EDINOST 206 Adelaide St W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, dttawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI BB» AKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
varnost v svetu!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto...................... $3 00
Za pol leta__________________________1.75
Let. 5. Št. 225.
Cena 5 c.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Indonezijci in Holandci ustavili sovražnosti
TORONTO. ONTARIO WEDNESDAY, AUGUST 6TH, 1947.
Price 5c.
ol. 5. No. 225.
Indija in Avstrija zahtevale od or ganizacije Združenih Narodov, da se ustavi vojna v Indoneziji.
Lake Successe, NY. (UP) — Avstralija in Indija so dne 30. julija nujno apelirale na organizacijo Združenih narodov, da podvzame akcijo in ustavi borbo v Indoneziji.
Indija je naravnost obdolžila v formalni pritožbi na OZN Varnostni Svet, da so Holandske čete napadle indonezijsko ljudstvo "brez napovedi". Avstralija je izjavila, da položaj vsebuje "kršitev miru", ampak ni obdolžila nobene strani.
Col. W. R. Hodgson, avstralski delegat pri Združenih Narodih, je zahteval takojšnje zasedanje Varnostnega Sveta, da se diskusira o Indonezijskem položaju. On je rekel, da bi moral Svet Varnosti zahtevati od Holandije in Indonezije, da se ustavi vojevanje, brez kršitve pravic in zahtev obeh vlad.
Dr. Oskar Lange, poljski delegat, ki je bil zamenjajoč predsednik sveta je dejal, da naj bo Indonezijsko vprašanje prvo na programu na seji dne 1. augusta na kateri je Svet Varnosti izdal ukaz, da se konča vojevanje, h katerem je Sovjetski delegat poskušal dodati določbo, da se holandske čete umaknejo na svoje prejšnje po-
ložaje od koder so začele z napadom, za kar so glasovale samo Sovjetska zveza in Poljska, drugih devet delegatov ni glasovalo o čemer je predsedatelj seje Faris El-Khouri dejal, da devet neoddanih glasov ne pomeni, da bi se dodatek k predlogu ne upošteval in prinesel ponovno na razpravo.
(Sovjetski delegat je zahteval ostrejšo resolucijo, ter je dejal, da je predlog avstralskega delegata preslaboten, ker je Holandija začela z vojno, katera bi lahko objela celi svet.)
Dne 3. avgusta so holandske oblasti ukazale ustaviti ogenj (vojevanje) na ukaz Združenih Narodov, da se prestane z vojevanjem. Republikanska indoneziska vlada je preko radia javila, da sprejme ustavitev sovražnosti in da se bo trudila kar je v njeni moči> da se vojevanje ustavi, toda ustavitev sovražnosti bo le tedaj učinkovita, ako se holandsko vojaštvo umakne v svoje prejšnje položaje.
Nekoliko ur predno so holandci razglasili ustavitev sovražnosti, je republikanski radio objavil, da je Indonezija sedaj neodvisna država, vsled tega, ker je Holandija prekršila Linggardjatti sporazum za prvo premirje.
George Dimitrov v Beogradu
MONARHO-FAŠISTIV GRČIJI GRADE NOVE JEČE
Atene, (WNS) — Radijsko poročilo grške Demokratične Armade je bilo vzrok največjega zanimanja po vsej Grčiji, ko so Grki širom dežele poslušali poročila neznane radijske postaje. Uradni in neuradni monarho-fašistični viri se soglašajo v tem, da se postaja nahaja izven grškega ozemlja, ampak razlikujejo svoja ugibanja o kraju, kje se oddajna postaja nahaja, na kraje tako daleč narazen, kot je Tbilisi ob črnem morju do Cote d'Azur v Franciji.
Demokrati kateri so poslušali in pozneje govorili o tem niso ugibali, kje se nahaja ta postaja, amapak so bili veseli, da imajo spet priložnost slišati "prepovedane programe", kot pod nemško okupacijo. Poročila so vsebovala, kratke vesti o gorskih operacijah proti monarho-fašistom, neko število ne prav mehkih komentarjev o vladnem terorju in aretacijah v
Jugoslovansko - Ma-djarski sporazum podpisan
Beograd, (Tanjug) — V Budimpešti je bil 24. julija podpisan ma-džarsko-jugoslovanski sporazum o obojestranskih dolgoročnih zamenjavah blaga. Ob tej priliki je bila izdana izjava, ki pravi med drugim:
"Vlada FLR Jugoslavije in vlada madžarske republike v želji, da čimbolj razvijejo svoje gospodarstvo in dvignejo življenski stan-dart svojih narodov ter, da se izkoristi skrajne zmožnosti vzajemnega gospodarskega dopolnjevanja in da dajo razmah razvoju svojih vrednosti, katere nudijo vzkladje-nje jugoslovanskega in madžarskega gospodarskega načrta, so sklenile dne 24. julija 1947. leta sporazum o dolgoročni medsebojni zamenjavi blaga. Ta sporazum je sklenjen na temelju doseženega dogovora v decembru lanskega leta v Beogradu o gospodarskem sodelovanju in objema obe — madžarsko zamenjavo in Jugoslovansko protizamenjavo za dobo 5 let.
Atenah, ponovni razglas pogojev za pomirjenje, — kot sestava nove vlade, svobodne volitve in splošno amnestijo za politične jetnike.
"Aretacije demokratov se nadaljujejo, z sporadičnimi hišnimi preiskavami in uradi. Nekateri slučaji so poročani v uradnih izjavah, ki narede vladi več škode vsled besedila. Neka vest, ki je bila dana v javnost pravi; "dva levičarja aretirana vsled nevarnega posta-panja na "trgu Constitucije". Trg Constitucije je eden največjih središč v Atenah.
Kakor je EAM v naprej povedala, se "čiščenje komunistov" razširja na druge organizacije in sloje prebivalstva. Zadnja med temi se smatra za najbolj nevarno verska sekta "Jehova prič". Več dvajsetin od teh je bilo že aretiranih in so bili dodani različni zbirki ljudstva v ječah in vojaških zaporih.
Ateracije so tako obsežne, da se grade in odpirajo nove ječe. Nedavno je bila otvorjena nova ječa na otoku Giura, zahodno ed Androsa v Cyclades-u, da se olajša sedanjemu prenatrpanju v dosedanjih ječah.
Letina se računa samo 60% od navadne, po nekaterih krajih pa tudi samo 20% ali pa popolna izguba vsled državljanske vojne. Torej povsod nazadovanje, a napredek pri grajenju ječ in aretacijah prebivalstva.
"ODŠLA JE ZA VEDNO ŽALOSTNA PRETEKLOST, KO SO NAS SOVRAŽNIKI RAZDVAJALI IN POSTAVLJALI NASPROTI EDEN DRUGEMU", JE DEJAL
DIMITRjOV OB PRILIKI SVOJEGA PRIHODA V BEOGRADU.	|
Beograd, (Tanjug) — Dne 27. julija je prispel v Beograd predsednik bolgarske vlade George Dimitrov, na čelu delegacije v kateri se nahajajo; Kimon Georgijev, podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Dobri Terpešev, predsednik Vrhovnega glavnega Sveta za gospodarstvo, Anton Jugov,, notranji minister, Ivan Štefanov finančni minister in Georgi Trajkov minister za kmetijstvo.
^ V spremstvu bolgarske delegacije so prišli tudi Obrad Cicmil, jugoslovanski poslanik in Sava Ganovski opolno-močeni minister v Beogradu.
Na želežniški postaji so visoke goste sprejeli; maršal Tito z člani zvezne vlade, predstavniki Prezidijuma Na-irodne skupščine na čelu s podpredsednikom Moša Pijade, člani Prezidijuma narodne skupščine Srbije, člani vlade LR Srbije, predstavniki Jugoslovanske Armade in predstavniki diplomatičnega kora.
Po izstopu iz železniškega voza je bil Dimitrov pozdravljen od vseh prisotnih in je takoj pohitel k maršalu Titu in se z njim prijateljsko in toplo pozdravil. Med tem ko je godba igrala bolgarsko in jugoslovansko himno je on obšel častno četo in nato se je pozdravil z vsemi prisotnimi uradnimi zastopniki.
Ogovarjajoč na pozdrave je predsednik Dimitrov preko mikrofona naslovil narodom Jugoslavije sledeči pozdrav:
"Dragi bratje Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci • in Črnogorci: Stopajoč na tla jugoslovanske pre-stolice, svobodne in nam bratske, bi hotel predvsem izraziti iskreno radost in veliko vzhičenje bolgarskega naroda napram vaši junaški borbi, napram vaši zmago-nosni borbi pod vodstvom slavnega Maršala Tita, a istotako napram vašimi velikimi napori za izgradnjo resnične demokratične FLRJ. Za mene je neobičajno prijetna dolžnost pozdraviti narode Jugoslavije v imenu bolgarskega naroda in njegove vlade, kakor tudi v mojem lastnem imenu, z najboljšo željo za nadaljne uspehe v vaši gospodarski, politični in kulturni izgradniji.
Odšla je za vedno žalostna preteklost, ko so nas sovražniki raz-
dvajali in postavljali naše narode nasproti eden proti drugemu v interesu svojih zavojevalnih ciljev. Meja izmed naših dveh držav sedaj nas več ne razdvaja, ampak ujedinjuje. Bratje z obeh strani meje so si podali roke eden drugemu v večno prijateljstvo in nikoli več ne bo nikomur mogoče nas razdvojiti in postaviti enega proti drugemu.
Naši narodi poznajo svojo skupno zgodovinsko usodo in oni hočejo skupno z roko v roki korakati po poti jamstva svoje svobode in blagostanja. Oni že danes sodelujejo pri zagotavljanju miru v svojem delu sveta, kakor tudi pri upostavi trajnega, demokratičnega miru med vsemi velikimi in malimi narodi sveta. Naša skupna naloga je vložiti vse sile, da bomo Balkan-
ski polotok spremenili, iz soda smodnika, katerega je nekdaj predstavljal v zdravo oporo in činite-lja miru in demokracije.
Mi smo prišli v Beograd, da smo se sestali z voditeljem nove Jugoslavije — Maršalom Titom in z drugimi voditelji, FLRJ, — globoko prepričani, da bo to srečanje zelo mnogo doprineslo končnemu utrjenju večnega bratstva med našima dvema slovanskima narodoma."
Svoj govor je G. Dimitrov za-vršil z pozdravom: "Smrt fašizmu — Svoboda Narodu!"
Po odhodu iz kolodvora je o-gromna množica priredila dolgotrajne ovacije, predsedniku Dimi-trovu, in Maršalu Titu. Ob poti po katerem se je vozila bolgarska delegacija je množica neprestano klicala predsedniku Dimitrovu, maršalu Titu, bolgarsko-jugoslo-vanskemu prijateljstvu in slovanski solidarnosti.
Drugi dan je predsednik Dimitrov ob priliki obiska v srbski vasi Parčane na navdušene pozdrave naroda imel govor v katerem je med drugim dejal: "Bodočnost naših južno-slovanskih narodov je v naši enotnosti, bratstvu in v neo-majani veri v naše lastne moči in pomoči naše velike Sovjetske zveze in njenega modrega voditelja Stalina.
Še vedno ima Bolgarija in nova Jugoslavija sovražnike — to so naši skupni sovražniki. Da jih bomo mogli premagati, jim preprečiti, da bi razdejali naše bratstvo, je neobhodno potrebno utrjevati še trdnejše medsebojne vezi, da se še bolj približamo eden drugemu ter z roko v roki korakamo naprej in vedno naprej.
Mi smo še vedno siromašne države in siromašni narodi. Mi nimamo ono materijalno bogastvo, katerega imajo naprimer Amerikan-ci. Ali naši narodi imajo drugo bogastvo. To bogastvo se nahaja v naših glavah, naših srcih, dušah in naših jeklenih rokah za delo in borbo, kakor tudi v neomajani volji korakati skupno naprej. To bratstvo predstavlja najdragocenejše blago in nikdo ga ne more vzeti od nas. To je močnejše od ameriških dolarjev, angleških funtov in vsega drugega na svetu."
Belgrajski tisk o obisku G. Dimitrova v Beogradu
SLOVENIJA BO IMELA DOVOLJ SLADKORJA
Ljubljana, {Tanjug) — V LR Sloveniji je prvič letos posejana večja površina zemlje z sladkorno peso. Prvi poskusi so dali zelo dobre rezultate.
V novozgrajeni tovarni pri Ptuju se bo sladkorna pesa predelala v sladkor, ki bo kril vse potrebščine Slovenije. Sladkorna tovarna more na leto izdelati 1400 vagonov sladkorja.
Napram pet letnem načrtu bo v LR Sloveniji do konca leta 1951. obsejanega 6.000 ha površine z sladkorno peso.
Delegacija Sovjetskih sindikatov obiskala Jugoslavijo
Beograd: (Tanjug) — Na povabilo Sveta jugoslovanskih sindikatov je delegacija Sovjetskih sindikatov obiskala Jugoslavijo in je na konferenci za tisk izjavila svoje vtise, ki jih je dobila na potovanju po Jugoslaviji.
Vodja delegacije, Berezin je dajal med ostalim: "Zelo močan vtis je na nas delegate napravila izgradnja nove mladinske proge Šamac-Sarajevo. Mi smo videli ogromno navdušenje mladine iz vseh ljudskih republik Jugoslavije v borbi za čim hitrejšo izgradnjo te proge, katera bo velike važnosti ne samo za Bosno in Hercegovino, ampak za celo Jugoslavijo."
Vse povsod, kamor smo prišli smo se prepričali, da so narodi Jugoslavije v teku narodno- osvobodilne borbe dosegli popolno moralno- politično enotnost, katera se sedaj še vedno bolj utrjuje.
Članica delegacije, Ohlopkova je podčrtala vlogo žene v delu in obnovi ter izgradnji nove Jugoslavije. Ohlopkova je tudi nagla-sila, da je opazila, kako velika skrb se posveča otrokom v Jugoslaviji.
Beograd, (Tanjug) — Belgraj-ski tisk pripisuje obisku G. Dimitrova v Jugoslaviji ogromno važnost. Prihod bolgarske delegacije je prvi uradni obisk v FLRJ.
