PHIHOHSKI DHEVHIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Leto VI - štev la* /i c~7~7\ Poštnina plačana v gotovini |- „, * \1D// ) Spedizione in abbon. post. I. gr. Načela, ki jih navaja resolucija Jugoslovanskega odbora za obrambo miru, bodo postala temelj mednarodnega gibanja za mir. TRST, sreda 23. avgusta 1950 Cena 15 lir Povečanje proizvodnje v podjetjih FLRJ l\!ot/ atentat v Belgiji za energetiko in ekstraktivno industrijo fetov nagrad in prehodnih zastav najboljšim in zaslužnim kolektivom repu-sluh podjetij Ljudske republike Slouenije j- —- ^juustitj repuuime oiouemie - ulan odbora za obrambo miru za avo Massachussets Hugh Welton izjavlja, da bodo načela programa Jugoslovanka odbora za obrambo miru postala temelj mednarodnega gibanja za mir ijubuana ThdTi r2-c, ~ Pred- resorii ejR Slovenije in Uredbe „ 1,3 Poklani ^ zastuv •ljevi*nju Prehodr Vnirfvi F^zaslužnejšim de- pretrd0'11” V n^ihove tejboliš£IiT e - zastave kot Slavni ^l °ynim k«lektivom Slovenil Zyeze sindikatov ^ Sloien?!re5orni sveti vladč stave i„ j Je P-a prehodne za-sIužnim dP^arne nagrade «za-Wt lDymin kolektiven«. n>h koleni Prejme še 40 delov. §a odbo^ P*val° glavne-,^deljenih Skupen znesek 3 * Podje^g61? P0Uetju tega leta so Čd,,Tr-seiiko in eks' tk>vcčaia^lystrjJ° y Jugoslaviji « odst ,PrOUvodnio 23 preko ^ie leta p)49.erU na isto raz' *'ie *Z%jku Tanju-"e kiore .i Je ?a obrambo miru ltSnih Vpliv'16!* na Politiki inte. S 4? POdro*j Sovjet-sJS.ažna 2ab°dnih držav, ietske ?v voditeljev eze Proti Jugoslavi- LAKE SUCCESS, 22. — Današnjo sejo Varnostnega sveta •je predsednik Malik otvoril ob 15.15 in je sporočil1, da je Varnostni svet prejel v ponedeljek sporočilo zunanjega ministra LR Kitajske, ki zahteva, da se posluša njegovo mnenje meti razpravljanjem o korejskem vprašanju, obtožuje ZDA napada na Koreji jn v kitajskih vodah ter poudarja, da ne bo mogoče doseči ureditve spora brez (prenehanja vcjačlkih ,cVOrih' kale-It-j-. ^eson 1°. danes objavili, !Vis. Hrašami ' da "vaznost fien?ngW £ Priznavajo v ^°ki’u ?nz}'' Londonu, »a dn’sih PTe' C * Je Aayobodjles3 sveta«. O Tiziavil, da Veliic,, Japonska to- Vr^zraVtonOStLin da bl jKb^S^fJlhovopro- 0rrna , ■^iS^vniki tl da so odohr ! t koalicijskih v.,1 Adenauerjevo 4m*Šije q j1?21110 oborožitev 4 Za URtn *2eVCm na' e°.000 m!?u ' nejbškc moderno oborože- »r ?e včeraj. $5“ ^ ,č j ,Tr)en' 23 nafcerii«- J l7-. avgusta. ?■ da z argu- b| 1^1*, Zahodna Ncm-';ii! »le. da nev- kk^ve^mV^0dne.Neai- ?C»je Podpri Zahodi 3ile, Vzhodi O^^ivizT111 lelu verjetno arijskih !riie predstavniki t>^i s0 Se danes Iden® 2 Adetv * n* vprašanju Oherjevl '*ue^era- Voditelj s^iTa-Sss™ r. r Clmirv^.i c . . wu ^ a bi ča- ^il 'j ^°n BTv>lr,4lne(:inaro^Ile - u- ■°-romtano nm,- PTS eimPT(T'‘e Nemčije, :a4!*stano^S ne d -v h da °hoč®re7tano je pou-0 t?r?ve VoiLV da uslanovi- feba «n„ a- v,, v,, kinkat;6 ^ bi bi' vojake IMU l0 v Vzh h kakar Se ie Z1*0*11 Nemčiji«. >)lic^ho - - Je dejai von ‘ hciif kot mhodnp J*n ■ tlutež vzhodni biki ‘dena^icijs^ii Iremi predstav. ‘t- uc.*» V. ie odločno s Schu- upri vsaki vrsti vojske, dokler ne bo Nemčija enakopravna med .zahddnimi državami. Adenauer ni podal nobene izjave v zvezi s tem razgovorom, sklical pa je tiskovno konferenco za sredo zjutraj, Schumacher pa bo sprejel novinarje jutri popoldne. Funkcionarji ameriškega visokega komisariata v Frankfurtu so danes izjavili, da je sedaj ng dnevnem redu samo možnost ojačenje policije -posameznih «Iaendrov», katere število se mora zvišati na 10.000 mož. Isti funkcionarji so izjavili, da je treba upoštevati številne politične, vojaške ifi praktične strani vprašanja o udeležbi Zahodne Nemčije v obrambnem sistemu Zahodne Evrope. Danes se je V Londonu sestal gtalni svet atlantskega pakta. Bo seji so izdali poročilo, ki pravi, da so razpravljali o raznih ukrepal za pospešitev utrditve sploSne obrambe severnoatlantskega področja. V Vzhodni Nemčiji bodo izdelovali letala BERLIN, 22. — Tovarna letal v Dessau v Vzhodni Nemčiji, ki je poprej izdelovala letala tipa «N-Junkers», je dobila nalog za izdelavo štirih potniških letal v okviru priprav za ustvaritev lastnega zračnega ladjevja in upostavitev civilnega letalskega prometa. Te podatke je objavilo vzhodnonemško ministrstvo za gospodarstvo, četudi notsdamski sklepi izrecno prepovedujejo ustvarjanje zračnega ladjevja v Nemčiji. V Vzhodni Nemčiji bodo upo-stavili razen tega še centralizirano meteorološko službo, ki zajema celotno mrežo observatorijev meteoroloških postaj in inStitutov zg raziskovanje me-teoroloskih pojavov. Organiza- cija «Svobodne nemške mladine)) odpira osrednje letalske Šole v vseh petih pokrajinah Vzhodne Nemčije, katere obiskovalci so izključno pripadniki ljudske policije. Sklepi Arabske lige ALEKSANDRIJA, 21. - Politični odbor Arabske lige je sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, ‘da bodo države članice Arabske lige ostale nevtralne v korejskem sporu ali v katerem koli drugem takem sporu, ki ga bodo e-ventuelno predložili OZN in to vse dotlej, dokler ne bodo zahodno države sprejele zahtev arabskih držav. List «A1 Zamane«, ki objavlja to vest, našteva, da so arabske zahteve sledeče’ 1. Oborožitev arabskih držav, da utrdijo svojo varnost. 2. Zadovoljiva rešitev egiptskega vprašanja (umik Britancev s Sueškega prekopi ter združitev Sudana z Egiptom). 3. Rešitev palestinskega vprašanja ki naj bi bila sprejemljiva za pa. lestinske Arabce. vojsko, ki se zna boriti za ne-oavisnest dežele. Končno je M-diik pripomnil, da azij-ki narodi in n-roai dru. gm kontinentoy obsojajo ameriški napad in da vsak dan na tisoče ijuai piše Varnostnemu svetu in protestira proti temu napadu. Zaključil je s poudarkom, aa mora Varnostni svet takoj začeti razpravljanje o sovjetskem predlogu za mimo rešitev korejskega vprašanja ter cdreoiti prenehanje v^ja skih operacij in umik vseh tujin čet s Koreje. Govoril ie nato angleški delegat, ki je ciejal. aa ^rablja Sovjetska zveza pr(.'pa&...,do o jniru, zato da prikuje svoje prave namene in da je ta pro-^agattUa sestavili uti piiprav za napad. , V zvezi s položajem na Koreji je nato britanski delegat dejal, da bo marala mirna rešitev spera dokazati, da ((napad ne nosi dooička in da se komunistične vlade ne morejo več prepustiti te vrste nasilnim akcijam, ker drugače ne bo zlo za rešitev, ki lanko prinese milna naš razburkani svet«. Njegovo mnenje je, da bi vabilo severnih Korejcev, naj Se udeležijo debate, (tpetem ko jih je Varnostni svet priznal za krive na-pa-da, pomenilo povabiti zločinca, ki še vedno izvršuje zločin. naj poda izjavo pred sod-nijo, ki ga bo sodila?). Dodal je nato. da šele tedaj, «ko se bo zločinec podal ali bo aretiran, bo imel možnost govoriti v svojo obraimbo in pokazati, v pomanjkanju drugega, na in-spiratorja njegovih dejanj«. Zatrjeval je nato. da imperializem, kakor ga je označil Karl Mara, danes ne obstaja več; ker da je bil nadomeščen z odnosi, ki temeljijo na sodelovanju med posameznimi državami. la imperializem da obstaja samo kot strašilo, «čigar uporaba služi nekaterim oligarhijam, da se vzdržijo na oblasti«. Sledil je govor ameriškega delegata Austina, ki je pobijal sovjetske trditve, da severnokorejska vojska uporablja orožje, ki mu ga je prodala Sovjetska zveza pred umikom svojih čet z ohega ozemlja. Nato je v odgovor sovjetskemu delegatu izjavil, da so Američani v resnici izvršili investicije na Koreji, ter dejal, da so te investicije «cerkve, šole. bolnišnice, klinike itd.«. Nato je Austin primerjal sovjetske voditelje s Hitlerjem in dejal, da so tako eni”kakor prejšnji vedno uporabljali «tehniko yelike laži«. Dodal je, da uporablja danes sovjetski delegat isto tehniko. «ko zakriva svojo krivdo s tern, da obtožuje druge zločina, ki ga vrši Sovjetska zveza«. «Ce bi sovjetska vlada želela prenehanje sovražnosti na Koreji - je nadaljeval Austin — bi te lahko prenehale tudi danes. Zato želimo, dg bi sovjetski delegat razumel naše zgražanje nad tolikimi lažmi in nad očitno težnjo imeti mir kot navaden predmet razgovora«. Za Austinom je zopet govoril Malik, ki je izjavil, da bo na kratko odgovoril na opazke prejšnjih dveh govornikov. Te- daj ga je prekinil francoski delegat Chauvel. ki je zahteval, naj se seja odloži, ker je treba še prej prevesti na francoščino dosedanje govore. Zato so sejo odložili na petek. [milne socialistične slranlie LLRLIN, 22. — v vodstvu in med člar.i liberalnodemokratske stranke ter krščanskodemo. kratske zveze, kj bosta poleg Enotne socialistične stranke Nemčije in se udinja njenemu vodstvu, v Vzhodni Nemčiji, narašča odpor proti brezobzirnemu pritNk, 2 kj jja izvaja nanje Enotna socialistična stranka. Med večino članov osrednjega vodstva liberalnodemokratske stranke in njenim predsednikom Hamannom je prišlo do ostrih nesporazumov zato, ker menijo, da vodi Hamann popustljivo politiko do Enotne socialistične stranke Nemčije in se udinja njenemu vodstvu. Člani vodstva liberalnodemokratske stranke zamerijo Ha-mannu zlasti to, da rij ničesar ukrenil, da bi se pojasnila nedavna aretacija generalnega sekretarja stranke Stempla. Nastop članov .tujega vodstva proti Hamannu je podprlo članstvo,, ki ie nezadovoljno zaradi čedalje bclj brezobzirnih postopkov Enotne socialistične stranke. O TEL AVIV, 22. — Po treh tednih bivanja v Izraelu so iz Tel Aviva odpotovali igralci beograjske opere. Pred odhodom iz države jim je jugoslovanski poslanik v Tel Avi-vu priredil častni sprejem ki so se ga udeležili tudi številni krajevni umetniki. O LJUBLJANA, 22. — v Šempetru na Krasu bo kmalu dokončana gradnja sanatorija za tuberkulozne. V sanatoriju bo nrostora za 250 postelj. Prve bolnlke bodo lahko sprejelj prve dni oktobra. proti predsedniku, ki ga