki industrije segajo v čas Turkov - manjše manuiakture v okoliškili vaseh. Hitrejši razvoj industrije je prinesla železnica leta 1886 (Leskovac-Ueograd). Razvita je predvsem tekstilna in gumarska industrija, imajo pa tudi tovarno poljedelskih strojev.
Po nizkem in lahko prehodnem gričevju pridemo iz Leskovške kotline v Niško kotlino. Niška kotlina je velika tektonska udorina med Balkanskim in Rodopskim gorstvom. V osrednjem delu jo pokrivajo rečne naplavine, na obrobju pa je z vodami razrezano terciarno gričevje. Tu jo sotočje Nišave (od v.) in Toplice (z z.) z Južno Moravo. Ravno dno ob rekah je večkrat poplavljeno in precej mokrotno (travniki, pašniki). Vinogradi in sadovnjaki so na višjem obrobnem svetu. Tudi kmečka naselja so večina postavljena na terase in v gričevje. Zemlja jc močno razparcelirana.
Niš
Je nastal ob obali Nišave, ob zelo ugodnem prometnem položaju (po dolini Nišave proti Črnemu morju, po dolini Južne Morave proti Egejskemu morju). Niš je zelo pomembno prometno križišče (ima 5 železniških in 6 cestnih linij).
Razvita je kovinska, elektrotehnična, lobačna, tekstilna, gradbena, kožar-ska in druga industrija. Je pomembno zdravstveno središče (klinika), izobraževalno (fakultete) in kulturno središče.
Verjelno so ga ustanovili Kelti konec 3. stoletja pr.n.š. Antično ime je Naissus. Rimski castrum je nastal okoli 4-6 1. nš. Po imperatorju Tiberiju Naissus poslane važen center rimskih enot. Konstantin Veliki (rojen v Nišu) je okrasil Niš. Leta 441 so ga lluni porušili. Trdnjava je bila tam, kjer je danes, okolica je bila zaščitena z 18 kasteli. Sredi 6. stoletja jo bilo mesto obnovljeno in utrjeno. V srednjem veku je bil Niš utrjeno mesto in pomembno trgovsko središče. Vendar je do 18. stoletja močno nazadoval. V 19. stoletju je bil Niš spel pomembno mesto, imel je trgovske zveze z Dunajem in Pešto.
Čelo-kula
Stolp (vanj vzidane lobanje) so Turki postavili po bitki leta 1809 ob prometni poti proti Carigradu.
V prvi srbski vstaji proti Turkom, ki jih je vodil Šašit paša, je bil upor
76
Srbor krvavo zadušen. Doji mod okoli 15.000 Turki in 12.000 Srbi so potekali na griču Čegru.
V stolp je bilo prvotno vzidanih 950 lobanj, ki pa so kasneje izpadle ali bilo odnesene in danes jih je le še 60. Današnji izgled stolpa (pokrit) je iz konca 19. stoletja (po osvoboditvi izpod Turkov).
Leta 1852 se je tu ustavil francoski pesnik La Martine, ki je opisoval srbsko junaštvo.
A leksinac
Nastal na prehodu Sokobanjske Moravice v aluvialno ravnico na d. strani Južne Morave. Loži na ccsti 13cograd-Niš, nekdanji carigrajski cesti. Večji dol naselja leži pod nizkim pliocenskim razvodjem Logarišta (275 m), zasajenim z vinogradi. Glavni del mesta ob sokobanjski poti je mešanica srednjeevropskega in turškega tipa. Urbanistični načrt jo bil izdelan že lela 1839 (križišče v centru z javnimi stavbami). V 19. stoletju je bil glavno središče za uvoz blaga iz Turčije. Konec 19. stoletja je dobil tudi prvo industrijo. Ko je bila leta 1878 prestavljena meja in zgrajena železniška proga ob drugem bregu Morave, je začel prometno nazadovati. K nadaljnjemu razvoju je pripomogel rudnik in mlini ter opekarne. Leta 1951 je postal mesto.
Prvič je omenjen leta 1556. V času Turkov jc bil vas z majhno trdnjavo, večina naseljen s Turki, liil je obmejno mesto, priključen k Srbiji.
A lokr.inški premogovnik
Je eden najstarejših v Srbiji (1883) in še danes eden glavnih rudnikov rjavega premoga v Srbiji. Lezi na d. bregu Južne Morave, s. od Aleksinca. Debelina skladov so veča od j. proti s., s tem pa se slabša kvaliteta premoga. Kalorična vrednost premoga je od 4500-5000 kcal/kg.
Poleg premoga so pomembni tudi oljni skrilavci, ki vsebujejo 10% katrana s skupnimi rezervami 20 milijonov ton surove nafte.
Pri Stalaču, kjer se Zahodna Morava zlije z Moravo in preide v Južno Mo-ravo, vstopamo v dolino Morave. Na z. nas začne spremljati Šumadija, ki je zadnji odrastek Hodopov, na v. pa planine Karpatov.
Paračin
Na reki Crnici, zelo staro naselje. Na lokaciji Gloždar so našli grobove iz srednje bronaste dobe (1500-120 pr.n.š.) s keramiko. V rimskem obdobju je bila tu postaja za zamenjavo konj (Mutatio Sarmatorum). Novejši podatki iz lela 1375 omenjajo narelje Paračin Urod s trgom.