Pod naslovom "Nezlomljivo bratstvo narodov Jugoslavije in
Bolgarske, "je "Borba" preko cele prve strani objavila članek znanega publicista Vladimira Dedije-ra. V članku se naglaša, da prihod Georgija Dimitrova v Jugoslavijo pomeni naravno posledico razvoja in utrjevanja narodne demokracije v Jugoslaviji in Bolgariji, ter upostavo trdnejših odnosov med obema državama.
"Narodno osvobodilna borba — pravi članek — likvidirajoča proti-narodne klike je storila v Jugoslaviji vse potrebne predpogoje, da bo meja med Jugoslavijo in Bolgarijo prestala biti most, kateri razdvaja in da postane spona med dvema bratskima narodoma. Isto tako je ustanovitev Očetnjavske Fronte Bolgarije likvidirala vse glavne zapreke za vstvarjanje tega cilja."
V članku se nato iznaša temeljite društvene premembe, ki so nastale v Bolgariji po osvobojenju pod vodstvom Očetnjavske Fronte in njegovega osnovalca — George Dimitrova.
"Z ogromno energijo — nadaljuje Dedijer — in delavnim poletom je bolgarski narod pristopil novim nalogam, katere je postavil pred njega Georg Dimitrov; izveden je dveletnega načrta in izgrajenje narodnega gospodarstva Bolgarije.
"Prehod k načrtnemu gospodarstvu v Jugoslaviji in Bolgariji na temelju vsenarodnega grajenja svojih držav, kaže da narodi Jugo-
slavije in Bolgarije gredo po isti poti in da so svojo usodo povezali še z enim istovetnim ciljem.
Ustvarjajoče ta istovetni cilj so Bolgarija in Jugoslavija naletele na iste sovražnike v svetu. Impe. rijalistični magnati, kateri so desetletja ropali balkanske narode, jih držali v siromaštvu in zaostalosti in jih medsebojno zavajali ter na njih krvavenju zasnovali svoje gospodstvo, se še vedno ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so Jugoslavija in Bolgarska prestale biti predmet tujega izkoriščanja in da ne bodo več dovolile, da bi bil Balkan sod smodnika, ampak te dve bratske države hočejo iz njega napraviti trdnjavo miru in napredka. Zato oni še vedno poskušajo s svojimi imperijalističnimi nosovi vohati po naših svobodnih dr-
Angleški, a posebno ameriški im-perijalisti z zlobo, besom in pek-lenostjo spremljajo veličastne uspehe nove Jugoslavije in nove Bolgarije. Angleški in ameriški im-perijalisti so izzvali državljansko vojno v Grčiji z namenom ustvariti žarišča intrig in vojnih provo-kacij na mejah dežel noye demokracije — Bolgarije, Jugoslavije in Albanije.
Oni bi hoteli in uporno delajo na tem, da iz Grčije napravijo svojo bazo za ponovno zasužnjevanje in zatiranje balkanskih narodov. Do-čim z ene strani pri Svetu Varnosti dvigajo licemerske obtožbe proti Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji, češ, da se mešajo v notranje zadeve Grčije (a sami so izvedli okupacijo nad Grčijo), a istočasno organizirajo zločinske bande z ciljem izzivanja neredov in organiziranja atentatov ter zločinov v
Jugoslaviji in Bolgariji.
"Nedavno sojenje teroristov in skorajšnje sojenje Petkovu v Sofiji in podobnim v Jugoslaviji, drastično in popolnoma razkrinkuje in bo razkrinkavalo njihovo licemer-stvo ter njihove podle metode.
Narodi Jugoslavije in Bolgarije, poučeni z teškimi iskušnjami preteklosti, budno pazijo svojo neodvisnost, nadaljujoči borbo za demokratični mir, za preprečenje izbruhov novih vojnih požarov, za preprečenje napadalnosti vsake vrste. Oni vedo, oni so se prepričali več stokrat, da je edina resnična zaščitnica njihove neodvisnosti, nesebična prijateljica njihove stvarne svobode — bila in ostane močna Sovjetska zveza in zato bodo proti vsem poskusom ogrožava-nja njihove svobode najbolje odgovorili z močnejšim in trdnejšim zbijanjem vrst bolgarskega in jugoslovanskih narodov ter poglabljanjem njihovega medsebojnega bratstva. V takem položaju ima obisk Georgija Dimitrova posebni pomen. On bo predvsem pomenil še eden doprinos k jačanju miroljubnih sil Balkana, še eden doprinos izgradnji demokratičnega miru v Evropi. Osebnost Maršala Tita in Georgia Dimitrova to same na sebi dovolj jasno potrjujejo."
V članku je nato prikazana osebnost Georgia Dimitrova, kot junaški bojevnik za delavske pravice, za svobodo svojega naroda in za srečo vsega človeštva.
"S svojo veliko delavnostjo v dobi po 1934. letu v borbi proti fašizmu, s svojimi doprinosi pri organiziranju borbe proti fašistični nevarnosti, je Dimitrov pokazal kako se je treba pravilno orienti-(Dalje na 4 str.)
Ustaška krvoločnost grozi tudi v Kanadi
USTAš GIUNIJO ZORKIN POTEGNIL REVOLVER NA TRI HRVATICE V WELLAND-U
Iz Welland-a se poroča, da je us-taški pritepenec dr. Mladen Giu-nijo Zorkin, zadnjo nedeljo, na ulici potegnil revolver na tri Hrvatice katere so mu povedale, da v Kanadi ni potrebno ustaških ali četniških beguncev. Te besede so ustaša Giunija tako razjarile, da je potegnil revolver na tri goloroke Hrvatice in zagrozil, da bo streljal nanje ako ne bodo takoj utihnile.
Tako poročajo iz Wellanda, a napredni hrvatski list "Novosti" doda je komentar, — "da so srečne one tri Hrvatice ker so stale nekoliko oddaljene od tega ponorelega ustaša, ker ako nebi, da bi se lahko zgodilo, da bi ustaš potegnil nož, kakor so njegovi "učenci" v Val d'or-ju potegnili nož ter z njim oklali mladinca, študenta Stevo Jamčiča v Val d'or-ju.
Dva ustaša, ki sta storila to dejanje v Val d'or je policija zaprla in bosta odgovarjala pred kanadskim sodiščem za svoj zločin.
Med tem nam ni znano, kaj so podvzeli Wellandski Hrvatje, Srbi in ostali izseljenci iz Jugoslavije. O slučaju bi morali obvestiti mestno upravo. Ako še to niso storili naj na mestno upravo pošljejo posebno delegacijo sestavljeno iz wellandskih Hrvatov, Srbov in Slovencev, katera naj zahteva, da se iz njihovega mesta takoj izžene ustaša Giunija, kateri je z ubijal-nim orožjem grozil mirnim meščanom.
V Kanadi ni mesta za ustaške, četniške ubežnike. Radi varnosti Kanadijanov jugoslovanske narodnosti, je federalna vlada dolžna, da izžene iz dežele one kateri so prišli sem, da zavajajo naš narod, da obračajo brata proti bratu, da groze z revolverji in z noži koljejo mirne kanadske državljane." zaključujejo "Novosti."
Dva mačekovca zaprta v
Val D 'or, Que. — Tukaj sta v zaporu dva "mačkovca" (člana Hrvatske Seljačke Stranke), ker sta napadla mladinca Stevo Jami-čiča z noži, ko se je ta vračal iz piknika, ki se je vršil v nedeljo 27. julija.
Ob tej priliki je mačekovec Mijo Grginčič izbodel z nožem Jamičiča, a drugi mačkovec Jure Ko-vačevič, je udarjal s trdim predmetom po glavi Fran j o Jamičiča, očeta mladinca Jamičiča.
Policija je zaprla Mijo Grgin-čiča in Juro Kovačeviča.
Piknik, na katerem sta dva mačkovca zvršila zločin in se posluževala nožev, kakor njihova pajda-šija ustaši je održavala "Srbska narodna obrana" (četniki). Ta piknik so posetili tudi Val d'or-ski mačkovci, in da pokažejo svojo lojalnost in zvestobo zvezi mač-
kovcev in četnikov sta ta dva
i
napadalca polagala izpit pred svojimi pajdaši četniki. Več o tem bomo pisali v prihodnji številki Edinosti.
SKJS ZAHTEVA PREISKAVO
Toronto, (WNS) — Svet Kanadskih Južnih Slovanov zahteva državno preiskavo glede aktivnosti Giunija Zorkina, Gl. tajnika "Hrvatske seljačke Stranke" ki ima svoje podružnice tudi v Kanadi, katerih glavni stan se nahaja v Hamiltonu.
Pismo je naslovljeno na Hon. J. A. Glen, K. C. ministra za rudarstvo in se glasi:
Memorandum Re: Dr. Mladen Giunio - Zorkin
Our organization, the Council of Canadian South Slavs, has for many years admired the forward-looking approach of the Canadian government toward national minorities in the Dominion. We have deeply appreciated its sympathetic attitude toward our many problems, and have sought with all the means at our command to co-operate with it in the execution of its constructive and beneficial policies.
The record of our organization, and of its thousands ot members, speaks for itself. Our sole aim has always been—and today remains—the achievement of a better understanding between Canadian citizens of Yugoslav origin and all other Canadians. As a non-political group with no party affiliation of any kind, we have sought to deepen the unity of our great Canadian nation. And it is with understandable pride that we point to our many successes in this patriotic endeavor.
When we constituted ourselves into the Council of Canadian South Slavs our single-minded purpose was the unification of all Canadians of Yugoslav origin behind the war effort. We worked tirelessly for the victory both in Canada and her allies, and in particular sought means for assisting the country of our origin, Yugoslavia, whose war record and contribution stands second to none.
During the war years we served the common cause of victory in numerous ways. Some 380 Canadian boys of Yugoslav origin bore arms during the struggle, of whom 29 were specially selected as parachutists for operations behind the enemy lines. At least 50 of these men were killed. Our organization was instrumental, through a non-stop wartime campaign, in selling thousands of dollars worth of victory bonds. Our
members whole-heartedly supported every campaign sponsored by the Red Cross and during the 1943 drive conducted by that organization, our contribution totalled $46.000.
Following the defeat of the mortal enemy both of the Yugoslav people and the people of our chosen homeland, we resumed our work in the direction of better understanding among Canadians, and dedicated ourselves anew to the goal of national unity, peace, and democratic progress. In these aims, we are convinced, we share the larger objectives of the Canadian government itself.
For these reasons we wish to call to the attention of your department the development of a situation in this country which threatens to undo much of the good work to which both the Dominion government and ourselves have been devoted.
Operating within Canada is a group which calls itself the Croatian Peasant Society. This group, with headquarters in Hamilton and with operating groups in many of our major cities, is an organization led by vowed fascists whose political aims and activities are alien to the spirit of this nation and inimical to its best interests. The main body of its leadership consists of unreconstructed members of the former pro-Nazi bodies in Yugoslavia who collaborated with the Nazi party throughout the pre-war years, sought to divide the nation against itself in order to speed the rapid advance of Hitler's war machine following the Nazi onslaught on Europe, and who today wish to restore fascist control on that continent.
These men are war criminals with blood on their hands and prices on their heads. Escaping Europe—and justice—a section (Continued on Page 4.)
11
EDINOST"
Published weekly at 20« Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
<*«(fleered in the Registry Office for the Oity of Toronto on th« 25th day of June, 1942, as No. 479S9 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto. Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Kokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
SLOVENIJA SPREJELA ZAKON 0 OGROMNEM PETLETNEM GOSPODARSKEM PLANU
Ob odhodu druge grupe
Zopet se bliža diin, katerega nestrpno pričakujejo oni,| ki se vračajo z drugo grupo v svojo rojstno domovino.
Ta povratek ni navaden povratek, kot so se v proš-losti povračali izseljenci po odsotnosti dveh ali treh let bivanja v tujini z ladjo naj bo katerekoli prekomorske družbe v kraj svojega rojstva, kjer je bil po navadi tisti, ki se je povrnil izpostavljen izžemalcem in izkoriščevalcem ter potem ko je zapravil težko prislužene prihranke se o njem ni vodilo nikakršnih ^računov ter je moral po preteku par mesecev zopet nazaj; to je ako je bil še dovolj pri moči, da si zasluži od tujega kapitalista sredstva za nadaljno življenje.
To je menda bilo vzrok, da ni nikdo rekel, da gre v svojo domovino, ampak v "stari kraj". Ta stari kraj je bil v resnici stari kiaj,, kjer je vladala sama korupcija, is-koriščanje. Vladali so tam ljudje, ki so poznali samo sebe in se ocenjevali po svojem bogastvu. Domači in tuji izkoriščevalci so imeli vedno prednosti, povsod,, kjer se je šlo za naravno bogastvo, katerega so vedno obrnili v svoje svrhe in si kupičili novo bogastvo, ki ni poznalo nobene meje. Ni čudno torej, da ljudi ta stari kraj ni mogel preživljati in da so se mnogi marali podati v tujino,, kjer se je obetalo lepše življenje.
Tujina je nekaterim dala v marsičem lepše življenje, toda lahko se reče, da v nobem slučaju ni nadomestila ti ste ljubezni in občutkov, kakršne človek občuti v svojem rojstnem kraju, kateremu se po vsej pravici pravi — domovina. Z drugo besedo, človek se v tujini nikoli ne počuti domačega.
Tako se je godilo nekako z vsakim posameznim, ki se nameravate vrniti z drugo grupo v tisto domovino v času„ ko boste našli še velike irane, ki jih je zadal pošastni nazi-fašizem in domači izdajalci tisti vaši domovini, do katere ste vi imeli toliko ljubezni celih dvajset in še več let bivanja v tujini.
Sedaj se vračate v svojo resnično domovino, kjer vlada ljudstvo, kjer se gradi nova svobodna društvena ureditev v kateri ni več izkoriščanja človeka po človeku. Tega se tudi vi zavedate zato se ne vračate z namenom,, da bi koga izkoriščali ampak z namenom, da boste pomagali graditi in obnavljati, kar je fašizem porušil. Temu je dokaz,, da tudi vi, kot prva grupa, ne nosite s seboj denarja za vsakovrstno špekulacijo, ampak stroje, za katere ste vložili svoje trdo prislužene prihranke. S temi stroji nameravate pomagati izvesti petletni načrt Jugoslavije, ki je danes v polnem delovnem poletu svobodnih množic, ki so enkrat za vselej strle nadvlado zatiralcev in špekulantov, ki so bili vzrok vašega izseljenja v tujino.