pa k sreči ni zadel. Napadalec je zbežal. Jugoslovanska nota bolgarski vladi BEOGRAD, 22,- — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je izročilo bolgarskemu poslaništvu v Beogradu noto v odgovor na bolgarsko noto od 21. aprila t. 1. Jugoslovanska nota zavrača poizkuse bolgarskega zunanjega ministra, da bi dokazal nekakšno preganjar-je bolgarskih državljanov v Jugoslaviji, ter poudarja, da Bolgari, ki bivajo v Jugoslaviji, uživajo iste. pravice kakor Jugoslovani. Dalje obžaluje jugoslovansko zunanje ministrstvo dejstvo, da se v bolgarski noti še nadalje postavlja vprašanje aretiranih bolgarskih državljanov, čeprav je vlada FLRJ že sporočila bol garski vladi vzroke njihove aretacije. Gre za nekatere Bolgare, ki so obtoženi protijugoslovanskega delovanja. Zavrača se tudi bolgarska obtožba o preganjanju in diskriminaciji egejskih Makedoncev, ki so pribežali v Jugoslavijo. Jugoslovanska vlada je stavila na njihovo razpolago 300 milijonov dinarjev. Še dva italij. lista na Reki REKA, 22. — Zveza Italijanov na Reki bo v kratkem začela izdajati diva druga lista v italijanščini ((Orizzonte« in en list za ženske. Sedaj izhajajo na Reki sledeči italijanski listi: «Voce del Popolo«, «Scuola nuova«, «Vie giovanili« in «11 Pioniere«. IZ SPOMINOV POK. TOV. VLADIMIRJA STOKE Pozno v jutro sem slišal Marušiča k i/e tulit qd m. Mene so zaprli v neko celico prati zraven one sobe, kjer so naju pretepali. Precej pozno v jutro, morda ob 9 ali Se pozneje, sem sliSal MaruSiCa, ki je tulil od bolečine. PriSel je on na vrsto-Potem so poklicali nekoga drugega. Zaradi bolečin po telesu sem se popravil na deski tako, da sem uho pritisnil k zidu in lahko 'slisal, kaj se dogaja v drugi sobi. Razločno sem slisal vpitje onega, ki je izpraševal■ Se vedno je bil tisti, ki je spraševal mene. Nič krika in premikanja na stolici, samo ploskanje udarcev. Potem ponovno tišina. Ker nisem slišal, kdo je na vrsti od naših, sem mislil, da je pod udarci onemogel in da ga sedaj spravljajo k zavesti. Nenadno sem zaslišal rteko vpitje na hodniku: «Lui. Miloš, ha riconosciu-to di aver messa lui la bom-ba». Ne vem, kako da je Miloš priznal, ne vem niti, kakšna je bila njegova izjava, toda po nekih okoliščinah se da z gotovostjo sklepati, da ni izdal svojih tovarišev. Z Miloševo izjavo je bil doseien cilj. Organizacija je bila odkrita in z njo glavni krivec napada na «Popolo di Trie-ste». Nekaj časa nato sta prišla k meni dva v celico in me začela tolaliti, češ da je sedaj vse končano in da so od-I krili glavnega krivca. Med- tem ko sta mi to govorila-so mi pregledali rane in prinesli nekaj gorke pijače. Dali so mi gorke obkladke in rane namazali z jodom-Nato so me odpeljali v avtomobil. kjer je sedel le Span-ger. Bil je zdelan huje od mene. Samega sebe pa itak nisem videl v obraz- Drial se je nekoliko pripognjen im videlo se mu je, da zelo trpi. Govoriti nisva smela. Razumel sem, da so ga udarili pod rebra in ga ranili v trebuh. Odpeljali so naju v Koper. Pred glavnim vhodom je stal ravnatelj zapora. Ko je izstopil komisar, ki naju je spremljal (na avtomobilu je bil tudi oni, ki naju je pretepal), je vprašal, če je le obedoval. «Da, sem, toda vi boste spravili tudi mene v zapor*. Gledal je na naju, nato je komisar nadaljeval: «Skoda, povabili bi te da nes, lov je bil izredno do ber». Iz tega se da sklepati da ravnatelj koprskega za pora ni vedel, kaj namera vajo napraviti iz nas ono noč in da nas je dal ven najbrle na lastno odgovor nost proti predpisom.. Dejstvo je, da jaz nisem pod pisal nobenega zapisnika koprskem zaporu, ne ko sem prišel, ne ko sem odšel. Tako sem bil v torek po poldne ponovno v svoji luknji pod zemljo. Izmučen in izčrpan sem bil, da sem se komai privlekel noter in ta koj st zleknil na slarr.vjačo. Zunaj sem imel vsaj zrak Stavka kanadskih železničarjev paralizirala ves promet v državi Vlada je nujno sklicala sejo parlamenta • Tudi v ZDA delna stavka železničarjev MONTREAL. 22. — Danes zjutraj se je začela splošna stavka kanadskih železničarjev, ker so propadla pogajanja za poravnavo spora. Delo je prekinilo 130.000 nameščencev pri železnicah, da podprejo svoje zahteve po 40-umem delovnem tednu z isto mezdo kakor za 48-umi delovni teden, kar bi predstavljalo zvišanje od 7 do 10 cents na uro. Družba «Ca-nadian Pacific« in «Canadian National«, ki sta pristali na 44-urni delovni teden brez znižanja mezid, sta sprejeli načelo petdnevnega delovnega tedna, nista Ra ga začeli izvajati, ker čakata, da se to načelo posploši v kanadski industriji. Ker ni bil mogoč sporazum, je prišlo do stavke. Prekinjena je tudi telegrafska in poštna služba in nekatere pomorske zveze, ki so odvisne od železnic. Isto velja tudi za številne velike hotele, kjer nameščenci tudi stavkajo. Stavka železničarjev je praktično ustavila ves železniški promet v državi. To je prva splošna stavka železničarjev v zgodovini Kanade. Tudi v ZDA so v nekaterih | krajih železničarji začeli stavko. Tako se je stavka začela na dveh važnih progah v Chicagu in Pittsburghu. Zaradi stavke v Chicagu ne dela 30.000 delavcev v jeklarnah. Družba «Carnegie Illinois Steel Corporation« je začasno odstavila, z dela 27.000 delavcev v jeklarnah v Chicago in Gary. Na progi ((Pittsburg and Lake Erie Railroad« stavka okoli 2000 železničarjev. Ta proga je važna za prevažanje železne rude in premoga med Pittsburghom v Pensilvaniji in Asstabula y Ohio. Posebno je važna za jeklarne «Jones and Laughlin Steel Corporation?) in ((United States Steel Corporation«. De Sica pojde v FLRJ BEOGRAD, 22. — Iz Beograda javljajo da je znani italijanski režiser Vittorio de Sica izrazil željo obiskati Jugoslavijo in še posebno filmske družbe v Jugoslaviji, potem ko bo dokončal film «Un nviracolo a Milano«. Kanadski vladni predsednik Louis St. Laurent je najavil takojšnje sklicanje parlamenta zaradi težkega položaja, ki ga je povzročila splošna stavka železničarjev. Vladn; predsednik ni dal nobenih pojasnil ukrepih, ki jih misli vlada pod-vzeti s tem v zvezi. PROCES V CSR proti visokim uradnikom PRAGA, 22. — Včeraj se je začel v Čeških Budjejovicah proces proti desetim visokim funkcionarjem češkoslovaških železnic. Med obtoženci je tudi dr. Jaroslav Zahourek, predsednik pri ravnateljstvu železnic v Plznu ter številni drugi svetniki in tehnični ravnatelji v istem vodstvu. Obtožnica govori o sleparijah v zvezi z graditvijo železniške postaje v Čeških Veienicah. BRUSELJ, 22. — Pravosodno ministrstvo javlja, da niso dovolili vizuma kapitanu VVesterlin-gu, ki je zaprosil dovdljenje za prihod v Belgijo. OBOBCEBE BOHBE111 VSEH 2B0 «111FBBHTE Glavni točki sta še vedno mesti Taegu in Masan -Američani nadaljujejo bombardiranja z veletrdnjavaml PRED NAPREDOVANJEM SEVERNOKOREJSKIH CET PO-SILJAJO OBLASTI JUŽNE KOREJE POLITIČNE KAZNJENCE V NOTRANJOST. KOREJSKA FRONTA, il. — Točki največje napetosti sta še vedno mesti TAEGU in MASAN. To noč na glavnem štabu ni nihče spal. Bitka se je P0-novno naenkrat vnela na vseh odsekih, vzdolž loka cele fronte, ki je nepretrgana in ki meri okrog 200 km. ((Minuto za minuto sem lahko sledil vse faze borbe na reliefni karti v glavnem štabu, na kateri so se nenehno premeščale rdeče in plave zastavice. Tukaj nismo mogli slišati hruma bitke, toda vznemirjenost ni bila nič manjša kot če bi bili v borbeni liniji« tako poroča vojni dopisnik na korejski fronti R. Loffredo. Severnokorejci so prišli v stik' s svojimi nasprotniki od severa do juga, vzdolž vseh 200 km. Borbe so bolj ali manj o-gorčene, toda vedno važne, kajti vsak meter nove fronte ima svojo važnost v sklopu vseh o-peracij. Okrog 10 milj vzhodno od Masana so Američani pridobili nekaj terena, ki sq ga včeraj zgubili. Severnokorejsko topništvo — nadaljuje dopisnik — je začelo streljati za hrbtom Američanom. Avtomobilska kolona, ki je bila poslana v pomoč, ni mogla doseči cilja, vendar je pomoe prišla in zavrnila severnokorejske čete. Pred nočjo so se osvobodili blokiranja, toda nekaj sto Severnokorejcev se je še nadalje vrtelo y bližini. To je bilo eno največjih tveganj Američanov y zadnjih olajšanj v sobi glavnega štaba. Izza Naktonga na osrednjem odseku se nadaljuje napredovanje Južnokorejcev severno od Pohanga, čeprav bolj počasi kot v preteklih dneh. Poročilo SEVERNOKOREJSKEGA GLAVNEGA ŠTABA pravi, da so severnokorejske čete udrle v ameriško obrambno črto zapadno od Masana na južni obali Koreje ter da nadaljujejo svojo ofenzivo proti enotam 25. ameriške divizije in proti mornariškim strelcem. Vzdolž cele fronte — pravi poročilo — so severnokorejske čete zadale Američanom in četam Singman Reja težke udarce, ki nudijo še nadalje ogorčen odpor ob podpori letalstva in mehaniziranih oddelkov. Na nekih' odsekih so Američani poskušali s protinapadi, ki so pa bili odbiti, pri čemer so utrpeli hude izgube. Poročilo dodaja, da so bilj pogo-deni v zraku štirje ameriški lovci. Opoldansko poročilo GLAVNEGA ŠTABA gen. Mac Arthurja pa pravi, da so veletrd-njave bombardirale Congin, važno pristanišče in industrijsko središče na vzhodni obali Severne Koreje blizu 40. vzporednika. Veletrdnjave sp odvrgle 500 ton bomb pri čemer so uporabili radar. Zgodilo se je prvič od začetka vojne, da se je neki višji severnokorejski oficir predal južnokorejsldm četam. Podpolkovnik CQNG DON G UK, po dneh, hkrati pa eno največjih I veljnik topniškega polka 13. severnokorejske divizije je prešel linijo severno od Taeguja in se predstavil poveljniku 11. južnokorejskega polka ter izjavil, da se hoče predati. Agencija AFP javlja, da je podpolkovnik izjavil, da je pripravljen boriti se za Južno Korejo, ker da se dva njegova brata borita v južnokorejski armadi. Podpolkovnik je dodal, da A-meričani razpolagajo s tako ogromnim