Kot naselje se kropi v času avstrijske okupacije (1718-39), ko dobi drugo srbsko pošlo. Lota 1880 dobi prvo industrijo, 1907 steklarno, 1921 pa leksiilno lovarno. Po vojni se tej stari industriji pridružita še cementna
77
in lesna industrija. Cuprija
Ime ima po turški besedi kOpri - most. Leži na mestu, kjer se Velika Morava najlaže prečka.
Cuprijo omenja že Plolomej. V rimskem obdobju se je imenovala Ilorreum Margi in je bila center za izdelavo orožja (z njim je oskrbovala rimske legije). Tu je bilo tudi skladišče za žito, od tod izvira ime Ilorreum Margi = Ži uiica Mora ve.
Huni soli. Margi porušili, čez eno stoletje pa ga je obnovil Jusdnijan I.
Danes je med drugim tu velika tovarna za predelavo sladkorne pese iz vsega Pomoravja.
Sve lo/.arevo
Je nastalo na bregovih reke Belice v podnožju Džurdževog brda. Pod imenom Jagodina se prvič omenja leta 1399. Bila je pomembno trgovsko in obrtno središče (nožarne). Po številu obruiikov v predvojni Srbiji sla Sve-tozarevo prekašala le Beograd in Sabac. Mesto je med prvimi v Srbiji dobilo industrijo - 1847 steklarno, 1852 pivovarno, nalo livarno, klavnico, med obema vojnama še opekarno in živilsko industrijo, nato pa še elektrotehnično.
Ime ima po Svetozaru Mar kovic u, ki je v Jagodini dalj časa živel.
Za Svetozarevom pridemo v valovito ¿umadijo. To jo pokrajina, ki jo je v terciaru pokrivalo Panonsko morje oz. jezero. Takrat so se tu odlagale debele plasti peskov, glin in laporjev. Ti sedimend so bili kasneje z erozijo preoblikovani v gričevnat svet, ki se stopnjasto znižuje prod Savi in Donavi. Iz gričevja se vzpenjajo posamezni osamelci iz starejših in odpornejših kamnin (A vala, Kosmaj, Rudnik). Rodovitna prst in podnebje ustvarjata dobre pogoje za poljedelstvo in sadjarstvo. Njive so večina na prisojnih pobočjih in po hrbtih, po dolinah jih je malo, ker so tla vlažna. Največ se jejo pšenico in koruzo, v bližini Beograda pa največ goje povrtnino (oskrba mesta). Zelo značilna je sliva, srečamo tudi breskve, marelice in seveda vinograde.
V preteklosti je bila močno razvita svinje reja, ki je slonela na žiru iz prvotnih hrastovih gozdov. Po gozdovih, ki so prevladovali v začetku 19. stoletja, je Šumadija dobila tudi ime. Danes gozdove srečamo po višjih vzpetinah in na osojah ter tam, kjer je svet vlažnejši.
Gozdovi so začeli izginjati v 19. stoletju, ker se je takrat začelo doselje-vanje Srbov. Danes je pokrajina močno poseljena. Kmečka naselja so se namestila po slemenih in policah, mestna pa so nastala lam, kjer je bilo malo več ravnega sveta. V zadnjih dvajsetih letih je območje postalo re-
78
kreacijskega pomena za meščane, ki so si zgradili številna počitniška bivališča vsem ogočili stilov in velikosti.
Kragujevac
Kazvil se je iz turške kasabe. V začetku so bile liiše lesene, pokrite s slamo in zavarovane z ogradami. Prebivalci so bili v glavnem Turki in Cigani. Avstrijska okupacija (1718-39) je prinesla poseben strateški položaj. Obkoljen je bil s palisadami. Prevladovalo pa je srbsko prebivalstvo. V le Lih 1818-41 je bila tu prestolnica, knez Miloš je tu postavil svoj konak (dvor). Leta 1851 je nastala topilnica (prvo industrijsko podjetje v Srbiji), kar je pomenilo močno doseljevanje in širjenje mesta.
Od 1941-44 je bil Kragujevac pod nemško okupacijo. 21. oktobra 1941 so Nemci posirelili skoraj vse odrasle moške prebivalce mesta in okoliških vasi (več kol 7000 moških). Med njimi več kot 300 dijakov, 18 profesorjev in 15 otrok, mlajših od 12 let. Vsem njim je danes posvečen spominski park Šumarice, kjer je ob vsaki obletnici dogodkov Velika šolska ura.
Danes je Kragujevac močno srbsko industrijsko središče z Zavodi crvene zastave, elektroindustrijo, živilsko in usnjarsko industrijo.
Topola
Z naseljem je povezana prva srbska vstaja in Karadžordže - tu se je leta 1804 začela borba proti Turkom.
V letih 1804-13 je bila Topola sedež Karadžordža Petroviča, vrhovnega vodja srbskega naroda. Za Beogradom jo bila druga prestolnica osvobojenega ozemlja leta 1807.
Prvič se omenja v 18. stoletju, v času avstrijske okupacije Srbije (1718-39). Imenovala se je Kamenica (po reki). Kasnejše ime prihaja od topola, kjer so se ustavljale karavane proti Beogradu.
Najstarejše prebivalstvo je po izvoru iz dinarskih območij (Sandžak, Črna gora - tudi Karadžordže). Karadžordže se je sem naselil leta 1781. Prvi se jo naselil na d. stran Kamenice (v brunarico). Šele kasneje je bil zgrajen dvor (konak). Ukvarjal se jo z živinorejo in s trgovino z živino (izvoz v Avstrijo). Leta 1813 je Karadžordže zgradil utrjeno mesto - okoli njegovega bivališča so bile še cerkev, šole ... Vendar so Turki še isto leto mesto uničili. Leta 1903 je na oblast prišel Peter I. Karadžordže, ki je spet posvetil večjo pozornost Topoli. V Oplencu je zgradil veliki mavzolej in uredil njegovo okolico.