Danes se tudi v vaši domovini skrbi za vas povratnike in sicer, kje boste spali, jedli, delali, kako se boste preživeli v slučaju bolezni ali nezgode, kako se boste preživeli na vaša stara leta. ko bodo vaše roke onemogle. Za vse to skrbi nova ureditev države, v katero se vi vračate in katero boste pomagali graditi. To bo jamstvo, da vam in vašim potomcem ne bo treba nikoli več iskati kruha v tujini. Tako pristna in ljudska je ta ureditev, da za ljudi,, ki niso bili navajeni drugega, kakor poslušati trde in osorne ukaze kapitalističnih paznikov (bosov) je nekaj neverjetnega. To pričajo pisma, ki so jih pisali posamezni od prve grupe povratnikov od katere se že mnogi nahajajo na delu pri izvršenju petletnega načrta v Jugoslaviji. "Ne vem kje bom delal, ker imam preveč izbire in se ne morem odločiti kam bi šel. Na razpolago nam dajo celo Jugoslavijo. . .", — pišejo povratniki prve grupe. Kje drugje je koga prašal kam hoče iti delati? Nemo, kot živina so stali ljudje v vrsti, dokler ni prišel "tisti" ki je pobiral ljudi na delo in s prstom pokazal na primerno krepkega mladega človeka, a starejšemu in šibkemu se je le redkokdaj nudila prilika za veselje, da je "vzet na delo." Ni bil redek slučaj, da se je tudi celo otipavalo mišice in skoraj vedno gledalo na zobe po zdravniku. Izdi-ralo zobe, operiralo to in ono še predno je imel človek priliko zaslužiti eden cent. Kdor ni zmogel zanj ni bilo dela. Sicer je zdravniška oskrba predpogoj, ali v takih slučajih se ni šlo za zdravniško oskrbo, ampak le za šikaniranje in izbiranje najboljših mišic in zdravja za izkoriščanje po kapitalistu. Zdravniška oskrba se mora torej nuditi in ta je v n,ovi FLR Jugoslaviji nudena v polnem pomenu besede.
Vi se torej vračate v novo prerojeno domovino, ki je v resnici vaša domovina kjer se vam ne bo treba bati več takih in enakih stvari. Kakor občutimo še vedno praznino odhoda prve grupe, bomo tudi vas občutno pogrešali. Razlike med prvo in drugo ali tretjo grupo ni nobene. Vi vsi se vračate z enakimi nameni,, — ki so; pomagati Jugoslaviji do blagostanja. Naši nameni, kateri ostajamo še za neko dobo so isti in vsled tega bo nam ločitev od vas lažja.
Trudili se bomo. da bomo popolnih vrzeli, ki bodo nastale vsled vašega odhoda z novimi močmi. Vas pa prosimo, da se nam oglasite z vašimi poročili pogostoma tako, da bomo še bolj poučeni o naši domovini, v katero se je tudi naš namen povrniti.
Kot prvi grupi,, tako tudi vam želimo srečno pot. srečno ter veselo bivanje v novi FLR Jugoslaviji in mnogo uspeha pri izvršenju petletnega načrta, kateri bo prinfe-
Dne 7. julija je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije soglasno sprejela zakon o petletnem gospodarskem planu, ki bo v letih 1947-51 bistveno spremenil karakter naše stare domovine v vseh panogah njenega bodočega razvoja.
Zvezna skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije je že prej sprejela načrt za petletko, ki vsebuje program za podvig industrije, elektrifikacije, gozdarstva in proizvodnjo rudnin federalnega ali zveznega značaja. Posamezne republike pa so sprejele svoje zakone o petletki, ki se nanaša bistveno na vse faktorje, ki so republiškega in ne zveznega značaja. Zvezna vlada FLR Jugoslavije bo v teh petih letih vložila za realizacijo petletnega gospodarskega načrta ogromno vsoto pet milijard petstopetdeset milijonov dolarjev ($5,550,000,000.00), ali 277 in pol miljarde dinarjev. Ta znesek tudi v Ameriki ne bi bil mačkine solze!
Slovenija sama pa bo v letih 1947-1951 investirala iz lastnih sredstev v celoti 12 milijard 684 milijonov dinarjev ($253,680,000. 00.) od tega pa 3 milijarde 744 milijonov samo za industrijo, elektrifikacijo in rudarstvo ter 450 milijonov za stanovanja v industrijskih krajih. S to vsoto bodo modernizirali, racionalizirali in specializirali tovarne ter koncentralizirali
manjše naprave. V kovinski industriji bo zgrajena nova tovarna za vodne turbine "Litostroj", novo tovarno za kolesa (biciklje), novo tovarno za izdelavo pisalnih strojev ter novo tovarno za optične instrumente. V kemični industriji se bo zgradila nova tovarna za formalin, nova tovarna za peroksid, nova tovarna za plastične izdelke, nova tovarna za organske barve za tekstilno industrijo in nova tovarna za tesnila (Donit). V živiljski industriji bo zgrajena nova tovarna za konzerviranje mesa in nova tovarna za izdelavo bonbonov in keksov (cookies). V usnjarski industriji bo izgrajena nova tovarna za usnje ter tovarna za čevlje. Gradbena industrija bo dobila nove opekarne, nove apnenice in razširila že obstoječe. Plan nadalje določa nove tovarne za stavbno mizarstvo, za pohištvo in umetnih lesenih plošč (wood veneers), nadalje za volnene izdelke in papir ter več novih manjših hidrocentral in preko 2000 kilometrov daljnovodov ter električnega omrežja.
Slovenija se v poljedeljstvu ne more niti primerjati z bogato Vojvodino, vendar pa nudi obilo možnosti, ki jih skrben gospodar vse izkoristi. Petletni program Slovenije si je postavil na važno točko napredno kmetijstvo (na primer gojitev krompirja, vinogradov, sadja itd.), in daje največjo važnost
Združene države prevzele vlogo Vel. Britanije
INDONEZIJCI PRAVIJO, DA WALL STREET PODPIRA VOJEVANJE V INDONEZIJI, DA OBNOVI STARI KOLONIJALNI RED
Djokjakarta, Java, (WNS)—Vojna v polnem pomenu besede, ki divja proti Indonezijcem pod pretvezo "policijske akcije za upostavitev reda", — je prepričala one Indo-nezijce, ki so se obotavljali postaviti po robu njihovim starim oblastnikom, da so bila pogajanja zadnjih par mesecov samo maska za katero so Holandci gradili svojo armado, katera šteje nekako 90.000 mož in je oborožena z najmodernejšim ameriškim orožjem. Oni so zavlačevali pogajanja toliko časa dokler niso bili pripravljeni udariti, da obnove svojo kolonijal-no oblast s silo.
Indonezijci dobro vedo, da sama Holandija ni možna voditi zavoje-valne vojne. Ona bi težko zavoja-vala mali otok Wight, ki je blizu njenega obrežja, da ne govorimo o velikem ozemlju Indonezijske Republike, ako bi ne dobila vzpodbude in pomoči od drugih velikih sil. Sama razrušena v vojni, je Ho-landska ekonomija blizu bankrota v takem obsegu, da so velike težave izvesti njen lastni prepotreb-ni program obnove. Nedavno je odpovedala naročilo za ameriški premog, katerega nujno potrebuje, ker nima dolarjev, da bi ga plačala.
Na koncu vojne, so se mogii Holandci usidrati v Indoneziji samo pod pretvezo da bodo "razorožili Japonce", ki so prišli skozi urade Vel. Britanije. Britanci so sedaj odšli. V namenu, da obdrže svoje položaje, vkljub protestom Indonezijskega ljudstva, so Holandci našli pomoč iz nekih drugih virov. Ko Britanija ni mogla dalje financirati monarho-fašističng Grčije, se je ta zaupno obrnila na Združene države. Podobno so tudi Holandci gledali na rešitev v Wall Street in Ameriški državni Department. Kot prej grški monarho. fašisti, tako tudi holandska reakcija ni gledala zaman na tako rešitev.
Amerika ima že sedaj velike finančne in ekonomične investicije v Indoneziji, posebno v kavčuku in sladkorju. Več holandskih časopisov — vključno "National Rotter-damisehe Kurant", "De Waarheid" in "De Grune" — je nedavno poročalo večje pogodbe med ameriškimi in holandskimi firmami. Več sto ameriških trgovskih agentov se je pokazalo v Bataviji, ki delajo v tesni zvezi z holandskimi oblastmi.
Kmalu po porazu Japonske, ho britanske čete oborožene z ameriškim orožjem vzele na sebe glavno breme vojne proti Indonezijski Republiki. Ko so sprevideli, da se nove Republike ne more streti z silami, ki so bile na razpolago, so Britanci postali le "posredovalci" v prvem kolu pogajanj, katerih posledica je bila "Cheribon pogodba".
Ta sporazum je priznaval Re-
publiko v okviru Združenih držav Indonezije in zagotovil Holandcem nadzorstvo nad East Indies vključno nad Indonezijsko- Republiko.
Ker je pa Holandski imperij po večini odvisen od imperija Vel. Britanije, so Britanci igrali glavno vlogo v omenjenih Indonezijskih pogajanjih.
Vkljub raznim anti-kolonijal-nim pretvezam, je vlada Združenih držav Amerike podprla koloni-jalne sile. Državni department ZD ni prikrival mržnje do nove moči delavstva v Indonezijski republiki, katere provizorična vlada je imela 35 unijonistov za člane parlamenta. Poleg teh je vlada vključevala 60 muslimanov, 45 nacionalistov, 8 članov Krščanske stranke in 4 od katoliške stranke.
Nova vlada je izpolnila obljubo in so bile tudi narodne manjšine zastopane. Tako so imeli zagotovljene tri sedeže Holandci, sedem Kitajci in Arabci tri sedeže.
Med pogajanji so se voditelji centralne Indonezijske delavske organizacije pritoževali, da se Holandska armada v Indoneziji plačuje z ameriškimi dolarji.
Zahtevajoči takojšnji odpoklic teh čet so voditelji delavskih organizacij naglašali, da Holandija zelo naglo sama postaja pol-kolo-nija vsled" zadolženosti Združenim državam.
Ko so ukrajinski delegati načeli vprašanje imperijalistične intervencije v Indoneziji na zasedanju organizacije Združenih Narodov lansko leto, so Združene države podprle Britanijo proti OZN. Vlada ZDA. je dala tudi drugo direktno pomoč Holandiji, kot n. pr. orožje in posojilo holandski oblasti v Indoneziji ter eno divizijo holandskih vojakov, katere so izvežbali ameriški častniki še za časa vojne.
Pred enim mesecem so Združene države direktno intervenirale pri pogajanjih med Holandijo in Republiko Indonezije, ki so se nenadoma prekinila in so Holandci napadli Indonezijska mesta, trge in vasi. Takrat so Združene države predložile noto republiki, v kateri se je naglašalo, da priznavajo samo holandsko nadoblast nad East Indies, in se je v noti pritiskalo na Indonezijce, da sprejmejo holandske pogoje, kateri bi republiki odvezli vso samoupravo v
živinoreji, mlekarstvu in sirastvu, reji ovac v visokih planinah itd.
Slovenija je svoje vrste ozemlje, ki ima prirodne pogoje za drugačno gospodarstvo, kakor na primer Vojvodina ali Macedonija ali Črna gora. Petletni gospodarski načrt izvrstno odgovarja na vprašanja, katere so tiste prednosti in ugodnosti, ki jih kaže gojiti v Sloveniji posebno in v katerih se bi najbolj izpopolnila gospodarska celota zvezne Jugoslavije, pa hkrati proizvajati največ od možnega na slovenskem republiškem ozemlju.
Petletni gospodarski načrt vsebuje tudi šest velevažnih točk, ki se bavijo s prosvetno politiko. Točka (1) govori o reorganizirani u vzgoje predšolske mladine in zlasti pri industrijskih podjetjih, proizvajalnih, zlasti kmečko obdelovalnih zadrugah osnoviti in organizirati domove igre in dela, ki bodo sprejemali predvsem otroke zaposlenih mater. Druga (2) točka govori o izpopolnitvi slovenskih šol, o uvedbi sistema, ki bi v maksimalni meri omogočil učencem normalen prehod iz nižje na naslednjo višjo stopnjo. Sedem letna šolska obveznost je v Sloveniji že izvedena, vendar pa je nastala neka praznina, ki otežuje prestop iz nižjih v višje šole zaradi različnosti niva izobrazbe med osnovnimi šolami na deželi in nekaterih mestih in večjih krajih. Zato previde-ja plan novo rajonizacijo šolskih okolišev, kar se bo upoštevalo pri gradnji in obnovi šolskih stavb, kamor bo investiranih 441 milijonov dinarjev. Nov šolski načrt bo nudil 75%. slovenske šoloobvezne mladine tisto stopnjo izobrazbe, ki enači nižji gimnaziji. Leta 1939 je po-sečalo- v Sloveniji nižje srednje šole 19,438 dijakov. Novi načrt pa predvideva v letu 1951 skoraj 50,000 dijakov, število absolventov (graduirancev) nižjih gimnazij in sedemletk se bo dvignila od 2467 leta 1939 na 15,000 leta 1951. Tem dijakom bo možno nadaljevati študij na višji gimnaziji in jim bo zagotovljen prehod na univerzo. Sedanjo vrzel med osnovnimi in nižjimi šolami bi Izpopolnila tudi večerna gimnazija in posebna delavska fakulteta, ki bo nudila zlasti delavski mladini dostop na univerzo. V stari Jugoslaviji otroci revnih starišev niso imeli prilike do višje izobrazbe. Nova Jugoslavija pa je vse take in podobne razlike izenačila.
Načrt za preobrazbo prosvetne politike tudi predvideva organiziranje in sistematiziranje slovenskih strokovnih šol ter strokovnih tečajev ki bodo vzgojili novih 45,-000 kvalificiranih delavcev ter ustanovitev strnjenega pouka v trimesečnih šolah za učence v gospodarstvu. Za šolanje nižjih srednjih strokovnih kadrov je določena investicija 335 milijonov dinarjev in vključuje poleg industrijskih in gospodarskih šol tudi srednjo tehnično šolo ter izpopolnitev srednjih gospodarskih, kmetijskih, zdravstvenih in strokovnih šol.