letalstvom in topništvom, da bodo prav gotovo zmagali v tej vojni. Podpolkovnika novinarji ne morejo še in-tervjuvati. ker ga bodo prej zaslišali predstavniki ameriške tajne službe. Poročajo iz Tokia, da so prepeljali z letali od začetka vojne pa do danes s Koreje 2838 vojakov in oficirjev, na Japonsko. Razen 800 bolnikov, ki imajo vročino ali pa ki so laže ranjeni, so vsi ostali vojaki bili v vojni ranjeni. Poročilo dodaja, da so z letali nato prepeljali težje ranjene iz Tokia v ZDA. Poročajo tudi, da bo francoska vlada poslala bataljon vojakov na Korejo. Bataljon bo sestavljen od poklicnih vojakov. Medtem pa — kot smft že pisali — je vlada že prejela številne prošnje prostovoljcev. Neki predstavnik ameriškega vojnega ministrstva je danes izjavil, da kljub hudim izgubam Severnokorejci še vedno lahko vršijo nevarne napade. Dejal je, da je pričakovati te napade in dodal; ((Dejansko je sovražnik prejel nedavno pre- cejšnja ojačenja«. V VVashingtonu je Louis Johnson, tajnik ministrstva za obrambo izjavil, da bo korejska vojna končana šele v februarju leta 1951, če ne bo nikakršni1- sprememb v načrtih glavnega poveljstva, da je treba odgnat, Severnokorejce samo do 38. vzporednika. To predvidevanje datira od 25. julija in je bilo dano podkomisiji za proračun v ameriškem parlamentu v trenutku, ko je Truman postavljal zahtevo po naknadnih kretjitih za deset milijard in pol dolarjev. Pred to podkomisijo so dali izjave Johnson in ameriški vojaški poveljniki, objavljena pa je bila šele danes. _ Druga predvidevanja pa kažejo, da bo korejska vojna dala Združenim državam Ameri-ke vojskb z 17 divizijami, z aviacijo 69 skupin jp pomorskimi enotami 23 nosilcev letal raznih.tipov. Med poročanjem je admiral Scherman, šef pomorskih operacij izjavil, da bi bilo napad mogoče preprečiti ali zaustaviti kaj hitro, če bi bile ZDA tedaj imele na Daljnem Vzhodu večje sile. «Ce bi imeli močnejše bro-dovje in osnovne divizije na Japonslcem in če bi osnovne divizije na Japonskem bilg popolne, težave ne bi bile tako velike in mi bi lahko napravili več v primeru napada na Koreji«. Republikanec Albert Engel pa mu je potrdil, da bi v tem primeru verjetno ne prišlo do napada. 1 Tu me je mučil neznosen smrad kocinaste nočne posode■ Drugi dan je prišel k meni neki na videz mlad človek. Bil je poštene in odkrite zunanjosti- Tako sem ga sodil takrat. Da pa je bil v resnici tak kljub svojemu poklicu. sem spoznal naslednje leto. Spraševal me je, kako se more iiveti nekaj dni v takih luknjah brez zraku in v takem smradu. Odkrito sem mu povedal, da manjka le malo, da človek ne znori. Nič mi ni rekel. Odpeljal me je na hodnik in od tam v malo dvorano. Skozi vrata sem videl Spangerja, ki je govoril z nekim agentom. Očitno ga je hotel prepričati o nečem, a Spanger mu je z vztrajnostjo odbijal. Od tu so me odpeljali v neko drugo sobo. Tam je bilo kakih sedem mot. Nekdo, ki so ga imenovali ccavaRere», me je začel izpraševati. Zasliševanje je trajalo dobri dve uri- Ves čas zasliševanja sem se drtal tega, da priznam le to, česar ni mogoče tajiti. Tudi če j& kdo drugi kaj zvra-čal name, nisem povedal nit novega, kot ono. kar sem po-vedal ie pri prejšnjem izpraševanju. 17- aprila so me premestili iz one zasmrajene kleti v tretje nastropje, kjer sem imel na razpolago celo dvorano. Sprva niti mislil nisem na to. Dobil sem nekaj, kar mi je postalo draije kot hrana in vse ostalo. Prinesli so mi prvi dve knjigi. Napisati bi se morala cela knjiga, če bi se hotelo povedati, kaj pomeni čitanje in študij političnemu jetniku■ Knjiga postane vir Iivlje-nja, omogoča duševni obstoj človeka in daje mu novo energijo. Neizčrpen vir ener-gije je za onega, ki je v stiski in ki išče nečesa, da bi se oprijel in odgnal oblak črnega malodušja, ki mu visi nad glavo. Dejstvo, da sem v zaporu, me ni niti razočaralo. Pripravljen sem bil na to. Sklenil sem. da bom čim več študiral in razmišljal sem, kje naj pričnem s študijem. Cvetja je bilo tedaj mnogo več, če ga sedaj primerjam z obranim sadjem. Sanje so vedno lepše od stvarnega Muljenja- Mirne vesti moram reči, da se ne kesam in ne obžalujem svoje mladosti, ki je prešla med štirimi zidovi. Ker je zidovje omejevalo razgled očem in gibanje telesu, se je duh tembolj razvijal. Ni zidovja, ki bi omejevalo razmah človeške duše- Zapor je preizkusevalnica. Kar je kaj vrednega, to ostane in se še razvija, kar je gnilega, odpade, kamor spadali takem razpoloienju sem preMvel velikonočne praznike. Teden po praznikih sta označevala dva dogodka. Prišel sem v stik s Slavkom Bevkom iz Cerknega. Govorila sva skoro vsak dan nekaj časa in povedala sva sl vse, kar sva preživela v treh tednih zapora. V ponedeljek ob dveh popoldne sva se pripeljala iz Kopra v Trst dn od tu v Rim, kamor sem prispel šele v četrtek. Petdeset ur sem potoval in to vedno z vklenjenimi rokami. Gorje one-mu, ki na takih potovanjih naleti na spremljevalce, ki se točno drče predpisov. Pri vsem denarju trpi lakoto in tejo. Naravnost nečloveško je potovanje nesrečnikov, ki so obsojeni zaradi navadnih zločinov. Cele mesece se valjajo po strahotno umazanih postajališčih in prenočiščih-Uši in stenice so njihovi redni spremljevalci. Posebno hudo je na postaji v Bolo-niji. Na tem glavnem kriti-Sjlu,.s.e ^kajo jetniki iz vse Italije- Tu prespi in se odpočije od 5 do 6 dni od 150 do 200 ali še več oseb. Vsi so v eni sami do ogabnosti nesnaini sobi. Stranišča ni, vode ni. V takih prostorih se čuti človek Žival med Zi-valmi. Prvega maja smo prispeli Rim in v dobro znanem zaporu cRegina Coelh sem preživel ves čas do procesa. Dne 1. maja v Rimu. Prva skrb mi je bila, da obvestim svojce o svojem odhodu, da me ne bi več iskali v Kopru Izvedel sem, da so medtem prišli Ze dvakrat v Kopcr a da jim niso dovolili da’bi govorili z menoj. Prosil sem da _ bi poslal brzojavko. Spisal sem zato prošnjo Do ma so mojo brzojavko pre-jeli 15• maja. Kmalu nato se le začel kriZev pot izpraševanja po Ze znanih meto-dah. Ponavljal sem skoro dobesedno prvotne izjave- (Nadaljevanje sledi.1) PRIMORSKI DNEVNIK 23. avgusta 1950 Kakšna bo usoda ladjedelnice Sv. Roka? ■■■■■■■■■■■■BDBBnHBaaaaHaHBliaHHHHBnnBBnHBHBMMHPBBB HI MBnBBBBHBHBBHHBIHBBHHHH Tržaški delavci ne bodo nikoli dovolili, da se nadaljuje likvidacija manjših ladjedelnic V ponedeljek so se po osemdnevnem prisilnem dopustu vrnili delavci ladjedelnice Sv. Roka ponovno na delo. Vodstvo ladjedelnice je uvedlo namreč te prisilne počitnice zaradi tega, da bi na nek način rešilo vprašanje nadaljnjega obstoja ladjedelnice, ki ga odgovorne oblasti do sedaj še niso rešile. Zakaj. ZAKAJ se kmetijski urad ZVU v Trstu ni popolnoma nič zganil, da bi oceral škodo, ki jo je toča povzročila prve dni avgusta Po naših vaseh, koder je zasajenih največ trt? Gotovo zato, ker naši kmetje niso potrebni podpore, ali pa primanjkuje kmetijskemu uradu uslužbencev. Prav zaradi zavlačevanja tega tako perečega vprašanja grozi 250 delavcem, še zaposlenim v tej ladjedelnici, odpust z dela, ali pa v najboljšem primeru nadaljevanje takšnega delovnega sistema, kot si ga je zamislilo vodstvo samo. Po njegovem mnenju naj bi delavci tn teden delali, dva tedna pa prisilno «počivali». To naj bi trajalo toliko časa, dokler ne bi vodstvo samo, oziroma bolje rečeno, odgovorni krogi našli zadovoljive rešitve. Delavci, kot tudi vse prebivalstvo Milj so z velikim upanjem pričakovali uspehov razgovora članov mestnega odbora s predstavnikom vojaške uprave. Na žalost ta razgovor ni privedel do zaželenih uspehov. Sicer jg polkovnik Foden, ki je nadome-stoval generala Eddlemana, dal I zastopnikom mestnega odbora tfloumbki iiwiiici'iji mecl nami Pred nedavnim so bili trža- in se poklonili tudi spominu ški demokratični novinarji na obisku pri svojih stanovskih tovariših v Sloveniji. Pri tem so povabili gostitelje, da jim vrnejo obisk v Trstu. Te dni je res prišla v Trst večja skupina slovenskih novinarjev iz Ljubljane in Maribora. Ogledali so si Trst in okolico žrtev na openskem strelišču in pred spomenikom v Bazovici. — Na sliki jih vidimo v družbi nekaterih tržaških tovarišev' na razvalinah starega devinskega gradu. Ko se dragim tovarišem iz svobodne Slovenije zahvaljujemo za njihov obisk izražamo obenem željo, da se kmalu spet sestanemo. precej obljub, vendar se je v glavnem izkazalo, da predstavlja za odgovorne oblasti rešitev tega vprašanja premestitev okrog 300 delavcev ladjedelnice Sv. Roka v ladjedelnico Sv. Marka. S premestitvijo teh delavcev bi bilo sicer trenutno rešeno vprašanje njih nadaljnje zaposlitve; v nobenem pogledu pa ne bi bilo rešeno vprašanje nadaljnjega obstoja ladjedelnice same,, ki je dajala toliko, let delo sto in sto delavcem miljskega okraja. E-dini konkreten način reševanja tega položaja, ki ga je nakazal polkovnik Foden, se- ie prav kmalu pokazal kot nesprejemljiv. Polkovnik Foden je namreč obljubil, da bo prejela ladjedelnica Sv. Roka v delo de-moliranje ladje «Sabaudia», ki jo je pred časom dvignila tvrdka Tripcovich. Cim so delavci te tvrdke izvedeli za obljubo polkovnika Fodena, sq se seveda takoj oglasili ter odločno izjavili, da so tudi oni čakali, da prejmejo isto naročilo, g katerim bi si sami zagotovili nadaljnjo zaposlitev. Tudi v njihovi tvrdki je bilo namreč pred časom več odpustov z dela in vse je kazalo, da bo vodstvo zaradi pomanjkanja novih naročil z odpusti z dela ie nadaljevalo. Ce bi torej to novo naročilo prejela ladjedelnica Sv. Roka, bi ostali delavci tvrdke Tripcovich brez dela, oziroma nasprotno. Vodstvo CRDA pač r.i pričakovalo, da bo delavstvo te ladjedelnice pripravljeno na tako odločen način oraniti svoje interese. Delavstvo te ladjedelnice, jedelnic Tržaškega ozemlja dobro ve, da je nastopil za lastnike