Danes je najstarejša ohranjena stavba cerkev iz leta 1811-13, konak je bil prvotno večji kot je danes.
79
Mavzolej na Oplencu
Peter I., vnuk Karadžordža, je zgradil cerkev sv. Džordža, da bi v njej ohranil grobove dinastije Karadžordžev.
V glavnem je bila zgrajena leta 1912, vendar je bila v prvi svetovni vojni nekoliko uničena. Po vojni se počasi obnavlja in dokončno je bila urejena z mozaiki vred leta 1930.
Splošni izgled cerkve predstavlja kombinacijo svobodno stiliziranih elementov bizantinskega lipa in bpomenika Moravske šole iz druge polovico 14. in začetka 15. stoletja.
Cerkev je iz marmorja, nad vhodom je mozaik sv. Džordža in grb Karadžordžev. Mozaiki v cerkvi so kopije najboljših fresk Srbije, Makedonije od 13. do 17. stoletja. Ploščice mozaika so iz raznobarvne steklene mase (15.000 barvnih odtenkov!).
Mladonovac
Nekdaj manjše naselje, ki se po vojni močneje industrializira. Razvita je keramična, tekstilna, kovinska, živilska in elektrotehnična industrija.
A vala
Sodi k šumadijski skupini hribovja in je od leta 1947 zaščitena kot narodni park s samoniklo vegetacijo, z iglavci ter divjadjo. Zgrajena jo iz lakolita (vulkanski), ki je slabo razčlenjen.
Nekoč je bilo na A vali starosrbsko mesto Žrnov. Našli so tudi ostanke rimske utrdbe, tu so bila tudi nahajališča srebra in živega srebra.
-	spomenik sovjetskim vojnim veteranom - na A vali so doživeli leta 1964 letalsko nesrečo (spomenik z zlomljenim krilom)
-	spomenik Neznanemu junaku - leta 1938 ga je postavil I. Meštrovič iz jablaniškega granita; kariatide predstavljajo žene naše dežele
-	TV stolp - leta 1965 (arh. (Jglješa in Bogunovič, Janjič), visok je 200 m, na vrhu ima restavracijo
V podnožju A vale je vasica Jajinci, znana po dogodkih iz NOB. Tu so Nemci ubijali taboriščnike iz bližnjega taborišča na Banjici. Od julija 1941-45 so se tu vršila streljanja. Da bi prekrili svoje zločine, so od le ta 1943 ubite začeli sežigati in pepel posipati po bližnjih njivah.
80
10. dan
Beograd-Zagreb-Ljubljana-Kranj Zgodovina Beograda
Najstarejše naselje na tleli Beograda sodi v čas 5000 1. pr.n.š. (mlajša kamena doba). Kelti jo na ustju Save in Donave v '1.3. :;toletju pr.n.š. ustanovili Singidunum. Konec 1. stoletja pr.n.š. so mesto zavzeli Rimljani. Od 1.-4. stoletja je imelo mesto močno obrambno vlogo. Leta 441 so ga zažgali Huni oz. A lila. Justinijan jo v začetku 6. stoletja Singidunum obnovil.
Od 6. stoletja dalje prihajajo Slovani in v 9. stoletju no v virih prvič omenja s slovanskim imenom llcli grad. V 8. stoletju je bil dubrovniška kolonija. V 15. stoletju je bil Beograd prestolnica Štefana Lazareviča in :e je močno razvijal (več kol 50.000 preb.). Turki so bili v merilu od leta 1521-1868 (več kot 90.000 preb.), takrat dobi turški značaj in močno napreduje (primerjajo ga Carigradom in Bagdadom). V 18. r.toJetju :,o oblast menjali Avstrijci in Turki. Avstrijci so obnovili trdnjavo, ki je obdržala izgled dodane:;. Lela 1841 je Beograd po:;tal prestolnica kne/ovine Srbije (Mihail Obrenovič) , tega lela je dobil licej, ki jo bil leta 1863 .:pre-menjen v Veliko šolo in leta 1905 v Univerzo. Lota 18*11 dobi tudi prvo gledališče, naslednjo loto še knjižnico in muzej. Lela 1850 dobi prve lovarnc (tekstilna, pivovarne), lela 1884 je bila zgrajena železniška postaja, kar je pomenilo nadaljnji razvoj mesta v gospodar.ikem, političnem in kullurnom smislu.
6. aprila 1941 so Nemci napadli Beograd iz zraka in ga močno poškodovali. Po vojni 33 mesto obnovili. Zaradi močnega dovoljevanja ne mesto hitro širi in Novi Ueograd je nastal na levi strani Save. Dane: imajo vse občine Beograda skupaj več kot 1,4 milijone prebivalcev. Tako je Beograd edino jugoslovansko milijonsko mesto.
Beograd ni le najpomembnejše politično in kulturno središče Jugoslavije, ampak je močno razvila v njem tudi industrija. Industrija jo raznovrstna, predvsem pa laka, ki je namenjena potrošnji. Za gospodarski razvoj je pomemben prometni položaj, še porodnega pomena pa so plovno rečne poli. Tako je npr. beograjsko rečno pristanišče po prometu drugo v Jugoslaviji - za Reko.
Kalemegdan (glej karto na str. 8-*) kale = polje, megdan = bi tka
To je najstarejši del Beograda, razdeljen na Gornji in Donji grad. Danes je Kalemegdan park in sprehajališče.