Četrta točka v petletnem planu za prosvetno politiko določa 237 milijonov za izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani. Načrt predvideva novih 2100 višjih strokovnih kadrov, gradnjo novih institutov in laboratorijev, zbofjšanje obstoječih fakultet in ustanovitev novih (gospodarske, poljedelske, oddelek za farmacijo itd.) Peta (5) točka petletke odpira široko perspektivo slovenski znanosti, ki nudi veliko tehnično oporo celotnemu programu gospodarskemu in industrijalnemu podvigu dežele, obenem pa ugotavlja najbolj ekonomične načine za pridobivanje in predelavanje domačih surovin itd. Znanstveni delavci so že pričeli zbirati gradivo za dialektološko, topografsko in umetnostno zgodovino, kakor tudi dela posameznih fi-loloških komisij (jezikoslovcev) za izdajo: Slovarja slovenskega jezika, terminološkega slovarja -— splošnega in za posamezne stroke —■ Topografskega (zemljepisnega) leksikona. Biografskega (življe-njepisnega) leksikona itd. Terminološki slovar bo tudi za nas v Ameriki velike vrednosti, ker nam niso znane slovenske enačice raznih strokovnih in tehničnih besed,
graditi nova opera.
"Stara Jugoslavija in fašistična okupacija sta pustili Slovencem težko dediščino," je izjavil minister za industrijo LRS. "Fašisti so nam najboljše stroje in instalacije odpeljali. Ne samo nekatere stroje in instalacije, celo cele tovarne so izpraznili in odpeljali v razne okupirane države. V stari Jugoslaviji, kjer proizvajalna sredstva niso bila v rokah ljudstva, ^e industrija ni gradila načrtno, niti ne po enem sistemu. Če so gradili tkalnice, niso gradili predilnic; če so gradili kemično tovarno, niso upoštevali surovinske baze. Niso upoštevali lokacije tovarn, ampak so jih po-postavljali tam, kjer je bila cenejša delovna sila itd. Pri gradnji industrije niso upoštevali tega, da bi gradili tovarno za izdelavo predmetov, ki jih ljudstvo potrebuje. Naloga industrije je bila samo ta, da ustvari njenim lastnikom dividende in visoke dobičke ne glede na to, ali trg njihove izdelke potrebuje ali ne. Ko pa tovarne niso več delale dovolj dobička, so zni-žavali plače in reducirali delavce. Kapitalisti, ki so bili po večini ino-zemci, niso gradili modernih tovarn, niti jih opremili z modernimi stroji, temveč s stroji, ki so jih izrabili že v lastnih državah, kjer zaradi konkurence in višjega standarda delavcev niso več dajali dovolj dobičkov. S pomočjo korum-piranih ministrov in uradnikov na visokih državnih položajih so si zavarovali produkte njihovih tovarn z visokimi carinami ter druge ugodnosti. . ."
Petletni načrt Slovenije v okviru petletke zvezne vlade je postavljen tako, da bo modernizirana obstoječa in novo zgrajena moderna industrija po izvršitvi načrta predstavljala velik del jugoslovanske industrije, ki bo že večji del sposobna samostojno, brez tuje pomoči izvršiti popolno industrializacijo in elektrifikacijo naše stare domovine.
80 MILIJONOV DOLARJEV (!)
Z\ LJUBLJANO
Ne upoštevajoč investicije, ki jih bo v letih 1947-1951 vložila za podvig gospodarskega stanja zvezna vlada v Beogradu, bo na območju Ljubljane v tej dobi investirano 4 milijarde dinarjev ali po
sedanji uradni valuti 80 milijonov dolarjev. Za industrijo bo šlo 1200 milijonov, za univerzitetne, znanstvene, kulturne in gospodarske ustanove 1041 milijonov dinarjev, za 3,300 novih stanovanj in komunalne naprave 1200 milijonov, za druge zgradbe, zdravstvo itd. 400 milijonov dinarjev.
Že letos se gradi v Ljubljani 400 sodobnih stanovanj. Če bi postavili vsa ta stanovanja v en blok, bi predstavljala trinadstropno (po ameriško štirinadstropno) stavbo, ki bi segala od Kongresnega trga do glavnega kolodvora. To pa je le ena osminina petletnega načrta.
Ljubljanski vodovod je bil grajen pred 50 letiin krije le 20% dnevne porabe. Po petletnem planu se bo kapacitet petkratno povečal in položenih bo 47 kilometrov novih vodov.
Proizvodnja ljubljanske mestne plinarne se bo podvojila in sicer na 4 milijone kuhičnih metrov plina v letu 1951, kar bo precej zmanjšalo porabo drv za kurjavo.
Za preureditev in moderinizaci-jo kanalskega omrežja (sewer system) se bo leta 1949 pričela gradnja novega ogromnega odvodnega kanala proti Polju in bo trajala več let. Izboljšan bo tudi prevozni promet na tramvaju za 150%., od Je-žice do Ljubljane bo pa uveden trolejbusni promet. Položeno bo 120 tisoč kvadratnih metrov raznih cestih tlakov, 35 tisoč kvadratnih metrov asfaltskih hodnikov, postavljenih bo 4500 novih električnih cestnih svetilk.
Ljubljana bo štela leta 1951 preko 120,000 prebivalcev, vsled česar bo treba še 2000 nadaljnih novih stanovanj, večje število novih nasadov in parkov, kopališč in pralnic. Tudi klavnica bo modernizirana, na novo bo zgrajena moderna pekarna.
Urad za regulacijo Ljubljane izdeluje širokopotezni načrt, po katerem se bo izgled mesta v desetletjih bistveno spremenil. Z zgraditvijo palače Ljudske skupščine na prostoru sedanjega velesej-ma, z zgraditvijo modernega stadiona in šole za fizkulturo, palače poštne direkcije in drugih stavb, posebno še z ureditvijo osebnega kolodvora v drugi petletki se bo središče mesta vidno pomaknilo proti severu.
SANS
Klešče v Aziji
Piše: James S. Allen	r prvi sprejeli ameriški predlog za
skorajšnjo konferenco o japonski Na prvi pogled stiki med ''Mar- mirovni pogodbi. shall-ovim načrtom in kolonijalno
indonezijskih notranjih zadevah
Sedaj se Britanci spet ponujajo |lmen in izrazov, za "posredovalca", medtem ko j šesta točka tega dela petletka Združene države ameriške iščejo (določa investicijo 80 miiijonov za ugodnega trenutka za direktno in-; kin0 na način, da bo prišel po ell tervencijo v Indoneziji v eni ali projektorski aparat na 10,000 predragi obliki. Sedaj se stvar ne bo bivalcev, 88 milijonov za radio, v-prepustila samo Vel. Britaniji, ključivši izgraditev nove 20-kilo-kakor tudi si Britanci ne morejo vatne oddajne postaje v Ljubljani smatrati nobene druge svoje tra- J jn proizVodnjo zadostnega števila dicionalne sfere varne pred ame- radiosprejemnikov za sleherno
riškim prodiranjem.
sel vsem narodom Jugoslavije blagostanje in lepše življenje.
Pozdravite naš junaški narod v domovini in ostanite zvesta zveza prijateljstva med narodi Jugoslavije in narodi Kanade.
vas, tovarno, šolo itd. V Ljubljani bo dograjena moderna galerija, narodni muzeji bodo urejeni po modernih principih, na Ljubljanskem gradu bo ustanovljen muzej narodno osvobodilne borbe, dalje državni arhiv, prostori za umetnostno akademijo in pričela se bo
vojno v Indoneziji mogoče niso tako vidni, če pa se stvar pogleda nekoliko od bližje se vidi, kako je to združeno.
Vse skozi so bile holandske desne in katoliške stranke med vodilnimi zagovorniki Evropskega bloka. To je vkoreninjeno v dolgo-dobni zvezi med Holandskim kapitalom in Nemškimi karteli osredotočeni na Porarje in med holandci ter bri-tanci ne samo v zapadni Evropi ampak posebno v južnovzhodni Aziji.
Vodilni holandski kapitalisti so pozdravili "Marshall-ov načrt", posetfco zato, ker naj bi obnovil te kartelske zveze, ter tako podprl oslabljeno in razpadajočo kapitalistično stavbo v zapadni Evropi.
Ravno talco, kot je "Marshall-ov načrt dal novo upanje Katoli-ški-Socijalistični zvezi v Franciji in desnemu krilu Laboritov v Britaniji, je tudi ojačal položaj desničarjev v Holandiji. Tako je torej vzpodbudil, da se je podvzela kolo-nijalna vojna v Indoneziji, v glavnem, da se stre Republika in pa tudi da se usidra čvrstejše proti obema — britanskemu in ameriškemu razširjanju, pri tem se pa seveda kapitalizem poslužuje ameriške pomoči pri umazani kupčiji.
DELA SE SKUPAJ Z WALL STREET-OM
Kakor so Holandci prvi sprejeli Marshall-ov načrt, so tudi sedaj
AVSTRIJSKI VOJNI VJET-NIKI POSLANI DOMOV
Dunaj, (Tanjug) — Sovjetska zveza bo do konca tega leta posla, la vse avstrijske vojne vjetnike v domovino.
Generalisim Stalin je poslal predsedniku komunistične partije v Avstriji odgovor na prošnjo, katero so poslali komunistični poslanci Avstrije, da se čimprej odpusti iz ujetništva avstrijske vojne ujetnike, ki se nahajajo v Sovjetski zvezi, ki se glasi; Da je Sovjetska vlada sprejela odlok, da se njihov povratek pospeši in da bo povratek završen do konca tega leta
Združene države sedaj operirajo z globalnimi kleščami, katere imajo namen rabiti med drugim, da dobe nadzorstvo nad bogatim surovim materijalom južno-vzhodne Azije. Ena stran klešč je Mar-shall-ova ponudba ekonomične pomoči za grajenje zapadno-evrop-skega bloka, (z zagotovilom, da Združene države dobe popolno nadzorstvo nad Porurjem). Druga stran klešč je gospodstvo nad Japonsko, kot centralna imperijali-stična baza Vzhodne Azije.
Na več načinov so Ameriški ek-spanzionisti danes v bolj ugodnem položaju, kakor so kdajkoli bili Japonci za prodiranje v južno-vzhodno Azijo. Oni so trdno usidrani v sami Japonski. Manjka jim Mandžurija in severna Kitajska, toda oni kontrolirajo Nanking režim (četudi se maja) njegova oblast sega do meje Indo-Kine. Poleg tega imajo tudi trdno stališče v južni Koreji.
Največja prednost ameriških ek-spanzionistov pa je njihov globalni (zemeljske površine) položaj. Oni morejo operirati skozi Evropo ravno tako kot Azijo, skozi pritisk na kolonijalne sile naravnost, na zahodu, ali pa skozi svoje strate-gične ekonomične pozicije v Aziji.
PREKASNO SO PRIŠLI
Nikoli prej ni ena sama sila, niti celo Vel. Britanija na višku svojih uspešnih dni, poskušala vladati in nadzoravati tako velik del sveta, po katerem segajo danes Združene države ameriške. To je največje razširjevalno gibanje po eni sami sili v zgodovini svetovnega kapitalizma (pokojno osišče je to poskušalo razdeljeno — Nemčija v Evropi in Japonska v Aziji).
Z operacijo v tem globalnem obsegu si Združene države kupičijo na sebe mržnjo in nasprotstvo svetovnega človeštva. Ob enem postajajo tudi predmet brezštevilnih sporov in kriz v vsem kapitalističnem ter kolonijalnem svetu.
Ne kot britanski imperij v svoji začetni dobi, ko je par stoletij kapitalističnega razvoja in razširjenja še vedno bilo pred njim — so Združene države prevzele to vlogo zelo kasno — v resnici prepozno.
Zapisnik redne seje V. P. Z. Bled 13 julija 1947
Otvoritev seje ob 10. uri dopoldne. Prisotni vsi odborniki. Sledi čitanje zapisnika zadnje redne seje, kateri je bil na predlog J. Piškurja in podpiran po br. Kužniku, sprejet.
Dalje poroča tajnik ,da je Zveza štela koncem junija, 494 odraslih članov in 261 mladinskih članov. Skupaj 755 članov.
Članstvo odstopilo v drugem četrt letju: Odsek št. 1: Kordiš J., Tanko F., Centa A. — Odsek št. 3.: Briški G., Randič J., šuštaršič J. — Odsek št. 5.: Taras M. — Odsek št. 6: Simonič J. — Odsek št. 7: Vertin J., Nemanič F., Jerše T., Troha E. — Odsek št. 9: Nema. nič J. Lesar, J. — Odsek št. 10 Miketič J., škodlar J., Kobetič J. in Simonič J. — Odsek št. 13: Krupič J. — Odsek št. 15: Prpič M.
Odsek št. 14: G. Stark, črtan.
BLAGAJNIŠKO POROČILO
Balanca 31. marca je bila $20.-
546.44.
Dohodki za april, maj in junij.
Članarina ki so jo plačali odseki:
Odsek št.
1 — $440.50
2	— $318.06
3	— $582.58
4	— $205.96
5	— $168.00
*	6 — $103.50
"	7 — $177.00
"	8 — $ 50.00
"	9 — $150.00
" "	10 — $ 88.00
«	11 _ $196.79
"	12 — $321.00
"	13 — $195.00
"	14 — $248.70
"	15 — $ 79.25
Obresti _______________ $ 50.60
Razno _____________________ $ —.09
Skupaj _______________ $3.375.03
IZDATKI ZA TRI MESECE
Odseki prejeli bolniške podpore in pogrebnih stroškov.
Odsek št. 1 — Pogreb, stroš.
Odsek št.