velikih ladjedelnic čas velikih ofenziv proti manjšim ladjedelnicam na našem ozemlju. Kapitalistom, oziroma njih interesom so majhne ladjedelnice danes samo v napoto; zato jim njihova usoda ni prav nič pri srcu. Primeri ladjedelnice Martinuzzi, ladjedelnice Can- tiere Giuliano itd. so nam pokazali, kakšne so resnične nakane kapitalistov. Toda tokrat gre za ladjedelnico, ki je vedno zaposlovala sto in sto delavcev iz miljskega okraja. Ce bi delodajalcem uspelo izvesti ta načrt, potem bi se vrste brezposelnih delavcev na našem ozemlju še povečale. Delavci Tržaškega ozemlja zato dobro vedo, da morajo preprečiti uresničitev tega načrta, če nočejo, da bi se podobni primeri ne nadaljevali. Zato so sklenili za vsako ceno nadaljevati s svojo borbo ter zahtevati od odgovornih oblasti, da se nadaljujejo pogajanja za rešitev vprašanja novih naročil Vsem manjšim ladjedelnicam, s čimer bo tem zagotovljeno nadaljnje obratovanje. SLAVA PADLIMA BORCEMA Karel Kriščak in SPOMINSKI DNEVI 1851 se je rodil češki romano- Tov. Karel se je rodil v Trstu 18.10.1916. Ob razpadu fašistične Italije .je šel v partizane. Boril se je v Istrskem odredu, kjer je tudi v mesecu oktobru 1944 v borbi proti Nemcem daroval svoje življenje za svobodo. Tov. Frar.c iz Bra (Piemon te-Italija) se je rodil 5.1.1927. Ob razpadu fašistične Italije je bival v Trstu. Stopil je v partizane in sicer v Gortanovo brigado. Meseca oktobra istega leta je padel na položaju v Klani-Istra. Slava njunemu spominu! USPELA „MAN0N" NA GRADU t Tatvina pri belem dnevu Odnesli so za 2 milijona lir vrednosti Urar Enrico Montanari je Včeraj opoldne dobro zaprl svojo trgovino na Trgu Barriera Veccbia 10 in mirno preživljal svoj popoldanski počitek. Prav gotovo ni slutil, da so mu v istem času prebrisani tatovi očistili trgovino in odnesli vse kar jim je prišlo pod roke. Dobro so se pripravili za obisk, natančni načrt kanalizacije so imeli prav gotovo pri sebi. Zlezli so v kanal, se priplazili pod trgovino, predrli pod in mimo pobrali iz izložbenega okna vse ure, zapestnice in druge dragocenosti. Odnesli so raznega blaga za skorai 2 milijona lir vrednosti. Ko je Montanari popoldne odprl svojo trgovino je kar obstal. Takoj je obvestil policijo, ki ie prihitela na mesto, pregledala prostore in. pot po kateri so nepoklicani gostje prišli po zaklad. v: Težko bi našli skladatelja, ki bi s tako dognano prefinjenim občutkom znal uglasbiti zgodbo o «Marcem» in ustvariti, okolje, ki je tako značilno za Francijo IS. stol. Nekam vsakdanji Pa vendar pravilni izraz za Massenetcvo glasbo fe eleganca, tipična za francosko ustvarjalnost, ki ji je pri «Marcorc» dodana še dobršni mera sentimentalnosti (pa ne tiste jokave. na zunanje efekte računajoče, ki jo česio zasledimo v opernih partiturah), ki pride do izraza zlasti v lepo izpeljanih melodijah. Jules Massenet kot tudi vseh ostalih lad- ! ie z «Manon» ustvaril svoje najboljše operno delo, ki ga poleg «Weriherja», eTaisrt, «Žonglerja Matere božje«, «Dnn Kihotan in drugih uvrščajo med skladatelje svetovnega slovesa. Stilu, ki je popolnoma njegov, je Massenet pridružil še spretno, včasih skoraj fri-volno instrumentacijo in izvrstno kompozicijsko tehniko, ki jo je kot profesor stolice za kompozicijo na pariškem konservatoriju odlično obvladal. Ponedeljkova premiera «Ma-rcorc« je privabila ogromno množico občinstva na tržaški grad, predstava je bila o vsakem pogledu izvrstno pripravljena in je kljub dejstvu, da je njena uprizoritev bolj primerna v zaprtem prostoru, debro uspela. Zasluga zato gre temeljiti pripravi vseh sodelujočih predvsem Pa nastopu dv-b odličnih pevcev v glavnih vlogah: sopranistke Margerit? Ca-resio in mladega tenorista Giuseppe Di Stefana, Carosio je še vedno prvovrstna pevka, ki tehniko svojega zvočnega glasu (ki pa deloma ni povsem NA ENI STRANI CESTE JE URARNA, NA DRUGI PA VHOD V KANAL PO KATEREM SO TATOVI PRIŠLI KRAST, POLICIJA PREGLEDUJE KANAL, OKROG PA SE ZBIRAJO RADOVEDNEŽI. Stefano Nepozabna je njegovi arija Des Grieuxja iz II. dejanja. Njegov glas ni posebno obsežen in ejunaškin, zato 9a pa zna kvalitetno, oblikovati in dosega z njim dinamične učinke, ki nedvomno kaž:jo na veliko pevčevo muzikainosi. Di Stefano bo cbnadaljnjemrazvo-ju postal pevec svetovnega slovesa. Iz celote sta izstopila tudi Fernando Lidonni kot Lesciut in odlični basist Silvio Ma oni-ca kot grof Des Grieux. Uspeli predstavi je pripcm-gei tudi izvrstno intoniran orkester, ki je točno sledil taktirki dirigenta Umberta BerrMonija, ki je pripravil epero. Zal se orkestralne finese Massenetcve partiture nekoliko porazgubijo p prostornem da si sicer akustično primernem grajskem dvorišču. Zbor je uvežbal A o1-fo Fanfani, režiral je Domeni-co Messina. Splofno razpoloženje publike, ki je glasno odobravala izvajanje tenorista Di Stefana je bilo prav dobro -:n ga ni mogla pokvariti niti provokacija odposlanca Lege Nazionale, ki je poslušalcem na vsiljiv način ponujal nekakšen zgodovinski dokument o ((tragedi j i» Italijanov v Kvarneru, /strl in Dalmaciji. Kaj če bi predlagali prihodnjič Scvraintendenci tržaškega gledališča prodajanje dokumentov o kulturnem zatiranju Slovencev v Trstu in o kulturni svobedi, ki jo uživa v. Jugoslaviji italijanska manjšina? Mogoče bi jih zanimal repertoar italijanskega opernega gledališča na Reki? — r Žrebanje obveznic izenačen v vseh registrih) iz- , vrstno obvlada. Prav. tako pa | posojila mesta Trsi IZ leta 1914 V petek 1. septembra ob 10. url je tudi odlična igralka dasi je njena igra včasih nekoliko pire. tirana (scena zapeljevanja v III dejanju). Carosio je izrazita koloratuma sopranistka in se ji prrilegajo najbolje vloge kakor je na .pr. Lucia di Lam-mermoor in stične, v katerih lahko do mile volje izvaja pivsko akrobatiko. Muzikalnost, ki ji zlepa ne najdemo para je odlika tenorista Giuseppeja Di bo v občinski palači v I. nadstropju soba St. 202 žrebanje obveznic posojila tržaškega mesta iz leta 1914, kakor določa amortizacijski načrt. Izžrebane obveznice se bodo izplačale šest mesecev po žrebanju pri občinski zakladnici Ul. A. -F. Nordio 11 po 60 lir za vsako krono nominalne vrednosti za ne-konvertirane in a la pari za konvertirane obveznice. Prva motorne pot „ I r m a V ponedeljek popoldne je stopila v promet motorna ladja «Irr»a», ki so jo dogradili pretekli mesec delavci ladjedelnice «Felszegy» za tržaško pa-roplovno družbo E. Sperco. Ob 16.30 je nova ladja zapustila pristanišče Milje ter se preselila v «Scalo Legnami«. Včeraj zjutraj pa je prispela na pomol pri ribarnici, kjer se je izvršila svečanost ob navzočnosti vojaških in civilnih osebnosti. V soboto zvečer bo nova ladja nastopila svojo prvo pot v Egipt. Se pred odhodom v Egipt se bo ustavila v Benetkah, kjer se bo vkrcalo večje število potnikov. Delavci ladjedelnice »Felsze-gy» so s svojim delom lahko res zadovoljni; pokazali so, da zaslužijo sloves, ki ga zaradi svojih sposobnosti uživajo v svetu. Ladja razpolaga z 20 kabinami, ki so namenjene ladijskemu moštvu ter z 12 kabinami, namenjenimi potnikom. No- va ladja je dolga 64,85 m, široka 11 m ter lahko nosi 1200 ton. Pri poskusnih vožnjah je motorna ladja «Irma» dosegla hitrost 12.5 vozlov ter s tem presegla hitrost, ki ji je bila predvidena. Tržaško prebivalstvo se veseli lepega uspeha, ki so ga z izgradnjo nove motorne ladje dosegU delavci miljske ladjedelnice. Vendar bi si želeli, da bi ta, kot tudi druge ladjedelnice prejele v čim krajšem času še nova naročila, ki bi zagotovila delo vsem tamkaj zaposlenim delavcem, obenem pa dala možnost, da se ti delavci izkažejo. Z motorjem v [ilobus Neki angleški vojak se je včeraj popoldne peljal na motorju po Ulici Milano, pa se je zaletel v filobus B ter padel z motorja. Pri padcu se je hudo pobil ter pretresel možgane. Motor je zelo poškodovan, filo-busu pa se le nekoliko pozna i rebrih Nesreča pri delu Ko je spravljal na svoje me sto neki čoln podjetja CRDA na razstavnem prostoru tržaškega velesejma, je padla nanj deska, mu ranila glavo in pobila rame. Guddo Tolar iz Sv. Petra pri Seči se bo zaradi tega zdravil okrog 10 dni. * * * Neki Giuseppe Zanetti iz Ulice Mazzini 26 se je včeraj popoldne spcdtaknil pri delu, padel na kos železa in si ranil roko ki si jo bo zaaj zdravil cel teden. --------- Razlresen vozač Ko je Antonio Livio z Ulice Montecchi 8 sinoči vozil tovorni motor v Zavijati -je bil nekoliko raztresen, čeprav je imel na vozilu dva potnika. Zadel je v obcestni napis in se je vse skupaj zvrnilo na tla. Šofer in potnika Guido Peros-sa iz Ulice Montecchi 15, ter .Angelo Bea.co iz 2avelj 15 si se dobro pobili Po rokah ir. zato se bodo morali na prednjem blatniku. I zdraviti 7-10 dni. Odhoden proces zaradi tatvin na pokopališču ■II RADIO III JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 23. 8. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45. Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00 : Opoldanski koncert; 12.30: Igrajo kitaristi; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00; Napoved časa - poročila v siov. in objava sporeda; 13.15: Odlomki iz violinskih koncertov; 13.45: Gospodarski pregled (slov.); 14.00: Lahki instrument, soli; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00: Za- ključek. 17.30: Politične, aktualnosti (it.); 1-7.40: Igra Vaški kvintet; 18.00: Z našim ljudstvom (ital.); 18.15: Glasbene slike; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila č s*°Xy 19 45- Spored priljubljenih melodij- 20.10: Haendel: Koncert za violo in klavir; 20.30: Radijski obzornik (ital.); 20.45. Italijanske zborovske pesmi. 