Tu so imeli svoje trdnjave: Kelti, Rimljani, Bizaniinci, Slovani, Madžari, Turki, Avstrijci. Na vzhodni del parka so Turki metali smoli; ko je Beograd
81
postal srbski, so ga zasadili. Doksat de Moreš je bil restavrator trdnjave
v 18. stoletju.
Ob vstopu v Kalemegdan so v široki cvetni aleji doprsni kipi znanih Srbov
(Mokranjac, Jakšič, Santic ...).
1.	Vodnjak z ribičem - delo Simona Roksandiča
2.	Spomenik zahvalnosd Franciji - postavili so ga leta 1930 srbski dijaki, ki jih je v času 1. svetovne vojne sprejela in šolala Francija
3.	Grobnica narodnih heroje^ - Ivo Lola Riba,r Ivan Miludnovič, Djuro Djakovič, Moša Pijade (člani C K KPJ)
4.	Kraljeva Kapija - glavni vhod v Gornji grad. Ko vstopimo (na desni), je Rimski vodnjak - spiralno stopnišče vodi 30 m globoko, na dnu je hodnik, ki obkroža vodnjak, verjetno je iz 15. stoletja, v 18. stoletju so ga obnovili Avstrijci
5.	Zmagovalec - simbol Beograda in njegovega obstoja, delo I. Meštroviča, zgrajen leta 1928, visok 14 m
6.	Zavod za zaščito spomenikov kulture
7.	Tulbe Damad Ali-paše - bil je vezir sultana Ahmeta III., ki je bil ubit pri Petrovaradinu v 18. stoletju
8.	Sahat-kula - bila zgrajena v času avstrijske okupacije, imenovana tako, ker ima stolp uro
9.	Vojni muzej - nameščen je v stavbi bivšega Geografskega inštituta. Muzej je bil odprt leta 1904, zasnovan pa je bil že leta 1878 (je prvi tak muzej pri nas). Muzej prikazuje vojna zgodovinska dogajanja na tleh Jugoslavije od antičnih časov do 2. svetovne vojne
10.	Stambol kapija II. - ima velika hrastova vrata in je najpomembnejši vhod v Gornji grad
11.	Muzej gozdarstva in lova - v zgradbi Karadžordževega vojnega štaba
12.	Stambol kapija I. - okoli kapije so danes športni tereni
13.	Razstavni paviljon Cvijete Zuzorič - odprt je bil leta 1928 in je posvečen dubrovniški pesnici, ki jo je opeval tudi T. laso
14.	Živalski vrt
15.	Zindan kapija - zgrajena v 17. stoletju (car Leopold I.)
18.	Restavracija Kalemegdanska terasa
16.	Jakšičeva kula - pogosto porušena in obnovljena
17.	Cerkev sv. Petke in Ružica - nekdanji magazin iz 18. stoletja, spremenjen v cerkev leta 1867 (knez Mihailo je sprejel ključe mesta). Za ureditev cerkve so uporabili meče in sablje iz 1. svetovne vojne
Cerkev sv. Petke so postavili leta 1938 nad "čudežnim izvirom"; o zdravilnosti vode so pisali že Keld
19.	Kapija Karla VI. - 1736 leta, barok, verjetno Doksat de Moreš
21.	Nebojša kula (vodeni stolp) - iz srednjega veka, na vhodu v nekdanje srednjeveško pristanišče, kasneje so stolp uporabljali za zapore
22.	Turški hamam - v njem je danes planetarij astronomskega društva Rud je r Boškovič
23.	Dizdareva kapija - nad njo se dviga visok stolp (tu je narodni observatorij)
82
Kalemegdan
1.	Snri hotel "Srbska kruna" - na Knez Mihajlovi, zgrajen okoli lela 1867, v njeni je ohranjena ari li te k tura ha nov z dvoriščem, danes v njem knjižnica mesta lic ograda
2.	Spomenik Milanu Kakiču (pesnik) - lela 1939 ga je postavil T. Kosandič
3.	Galerija sodobne umetnosti
4.	Beograjska "saborna cerkev" - 1841-1845 leta, neoklasicizem z baročnim zvonikom, ikone izdelal Dimitrije Avramovič, v cerkvi sta pokopana knez Miloš in knez Mihailo Obrenovič, pred cerkvijo sla grobova Dositeja Obradoviča in Vuka Karadziča (prosvetljcnca in reformatorja jezika)
5.	Muzej srbske pravoslavne cerkve v Patriarhijskem dvoru - sedež srbske pravoslavno cerkve z muzejem, kjer je prikazano cerkveno slikarstvo, gravure, rokopisi, vezenine ...
8.	Konak Knjeginje Ljubice - bila je žena kneza Miloša (od 1819-1831) , temelj je zgrajen iz kamna iz Tašmajdna, na strelu je stolp s 7 okni
9.	Kafana "?" - prve kavarne so Turki začeli graditi v Carigradu v začetku 16. stoletja. Tudi v Beogradu so prve kavarne nastale po prihodu Turkov; prva je bila odprla lela 1521 na Dorčolu (slari del Beograda).
V Kvropi je k popularnosti kave največ prispeval Sulejm an-aga, turški ambasador na dvoru Ludvika XIV., ki je leta 1669 prvič ponudil gostom kavo - isto leto je bila odprta prva kavarna v Parizu. Kafana "?" je bila odprla lota 1823 v čast Miloša Obrenoviča. Nekaj časa je imela naslov Kafana kot Saborno crkve - ker se je cerkvi zdelo to porog, so zahtevali, da ime odstranijo in lastnik se ni mogel spomnili imena, pa je dal ?