2
3
4
5
6
7
8 9
10 11 12
13
14
15
Upravni stroški _________
Skupni izdatki _____
—	$330.50
—	$205.00
—	$365.75
—	$270.50
—	$ 20.00 — $174.00
$ 42.00 $ 84.00 $ 12.00 $211.25 $259.25 $ 8.00 $119.50 $ 88.00 .. $217.85 $2.407.60
Zapadna demokracija se Glas iz Norande daleč skrije pred našo
Val d'or, Que. — Prosil bi za r vovrstna, kar je razumljivo ker nekoliko prostora v našem listu primanjkuje surovin in kemikalij. Edinosti, da se priobči to pismo, Ali te nedostatke bomo kmalu od
Naloženo v vojnih bondih _____________________________ $ 6.000.00
Tekoči račun na banki ____________________________________ $ 5.275.32
Naloženo na obrestno vlogo __________________________ $10.265.80
Skupaj ______________________..._______________________________________ $21.541.12
Odbitek neizplačanih čekov _______________________________ $—. 27.25
Balanca 30. junija ________________________________________,..„$21.513.87
Nato so sledila poročila mladinskega vodje, gospodarskega odbornika, bolniškega nadzornika, in poročilo nadzornega odbora. Za nadzorni odbor je poročal F. Pavček, ki je izjavil, da so bile knjige pregledane pri tajniku in blagajniku
ter da so bile najdene v redu.
S tem je bil dnevni red izčrpan ter se je zaključila seja ob 1.10 uri popoldne. Prihodnja seja se bo sklicala po nujnosti.
Zapisnikar: J. Piškur.
Ob peti obletnici
Edinosti iz Calgary
Clgary: — In spet je pred nami jubilejna številka pete obletnice Edinosti. Da, peta letnica izhajanja našega prvega slovenskega lista v Kanadi. Kratka, toda burna doba.
Leta 1942., v najbolj kritičnem času je začela izhajati Edinost, takrat, ko ni poznal brat brata in je krvoločni nazi-fašizem naščuval narode in družine eden proti drugemu. Nazi-fašistične vlade malih slovanskih držav, kot je Jugoslavija, Bolgarija, Slovaška so izdale svoj narod krvoločnemu fašizmu, ter šle iskat udobja v inozemstvo, tako, da pravzaprav še danes ne vemo, kje je izdajalec princ Pavel, Krek in še več takih, ki bi morali biti že davno pred sodiščem. Na veselje vseh teh in v veselje nazi-fašizmu se je slovanski narod klal tudi med seboj in še danes poskušajo ubežni jugoslovanski zločinci naščuvati naš narod proti svojim bratom.
V času, ko so se sile napredka in svobode pograbile z mračnjaštvom nazi-fašizma, je naša Edinost izšla iz povojev. Z naglico se je širila med Slovenci v Kanadi, Združenih državah ter bičala laži in razno fašistično propagando. Bila je kakor jutranja zvezda, ki je nam kazala pravo pot. Marsikdo takrat še ni razločil borbe naših partizanov, od izdajalcev belogardistov in razne druge golazni. Toda Edinost je razkrinkavala in kazala jasno pot. Zato ne smemo pozabiti našega lista Edinosti in prvega urednika tov. J. Matešiča, ki je z pomočjo zavednih Slovencev, spretno roko in peresom vodil borbo in pozival narod k slogi in v našo organizacijo Z. K. S., za pomoč narodu v starem kraju, ki je bil napaden po zverinskemu nazi-fašizmu in domačimi izdajalci.
Edinost je rasla ter postala tednik. J. Matešič je odšel v stari kraj in povratek med nas do sedaj mu ni bil mogoč, a njegovo ime bo ostalo vedno zapisano v Edinosti.
Odšli so in še odhajajo naši najboljši aktivisti v staro domovino, da bodo pomagali obnoviti domovino, katero je fašizem porušil v novo lepšo Jugoslavijo, novega življenja. Težka je za nas izguba, toda tovariši bratje in sestre, združimo vse napore, da bomo ohranili Edinost tudi v bodoče, da bo obhajala še mnogo jubilejev, kar bo najlepši simbol našega življenja v Kanadi.
Rojaki in rojakinje, vsem vam je že znano, da imamo sedaj kampanjo za novo članstvo v Z.K.S. Ne ostanimo gluhi klicu, združimo se skupno v Zvezi Kanadskih Slovencev. Ker edino ako bomo trdno združeni bomo močni v skupni bor-
bi proti fašističnim ostankom in raznim intrigam, ki nameravajo pahniti svet v nov pokolj. Združenemu človeštvu v borbi za mir in svobodo se ni bati nove vojne,česar se razcepljenim in neenotnim množicam ne more jamčiti.
Ni dovolj, Ce se kateri rojak potrka po prsih in reče: "Jaz sem progresiven, sem za delavsko stvar, za mir in svobodo", ali v organizacijo ne gre, vsled tega "ker je ta ali oni notri" itd. Rojak, rojakinja; pustimo to modrovanje ali malodušnost, kakorkoli že kdo hoče imenovati, na stran, združimo se skupno, ker le tako bomo močni in tako mogli tudi podpirati naš list Edinost, za nas same in za narod.
Na koncu želimo listu Edinosti veliko uspeha in še mnogo jubilejev Tov. J. Matešiču pa pošiljamo preko Edinosti iskrene pozdrave, ter vsem našim aTctivistom, povratnikom v svobodni Jugoslaviji — v novem življenju.
Za odsek Z.K.S. v Calgary Matt Žalec
ki sem ga pred nedavnim časom dobil od svoje sestre. Ker pismo opisuje obširno stanje v domovini sem prepričan, da bo zanimalo či-tatelje Edinosti.
Andrej Kovač, Val d'Or Pismo se glasi: "Dragi nam vsi:
Ker bi želela, da bi prejel to pismo še o pravem času, Ti takoj odgovarjam. Včeraj sem prejela Tvoj paket, a danes pismo. Za vse se Ti zares lepo zahvaljujem. Ne bilo bi si treba delati stroškov, saj sem ti že pisala v tem smislu. Pismo je dolgo hodilo in ako bo moje vzelo toliko časa, potem ga boš komaj dobil pred odhodom v Jugoslavijo. Ti ne veš kako nestrpno Vas pričakujemo vsi. Tonček je v zadnjič kar poskočil ko je čul po radiu, da je odpotovala 27 5 prva skupina izseljencev iz Kanade. Koncem tega meseca jih lahko pričakujemo, upam. škoda da ni med njimi Vas štirih! Praviš, da odidete od tam v avgustu, ko boš odhajal sporoči nam, ako bo mogoče bo prišel Tone nasproti na Su-šak ali Reko. S seboj prinesi kar Ti je največ mogoče v blagu.
Pisma prihajajo k nam necenzurirana, pakete pa odpre poštni uslužbenec v pričo prejemnika kadar ga kdo dvigne na pošti. V tem je preprečena kraja. Svetovala bi Ti pa da prineseš Čim več v materi-jalu, ker denar ni vse. Nabavi si stvari, ki jih boste Vi štirje rabili. Sicer je tudi tukaj že marsikaj, ampak če imaš Ti ni treba tukaj kupovati. Nekaj denarja boš seveda tudi rabil če boš zidal naprej. Napaka pa menda res nebo, ako pripelješ tudi avto s seboj, po dobremu blagu je tudi tukaj povpraševanje.
Veš pri nas vsakdo lahko živi kdor dela, za lenuhe pa seveda ni kruha. Meni taka državna ureditev ugaja in najbrž bo tudi Tebi ker sva idejno zelo enaka. Pritožujejo se le špekulanti in reak-cijonarji ker so jim prekrižani računi. Glede prehrane je kar dobro urejeno. Racionirana živila so še;
moka, maščoba sladkor, milo in * t
meso, vendar je vsakega toliko da lahko izhajamo. Sladkor in olje se dobi tudi v prosti prodaji le dražje kakor pa je na nakaznice in sicer to prodajajo kmetje, ki te stvari pridelujejo. Oni lahko nekaj svojega pridelka prodajo potem, ko prodajo po maksimalni ceni presežek državnim nabavnim zavodom. Zato naj te ne skrbi, da bi nam pošiljal sladkor. Naša družina ga dobi na nakaznice; midva z možem v-sak po 35 dkg. Tonček 35, in Ka-tarinca pa 1 '/i kg. čisto zadosti za našo rabo, še mami ga navadno damo nekaj. Tudi z oljem in zabelo smo preskrbljeni. Gojimo sončnice in buče ter dobimo za kilogram semena 1 liter olja in to poleg maščobe ki jo dobimo na nakaznice. Tudi moke dobimo tisti, ki nimamo
pravili. Ti neveš s kakšno vnemo delajo narodi sedaj v dobi petletke. Le še nekateri kmetje ne morejo razumeti zaleta z katerim gre naša mladina naprej. Tone je bil na mladinski progi šamac-Saraje-vo. Da ga Ti vidiš kako navdušen je prišel nazaj in ko ne bi imel družice in da ga drugje na rabijo, bi odšel takoj nazaj.
Zapadna demokracija se daleč skrije pred našo ureditvijo. Naša mladina se lahko usposobi sedaj za tisto kar koga veseli, ne da bi moral čakati 3 leta na službo, kakor smo morali poprej. Tudi plače so dobre. Učiteljica tečajnica, ki ima 4 gimnazije in 4 mesečni tečaj, ima plače 2500, din. moja začetna plača je bila 750, din. v bivši Jugoslaviji. Delavnih moči primanjkuje na vseh področjih, pri nas ni nobenega brezposljenega. Tudi onim zapeljancem, ki se vračajo s Koroškega jim je dana možnost sodelovanja v izgradnji. An-žicov Ivan je takoj po vrnitvi iz Koroške dobil delo v tovarni, ki I
ni več privatni sektor, tako tudi drugi. Vračajo se v velikem številu. Tudi skrivači prihajajo na dan. Pretekli mesec se je javilo 12 skri-vačev iz Dobrepolja. Skrivali so se po gozdih, sedaj so pa vsi srečni, da so rešeni tega in so se takoj prostovoljno javili na mladinsko progo. To progo namreč grade sami prostovoljci. Sedaj je na progi 57.000. mladih delavnih ljudi. Ti se menjavajo, vsaka dva meseca gredo drugi, tako je javljenih 80.-000. mladincev, zato'bo pa stekla železnica prej kot so mislili. Dela pa se tudi drugod, tudi pri nas. Cesta Ljubljana — Vrhnika, železnica Ljubljana — Trst, od Pre-serja do Borovnice. Tja gredo na delo vse organizacije na udarniško delo, da bo čimprej stekla nova železnica. Gode se, človek bi dejal čudeži in to vse prostovoljno. Saj te masa kar potegne za seboj, če kdo ni dovolj zgrajen.
Naj zadostuje za sedaj, se pogovorimo več ko prideš domov, ne pozabi pa, da Te težko pričakujemo vsi skupaj, ter te pozdravljamo.
Angela
Noranda — Precej časa je že minulo od kar je bil objavljen kak dopis iz naše naselbine v listu Edinost. Mogoče da si bo čitatelj mislil da tukaj v Norandi nismo nič več aktivni v borbi za napredek. Naj bo tukaj povedano, da se še vedno zanimamo in delamo na polju progresa, da nismo še pozabili naše dolžnosti ki nam veleva da moramo pomagati pri našem delavskem progresu po svoji naj-bolji volji in zmožnosti.
Tako smo tudi priredili 13. julija skupni piknik z Hrvati in Srbi, kateri dobiček je namenjen za naše tri napredne liste, to je, Edinost, Novosti in Srbski Glasnik. Ravno tako smo tudi skupno priredili zabavo pred nekoliko tedni za sirote v stari domovini, ki so ostale brez očetov in mater v zadnji vojni in se sedaj nahajajo v otroških domovih v Jugoslaviji za katere skrbi tudi naša vlada v domovini. Ker smo pa uverjeni, da tudi vlada ne more dati zadostno oskrbo tem sirotam kakoršno bi imeli pri svojih stariših, smo se tudi v Norandi spomnili nanje. Pri tem je naš lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov nabral svoto $178.50. od darovateljev kakor sledi:
Po $25.00. Hrvatski narodni dom;
Po $10.00. P.Tubin;
Po $5.00. J. češič, T. Kupina S. Andjelič, S.šaban, J.Novak, J. Pezdirc, I.Vičevič, S.čutičj J.Bizič, I.češič, J.Kramar, F.Strnad, A. Mežan, J.Kuplenik, D.Radovanič, D. Vlahovič, M. Miklič M. Paulič, J. Čorak, Noranda Bread Co. in D. Mudjar.
Po $2.00. B.Milutinovič, J.Lilek, M.Videtič, A.A.Kostreltz, L.Rož-man, L.Strah, L.Tomec, A.Obreza, I.Počuča, D.Pralica, D.Radmano-vič, in odsek H.B.Z.
Po $1.00 P. Vasilk, T. Matič, M. Sertič, M.Djerič, F.Panjan, T.Pri-jatelj, Neža Avbar, J.Krajc, M. Stalcar, A.Sizak, F.Kobe, J.Bau-er, S. Skrobo in S. Mednik.
Po 50c, J.B.Berinis.
V imenu Sveta K.J.S. naj bo tukaj na tem mestu izrečena najlepša zahvala vsem gori označenim darovalcem.
Pri koncu naj bo omenjeno našim rojakom v Norandi, da se s prvim avgustom prične kampanja za novo članstvo Zveze Kanadskih Slovencev in upam da se naši rojaki kateri niso še člani pridružijo nam, da bomo združeno še z večjimi močmi nadaljevali naše napredno delo v bodočnosti.
J.Novak.
Nafta v Avstriji - cilj ameriških monopolov
Moskva, — "Novoje Vremja" je 8. julija priobčila članek z naslovom "O nereSenih členih avstrijske pogodbe", kjer pravi med drugim:
"Znano je da so se na moskovski konferenci zunanjih ministrov v letošnjem aprilu sporazumeli o precejšnjem številu členov avstrijske mirovne pogodbe. Med nerešenimi členi sta najpomembnejša člen 35., ki se tiče nemškega premoženja v Avstriji in člen 42,
ki se tiče premoženja Združenih narodov in njihovih državljanov v Avstriji. O teh dveh vprašanjih naj bi v prvi vrsti razpravljala komisija za izdelavo mirovne pogodbe z Avstrijo, ki jo je imenoval Svet zunanjih ministrov in ki zaseda na Dunaju.