21.00. Slušna igra (slov.); 21.30: Zabavna g as-ba; 2.00: Življenje jugoslovanskih narodov (ital.); 22.15: Lahka orkestralna glasba; 22.40: Ravel Koncert za 'evo roko za klavir in orkester; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila'v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v -tal. in slov.: 23.15: Plesne melodije; 23.30 Zaključek. LJUBLJANA,MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.) SREDA 23. 8. 1950 5.00: Jutranji pozdrav; 5.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 5.30: Pesmi borbe in dela; 5.50: Jutranja telovadba; 6.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar; 6.10: Lahka glasba. 12.00: Opoldanski koncert 12.30: Napoved časa in poročila 12.40: Veseli zvoki; 13.00: Oddaja za ljudske odbore; 13.20: Nekaj skladb za citre; 13.30: Igra Orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (Prenos iz Maribora); 14.00: Pojo slovenski zbori; 14.30: Kulturni pregled 14.40: Lahki instrumentalni soli 15.00: Napoved časa in poročila 15.10: Orkestralne skladbe Niko-TaTa~Rimskega-Korsakova. 15.00: Glasbena oddaja za pionirje; 18.20: Ljudska univerza; 18.40: Nekaj skladb Hrabroslava Volariča; 19.00: Napoved časa poročila; 19.15: Lahek spored izvaja tamburaški orkester KUDa «Fran Levstik« iz Viča p. v. Matka Sijakoviča; 19.50: Govorna od dpja; 20.00: Karel Szymanowsky: Miti - izvajata violinist Uroš Pre-voršek in pianist Marijan Lipovšek; 20.20: Dostojevski: Krotko dekle; 21.00: Popularen koncert ruske glasbe; 2.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd 22.15: Skladbe za orgle; 22.30: Iz d,el S. Bacha; 23.30: Poročila; 23.35: Konec oddaje. Nekateri kradejo živim, dru- ] gi — bolj redki seveda — pa mrtvim. Daniele Vouch iz Spodnje Magdalene 88, star komaj 23 let si je izbral mrtve in kradel nagrobne kovinaste plošče in spomenike na židovskem pokopališču pri Sv. Ani. Svoj nesramni po;:el je začel v noči med 25. in 26. majem, kradel je do 9. junija, ko ga je policija zasačila, odpeljala v zapore in z njim celo skupino, ki mu je pomagala in prodajala bronaste plošče. Včeraj dopoldne so bili zaradi tega poklicani pred kazensko sodišče omenjeni Vouk, Antonio Bertocchi iz Sp. Magdalene 822, Giovanna Crevatin por. Bertocchi, Galliano Praselj iz Spodnje Magdalene 189, poleg teh- pa -e Roberto Civran iz Ulice Parini 9, Bario Bevilac-qua ter dr. Giuseppe Vittorj iz Ulice Giulia 11. Policija je odkrila ves plen, ki znaša okrog pol milijona lir vrednosti. Kazalo je, da bo sodišče začelo raz.pravo in- da bo prooes končan, toda. takoj ob začetku sta se dvignila branilca obtoženih Antona Bertocchija in Gio-vanne Crevatin p°r- Bertocchi ter ugovarjala postopku, češ da v odloku za poziv na sodišče niso bile natančno navedene prizadete stranke. Po kratkem razpravljanju je sodišče razveljavilo odlok o pozivu in vrnilo vso zadevo javnemu tožilcu. Zidovska skupnost v Trstu, ki nastopa kot iožitelj, je sicer lastnik pokopališča ne pa posameznih nagrobnih spomenikov. Predsednik sodišča: Ostoich, javni tožilec Amodeo, branilci: odv Gicseffi, Bclo-gna. Mo-saffia-Tiberini, Jacuzzi, Sblatte-ro in Uglessich. KINO KOLEDAR Qtedaii(iČe - Ikinfr - Ifladia Sreda 23. avgusta Filip, Bogovoljka Sonce vzide ob 5.14, “ione j* 19.01. Dolžina dneva 13.47. Luna vzide ob 16.58, zatone ob 24.w. Jutri četrtek, 24. avgusta, Jernej. Borivoj pisec Alojz Jirgsek. je leta 1930. Umrl ODBOR GLASBENE MATICE v Trstu bo imel danes izredno važno sejo ob 20.30 na sedežu. Vsak odbornik naj si uredi posle tako, da ne bo od te seje izostal. PREDSEDNIK ODBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA V BARKOVLJAH bo imel v četrtek 24. t. m. ob 20.30 svojo redno sejo. Zaradi izdelave delovnega načrta za bodoče delo je važno, da so vsi načelniki odsekov prisotni. PREDSEDNIK OKRAJNI ODBOR OF I. OKRAJ ima danes ob 20.30: svojo redno sejo v svojih prostorih v Ulici Machiavelli 13. ZVEZA PARTIZANOV STO obvešča vse partizane in njihove svojce iz BAZOVICE, ki so se prijavili za izlet v bolnico «Franja» za nedeljo 20. t.m., da je izlet iz tehničnih vzrokov preložen na nedeljo dne 27. avgusta 1950. Cf ledaliiiče na gladu Danes zvečer ob 21. uri bo druga predstava opere «Manon» s sodelovanjem igralcev, ki so nastopali pri prvi predstavi. Dirigent Umberto Berrettoni. Predprodaja vstopnic na Trgu Verdi 1. Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je po kratki bolezni preminula naša predraga soproga in mati Karolina Guštin stara 70 let Pogreb bo 24. t.m. ob 17. Repentabor - Col št. 5, 22. avgusta ŽALUJOČI OSTALI MALI OGLASI PRODA SE HISA v Ulici Strada vecchia dellTstria 268. Informacije daje Sossich, Ulica Soncini 40, Trst. IZGUBIL SEM DENARNICO v Valdoltri. Poštenega najditelja prosim naj vrne vsaj te na naslov, ki je na mentih. dokumee dok«’ Razpis n ifedJ Zveza društev za telesno vzgojo za STO razpisuje n* za sestavo prostih vaj za 1951. leto. VRSTE VAJ vaje za deco (moško in žensko) od 6 do 10 let, vaje za deco (moško in žensko) od 10 do 14 let, vaje za člane in moški naraščaj, vaje za člane in ženski naraščaj. . Vaje bodo za množične nastope, zato naj bodo iahK*’ y dar učinkovite. Lepota vaje se lahko doseže s kontfž gibih, prehodih in barvah. Dopuščene so tudi vaje žog«. rt- 5) ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. avgusta 1950 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 631etni Angel Tra-van, 801etni Franc Loeffer, 72!et-ni Orazio Opiglia, 691etni Anton Prešel, Silvana Coceani 4 dni, 691etna Marija Semulič vd. Carli, 861etna Karolina Žiberna vd. Fi-lippi. URADNE OBJAVE TRST, 22. (TRUST) — TRUST Public Information Office, ki je bil doslej v Ljudskem domu (Casa del Popolo) v sobi št. 34, je sedaj v Ulici Imbrani št. 16. S častnikom Public Information Office-a je mogoče govoriti osebno ali pa po telefonu. Telefonska številka TRUST-a je; TRUST 59 ali pa TRUST 159. Najprej je treba zavrteti številko 04, nakar da telefonist zaže-ljerio številko. SINDIKALNE VESTI VSAK PONEDELJEK OB 19.30 je seja tajništva sindikalnega akcijskega odbora za reorganizacijo razrednih sindikatov STO. VSAK ČETRTEK OB 18. URI je seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata PEKOV. VSAK PETEK OB 19. URI je seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata GRAFIKOV. VSAKO SOBOTO OB 19. URI je seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata INDUSTRIJSKIH DELAVCEV. Exce!sior. 16.00: «Našel sem zopet življenje«. O Alabarda. 16.00: «Gentleman, ne preveč«. Armonia. 15.15: «Zadnji dvoboj«. Variete. Garibaldi. 15.30: «Grešnica južnih morij«. Ideale. 16.30: ((Okrvavljeni novci«, Impero, 16.00: ((Vrtiljak«. ltaiia. 16 00: «Kdor reče ženska...« Vittorio Veneto. 16.00: «Hodil je ponoči«. O Azzurro. 16.00: ((Pride...«. Marconi. 16.00, na prostem 20.00: ((Zadnja ura«. Massimo. 16.00: «Onkraj horizonta«, Doroty Lamour. Novo Cine. 16.00: «Sin zločina«. Hood«. Vittoria. 19.45: «Hiša z angelom«. Ljudski vrt na prostem. 20.45: «Razbitl malik«. Letni kino v Ul. F. Severo. 20.00: »Vrni se če me ljubiš«. Letni kino Rojan. 19.45: ((Neznanec- iz San Marina«. Letni kino na Rotondi. 20.45: iiGianni in Pinotto kot detektiva«. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ulica Belpoggio 4; Cre-vato, Ulica Roma 15; Enea Godina, Ulica Ginnastica 6; Alla Mad-dalena, Ulica dellTstria 43; Sponza, Ulica Montorsino 9 (Rojan). NASLEDNJE LEKARNE BODO ZAPRTE OD 20. AVGUSTA DO 3. SEPTEMBRA Pizzul Cignola, Corso 14; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2: Al Samaritano, Trg Ospeda le 8; AlTErcole Trionfante ,Trg S. Giovanni 5; Alla Croce Azzur-ra, Ulica Commc*ciale 26; Al S. Giusto, Ulica Settefontane 14; Alla Madonna della salute, Trg Sv. Jakoba 1. jem (palice, venčki, obroči, kiji, svetli loki, te i. t. d.). Posebne vaje. ^i Te vaje so lahko težje. Izvajali jih bodo izbrani " «jo in telovadke. Lahko so sestave za člane, članice, z“f t#(jj za člane in članice, za deco od 10 do 14 let. Lahko s vaje z orodjem. POGOJI: .. v> Natečaja se lahko udeleži vsakdo. Natečajnik naj nalJClre(l je primerno skupino telovadcev, s katero jih bo prikaza razsodiščno komisijo. Kdor nima možnosti pripraviti 5 jdji telovadcev za prikaz vaje, naj se obrne na ZDTV - H odsek, Trst, Ul. Machiavelli 13-11., ali pa naj istemu j) pošlje besedilo vaje. Telovadni odsek ZDTV bo poskf bodo vaje prikazane pred razsodiščno komisijo. . ROK ZA SESTAVO VAJ JE DO 20. SEPTEMBRA 1* ^ Razsodiščna komisija, ki jo bo sestavilo tajništvo bo po 20.IX. določila dan za pregled vaj, povabila vse čajnike na prikaz vaj in sprejela najboljše sestave. ( (! Natečajnik, katerega vaja bo sprejeta, mora v r j, dni po sprejemu vaje dostaviti besedilo vaje telovadne seku ZDTV. Za sestave, ki bodo izročene po omenjenem rokUi ne dane nagrade. NAGRADE: .«( Za vsako sestavo, ki jo bo sprejela komisija, bo avtor z darilom praktične ali spominske vrednosti. Tajništvo ZDT 11 IE IZDELUJE PO NAJ-NIŽJIH CENAH IN NAJ SOLIDNEJE MIZARSKA DELAVNICA Ptipis Krnil TRST UL. TORRICELLI, št. 6. : : Tudi na obroke : : IZLETI ADRIA-EXPRESS 3. septembra izlet na REKO v Škocijanslto jamo in AJDOVŠČINO podjetniki kmetovalci! Deski kove, ,m d’ 0Cct trd* lesOth rezali šče, furnir, parkete 9 nudi najugodneje tn tro' jti1 I STRELSKE SKEM IN VAJE NA BAZOVI-OPENSKEM STRELIŠČU TftST, 18. (PIO-TRUST) — S karabinkami bodo streljali na bazoviškem strelišču od 21. do 26. avgusta 1950 od1 7.00. do 18.30 ure. Na openskem strelišču bodo streljali s pištolami od 21. do 26. avgusta 1950 od 7. do 19. ure. Krojaška delavnica TRST — Ul. Valdirivo 35 Izdeluje mnške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih cer-ah. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7775, papirnati šterling 1570-1600. dolar 658-662, dolar (telegrafski) 666-668, švicarski frank 152-153, 100 francoskih frankov 166.170, avstrijski šiling 24.25-24.75. (Posnemamo iz zgdnje števil, ke ((Gospodarstva« z dne 19.8.). Nedavna občna zhora velikih tržaških zavarovalnic «Assicu-razioni Generali« in «Riunione Adriatica di Sicurta« sta šla mimo tržaške javnosti povsem neopazno.Listi so priobčili poluradna ponočila brez jasnih komentarjev, čeprav gre za zavoda, s katerima je tesno povezan več kaikor stoletni razvoj tržaškega gospodarstva. «Assicurazioni Generali« in «Riunilone» sta bila plod vztrajnega dela ljudi iz Trsta in tržaškega zaledja. Povečini so bili to Židje po poreklu. Na tem ne morej0 ničesar spremeniti poskusi italijanskega tiska, da bi fle tudi tržaškemu zavarovalstvu pritisnil pečat italijanstva. Tako je revija ((L’Assicurazdonc . Italiana« (V Št. 3-1950) postavila A. Fri-geszyja, dogoletnega predsednika in upravnega delegata zava- rovalnice Riuniione, ki je umrl pred meseci, «med pionirje italijanskega zavarovalstva, ki je tudi v daljnih deželah umel dvigniti visoko ogenj italijanstva, s katerim je bil prepojen«. (V resnici j.e bil Frigeszy Tržačan madžarskega židovskega porekla, ki ga je fašizem v imenu tistega rasno čistega ita-lijanstva odstranil Italijanski kapitat se je med dvema vojnama polastil obeh tržaških zavarovalnic, ki sta uživali svetovni sloves in poleg tega izplačevali krasne dividende (tudi do 30 odst.). V. trenutku ko je postalo jasno, da Trst ne ostane pod Italijo, so italijanski kapitalisti 1. 1946 prenesli pravne sedeže obeh zavodov iz Trsta v Italijo, in sicer Assicurazioni Generali v Rim, Riunione Adriatica di Sicurta v Milan. Ogorčeni protesti osirotelih Tržačanov in na-i meščencev preti prenosu prav- Tržaške zavarovalnice v Italiji nega sedeža z namenom, da se izigra mirovna pogodiba z Italijo, so zalegli ramo v t liko, kolikor sta zavoda 0hranila v Trstu svoj upravni aparat. Politične, gospodarske in socialne spremembe v tržaškem zaledju po drugi svetovni vojni. ki so imele Za posledico sph šno pedržavljenje vi likih podjetij, so spravile obe tržaški zavarovalnici ob prostrano področje v velikem delb Sred. nje Evro>pe in na Balkanu. Tako je delovanje RAS (Riunione Adriatica di Sicurtč) na Poljskem, Cešk slov-ikem, Ma džarskem, v. Jugoslaviji, Romu ndji in Bolgariji vrglo 30 odst. vse poslovne vrednosti te družbe. Ker sta Se družbi zdaj pro- glasili za italijanski, je vse njuno premoženje na Madžar-škan, v Romuniji in Bolgariji prešlo V last Sovjetske zveze, in sicer na račun reparacij, ki jih mora plačati Ital/ja. Družbi zdaj pritiskata na italijansko vlado za izplačilo ustrezne odškodnine. Ker se rimska vlada otepa podobnih obveznosti, sc RAS pogaja zdaj neposredno z vladami omenjenih treh držav. Za zgubljeno pedročje v Srednji Evropi in Podonavja iščeta družbi nadomestilo v Severni, Srednji in Južni Ameriki, kakor tudi na Srednjem in Bližnjem vzhodu (v Egiptu, Libanonu, Iraku) ter v Južni Afriki. Italijanski trg je že davno prenasičen, saj deluje v Italiji še 43 srednjih in večjih zavarovalnic. Assicurazionii Generali in RAS zdaleč prekašata italijansko zavarovalnico. Vplačane zavarovalne premije so n. pr. dosegle pri: Assicurazioni Generali 1. 1947 12.459 milijonov lir, 1. 1948 19.151 milijonov, v letu 1949 (samo premije za elementarno zavarovanje) 18.900 milijonov lir: Riunione 1- 1947 6.865 milijonov. leta 1948 9.308 milijonov. 1. 1949 12.038 milijonov lir; Istituto Nazionale rielle Assi-surazioni leta 1947 6.029 milijonov, leta 1948 8.910 milijonov lir; Le Assicurazioni dTtalia leta 1947 1.722 milijonov, leta 1948 2.814 milijonov lir. Največji italijanski zavaro. valni zavod Istituto Nazionale delle Assicurazioni p« vsem tem ne doseže niti RAS. Assicurazioni Generali skušajo razširiti svoje vplivno Pcd račje v Italiji na ta način, da spravljajo pod svoj vpliv druge zavarovalnice. Taku so absorbirale italijanski družbi «Anonima Infortuni« in «Ano-nima Grandine«; v zadnjem ča. su si je družba zagotovila večino delnic zavarovalnice «La Pace« v Milanu (zavarovalne premije v letu 1948 368 milijonov lir), ki je bila do druge svetovne vojne v poslovnih zvezah z «Muenchener -Rueckver-sicherung«. «La Pace« je v Ita. liji znana zlasti po avtomobil, skem zavarovanju, in ima v Bolcanu zelo močno podružni- co. Na drugi strani si je RAS zagptovila vpliv na «Assicura-trice« iz Milana. Bilanca Za leto 1949 je pokazala pri Assicurazioni Generali 382,932.304 )ir dobička (akti va lir 63.267,153.338, pasiva lir 62.884,221.034). Družba je izpla čala dividendo 1160 lir za akcijo (nominalna vrednost akcije 2.000 lir, dividenda torej 8 odst.). Delniška glavnica znaša 4 milijarde lir, današnji borzni tečaj delnic se suka med 5.260 in 5.650 lir. Dobiček RAS je znašal v letu 1949 116,3 milijona lir, dividenda 60 lir zg akcijo (nominalna vrednost delnice 1.250, delniška glavnica 2.400 milijonov, tečaj 1.535-1.600, dividenda 4,1 odst.). Pri delu za obnovo in razširjenje poslovnega področja po vzročata družbama velke ti ža-ve valutna nestalnost in politič na negotovost po svetu. I„ B ADRIA-EXPREsS HetcMikiie. d- Po zelo cen< zmernih Vam nudi AUH!A.. letovanja v najlepSih ^ Slovenije' po želji v H9! 14 dni itd. na BI-ED ',0Sc GASK1 SLATINI, V ,f# DOLINI, v LOGU ER fF Tl in v drugih kra) , it' jave sprejema p»‘" L rad ADHIA- EXHHE ^ Fabio Severo 5b, te • Letovanje na Blefgt<>v'af'L 1200 lir dnevno.^l()0o "II ob Soči Stane dnevno zncRiošm vtusEim BO OD 23.9 DO 8.10.1950 PRIJAVE SE SPREJEMAJO V PISARNI ADRIA EXPRESS kopališče Sv. NIKOLAJ KOPANJE PLAZA — PLES — IGRE — BlEE RESTAVRACIJA — KONCERT VVEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI POSTE _ M1 ZVEZA. OB PRAZNIKIH I Z Ob 8.00, 9.00, 10.00, 11.00 PO MOR)11 14-45' 19.15 TRSTA: 12.00, 13.00, H-15- IZ SV. NIKOLAJA: ob 18.20, 19.20, 21.00, event. ob r>B DELAVNIKIH I Z T R S T A: ob 7.00, 10.00, 10.15, 11.00, 12.30, 1J J"’ IZ SV. NIKOLAJA: ob 7.10, 17.30 18.30, 19.00 AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih in Praznlk'sV' bušne postaje (postajališča Piazza ex I>nP*r ’ 15.0« t' (P Zavije in Milje) Iz Trsta ob 8-30, 11.30, 14,30 lz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21- PRIMORSKI DNEVNIK! — 3 — 23. avgusta 1950 :........................ Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico Ijll. nadst. - lelefon 11-32 Delavke iz podgorske predilnice na obisku v socialistični Jugoslaviji &> amo se v četrtek 10. avgu- misufi6 j? SoUcanu' nismo , ej "a bo nasa pot po Ju-L aViji zanimiva in da ve«Plesle iz -te nove držalo nepozabnih vtisov. le vrmZ,Že istega prispe-" Ljubljano smo se prepri- b° naae bivanje v so-gg*ni Jugoslaviji v vseh fctaetno, 5aj sm0 takoj Srežale 8estre tova-te ; ’ 50 nas odvedle 111 na večerjo. •Sta**« dan an0 v Ljubljani *d tuje mladince Bin , z djimi seznanile. Bolami,° mIadi Belgijci, ki So nji f delovali na grgd- Zagrebu T*®83' naselja Pri slavij j Potovali po Jugo- Druj tova: ho- wi»Me Žtn!!110- Žle na 0§led Vadjskih hi 0J’’ in stano- +bl°kov’ vajenih zs tehnično l°Tarrle' mehaničnosti menzo Pokll2.in toyarni- - tele na l ' s°di smo nale- ® videi spreiem tovarišev Se v novi Ju§°- Se stalno izhoi^elavce in kako nnoo" S UJei° življenj-°6'ledai J* Popoldne smo si dr J amemti park Tivoli nebotičrHb-Zan‘mivostt mesta; z .noram0 k,a sm'° dbeudovaie pa-P0 V0- ,vens*ke prestolnice, daleteie !5J;i 5010 y Ljubljani k ^rina %ifkUPin° delavcev neltai Wiu aj S1"110 Pobili Variši so Ur' ltaI'ianski to-prlPovM0,,„,m z zadovoljstvom sku v .T„_.a1,1 o svojem obi- prevzel. tovarno v svojo upravo. V. tistem trenutku je tovarna postala resnična last delavcev. Za. nas je to nekaj novega, neverjetnega, ker je naša borba pod sedanjimi kapitalističnimi pogoji, usmerjena šele za dosego izboljšanja plač. Ena od naših delavk jim je čestitala k veliki zmagi uresničitve socializma v Jugoslaviji. Podobni slavnostni dogodki se danes vršijo po vsej Jugoslaviji, kjer postaja delavstvo gospodar proizvajalnih sredstev in bogastev države. V ponedeljek srno odpotovale na Štajersko. V Mariboru so nas, kakor v Ljubljani in drugod, prisrčno, sprejeli. Na postaji so’ nas čakale žene, ki so nas spremljale do hotela, kjer smo se nastanile. V istem dnevu smo obiskale hidrocen-tralo na Mariborskem otoku. Vse, kar smo videle tukaj je nemogoče popisati. Ogromni jezi, stavbe, strojne dvorane, ogrojnen prepad velike Drave in drugo, nam priča o velikem delu, ki je bilo napravljeno v rekordnem času. Dobile smo Izlet na Višarje v soboto 26. in nedeljo 27. avgusta Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 26 in 27. avgusta izlet na Višarje. V soboto odpotujejo izlet-miki s Travnika ob 2 popoldne. Izletniki gredo s kamionom do zabnic, nato bodo prenočili na Višarjah. Nadaljevali bodo pot preko vzpenjače do Trbiža. Vpisovanje se vrši na Travniku pri Darku Šuligoju do srede 23. t. m. vključno. Cena prevoza je 700 L. za člane in 750 L. za .nečlane. vodiča, ki nas je spremljal po vseh oddelkih centrale in nam raztolmačil njihovo delovanje. Po obisku velikega kopališča na otoku, smo se vrnile v mesto in nadaljevale pot ob desnem bregu Drave v Ruše. (Nadaljevanih sledi.) Vozni red na goriškem kolodvoru 8.39, 19.30, , 6.37, 18.54, ODHODI Proti Trstu: 6.23, 7.25, 10.20, 13.32, 15.52, 16.40, 22.30, 23.30. Proti Vidmu: 5.07, 5.45. 8.11, 10.58, 13.48, 17.26, 20.05, 22.50. PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 10.56, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03. 22.46, Iz Vidma: 5.01, 6.19. 