10.	Narodna banka - italijanska renesansa, leta 1889
84
Študent r,ki trg in Skadarlija
1.	Študentski park (nasproti je rektorat Univerze) - v parku je spomenik Josifu Pančiču (1814-1888) - botanik, prvi predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti, po njem se imenuje pančičeva omorika; drug spomenik pa je posvečen Dositeju Obradoviču (1742-1811) . književnik, pedagog, ustanovitelj Liceja v Beogradu; v parku so tudi ostanki rimskega oingidunuma
2.	Kemijski institut - nekdanji zapori Glavnjača
3.	Šeik Mustafina Tulba - leta 1783, šeslkotna s kubetom
4.	Židovski zgodovinski muzej - ustanovitelj muzeja je Zveza židovskih občin Jugoslavije, z zbiranjem materiala so začeli po 2. svetovni vojni
5.	Bajrakli džamija - edina ohranjena džamija v Beogradu (v času Turkov jih je bilo več kol 100) , zgrajena okoli leta 1690
6.	Galerija Iresk - srednjeveških spomenikov iz Srbije, Makedonije, Črne gore in Bili (kopije)
7.	Muzej gledališke uinelnosd Srbije - muzej je ustanovljen leta 1950, odprt pa leta 1953. V času od 1920-24 je v tej hiši imel atelje Tome Rosa rutic
8.	Muzej Vuka in Dositcja - nameščen jo v nekdanjem Dosilejevem liceju, ki je bil ustanovljen leta 1808. Muzej pa jo bil odprl leta 1949 in se je poslu/lil predvsem gradiva Vukove zapuščine
9.	Zabaviški kompleks Skadarlija - imenuje se po Skadarski ulici, ki je verjetno edina ulica v Beogradu, ki jc ohranila podobo, kakršno opisujejo številni beograjski književniki. Za ta del mesta pravijo, da je beograjski Monimartro. Tu so stanovali številni književniki, igralci, slikarji, skladatelji, novinarji in boemi. Danes je ohranjen in obnovljen samo del Skadarlije, ostali del je bil porušen.
10.	Restavracija 'Dva jelena"
85
11.	Restavracija "Tri šešira" - obstaja od leta 1864. Ime je dobila po delavnici klobučarja Dimica, ki je bila v današnji "kafani"
12.	Restavracija "Ima dana"
13.	Restavracija "Skadarlija"
1.	Narodno gledališče - zgrajeno leta 1869, v začetku je imelo prostora za 714 obiskovalcev (prebivalcev je Beograd imel takrat okoli 25.000), danes so v zgradbi drama, opera in balet
2.	Narodni muzej - ustanovljen v letu 1844 v času vlade kneza Miloša Obre-noviča. Zgradba, v kateri je muzej danes, jo bila zgrajena leta 1903. Muzej zbira in razstavlja ter proučuje spomenike materialne kulture in umetnosti od prvih sledov civilizacije do srede 20. stoletja na ozemlju Srbije
3.	Spomenik knezu Mihailu - nahaja se pred Narodnim muzejem, postavljen je bil leta 1882 v čast hvaležnosti Mihailu Obrenoviču, narejen v marmorju in bronu, izdelal ga je Enric Paci iz Firenc, visok je 11 m, dolg 8,5 m, knezova roka simbolično kaže na še neosvojena ozemlja srbske kraljevine
4.	Mladinsko gledališče "Boško Buha"
5.	Galerija kulturnega centra Beograda
6.	Palača "Albanija" - nekdaj je bila tu kavarnica "Albanija"
8.	Terazije - v začetku 19. stoletja so bili tu še gozdovi, kamor so lovci hodili v lov. Ime: ko so Turki gradili vodovod, so na posameznih mestih zidali stolpe, v katere so po ceveh dovajali vodo, da bi dosegla višji nivo. Tak stolp je bil tudi med hotelom "Balkan" in hotelom "Moskva". Stolp
je bil višji od ostalih zgradb, Turki pa so ga imenovali "terazije za vodu"
9.	Hotel "Balkan" - pred 1. svetovno vojno je imel le eno nadstropje in je
Center mesta
86
veljal za hotel za vse goste, današnji izgled dobil med vojnama
10.	Hotel "Moskva" in Terazijska česma - leta 1906, prej bila tu kavarna "Velika Srbija". Zgradilo gaje rusko zavarovalniško društvo, arh. Jovan Ilkič, fasado so predelali ruski arhitekti - obložena je s keramičnimi ploščicami
11.	Hotel "Kazina"
12.	Gledališče na Terazijah
14.	Dom sindikatov - ima reprezentativno dvorano za 2.000 obiskovalcev, tu 9e odvijajo mednarodni sestanki, kongresi, festivali, kinopredstave
15.	Trg Marksa in Engelsa - urejen leta 19J6
16.	Muzej revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije - ustanovljen leta 1960, nameščen v zgradbi, kjer je bil od 1948-1965 sedež CK KPJ
1.	Skupščina Jugoslavije - zgradbo so začeli zidati pred 1. svetovno vojno, a je gradnjo prekinila vojna. Tako je bila zgrajena leta 1932; arh. Jovan Ilkič in njegov sin (kupola), grajena v neorenesančnem stilu. Pred glavnim vhodom je skulptura "Igrali su vrani konji", delo T. Kosandiča iz leta 1939
2.	Pionirski park - prej dvorni park
Pot nadaljujemo po Ulici Kneza Miloša, ki se je prej imenovala Topčider-ska cesta. To je ena najlepših ulic Beograda. Današnje ime je ulica dobila leta 1872. Takoj na začetku ulice na levi strani se nahaja zgradba, kjer je bilo nekdaj ministrstvo in kjer je bil leta 1882 uveden telefon v mestu.