Po sklepih potsdamske konference treh velikih sil, ki jih je pozneje sprejela tudi Fracija,naj bi se nemško premoženje v Avstriji uporabilo za izpolnitev nemških
Na obisku iz Clevelanda v Kanadi
Cleveland — Naš izlet katerega smo naredili 30. maja v lepo Kanado je bil zelo zadovoljen in vesel Napolnili smo naš automobil z družino in vožnje z nami se je udeležila tudi Francka Zakrajšek, (poprej Pirnat) in seveda tudi moja mamica, Mary Pirnat. To je bil naš drugi izlet v Kanado v zadnjih 10 letih. Takrat pri prvem izletu je bila družina še zelo mlada in smo se točasno vozili z vlakom. Obiskali smo moje sorodnike, družino J.škrabec v Toronti. Takrat smo imeli še majhne otroke sedaj so pa že kar veliki, sin je bil že dve leti v ameriški mornarici in tudi že vsi vozijo karo. Tako smo se pripeljali v petek zvečer k Baštetovi Francki in njenemu sinu v Stevensville Ont-ario, sedaj Mrs. F. Zakrajšek. Snidenje je bilo prisrčno, potem
pa kakor je znana naša slovenska toliko polja, da bi pridelali zado-' vljudnost in postrežba, je nam za-
sti zase. Mi smo lani ves čas za-kladali z moko naše doma, ko so imeli vedno delavce. Zato so tiste govorice( ki govore drugače, laž.
Tudi glede blaga se bo zboljša-la kvaliteta, sedaj se še ne dobi pr-
Bratstvo iti «sloga jamči uspeh
Val D'or, Que. — V nedeljo dne 27. julija, se je tukaj oddržaval skupni piknik katerega so priredile vse slovenske in hrvatske organizacije. Ta skupni piknik je bil prirejen v korist naših naprednih časopisov Edinost in Novosti.
Piknik sam se je vršil v najlepšem redu in zadovoljstvu. Zopet se je pokazalo da je bratska sloga in edinstvo največja pomoč pri vsakem delu, kar se je pokazalo tudi na našem skupnem pikniku kjer se je zabava vršila v najlepši harmoniji. V takem edinstvu se more narediti marsikaj dobrega in koristnega na polju ljudskega progresa. Zato tovariši in tovarišice; tako naprej po začrtani edinstveni poti da čim več pomagamo našim naprednim delavskim listom kateri vodijo borbo proti sovražniku delovnega ljudstva. Kajti to je najbolje orožje v rokah ljudstva s katerim se lahko brani proti vsem napadom od strani kapitala in reakcije. Ker je Edinost tudi edini Slovenski list v Kanadi, obenem tudi zagovarja naše pravične delavske pravice, pomaga do večje delavske izobrazbe, je naša slovenska dolžnost da ga podpiramo po svoji najbolji moči. Narod brez časopisa je kokor ladja brez krmarja. Radi tega ne bi smelo biti Slovenca v Kanadi da ne bi bil naročnik lista Edinosti, kateri nam prinaša novice iz Kanade,
Amerike in iz stare domovine. Pomaga tudi uničevati ostanke fašizma ki še vedno rovarijo in obre-kujejo z laži-propagando našo novo Jugoslavijo in njeno vodstvo. Odločimo se in pokažimo združeno, da je za vedno odzvonilo ostankom starih političarjev, da ne bodo nikdar več sedeli na hrbtu siromašnega in izmozganega ljudstva.
Sedaj se nahajamo v kampanji za novo članstvo Zveze Kanadskih Slovencev, katera se je pričela z prvim avgustom. Tukaj imamo priliko da pokažemo, da smo za skupnost in enotnost s tem, da pristopimo v vrste naše organizacije in s tem tudi pokažemo našo družabno naklonjenost, da smo pripravljeni pomagati pri delu napredka za lepšo bodočnost.
Pri koncu naj bo še omenjeno da se je na našem skupnem pikniku naredilo čistega dobička $264.00, katera svota je razdeljena na naša dva lista, Edinost in Novosti.
A.Kovach
ČASTITKA EDINOSTI
"Toplo pozdravljam in častitam listu Edinosti k peti obletnici, ter ji želim mnogo novih naročnikov in mnogo obletnic v bodoče.
Za častitko prilagam $2.00 ter za enoletno obnovo. Pozdravljam vse čitatelje Edinosti.
J. Kraševec, Vancouver.
čela servirati vsakevrste okusna jedila in seveda tudi ni majnkalo več vrst pijače. Posebno so pa bili izvrstni pohani piščanci, za katere pravijo naši otroci, da so veliko bolji kakor pa v Clevelandu. Ker smo pa bili po dolgi vožnji precej trudni smo se okrog polnoči podali k počitku, ostale so še pokoncu moja mamica in Baštetova Francka kar do jutra, kajti imele so se za pogovoriti veliko o starj domovini in njenih mladih let v Jugoslaviji ketere sta preživeli v lepi vasici Zales, Sv. Trojica.
Drugi dan smo pa zopet nadaljevali z našimi pogovori, jedačo in pijačo. Pozneje smo skupno obiska-
li prvič družino Repovž, Weiland, družino Stare St. Catherines, družino Primožič Beamsville. Lepa hvala prijazni Mrs. I.Stare za sladko rumeno vince, (to je naša soseda po domače Hribcova.) Po obisku teh družin smo se peljali v Niagara Falls kjer so svetovno znani krasni vodni slapovi, pri kateri krasoti se res človek navžije krasne vodne narave.
Po posetu Niagara Falls smo se podali nazaj k Mrs. Zakrajšek v Stevensville. Med potjo smo obiskali tudi grob pokojnega Franka Zakrajška kjer mirno spi v kanadski zemlji. Vem da je žalosten spomin za vas ki ste tako rano izgubili svojega očeta in moža. Pač pa je že tako da nesreča nikdar ne počiva. Moj mož je pri tem omenil, da sta bila z pokojnim Frankom štiri in pol leta skupaj v prvi svetovni vojni, ali sta vse eno srečno prišla domov, pa ako ravno sta bila v hudih borbah, pri tem je še dostavil, prej ali slej pridemo tudi mi za njim.
Ko smo dospeli do Mrs.Zakraj-šek so se pa zopet začeli domači pogovori med katerimi smo imeli tudi dosti jesti in piti, kajti Fran-
reparacijskih obveznosti. Za nemško premoženje v tej državi se štejejo industrijska podjetja, naprave, ladjarstvo in drugo premoženje, ki je pripadalo nemški vladi in nemškim državljanom do an-šlusa v Avstriji po letu 1938, in premoženje iz investicij nemškega kapitala v razdobju od leta 1938. do 1945. Razen tega je bilo izrecno določeno, da naj se izroči nemško premoženje v zapadni Avstriji ZDA. Veliki Britaniji, Franciji in drugim zavezniškim silam, premoženje v vzhodni Avstriji pa Sovjetski zvezi za plačilo nemških reparacij.
Tako je bilo rešeno vprašanje nemškega premoženja v Avstriji. Gre sedaj samo za to, da sprejeti sklep zaveznikov ne bi ostal samo na papirju in da se ne bi delale umetne zapreke za izvedbo tega sklepa,
Vprašanje nemškega premoženja v Avstriji ni bilo rešeno na moskovskem zasedanju Sveta zunan-
cka se je zelo bala da ne bi bil kateri izmed nas sedel z praznim želodcem pri mizi.
Vožnja nazaj v Cleveland je bila lepa in hitra, dospeli smo že ob 11 uri domov. Ostalo mi pa bo v spominu kako smo imeli lep izlet in prijazno postrežbo pri Mrs. Zakrajšek v Stevensville Canada. Pri tej priliki se Ti najlepše zahvaljujemo za Tvojo postrežbo in prijaznost, kadar pa prideš v Cleveland bomo pa tebi in Tvojemu sinu Franku poskusili povrniti vašo dobroto in prijaznost. Končno pa tudi Tebi častitam ko si postala prvič stara mamica. Poklon tudi Tvoji hčerki in zetu Košmerl v Torontu ki sta postala srečna mama in ata. Pozdrav tudi vašemu stričku, naša Fanie je še huda na strica ko je nas tako na "fulal." Prav radi bi obiskali tudi Bočkov-
ga Franceta (Pirnat) in Toneta vitev skupne sovjetsko-avstrijske Modic, naša soseda Trojičana z petrolejske družbe na temelju Blok, ali ni bilo časa. Radi bi bili j enakosti. Toda ta načrt ni ugajal tudi obiskali družino škrabec v britanskim in ameriškim petrolej-Toronti na žalost tudi ni bilo časa. j skim monopolom, ki si skušajo Ako pa bodete brali te vrstice sedaj odkrito prilastiti avstrijsko vedite da Vas pozdravljamo vse nafto.
skupaj in ko pridemo zopet v j Do anšlusa so imele 95% akcij Kanado pa vas za gotovo obiščemo, j raznih petrolejskih družb s pravico Zakrajšek in Pirnat. I raziskovanja petrolejskih vrelcev
ske, ameriške, švicarske, belgijske in nemške tvrdke. Po anšlusu so Nemci prevzeli imovinske pravice vseh tujih tvrdk in niso temu nasprotovale ne ZDA ne Velika Britanija. Nasprotno so petrolejske družbe prodale večino svojih koncesij v Avstriji hitlerjevcem seveda z lepim dobičkom.
Med vojno, ko je hitlerjevska vojska zelo rabila nafto, je bilo mnogo nemškega kapitala vloženega v petrolejsko industrijo v Zisterdorfu. Ob koncu vojne je bila proizvodnja nafte v tem območju skoro 20 krat večja. Pripomniti je treba, da so Nemci polagoma odkupili večino akcij, ki so jih imeli Avstrijci do leta 1938.
Po potsdamskem sporazumu bi moral nemški kapital, ki je bil vložen v industrijo nafte v Zisterdorfu, pripasti Sovjetski zvezi. Kljub temu zahtevajo ta petrolejska polja zase bivši ameriški, britanski in avstrijski lastniki akcije, ki so jih ministrov zaradi stališča, ki jih bili prodali Nemcem. Zato so sta ga zavzeli britanska in ame- 1 po poročilih avstrijskega tiska že riška delegacija. Dejstva dokazu- v decembru leta 1946. začeli pojejo, da pravi razlogi nasprotova- • gajanje z avstrijskim Heinlom. nja ZDA in Velike Britanije, ki Pri pogajanjih sta zastopala pe -bi radi onemogočili sporazum o' ' nemškem premoženju v Avstriji,' nikakor nimajo korenin v njihovi plemeniti želji, da bi branili avstrijske koristi, pač pa se skrivajo za tem koristi ameriških in britanskih bančnih krogov ter industrijskih monopolov, v prvi vrsti petrolejskih trustov. V resnici je nafta jedro tega spora. Sovjetska vlada je bila pripravljena, ugoditi Avstriji in je predlagala ustano-
Družina
Cleveland.
v Avstriji pri Zistersdorfu britan-
Iz poslovilne zabave za tri bratske časopise
Iz Kirkland Lake nam pišejo: "V tem pismu pošiljamo $33.00, to je za eno obnovo v Jugoslavijo, a $28.00 za fond našim trem časopisom, Srbskemu Glasniku Novostim in Edinosti.
To je želja tovarišev in tovari-šic, kateri so to svoto zbrali na sestanku pri tovarišu in tovarišici Šaban, katera odhajata z drugo grupo v domovino F. L. R. Jugoslavijo.
V imenu sveta Kanadskih Južnih Slovanov smo vsem skupaj priredili v soboto 26. julija v prostorih S. K. Hrvatov poslovilni večer. Tovariš šahan je želel, da po-setimo njega v domači hiši v sredo 30. julija, da bo tudi on nas pogostil in nam želel srečen ostanek v tej deželi. Po vsem veselju in pesmi smo dali besedo našemu novemu predsedniku odseka SKS Josipu Maksič, kateri je med ostalim dejal: "Da. se moremo tako prijateljsko veseliti skupno Slovenci, Hrvati in Srbi se je potrebno zahvaliti našemu naprednemu, demokratičnemu tisku in našim zvezam, zato tovariši je potrebno pomagati našemu tisku in našim zvezam.
Moja želja je, da zberemo nekaj za časopise, kateri nimajo nikakr-
šnega drugega dohodka, kakor od nas delavcev."
Nato smo zbrali svoto 28 dolarjev od tovarišev kakor sledi:
Po $3.00: — Mitar in Mara Šaban.
Po $2.00: — Josip Maksič, Stje-pan Kasturin, Damjan Tintar, Mato Bruketa, Matija Otoničar, Mato Kovačevič, Josip Šegina, Ivan To-mac, Rako Radoman, Jovanka Bogdan, Toni Kezele.
Po $1.00: — Janko ' Valentič, Miha Radelja in Mrs. Markovič.
Vsem skupaj najlepša hvala, a našemu tovarišu in tovarišici šaban želimo srečno potovanje v Na- ri izkoristili okupacijo za razširi-
trolejske monopole Van Sickl in Spritzer. Zadnji je zahteval od ministra Heinla naj se v Avstriji izda zakon, ki bi dajal pravico do dolgoročnih koncesij v Zisterdorfu onim tujim tvrdkam, ki so imele do leta 1938. investicije "v avstrijski petrolejski industriji. Razen tega so zahtevali zastopniki petrolejskih trustov odškodnino, da bi nadomestili izgube, ki so jih po svojem zatrjevanju pretrpeli v Avstriji med vojno. Trgovinski minister je zagotovil zastopnikom petrolejskih monopolov, da si bo avstrijska vlada na vso moč prizadevala varovati koristi tujih imetnikov.
Na ta način so petrolejski monopoli dobili od avstrijskega trgovinskega ministrstva obljubo, da jim bo dalo ministrstvo koncesije v Zistersdorfu. Vendar je bilo sklenjeno, da se ta obljuba izpolni malo kasneje, da ne bi mogli tudi Rusi zahtevati koncesij.
Zahteve britanskih in ameriških pristojnih činiteljev za spremembo potsdamskh sklepov o nemškem premoženju v Avstriji in zavlačevanje podpisa avstrijske mirovne pogodbe je torej mogoče najlažje pojasniti z načrti ameriških in britanskih petrolejskih interesentov, ki jih bode v oči nafta v Zistersdorfu.
Ker so ameriški monopoli dobili ugodne pogoje za poljubno uve-ljavljenje svojega vpliva v Avstriji, je kaj naravno, da skušajo preprečiti pravilno rešitev problema nemškega premoženja in tudi sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Na vse načine se trudijo, da bi pridobili na času in v največji me-
so novo Jugoslavijo.