6.	Restavracija "London" - nekdaj tu hotel "London"
7.	Palača "Beograd " - najvišja zgradba mesta, zgrajena po vojni, arh.
Bulvarji Beograda
20. Dom JNA
87
Branko Pešič, visoka 100 m, ima 29 etaž, 1 nadzemska nadstropja zavzema blagovna hiša Beograd, nato sodo 22. nadstropja poslovni prostori, nato pa restavracije in razstavni prostori 9. Hamam kneza Miloša - leta 1830, zgrajen iz opeke, obnovljen leta 1954
in spremenjen v otroško razstavno galerijo 12. Hajd park in Muzej 25. maja - osnovan leta 1962, arh. Mike Jankovic, v njem so razstavljeni predmeti, ki jih je tov. Tito dobil v dar. V neposredni bližini je še Iliša cvetja in urejena rezidenca Tita. 14. Stadion JNA - dograjen leta 1949 in namenjen okoli 60.000 gledalcem 16. Stadion Crvene zvezde —, največji stadion v SFRJ, sprejme 110.000 ljudi
Iz Beograda potujemo proti Zagrebu po Posavini oz. delu Panonske nižine. Značilnosti te pokrajine so take kot v delu Posavine, ki smo ga spoznavali prvi dan. Gre pretežno za raven svet z redkimi osamelci. Svet je tudi intenzivno obdelan. Kulture, ki prevladujejo, so: koruza, pšenica, sončnice, v zadnjem času pa je vse več soje.
Naselja so umaknjena na obrobje, predvsem na slik ravnega in gričevnatega sve ta.
88
Priloga
1. Slovarček
aluvij - starejša oznaka za holocen
baklava - orehova pita polita z medom ali raztopljenim sladkorjem v . obliki rombov
bezistan - pokrita tržnica z obrtniškimi delavnicami in trgovinami cincarji - stara balkanska etnična skupina, imenujejo jih tudi Aromuni, A romani, Vlahi. V SFRJ so redki., največ jih je v Makedoniji, drugje pa v Grčiji, Albaniji, Bolgariji, Romuniji (Dobrudža, Bukarešta). So mešanci paleo-mediteransko-indoevropskih skupin. Nekateri menijo, da so potomci romaniziranih staro-balkanskih plemen, drugi pa, da so ostanki prvih rimskih ko-lonov. So nomadski živinorejci, ukvarjali so se tudi s prevozništvom, znani so tudi po iiligranstvu čaršija - trgovski del mesta
čember - velika bela ruta, ki pokriva glavo do oči in se nosi skupaj z
jašmakom in feredžo čifluk - turško fevdalno posestvo s dačani zakupniki čilim - preproga
dučan - delavnica in trgovina obenem epi skop - pravoslavni škof
feredža - žensko ogrinjalo iz črnega ali modrega sukna z zagrinjalom
za obraz, za pot izven hiše fes - čepica iz rdečega blaga, stožčaste oblike (moško turško pokrivalo) fliš - usedlina, kjer se menjavajo plasd peščenjaka, laporja, skrilavcev in apnencev
fluvioglacialni prod - material, ki so ga nanesle vode izpod ledenikov hajduk - ubežnik izpod turškega jarma; borec prod Turkom hamam - turško javno kopališče han - krčma, gosdšče .
holocen - najmlajše geološko obdobje Zemlje, v njem se nahajamo danes imaret - muslimanska dobrodelna ustanova (kuhinja za reveže) jašmak - bela tančica, ki pokriva spodnji del obraza do oči in se nosi
skupaj s čemberjem in feredžo karavan seraj - podoben hanu, le da so se nahajali zunaj mesta ob glavnih poteh
konha - apsida - polkrožni prostor s kupolo konak - dvor; gostišče s prenočišči kasaba - trdnjava; manjše utrjeno mestece mahala - stanovanjski del turškega mesta, mestna četrt me dresa - muslimanska višja šola mezozoik - srednji vek geološke zgodovine Zemlje palanka - naselje, katerega glavna funkcija je bila vojaška palfsada - ovira iz močnih, priostrenih kolov pašaluk - upravno teritorialna enota v BiH za časa Turkov pleistocen - geološka doba zemeljske zgodovine, menjava ledenih in med-ledenih obdobij
89
sahat kula - stolp z uro šeher - mesto
temperaturna inverzija - toplotni obrat, ko se hladni zrak spusti pod toplega terciar - geološko obdobje tulbe - grobnica
2. Narodni parki leta 1984 BiH - Kožar a, Sutjeska
Črna gora - Biogradska gora, Durmitor, Lovčen, Skadarsko jezero Hrvaška - Brioni, Mljet, Paklenica, Plitvička jezera, Risnjak, Kornati Makedonija - Galičica, Mavrovo, Pelister
3. Jezera -
2 2 Skadarsko: 391 km ^ Albanija - 147,9 km ^ 6 m nm, največja globina 44 m.