Damjan Tintar
KAMIJONI JUGOSLOVANSKEGA IZDELKA V PROMETU
Beograd, (WNS) — Novi Jugoslovanski tri tonski tovorni auto-mobili so prvovrstni, kakor je pokazala preizkušnja 1.000 milj dolga vožnja po najgrših potih, brez vsake večje nezgode.
Tovorni tri tonski automobili so prvi izdelki, ki so bili izdelani v Jugoslaviji. Ob istem so bili dani prometu tudi doma izdelani žele-žniški vozovi.
tev in utrditev svojega oporišča v Avstriji, ki bi jo radi popolnoma podvrgli svoji nadoblasti.
Ameriška politika v Avstriji, ki jo podpira Velika Britanija, zastopa koristi monopolov in pojasnjuje sedanje stališče ameriških in britanskih zastopnikov v komisiji, ki naj bi razpravljala o nerešenih členih avstrijske mirovne pogodbe. Ta politika je v nasprotju s koristmi avstrijskega naroda, ker uničuje gospodarstvo te države in ograža neodvisnost in suverenost te države. To politiko je treba obsoditi tudi tedaj, če gledamo nanjo s stališča interesov miru in varnosti."
Mihec je še premlad za progo
Bila je še zima, ko je tretješolec Mihec pri brskanju po časopisih
naletel na vest da bo mladina tudi
>
letos prijela je krampe in lopate in zgradila nekaj velikega. Tam je pisalo, da bodo izsuševali Ska-darsko jezero, da bodo spet gradili progo itd. Že lani je Mihca pestilo, da se je prijavil v kolonijo ob morju, ko pa je bilo že prepozno, je zvedel, da so tudi njegovi vrstniki, mlajši, kakor je bilo predvideno, šli gradit progo Brčko-Banoviči. To si je dobro zapomnil in se trdno namenil, da ga letos nikakor ne bodo ukanili.
Mihec je namreč še po vseh pravilih starostnih mej pionir, ne pa mladinec in mu torej manjka tista osnovna pravica za šamac -Sarajevo: zadostna starost. Medtem ko je tuhtal, kam bi se odločil, ali sem ali tje, in je končno zmagala proga šamac-Sarajevo, se je odločil, da si bo drugo točko pravice — zadovoljiv uspeh v šoli — vsekakor priboril. Da bi se pa še bolj zavaroval, se je sklenil Specializirati. Pridružil se je sa-niteti in postal najbolj reden tečajnik sanitete za progo. Saniteta mu je postala najmanj toliko mila kot "Šamac".
Zaradi svoje nehotene in nezakrivljene "manjvrednosti" po datumu rojstva, je kljub obem zgoraj navedenim varnostnim ukrepom poostril svojo budnost v šoli, kdaj bo prišel čas, ko bodo "pobirali" prostovoljce. Medtem je na svojo pest agitiral med sošolci za progo. Končno so težko pričakovane prijavnice priromale tudi v Mihcev pionirski razred in ko so drugi še oklevali, bi ali ne bi izpolnili prijavnico jo je Mihec odločno izpisal in podpisal. Takrat je še mirno spravil v žep ščipanje svojih tovarišev, češ, kaj boš reva na progo silil, ko si premlad! Zadovoljil se je s tem, da jih je v svojo dušo zaprl kot "zabušante", v srcu pa mu je gorela vroča želja, da bo "potrjen".
V takem razpoloženju je dočakal konca šole. Uspeh je bil prav dober. Z vso vnemo se je odzval pozivu mladine, da pomaga pri pripravah za njen kongres. Sprva je nekaj pleskal, potem nekaj rezbaril, tekal sem in tja, bil točen, hodil pozno, že skoraj ponoči domov — in seveda: bil je srečen in ponosen. Potem je še nastopil na štadionu, vesel svojih mladinskih hlač in rdeče rute, itd. Ni bilo kaj reči — Mihec je postajal Miha.
Tako se je Mihec 16. junija "s spremo" napotil v brigado. Blazino, s katero mu je hotela mati omehčati začetne trdote — povedal je, da bodo spali v telovadnici na tleh — je odklonil s pripombo:
"Kaj si pa bodo o meni mislili?
In čeprav je prihajal še domov po to in ono, blazine ni vzel, dasi je ugotovil, da so tla zares trda in gojzerice slabo zglavje. Tudi okolnost, da kuharica še ni prišla v brigado in da je jed še malo šepala ob globokem kotlu in spretnosti neizkušenih mladink, ga ni motila. Modro je ugotovil, da se bo že še uredilo, ko se bodo vsi zbrali. Ves prašen in črn je s svojo brigado tekmoval v Zalogu, kdo bo naložil več tračnic. Nalagali so jih za progo šamac-Sara-jevo in že tu daleč od proge, so se začeli kosati. Tovarišija se mu je priljubila, v brigadi je našel nov dom, novo družino.
Delali so, hodili na kopanje, imeli politične ure, na katerih se je Mihcu zasvitalo, zakaj se v resnici v Grčiji tepejo, čeprav je vojne konec, ob večerih pa se je Mihec naučil tudi prvega plesa. Pri tem je bil začuda bolj v zadregi kot pri zamotanih političnih vprašanjih.
O prvi nesreči v brigadi — tračnica je nemilo pobožala eno izmed tovarišic po nogi — se je Mihec strokovnjaško kritično izrazil — in s tem izkihal svojo nevoljo, da mu je zgodnji vpoklic prekrižal njegov račun, da napravi še "globlji" sanitetni tečaj in tudi izpit, na kar je bil v prijetni tovarišiji skoraj že pozabil. Kakor zdravnik, ki uživa v "lepem" primeru bolezni, ki je nasprotno za prizadetega samo nesreča, tako se je Mihec z ze-lenjaškim strokovnjaštvom začetnika vrtel okrog tiste poškodovane noge tovarišice, ki je pod večer z burovim obkladkom na potolčeni nogi brez komplikacij zaspala, če izvzamemo to komplikacijo, da so ji namesto tekmovanja odredili počitek za par dni.
No, na Mihca pa so ob tej nesrečni nogi postali pozorni in kakor pravi pregovor, da je eno enemu v nesrečo, drugemu pa v srečo, tako je bil Mihec tisti, ki je ob nesreči drugega našel svojo srečo. Po dogodku s potolčeno nogo je v vnemi, da bo v brigadi zdravstveno šlo vse v redu, spet začel vsak prosti hip vtikati nos v tiste knjižice, ki jih je dobil v sanitetnem tečaju Rdečega križa. Mihčev hi-
konjiček saniteta ni ušla vodstvu, pa so ga odredili za četnega sani-tejca in ga poslali spet v tečaj. Tam se je pojavil z edino skrbjo, ali bo tudi zmogel, kar pričakujejo od njega, sicer pa spet za eno stopnjo pomirjen, da jo bo nazadnje le priribal do Šamca. Saj zdaj je postal iz prostovoljnega sanitejca že določeni sanitejec.
Potem je prišlo brigadno cepljenje proti bolezenskim nevarnostim in zdravniški pregled. Ker je Mihec že po naravi nezaupen, je tudi od zdravnika zahteval izrecno izjavo, da je "sposoben za vsako delo na progi", preden je potem vendarle pomirjen odšel.
Ta večer je Mihec prvič po nekaj mesecih mirno in sladko zaspal na tleh svoje kasarne — kakor je imenoval šolsko telovadnico — in gojzerji ga niso več žulili v deško glavico.
Toda sreča je bila kratka.
Jutranji zbor, ki je sledil temu večeru pomirjenja, ga je tako rekoč vrgel ob tla. Se pravi dobesedno: v stroju je Mihca izneverila vsa možatost nastajajočega Mihe, kakor smrkav deček, kar je še v tem in onem oziru zares bil, je na. kremžil v debele gube svoj obraz in iz oči so mu pritekle debele solze po skremženih licih — kajti njega in še precej drugih so potegnili iz vrste in jih zaradi nezadostne starosti izločili iz brigade. Ne vnema, ne saniteta, ne zdravnikovo zagotovilo niso zalegli. Mihec je z našobljenimi ustnicami lovil debele solze in jih dobesedno požiral. Svoje možatosti se še spomnil ni ob užitku tistih, ki so ga dražili z "revo" za njegovo mladost.
Tako je bil zaljubljen v svoj Šamac, da še slišal ni dobro, da ga niso docela "škartirali", kajti dodelili so ga Slovenski mladinski brigadi za delo v Kočevskem Rogu. Zanj se je podrl šamac in z njim njegov svet. Prezrl je tisto novo možnost in začel begati naokrog in loviti možnosti, da se še kam prilepi za svoj šamac. Tako je iztuhtal "Kajuhovo" kulturno delovno brigado, ki svojih rekrutov ni merila samo po starosti, temveč tudi po "kulturni uporabnosti". In Mihec je znal tudi peti. Sicer je bil pa pripravljen delati kar vse, kar bi od njega hoteli. In brigada "Kajuh" ga je res sprejela. In da ste videli Mihčev obraz, ki se je od radosti razlezel kot maslo ob soncu, ko ga je objetega za ramo odpeljal komandant Kajuhovcev v svojo brigado in kako mu je dobro delo, ko ga je tam vpeljal kot novega tovariša!
Spet je bil "tovariš" borcev za izgradnjo proge šamac-Sarajevo!
Tako je s Kajuhovci zadovoljno pokosil svojo porcijo, potem se je z njimi okopal na Špici, a ko se je pozno popoldne osvežen vrnil v "kasarno" — nad Ljubljano so se prav tisto popoldne zbirali preteči oblaki in nedeljski sprehajalci in izletniki so krožili z dežnimi plašči in dežniki — je v Mihca zares treščilo; se pravi: vrniti se je moral v Slovensko brigado.
Udarec je bil hud, toliko, da se Mihec ni sesedel.
Ni kazalo drugo: Mihcu, temu vnetemu brigadirju, je bila potrebna resna politična ura. Nekako takole: fant, bodi pameten, saj je na vseh koncih države isto, povsod delaš za domovino, Roška cesta, ki jo boš gradil s Slovensko brigado, bo prav tako z lesom, ki bo šel po njej, zalagala našo industrijo kakor proga Šamac-Sarajevo z rudo. To je današnja njena vrednost. Z zgodovinskega vidika pa je Kočevski Rog prav toliko vreden kot tla prvega jugoslovanskega upora — Bosna. Tam, kjer boš tolkel avtomobilsko cesto, da bomo pocenili dovoz bogatih lesnih zakladov iz Roga, so tla posvečena s krvjo slovenskih partizanov, tam je naše prvo osvobojeno ozemlje, tam, kjer boš po napornem dnevnem delu pokojno zaspal, so ranjeni borci junaško prenašali rane, skriti pred sovražnikom v težko prehodnih predelih Roga.
Mihec je nemo poslušal in kimal. Kimali so tudi drugi "izobčenci", ki so se z enim ušesom pridružili tej pridigi.
"A, če je tako, potem — seveda", je zaključil Mihec to politično pridigo. Bil je pripravljen, da krene v Rog. Obraz pa se mu je zjasnil šele, ko so mu prorokovali, da bodo verjetno po preizkušnji pri delu v Rogu pobrali prostovoljce za — Šamac.
"Fantje gremo! Potem se bomo pa javili!"
"Gremo!" so poskočili tudi drugi.
In zjutraj so vedri in polni upanja krenili v Rog, odločeni, da tam krepko pljunejo v roke in tako zadoste novi preskušnji za izpolnitev svojih sanj.
Nina.
Slovenski Poročevalec.
Memorandum Re: Dr. Mlad en Giunio - Zorkin
(Continued from page 1.) of this group has established itself in Canada where it operates today with contemptuous disregard for the sacrifices suffered by this nation during those five terrible years of hardship, privation and bloodshed which alone made possible the defeat of their Nazi allies and victory for the United Nations.
The record of only one of their leaders, Dr. Mladen Giu-nio-Zorkin, should suffice to disclose the true character and aims of the Croatian Peasant Society.
This man, who was only recently imported into Canada, for two years served as captain in the armed forces of the notorious Croatian Quisling, Ante Pavelich. Following the Italian surrender in 1943, several of Pavelich's units deserted to the National Liberation Movement in order to escape punishment for their crimes, and among these was Dr. Zorkin. Within eight days, however, Dr. Zorkin suffered a slight accident requiring temporary hospitalization. He used this opportunity for deserting the Nazi-occupied zone of Italy where he immediately resumed his operations in the service of the Third Reich. Today he is politically active in Canada, and with the same programme.
Dr. Giunio-Zorkin speaks in this country for that fraction of the former Croatian Peasant Party which retreated jointly with the Hitler forces during their route from Yugoslav soil in 1945. This fraction, led by Dr. Vlatko Matchek, was the same group which signed the treacherous Vienna Pact with Hitler under which Yugoslavia was handed over to the Axis. Dr. Giunio-Zorkin speaks for the party whose leadership collaborated with the Quisling regime of Ante Pavelich and which for five years before the war conducted both secret and public negotiations with the Axis for the armed invasion of Yugoslavia.
The party for which Dr. Zorkin pretends to speak, however, has no counter-part in present-day Yugoslavia. The Yugoslav Republican Peasant Party is today a loyal and patriotic party
with full membership in the coalition government which today governs that country. Its membership long ago renounced the splinter minority of fascist and quisling elements which crept into its ranks and sought to subvert its programme to the end that Hitler might triumph. Today Zorkin owes allegiance to, and receives homage from, that scattered band of international war criminals who strive everywhere to undermine the people's democratic unity and once ag£in to plunge the world into war. Only through such an eventuality do these war criminals hope to restore their shattered fascist rule.
In Canada their chief target is the unity of the Canadian people. For this reason they have singled out our democratic and united organization for their slanderous and disruptive activities.
The most recent example of their subversive conduct was their campaign in connection with the unfortunate death of Jacob Drobnich. Mr. Drobnich was a member of that intrepid group of Canadian Yugoslavs who returned to their native land recently to aid Yugoslavia in its magnificent reconstruction programme. He died on board the S. S. Radnik during his first day at sea and was returned to Canada for burial. Constable Letroux and Dr. Raoul Boulan-ger, the coroner at Rimouski, where Mr. Drobnich was buried, both declared death was due to natural causes. The official death certificate, signed by Dr. Boulanger who examined Jacob Drobnich at the request of the ship's captain, stated his death was caused by "ashma cardial arteriosclerosis." Yet Dr. Zor-kin's group saw fit to level a number of unfounded charges against our organization and tried to deceive the public into believing his slanderous inventions. We are happy to add, however, that inspite the damage done short shrift was made of these deliberate fabrications.
The operations of Dr. Zor-kin's organization, which holds no candate from any serious group in our nation, which draws its inspiration from foreign fascist bodies and whose sole political aim is the disrup-
PORT ARTHUR, 0NT.
VSI v RED PARK na PIKNIK
V nedeljo 17. augusta prireja SKJS in mladinska organizacija v Red Parku skupni piknik, kjer bo veselja za stare in mlade. V slučaju dežja je na prostoru dosti strehe, da bodo gostje suhi, a za suha grla pa dosti mokrote. Za brhke noge bo igrala naša orkestrta.
Autobus bo vozil kot po navadi.
Na piknik vabi .....................................................Odbor
VELIČANSTVENI MLADINSKI PIKNIK
PRIREJEN PO ODSEKU C.S.Y.F. TORONTO
se bo vršil na VASO OGNER-jevi FARMI
v
NEDELJO dne 10. AUGUSTA OB 1. uri popoldne
Na programu bo: Ples, govorniki, plavanje, okrep-čila itd.
To bo največja manifestacija napredne južno-slovan-ske mladine v Toronti.
Busi bodo vozili ob: 9. — 9.30 in 10 do 10.30 od ma kedonsko-bolgarske hall-e na 386 Ontario St.
Prevoznina: $1.25 povratno, za vsako osebo.
Potokaz: Vozi po Yonge St. severno in nadaljuj po cesti št. 7 (Highway No. 7), pazite dobro na napise na križiščih ceste in z kamnom posuto cesto gravel road kmalu za Locus Hill-om.
V slučaju dežja, se bo piknik vršil na 386 Ontario St.
Začetek tudi ob 1. uri popoldne.
tion of our democratic unity, gravely imperils the freedom and strength of our Dominion.
We strongly urge upon your department, therefore, that an investigation of the activities of this man, Dr. Mladen Giunio-Zorkin, be undertaken immediately. We also urge an investigation into the record of a self-confessed murderess, named Vera Potkonjak, at present residing in Windsor, and brought into Canada only a few months ago. We are convinced that such an investigation will disclose a shocking situation warranting the most drastic measures on the part of the Dominion government.
TRI ČETRTINE POSOJILA PORABUENEGA
Veliki piknik treh bratskih zvez v Montrealu
Organizacije treh bratskih zvez prirejujejo veliki skupni piknik v nedeljo dne 10. augusta na starem poznanem kraju "Ville La' Salle", kjer so se vedno držali naši pikniki.
Piknik je namenjen v počast prihoda naših povratnikov iz vseh krajev Kanade v Montreal, kjer se bodo ukrcaii na parnik "Radnik" ter odšli v domovino. Ves čisti dohodek od tega piknika,, pa je namenjen za naše tri bratske liste; Edinost, Novosti in Srbski Glasnik.
Na pikniku bo, kakor vedno; na ražnju pečena jag-netina in vse kar je potrebno z jagnetino. Na pikniku bo govoril tudi eden od izvršnega odbora SKJS iz To-ronto.
Oni Jugoslovani, kateri so že prišli in kateri bodo še prišli v Montreal, a jim ni znano, kje se nahaja prostor piknika, naj se obrnejo na Jugoslovanski dom, kjer bodo dobili vsa navodila.
Jugoslovani Montreala in okolice,, poslovimo se primerno od naših povratnikov s tem velikim izletom.
Skupni odbor treh Zvez
Washington, (BUP) — Britanci so porabili nadaljnih $300,000.000 posojila iz blagajne Združenih držav. To je $700,000.000 izvleče-nega posojila samo v juliju v enem mesecu. Ostala je samo še ena miljarda od $3,750,000.000 skupnega posojila.
Ni bilo uradne izjave čemu se je zadnji mesec potegnilo toliko posojila. Ko je bila sklenjena pogodba, se je mislilo, da se bo posojilo rabilo skozi dobo treh let. Sedaj se je pa potegnilo tri četrtine posojila samo v enem letu.
JUGOSLAVIJA NAJPRI-VLAČNEJŠI KRAJ ZA TURISTE V VZHODNI EVROPI
Beograd, (WNS) — Jugoslavija je postala najprivlačnejši kraj v vzhodni Evropi za turiste. Poleg več tisoč turistov, ki se že nahajajo v deželi, so prispeli štirje posebni vlaki iz Madžarske 2. augusta. Iz čehoslovaške se je pa priglasilo 5.000 turistov, ki nameravajo poletne tedne preživeti v jugoslovanskih krasnih letoviščih ob jadranski obali ali v krasnih planinah Slovenije.
Večje število angleških turistov se je tudi prijavilo za prihod in še je za njih rezerviralo udobnosti koncem julija in v začetku augusta, kakor poroča "Putnik", jugoslovanska turistična organizacija.
BELGRAJSKI TISK O OBISKU G. DIMITROVA V JUGOSLAVIJI
(Iz prve strani)
rati v teh predsodnih letih.
Vodeč izgradnjo nove demokratične Bolgarije — naglaša Dedijer — je Dimitrov izpolnil talent velikega državnika in dalekovidnega politika. Brez dvoma, da je njegova osebnost zagotovila in še jamči tako hiter in vsestranski razvoj narodne republike Bolgarije. Gradeč Bolgarijo kakor narodno državo je on dal veliki zgodovinski doprinos grajenju bratskih od-nošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo, izgradnji bratstva slovanskih narodov na čelu z velikim ruskim narodom.
Srečanje med Georgijem Dimit-rovom in maršalom Titom — zaključuje Dedijer — bo prineslo še močnejšo politično, ekonomsko in kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo, odigralo veliko vlogo pri likvidiranju nemile preteklosti. Osebnost maršala Tita in osebnost Georgia Dimitrova sta simbol bratstva naših narodov, sta temeljno jamstvo, da se bodo odnosi naših dežel še globlje in trdnejše razvijali.
Timmins, Out.
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi v soboto večer 9.avgu-sta na 112 Balsam St. večerinko, pri kateri priliki nas poseti Gl. Pred. Z.K.S. Jože Miketič iz Winsor-ja.
Vljudno ste vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, kakor tudi bratje Hrvati in Srbi da nas posetite v veliki udeležbi na gori omenjeni večer.
Za vso postrežbo udeležencem skrbi.
Odbor. M. Plut, taj.
Pol Arthur, Ont.
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov skupaj z odsekom Kanadske Jugoslovanske Mladine bo priredilo skupni piknik 17. augusta na dobro znanem mestu Red Park.
Posebni autobusi za prevoz na piknik bodo postajali na vogalu Bay in Secord Se; Wilson in Court, Tupper in Court, Van Hörne in Cumberland, Marion in Grenville Ave. Cena prevoznini do parka tja in nazaj*bo 25c. po osebi.
Prvi autobus bo odpeljal iz Bay in Court ob 12.30, drugi z ravno istega mesta ob 1.30.
Za dobro postrežbo vam jamči skupni,	Odbor
gllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllM|{||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII|i
| PESEM GORA |
...........................................................................................
MIŠKO KRANJEC
Maks je poslušal in si ni mogel kaj, da se ne bi bridko nasmehnil. Zato ker je čutil, da pri vsem tem nekaj ni v redu. On je hotel samo pomagati. A kam naj gre s temi ljudmi ? Saj ne more nikamor, ostal bo v svojem kraljestvu na Mrtvi Gori. Toda bilo mu je nekam grenko pri duši, ko je gledal te kmečke ljudi, ki naj bi imeli v sebi vero in zanos, da pojdejo branit domovino, vero in zanos, da jo gredo branit prostovoljno, iz sebe. In da iščejo tega potrdila tudi pri njem. . . „ da, tudi pri njem so iskali vsega tega in niso mogli videti, kako je v njem vse prazno. Bilo ga je sram. Toliko vsega je vedel, medtem ko so Oni bili preprosti ljudje, ki so o domovini komaj da kaj slišali. Od kod v njih vera in volja? In kako, da v njem ni tega?
"Z Maksom grem," je dejal eden, ko je za čas nastal premolk in ga je pogledal, kakor bi hotel prositi,, naj pove vsaj eno samo besedo.
Turk se je ozrl po Maksu: tudi njegov pogled je prosil, kakor bi mu hotel reči, naj zdaj ne odkloni.
"Prav," je dejal naposled, "samo eno rečem, kdor bo izdajal, s tistim bom sam opravil." Nekaj trdega,, hladnega je bilo v tem in tisti trenutek mu je bilo nadvse žal, da je bil tako govoril tem preprostim ljudem. Z obraza jim je bral, da jim ne bi prišlo na misel, da bi šli izdajati, da so prišli s poštenim srcem in bi odpovedali morebiti samo v mukah, čemu potem ta surovost? Ko bi vendar moral on nje iskati, ne pa, da oni prihajajo k njemu.......
"Maks," je tedaj rekel Matevž Bregar, tisti, ki ga je Maks od nekod poznal. "Nismo učeni ljudje, toda pošteni smo. Izdajalca ni med nami. Prišli smo, ker sami vidimo, da drugače nikamor ne pridemo. Dovolj imam skrivanja. Rajši padem, kakor pa bi se samo potikal okrog in čakal, ali bom odnesel zdravo kožo, ali pa me kje ujamejo. Če že moram umreti,— in ako me ujamejo,, me bodo tudi ubili —, potem je bolje da umrem z zavestjo, da sem tudi sam koga ubil in tako storil vsaj malo dobrega. Tako mislimo vsi. . ." Zdelo se mu je, da bi hotel še mnogo povedati, pa mu je zmanjkalo besed. Nekaj je zmigal z rokami, se ozrl po tovariših in obmolknil.
"Prav," je odvrnil tiho Maks in hotel s tem popraviti svojo ostrost in nerodnost, "bomo pa začeli. . ."
"škoda," je dejal tedaj močan, plečat kmečki fant, Miha Lukež, ki je govoril zelo počasi in ki je bil skoraj že leno miren, "da nismo začeli že prej. Marsikaterega Švaba bi bil že podrl."
Eden od fantov se je nasmehnil Mihi. "Jih še kar dovolj čaka, ne bodi v skrbeh zastran njih. . ."
čakalo jih je še mnogo, boji so se bili še blizu Stalin-grada,, boji so se bili po vsej Jugoslaviji in skupina, ki sta jo vodila Turk in Maks, se je šele pripravljala za naskok. Te "priprave" zdaj niso dolgo trajale. Po nekaj dneh je Lukež, vrnivši se iz zasede, ki so jo napravili trije od skupine, mirno, a z nekim obžalovanjem povedal:
"Škoda, samo eden je padel. . . Povrhu pa bi še mene kmalu zadelo. Mislim, da mi je, prase, suknjo prestrelil."' Izkazalo se je, da mu je krogla posnela tudi kožo, kar pa je dognal šele pri pregledu. "Zato pa me je tako skelelo spotoma. . ."
V dolini je ponoči oživelo streljanje, ljudi je spet prevzel preplah. Zdaj so že slutili, da vse to ni Maks, ali pa da vsaj ni sam. švabi so spet koga pobrali in ga odpeljali v taborišče. Stikali so po hišah, včasih so se kolone pomikale v gore,, toda od tam niso privedli tistih, ki so jih iskali. In v dolini ponoči ni prenehalo pokati.
Nekega večera je Turk privedel k Maksu novega človeka.
Za Maksa ni bil nov in nepoznan. Ko se je ozrl v njegov obraz, se je začudil. Ni mislil, da bi tudi ta šel v gore. Za trenutek sta se gledala. Tudi on ni pričakoval tega srečanja. Turk mu ni bil povedal, s kom se bo sešel.
"To je Flajs Lov.ro," je dejal Turk, ker ni bil opazit njunega pogleda.
"Midva se že poznava," je odvrnil došli. "Samo menda nisva mislila, da se bova srečala, kaj, Maks?"
"Zares", je dejal Maks. "Tebe pa nikakor nisem pričakoval tu. Rad bi vedel, kaj te je prignalo sem ?"
"Preprosta stvar", je rekel Flajs. "Svabom nisem hotel v kremplje,, kakor jim nisi hotel ti. Ljubše so mi gore, kakor pa švabska krogla na vsem lepem."
"To ti verjamem," je menil Maks in se rahlo posme-hnil, samo ne vem, kakšne ideje naj bi te spravile navs-križ s švabi. Narodna, ali kakšna podobna menda ne?"
"So pač se druge ideje na svetu," je odvrnil Flajs. "Saj tudi tebe ni narodna pregnala v gore, česar menda ne boš trdil" ?
Turk je presenečeno strmel v ta nenadni spopad, ker ni prav nič vedel, da sta se Maks in Flajs že srečala, še manj, kako sta se srečala in kaj je bilo med njima. Zato je bil ta trenutek brez moči, kaj naj stori, kako naj uredi to stvar.
Medtem ko se je Turk potil,, kako bi zgladil to nenadno nasprotje, ki ga je čutil med obema, sta se ona oba za trenutek nehote zagledala v tiste čase, ko sta se srečala pri — Vidi.
Flajs je imel dva irazreda gimnazije, dasi je trdil, da ima štiri. Ne zaradi nesposobnosti, marveč kratko in malo zaradi — kraje in še drugih nerednosti je bil izključen. Vstopil je v bližnjem mestecu v trgovino in se tam kljub vsem malim krajam povzpel do pomočnika. Tega dolgočasnega in za njegovega duha ne uspešnega poklica se je naveličal in je začel "na svojo roko". S čim se je mož ukvarjal,, Maks ni vedel, ko ga je srečal, pa tudi nihče drugi ne, zakaj Flajs je vse storil, da bi svet o njem vedel čim manj, pa je rajši na zunanjost polagal vso pozornost. V nekem pogledu se mu je to tudi posrečilo. Nihče ni vedel, s čim trguje, ali sploh s čim se ukvarja, toda vsi so vedeli samo,, da spada med trgovske sloje, in to ne tiste navadne branjarje, temveč plava nekje v višjih krogih. Poleg vsega drugega, kakor se je zdelo, se je zadnja leta posebej ukvarjal z resno ženitvijo. Iskal je bogato nevesto.