Ohridsko: 348,8 km", Albanija - 118,9 km , 695 m nm, največja globina
286 m 2	2
Prespansko: 274 km , Albanija - 49,4 km , 853 m nm, največja globina
54,2 m
4. Srednje letne temperature in padavine nekaterih krajev leta 1983
naselje	temperature °C	padavine mm
Beograd	12,4	511
Bi tola	10,4	743
Dubrovnik	16,1	810
Ljubljana	10,2	1150
Mostar	14,8	840
Niš	11,5	530
Ohrid	10,6	662
Peč	10,8	726
Priština	9,5	658
Sarajevo	9,7	795
Skopje	11,5	583
Titograd	15,1	1021
m si siivo -led onvsiqu -
90
5. Narodnostna sestava po republikah leta 1981 (delež)
narodnosti	SFRJ	BiH	ČG Hrv.		Mak.	Slov.	ožja Srb.	Kos.	Vojv.
Črnogorci	2,6	0,3	68,5	0,2	0,2	0,2	1,6	1,7	2,1
Hrvatje	19,7	18,0	1,2	75,1	0,2	2,9	1,6	0,5	5,4
Makedonci	6,0	0,1	0,1	0,1	67,0	0,2	0,5	o,i	0,9
Slovenci	7,8	0,1	0,1	0,5	0,03	90,5	0,1	0,02	0,2
Srbi	36,3	32,0	3,3	11,5	2,3	2,2	66,4	13,2	54,2
Albanci	7,7	0,1	'6,4	0,1	19,8	0,1	14,0	77,4	0,1
Bolgari	0,2	0,01	0,04	0,009	0,1	0,0+	0,4	0,01	0,1
Čehi	0,09	0,02	0,0	0,3	0,0	0,0	0,0	0,0	0,1
Italijani	0,06	0,0	0,0	0,3	0,0	0,1	0,0	0,0	0,0
Madžari	1,9	0,02	0,04	0,5	0,01	0,5	4,2	0,0	18,9
Romuni	0,2	0,0	0,03	0,01	0,0	0,0	0,6	0,0	2,3
Rusi ni	0,1	0,0	0,0	0,07	0,0	0,0	0,2	0,0	0,9
Slovaki	0,4	0,0	0,0	0,1	0,0	0,0	0,8	0,0	3,4
Turki	0,5	0,0	0,01	0,0	4,5	0,0	0,1	0,8	0,0
ostali	1,1	0,3	0,4	0,3	2,7	0,2	1,8	2,2	2,6
Jugoslovani	5,4	7,9	5,3	8,2	0,7	1,4	4,7	0,2	8,2
drugače									
opredeljeni	1,0	1,2	1,1	0,9	0,3	0,9	0,6	0,1	0,4
Muslimani	8,9	39,5	13,4	0,5	2,1	0,7	2,3	3,7	0,2
+ - delež znaša samo nekaj tisočink
6. Nekateri drugi statistični kazalci po republikah (delež)
	BiH	ČG	Hrv.	Mak.	Slov.	ožja Sr.	Kos.	Voj.	SFRJ
preb.1984									
(ocena)	18,6	2,6	20,2	8,7	8,4	25,1	7,5	8,9	100,0
aktiv.preb.									
(1981)	16,0	1,8	15,6	9,2	4,0	35,4	8,9	9,2	100,0
kmet.pov.									
(1984)	17,8	3,6	22,7	9,4	6,2	23,8	4,1	12,5	100,0
kme t.proiz.									
(1984)	8,9	1,2	22,9	5,5	6,1	26,5	4,2	24', 7	100,0
DP (1983)	13,6	2,1	25,3	5,7	15,0	24,2	2,5	11,6	100,0
ind.proiz.									
(1983)	15,2	2,0	22,3	6,1	18,6	23,6	2,4	9,8	100,0
nočitve									
(1984) +	4,5	9,4	61,0	3,4	8,3	11,5	0,6	1,4	100,0
št.preb.na									
1 posteljo	364	235	296	361	283	636	664	873	351
v spl.boln.									
(1983)									
št.zdravnikov									
na 100 preb.	0,3	0,4	0,4	0,3	0,4	0,2	0,1	0,3	0,3
(1983)									
+ - podatki ne vključujejo specialističnih bolnic
91 -
vO tO
00 -o
s s3 s5 g
C» 3
-J
00 00
CJ H->
O >«.
Ol tO CJ O CJ tO
O O^ W vO fj o
U » U Ut H
ib U M
O -J o ...
s ^ °
w vO o
m	cn	—		Ol							ON		I-»	Ji			K-		o>		t—»				t-* t-
to		to	oo		-J			ON	nO		cj	cj		00	Ol	to		00	u	Ol	Ol	cj	-o	t—'	cj
	•		•		•						•					•	*	•	.						
00	00	o	to	—	cj	vo	c>		00	00	»6.	»c.	Ol	Ol	-o	oo	ON	cj	Ol	Ol	00	C/l	t j	O	00
o	o		00	■o	co	►c.	o	NO	00	oc	to	oo		►—1		o	Ol	C*	o	cr-	oc	t-»	to	I-*	o
c-		t-*	O	-v]	CN	t-*	to	t-*	t-»	o	-0		Ol	nO	C*	h-»	CJ	o	o	A	oo	NO		oo	-J
			oo
t-»		h-»	Ol
I-»		CJ	Ol
. .	.	•	•
to	zc	to	O
-J to	s	o	OV
O 00	-4	o	O
III5
Iti
01 . ta
C
03 CD O 2.
(D <
01 o
a§
o
o
»t.
-J to o o
O o> o -nI o en gt
U N M H
r>T3 i,
C S ~ 2
3 3
0) o
s RT
"< 03 X"
o <
a>
o
< < G
r?
tu
i? i" o
a H
•0 H
< 2 ri < < ir § A K **
£■5 <3
¡D
m
O ^ S
O N
»a»
to o 2:	*
Š. ® V	g
g | "S	S
<5 2?
» I
m «
13 t~
O <2-
S | *
<a o«
•D o<ir S- t- p
Q.	t—•
< "g. °
S
CA >—•
to 3 O
oo cj to u (Mn O
tO !-■ >6> Ol
ot a.
C* ON CJ
m U 00
tO	____
^"uiOlM^OOC ^^OOOO^Oli-»,».

U1 CT* O
O • • •
oo o to — cj cj to to
>&. ON
to o
to
o fo o
	h-»												
	CJ				I-»								
Ol	1 to		t-*				Ol	Ol		H-»	oo		
•	•		•	a			.	.		.	.		
HJ	• to	>tk	to		o		CJ		Ol	-4		to	to
Ol	1 NO		to	00	00	u	¿k	u	yi	o-	CJ	o	o
C	> o	to	Ol		cc	Ol	Ol	Ol			o	¿k	I-»
00	to
01
o
			.a.			
	CJ		CJ			
			•			
00	Ol	Ol	o	Ol	K	
o	Ol	00	vO	cv		to
o	ON	Ol	o	Ol	1—■	ON
TJ
s
a4
M« <
M
n"
(S <
o 00
•O
S
cr <
p ►—•
o
d <
H
a> g"
t» -o
>U
i
ž N 3
h—
g
< a
n V
m S
P.
03
P. x" C
•o
. o <
03
I
3
S
a c
o £
03
S*
to <
H-►1
■a
o "2.
03
03
w
3
O <
3
iS
* i? «s
ta a
ux <
>
o
03
S
3* (0
Ti
1*3 i-l (0
D" <
to
3"
fT S t-» o oo
a1*
2	3
3	w
efS-
i-> 3	r,
O 03
00 "	03
S	°
en	ra
EJ	"fS"
3	3
O	to <
to
1
UDK 91:379.822(497.1)(049) = 863 Gosar A nton
61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12
EKSKURZIJA PO JUGOSLAVIJI - ANALIZA PROGRAMA IN PREDLOG PRIPRA V
Avtor ocenjuje program in izvedbo vzorca ekskurzije po Jugoslaviji. Hkrati pa dodaja navodila za uresničevanje ekskurzije. Opozarja predvsem na organizacijsko tehnično pripravo, poglobljeno vsebinsko pripravo, izvedbo ekskurzije in analitični pregled in zaključek ekskurzije.
•O
w
UDK 91:379.822(497.1) = 863 Borštnar Marija
64000 Kranj, YU, Izobraževalni center Sava, Škofjeloška 6
EKSKURZIJA PO JUGOSLAVIJA
Predstavljen je program ekskurzije po Jugoslaviji. Ekskurzija traja deset dni in vodi čez vse republike in Kosovo. Učenci na njej spoznajo vse naravne enote in številne naravne in kulturne spomenike Jugoslavije.
UDC 911:379.822(497.1)(049) = 20 Gosar Anton
61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12
EXCURSION THROUGHOUT YUGOSLAVIA- ANALYSIS OF PROGRAMME AND PREPARATION PROPOSAL
The author evaluates the programme and execution of excursion sample throughout Yugoslavia. At the same time he also gives instructions for realization of excursion. He pays attention to organizational and technical preparation, thorough preparation of content, execution of excursion and analytical survey with the termination of excursion.
o-
UDC 91:379.822(497.1) = 20 Borštnar Marija
64000 Kranj, YU, Izobraževalni center Sava, Škofjeloška 6
EXCURSION THROUGHOUT YUGOSLAVIA
The programme of the excursion throughout Yugoslavia is being demonstrated. The excursion takes ten days leading through all the republics and Kosovo. Pupils are getting acquainted with all natural units and numerous natural and cultural sights of Yugoslavia.
St «ndrfl
Ct. iptHtogH
•/HO CN
Citwcg
Mf««C
AND» A
\| Awl', i
Ofetftiom
[C •■n«talt«fi
'Gomil;
GrOMtl«"

POLFING BRUNN
.Si Gcorgen
Si «olhefrW
St.Oftwald
0 M*iiv««ttMi9
f Sioianvrvg WidiP
' ■m i- m lemlnA

rLAVAMI
- Cftfp/tyoi mrfct? -
i fapunti
tIU9¥K
Pernic« 1
^ 6 Suni «rti RADLJE
OB or a VI f
Oitlnce
IZENICA
J lOVRfNt IA POHORJU
kp PAMEČE I » trrmforte* wrfi
MLZICA
Podkroi
y^^oro St l
ŠMARTNO
•HQ? nriu
i? Podgor,«
Cv/ <
><x	'
•»66
Volanu •Hit
mlslinja
rt« Pohor ji
1 rami t
•mr
TOPOLŠlCi
SkQ»ar)i

(oriok
rCoonit
laiolillt •Wl
OPLOINU
•'»90 latloiw
Vitanj*
Ham
SLOVENSKI MM»' KONJICE
«OgrniJ pi)/if
ran k o lovi
»tff.io!
SalK.fO
VOJNI Ki
rv Km ¡OTOVLJI

prebold'
.Ha|ic«.
Mn-fO
Sfiiiohi
taitoft.
Mt/hto
LAŠKO
^^JSOVECj
ZAGORJEM OB SAVI |
iMAtlU«
'Sltvno
iSMIIMM
irkloittr