7.23, 8.37, 10.16, 13.29, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. OBVESTILO BIVŠIM PARTIZANOM Odsek za bivše partizane v Gorici, Ul. Montesanto 42, obvešča vse bivše partizane in svojce padlih partizanov, ki so dobili priznanje komisije iz Rima, naj se takoj javijo na zgornji naslov glede prošnje za izplačilo denarne nagrade. Vabljeni so tudi vsi tisti, ki niso še dobili omenjenega priznanja. Prinesejo naj s seboj potrdilo o službovanju v NOV in POJ. Razstava proizvodov proste cone Pokrajinski turistični zavod organizira v Gorici razstavo proizvodov proste cone, ki bo od dne 3 do 17. septembra t.l. Do sedaj se je prijavilo za razstavo 15 goriških tvrdk. V glavnem bodo razstavljali proizvode likerjev, čokolade, slaščic, bombonov in parfumov. KINO VERDI, 17: «Južnjak s severa« R. Skelton. VITTORIA, 17: »Steklena gora«. ESTIVO, 21: «Hamlet» L. Oli-vier. q CENTRALE, 17: »Vesela krčma« B. Crosby, F. Astaire. MODERNO, 17: «Ujetniki usode« E. Raines, R. Hutton. EDEN, 17: «Križarji. Kolesa so kradli Včeraj so se pred okrajnim sodiščem v Gorici zagovarjali zaradi kraje koles 201etni Ivan Lampe iz Gradiške, obtožen, da je 17. junija tega leta ukradel kolo nekemu Antonu Sfiligoju in 18. t. m. pa kolo Alberta Topina; Alojz Buttac iz Gradiške, ki ie v mesecu marcu ukra-del kolo y Tržiču; Mario Passi-ni iz Gradiške, ki je zmaknil več koles od katerih je dve izročil soobtožencema Lampetu in Butacu; Silvano Moroldo in Lino Botta oba iz Gradiške obtožena, da sta kupovala kolesa dvomljivega izvora. Razvidno p-- je bilo, da so vsi trije spretni zlikovci in jih je sodišče tudi pravilno obsodilo. Na razpravi sta pričala tudi Moroldo in Botta, ki sla povedala kako so jima zlikovci prodajali kolesa. Končno so vsi priznali svoja dejanja. Sodišče je Ivana Lam-peta obsodilo na 2 leti in 3 mesece zapora ter 18.000 lir globe; Albina Butaca na eno leto zapora in 4 500 lir globe; Maria Passinija na 8 mesecev zapora. Moroldo in Botta sta bila o-proščena ker nista izvršila kaznivega dejanja. * * * Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi Ivan Redolfi Stizzot doma iz Trsta. 16. maja si je omenjeni zaželel kolo 21-letne Elze Melano iz' Gradiške. Medtem ko je bila mlada Elza zatopljena v cerkvi v molitev ji je ne preveč pobožni Ivan vzel kolo in se z njim naglo odpeljal. Lastnica kolesa je to opazila in takoj obvestila policijo, ki je zlikovca tudi aretirala. Na sodišču je obtoženec izjavil, da ga je dovedlo do tega dejanja pomanjkanje in brezposelnost. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora. PO PRVEM GOSTOVANJU Tržačanov na Goriškem Darovi Giuseppina de Schiller, je darovala goriškemu Zelenemu križu lir 1000 v spomini pokojnega prijatelja Romea Mazzu-rinija. Iz časopisov in lepakov po naših vaseh smo izvedeli, da bodo v nedeljo 20. avgusta v Stan-drežu gostovali Openci s Petrovičevo trodejanko «Vozel«, Da bo delo uspelo smo že naprej vedeli, saj smo čitali o uspeli premieri in o gostovanju v jugoslovanski coni Tržaškega o-zemlja. Ob treh popoldne smo pričakovali prihod dragih gostov. In res je kmalu pripeljal avtobus ne samo igralce ampak še precej Opencev, ki so se pred igro razšli in si ogledali Standrež, Gorico in bližnjo okolico. Igralci sami pa so si ogledali oder, kulise štandrežke igralske družine in se pripravili na nastop. Tako je čas kaj kmalu minil in ob določen; uri se je pričela predstava. Igra je potekla v redu. Igralci so se pri svojem nastopu izkazali, kot je že poročala kritika o prvi predstavi doma in o gostovanju v Portorožu. Občinstvo ' se je dve uri res zabavalo in s smehom ter mestoma kar krohotom spremljale? zapletene komične dogodivščine na odru. Po končani igri je domača igralska družina priredila dragim gostom skromno večerjo. Standre-ški pevski zbor pa jim je zapel več lepih slovenskih narodnih pesmi. Tako smo se Tržačanom oddolžili za vse kar so nam nudili, ko so nas s svojo lepo igro zabavali. Razvilo se je prijetno prijateljsko razpolo- ženje. Iz razgovorov s Tržačani smo spoznali njihove težave in priliie pod katerimi delajo. Potožili so nam lepe čase ko so imeli še na Opčinah številno igralsko družino, ki je lahko dostojno predstavljala »Miklovo Zalo«. Z zloglasno resolucijo Infcrmbiroja, je bilo prizadeto tudi naše kulturno življenje. Iz razcepljenosti in mrtvila, ki je nastalo so sedaj z »Vozlom«, začeli novo kulturno delo, ki bo v kratkem doseglo tak razmah kot pred resolucijo In-formbiroja. Dalje so nam potožili, da se tudi njim godi enako kot nam, da tudi oni nimajo primerne dvorane, kjer, naj bi nastopili s svojimi kulturnimi prireditvami. Zal so oni kot mi še vedno pastorki, pred katerimi imajo prednost prav vsi, ki prihajajo k nam prodajat svojo pravo, ali pa tudi namišljeno umetnost. Medtem pa se moramo mi, ki bivamo v teh krajih že sto in sto let boriti za sleherno drobtinico in že vsa povojna leta zahtevamo to, kar nam gre po vseh naravnih in človeških pravicah. X Po tem prvem uspelem gostovanju pričakujemo, da bomo na naših odrih še večkrat videli bratske dramske družine s Tržaškega ozemlja, kot so tudi oni povabili Goričane, da jim s kakšnim uspelim dramskim delom vrnejo njihov obisk. v ^goslaviji. Hran . oto odpotovale v !ale- tn^.m "“stu smo si in , • m° »Lteks«, dom ‘im jasli in ^iinala je seveda bi bii J‘v °a Y kateri > Rri tem k!raj n0ben stroj n s° razn- 3,110 ugotovile, j^ii ^ delavk v A še ° ^ ln da nam 8’ Še hoč lko borb in tru--eno doseči življenj kTen v Jue^iih luvarišic - de- 23^ oas ie P°t Peljala dutra re -bovp,, • 'Sa rojstnega Srn° a*e na ogled dn^i, Nfa rujEtnega dema ol. §bhi t-81,10 Se srečale z siti £°3ti. Bili sm^Ljudsl Slovausko - ftali-^i'onte anglo-Področja Tržaškega so to občin- ?«% „■ Va,i dnevi .tukai zabljuče svojega obiska Ju. po so odšli na Povabi?^ kam«' R°r°v Ljii'v1’nih 'iudskih od-?e°grada HJarie. Zagreba in i6 Pot in smo nadaljeva--^entfai Sl °®ledale novo hi-tud V ,Mcslah. V bližini V’ bi snP^^ile S-D°min 29 * strei; ' i P°d nacistič- Už‘vaie,1!clu ®mo „ -v - Se odpočile.in ^ botičkn lep0te lp- £P°l. 0 dnAai.. , - dočni-?3 slavnost, ki .. e!avsiti sva, delovni človek Pač;, lavCe; ob je na slovesen i pns°tn°sti' vseh arne m ljudstva, ^Slovenci 5ridete , n» izlet ali leto- L-vv V THBIZ K v TRBIŽU f?8E in^°lag0 so Va|n N0 nn ®ZI°M Z QD. UOMACo KUHINJO Por°ča se lastnik Nikolaučič Prosvetno delo v koprskem okraju V koprskem okraju so še pred letom dni dokaj debro delovala vsa mlada prosvetna društva, ki jih je bilo 33. Vendar -je treba priznati, da so delovala pretežno, ko so se pripravljala za poseben nastop, drugače pa (to se je zgedilo zlasti v letnem času, ko je precej poljskega dela) so svoje kulturno delovanje zanemarjala. Tako ,so pevski zbori, razen onega v Borštu, Šmarjah im v Kopru (Oton Zupančič) malodane zaspali. Zato naj bo v bodoče naša prva. naloga, da Se bodo vsa ta društva obudila iz dosedanjega mrtvila ter pričela zopet delovati. Zlasti sedai v jeseni, ko b0 prenehalo glavno poljsko delo. se :bo nudila prilika za poživitev teh društev. Ističasno moramo gledati na to, da bo vsako društvo ustanovilo svoj pevski zbor, imelo svojo dramsko dru. žino in folklorno skupino, z javnimi' nastopi bomo ljudstvu pokazali, da je tudi preprost Človek sposoben sodelovati na kulturnih prireditvah, s tem bo nedvomno rasla ljudska zavest v svoin laatnp moč. Voditelji ln člani naših .prosvetnih društev se morai,, vrhu vsega zavedati, da imamo nred seboj teden slovenske kulture, zaradi česar i« necbhodno po. tretaao, da pričnejo pripravljati društva svoje sporede: Le na ta način bo naš teden pokazal koliko se je v. teh kratkih letih po osvoboditvi dvignilo in napredovala naša 1 ud. ska kultura. Vse to delo čaka največ našo mladino, ki je steber vsega 'avnega posebno pa kulturn-ga dela ter osrednja točka pri delu za preobrazitev in vzgojo novih ljudi. Za zgled naj omenimo Slovensko prosvetno društvo »Oton Zupančič« v Kopru, ki ima prav dober pevski zbor, s katerim se prioravlja na turnejo po Sloveniji. Ta pevski zbor. ie že večkrat nastopal tudi v Trstu in drugod. Želeli bi še to, da bi to društvo zbralo okoli sebe tudi dramsko i.n fol. klomo skupino. S tem bi sčasoma pripomoglo k šd večjemu prosvetnemu dvigu Kopra in okolice. Smiselno isti predlog bi imeli za prosvetni društvi v Borštu in .. Šmarjah, ki imata vse možnosti za čim globlje in širše delovanje. tto pa gradijo pri Si. Anionu Hitro se dvigajo zidovi našega zadružnega doma. Znova so nam prišli na pomoč mladi zidarski vajenci iz zidarske šole v Semedeli, da bomo čimprej imeli tudi v naši vasi prostore, ki so tako potrebni v današnjem razvoju vasi. Mladih zidarčkov je bilo 30, katerim se je pridružilo še 20 vaščanov lo se jim je na obrazih, da delajo z zavestjo novih ljudi. Ljudje so z velikim veseljem opazovali te pridne zidarčke. Delali so štiri ure in pol, nakar jim je odbor preskrbel zakusko s četrt litra vina na vsakega. Prihodnji mesec, bo minilo leto, ko smo položili temeljni kamen. Marsikdo je takrat dejal, da ne bomo zmogli tolikega dela. Tudi agenti Vidalija so vrgli marsikatero razdiralno besedo, da Li tako zavrli delovni polet naših ljudi. V tem pa niso imeli uspeha. Dokaz temu je, da bomo čez dobrih 15 dni že postavili na zidove streho. Pod to streho se bodo zbirali vsi pošteni ljudje in delali načrte za bodoči razvoj naše vasi. Ta razvoj gre po poti »socializma in po zgledu narodov Jugoslavije. Danes naš človek še nima vsega, kar mu pripada, ker vki šele gradimo. Gradnja pa ni lahka stvar, kot ni bila lahka borba za svobodo. Naša vztrajnost in pridnost pa bo premagala tudi te razvojne ovire. Pot, ki jo hodimo je prava, ker pelje k boljšemu. Zato bomo nadaljevali z gradnjo, nadaljevali z utrjevanjem ljudske oblasti, ki nas je stala toliko žrtev. Viljem Turk Sprejem otrok v gluhonemnico v Portorožu Ob pričetku šolskega leta 1950-51 se bodo na prošnje staršev ali njih namestnikov sprejemali v gluhonemnico v Portorožu gluhi otroci. Pogoji za sprejem so sledeči: 1. Gluhost otroka ali tolika stopnja gluhote, da se ta ne more šolati v ljudski šoli in ne s sluhom naučiti govora, 2. izpolnjeno šesto leto starosti, 3. primerna telesna in duševna sposobnost za šolanje. Od sprejema So izključeni neozdravljivo bolni in oni s težkimi telesnimi hibami. Prošnji, katero je treba nasloviti na ravnateljstvo gluhonemnice v Portorožu, je treba priložiti: rojstni list, potrdilo o cepljenju koz, domovnico ter izkaz o premoženjskem stanju staršev. Otroci, ki imajo pogoje za sprejem, bodo pred pričetkom šolskega leta pozvani še na preizkušnjo. Pričetek pouka v šolskem letu 1950-51 bo dne 15. septembra tekočega leta. Vsa nadaljnja navodila prejmejo starši pri upravi zavoda. . Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesar e Battisti 2 - lelefon 70 Tako delao člani Ljudske Ironte v Kopru: i so naoravHi 530 delovnih ur Iz dneva v Ran imamo vedno večje število ljudi, ki sodelujejo vsestransko z r.ašo stvarnostjo. V zadnjem času so pokazali svojo zavednost in povezanost z ljudsko oblastjo člani Ljudske fronte v Kopru. Udeležili so se namreč udarniškega dela pri gradnji važnih gospodarskih objektov. Predvsem se je »udeležila gradnje .velike vinske kleti v Sftbčijanu H prostovoljcev, ki so napravili nad 65 delovnih ur. Sodelovali so nadalje pri delih za novo ribarnico in tržnico, kjer je prispevalo 34 prostovoljcev 95 udarniških ur. Nekateri so pomagali pri kanalizaciji Kopra m sicer . je bilo teh tovarišev 15, ki so dali 45 ur. Tudi na partizanskem taborjenju na Rižani so bili koprski frontovci med prvimi. Taborjenja se je namreč udeležilo nad 50 koprskih udarnikov, ki so dali nad 280 delovnih ur. Na ta način so prispevali frontovci iz Kopra vsega skupaj 530 prostovoljnih ur, pri čemer pa ni všteto, delo, k; so ga napravili preteklo nedeljo na gradbišču vinske kleti v Skocijanu. Pri vsem tem delu je sodelovalo okrog 125 prostovoljcev. Poleg tega so bile delavne še osnovne organizacije, kakor mladinske frontovske in sindikalne. Stalno pa prispevajo s prostovoljnim delom sindikalne podružnice, ki v okviru svojih kolektivov dnevno, napravijo v korist skupnosti stotine in stotine ur. To se kaže 'predvsem v njihovem tekmovanju za čim večjo storilnost dela, s čemer dvigajo neprestano življenjsko raven ljudskih množic našega okrožja. Kljub temu velikemu elanu večine podružnic in posameznikov. pa se najdejo vseeno ljudje, ki se raje izmaknejo prostovoljnemu delu, odnosno imamo sindikalne podružnice, ki ne skrbijo dovolj za izvedbo prevzetih nalog. Koprčani so v zadnjem času na sestankih po rajonih in aktivih sklenili, da bodo podvoji-Ravnateljstvo gluhonemnice j 1; svoje napore. Poleg udarnt-Portorož 1 kov, ki se udejstvujejo na do- za pomoč. Mladi zidarji so delali, da je kar mrgolelo. Vide- """"""■iiHiiiiiiinnnunuin,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,,.n mini ....................................................................... IIIIIIIIIII...................................................... mačem terenu, imamo pri vsem še tovariše in tovarišice, ki delajo zgledno prj delih za zgraditev Novega Beograda, ter prispevajo s tern k izvedbi petletnega plana, kakor tudi socializacije Jugoslavije. Ravno zadnje dejstvo je v ponos vsem tistim, ki pravilno umevajo novo dobo. Sestanek Glavnega sveta ASIŽZ 28. 8. v‘Kopru Glavni svet Okrožnega odbora ASI2Z se bo sestal prihodnji petek dne 25. avgusta ob 9. uri v dvorani okrožnega komiteja v Kopru. Uspehi zadnje regate v Kopru Ob lepem in ugodnem vremenu smo imeli zadno nedeljo dobro organizirano regato v koprskem zalivu, in sicer v trikotniku: Koper-Sv. Nikolaj — višina Rexa — m nazaj v Koper, katero progo je moral vsak tekmovalec prevoziti dvakrat. Ob tej priliki so sg srečali naši domači jadralci «Vela kluba« že petič, s tem nastopom se je pričela tekma za triletni pokal članov koprskega »Vela kluba«. V skupini slok (beccaccini) je proti pričakovanju odnesel zmago tov. Zetto s svojo - jadrnico «Bambi». S tem je premagal e.nega najresnejših svojih nasprotnikov tov. Zucca, v; je vodil svojo «Cicci». Vseeno je Zucca v splošni oceni dosegel prv.o mesto. Tudi dosedanji favorit «Pionir» se je moral na ta način zadovoljiti s tretjim mestom, k; si ga je moral priboriti v ostrem finalu s tov. Ravalicom, ki je bil krmar na sloki «1. maj«. Tehnični uspehi slok so bili sledeči: 1.) »Bambi« (Zetto); 2.) «Cicci» (Zucca) s 6’12”; 3.) «Pionir» (Bussani) 8’27"; 4.) «1. maj« (Ravalico) 8'47”; 5.) «Lauro» (Apollonio) z 9'22” in 6.) «Nembo» (Zetto Iv.). V skupini deriv se je zopet obnesel tov. Grio s svojo hitro «Sgenza», ki je nadvladala «3 M« in «Tino». Tehnično je po prvem mestu «Sgenza» (Grio) dosegla drugo mesto «3 M« (Norbedo) z 10’2” in tretje mesto «Tina» (Gec) z 12T2”. V splošni oceni pa so dosegli plovni objekti sledečo klasifikacijo: 1.) «Cicci» 6165 točk; 2.) »Pionir« 5!?46 točk; 3.) »Lauro« 57051 točk; 4.) «Nem-bo» 5265 točk; 5.) »Union« 5271 točk; 6.) «Rampin». 4975 tošk in 7.) »I. maj« 4696 točk. Krmarji pa so zasedli v splo-»šni klasifikaciji tale mesta: 1.) Zucca 5938 točk; 2.) Bussani 5930 točk; 3.) Riccobon 5435 točk; 4.) Ramani 5413 točk; 5.) Apollonio 5412 točk; 6.) Zetto Iv. 5001 točk in 7.) Colombin 4756 točk II. okrai plenum ZAM 25. avgusta v Bujah V petek, dne 25. t.m. bo v Bujah II. okrožni plenum Zveze antifašistične mladine Istrskega okrožja. Začetek bo ob 8. uri in bo trajal ves dan do izčrpanja dnevnega reda. Na zasedanje so vabljeni vsi okrožni delegati, izvoljeni v krajevnih aktivih ZAM, in povabljeni predstavniki mladine ter množičnih organizacij. uspehi razumnega dela VSE VEJE SO SE UPOGIBALE POD TEZO DEBELIH IN GOSTIH VIŠNJEVIH ČEŠPELJ. Iz življenja v Momjanuj Delovanje baz ASIZZ v preteklem tednu Po okrajni partijski konferenci so žene Momjana in okolice napravile na čast volitev že 6Q0 prostovoljnih ur. Tako hočejo podčrtati pomen, svojih volitev. V brigadi «25 maj«, ki se je te dni vrnila iz Novega Beograda, je bilo tudi 23 mladincev oz. mladink iz Momjana. Pet od teh je prineslo častni naslov udarnika, ki so ga zaslužili s požrtvovalnim delom. Vsi navdušeno pripovedujejo o velikem delu, ki je v teku po vsej Jugoslaviji za izgradnjo socializma. Nekaj ljudi, ki so za časa volitev odšli v Trst, se je te dnj vrnilo nazaj Aa sv<3Te''8om jahnf lc na brzem Po cesti Proti ,a; "n_e,!lschiedener > Volkf,e Cultvrstufe ei->„ Abcmt-uC sogenann-' IurWollen. pi^en bemessen sinj aiel ntschieden da- » f als ti ^PPfunglicher im eci!e ir Hohl/cdp/e, oe in>“0en%SChen’ "e ia<»?nil dpr ?asammcnhan- Sr* aberZdn,a‘ur leberl’ tat, KhZliub,scher simi, ZeZ L°eh Schli^cl eiPen, Leben bloss in ti-afleehuusern und Theatern zubringen, und, es wirklich so weit ge-bracht ha ben, dass s ie zwischen Glauben und Ar berglauben lceinen Vnter-schied mehr machen; und in ihrer naiven Aufrichtig-keit nicht glauben kbnnen, das Schmutzseelen, u)ie ste sie besitzen, zu einem eu>i-gen Leben bestimmt se ten«. Jeremias Gotthelf «Ce dam kmeta tako govoriti, kakor mi govorimo, potem nastane fabulna stvar, kateri se morajo dati ideje, ki jih nima«. George Sand Kakor smo ž® omenili, je Blaž Mozol zaukal od veselja, ko je stopil na stezo, ki ga je vodila skozi gozd domov; kajti mislil je o vino-pitju. Storil je komaj trideset korakov po gozdu, že ga za-ščegeta nekaj v goltancu, a ne da bi pokaSljal — Blaž Mozol ni poznal kašlja ~ nego nekaj takega kakor žeja; a tudi ne po vodi — vode je bilo dovolj v bližnjem studencu ~ nego žeja do vina, in Blaž ni bil človek, ki bi v takem položaju dolgo premišljeval teir na prste štel: «Bi, ne bi«; vraga saj je tiščal v levi pesti pet debelih, srebrnih kron, pošteno zasluženih, kakor je dejal sam pri sebi. Poldne je bilo blizu m sonce je pripekalo kakor v pasjih dnevih; doma Blaž tudi ni imel takega opravka, da bi ga drugi ne mogli brez njega izvršiti, in zato je takoj z mirno vestjo krenil na levo čez grič: vedel je, da ima Hudmanova Jera na Rovih dobro vino in tudi kaj suhega, da se prigrizne. Ko je d"set minut pozneje stopil v krčmo k Jeri, je našel krčmarico v družbi z edinim pivcem, voznikom Tele&njakarjem iz bližnjih Radomelj, čigar voz in konji so stali pred hišo. Blaž se široko razkorači sredi izbe ter vpije na glas: «Hejo, Jera, vina gor! Pa ne tistega- jesiha, kakor ga pije ta gostač tvoj, ki je več pri tebi nego na cesti, ta Ureh Telečnjakar! Vina gor, tistega starega iz kota; mi smo baroni, pijemo ga po broni!« Rekši vrže debel srebrn tolar na mizo, da je glasno zažvenketal! Voznik in krčmarica sta ga sprva osuplo pogledava-la; naposled reče Jera s smehoin: «Kje si pa dobil tisto? Zaslužil nisi! Ali si Mozolki platno ukral ter prodal ali pa si tistega vašega zeta opeharil?« «Kaj ukral! Kaj opeharil Kaj govoriš, baba neumna? Zaslužil sem jih, lahko zaslužil, kakor bi jih bil za maslo vzel. Vina daj; kaj vprašuješ in postajaš? o ti rebro Adamovo, da bi te bil Bog pri miru pustil!« Krčmarica le hitela po vino; vedela Je> dober dan danes, ko ima Blaž denar. Mozol pa je medtem pobral tolar z mize in ga potisnil v žep tako, da je bilo čuti, da tolar ni samec, nego ima še nekaj tovarišev notri. Voznik Ureh, ki je bil Cul ta prijetni cvenk, mu porine svoj kozarec bliže in Blaž, akoravno je bil prej temu vinu zabavljal, da je jesih in kislica, izpije več ko polovico. «Dobre volje si, Blaž! Dobre volje kakor pes, ki zdrav iz cerkve pride!« reče nekako porogljivo oni. Blaž, čuteč, da ga hoče tovariš zbadati, zavrne: «Kaj ne veš, ko že o psih govoriš, da so pasji dnevi blizu! O pasjih dneh je pa fletno in že zdaj je fletno kajne, ko te v noge ne zebe! Pomisli, Ureh, ko bi te v pasjih dneh v noge zeblo!« ^Zakuril bi in za pečjo bi ležal kakor ti, Blaž, kadar nimaš denarja- Mene bi vsaj Mozolka ne lasala,« se smeje Ureh. «Mozolka, kaj Mozolka! Baba ima gobec, da bi deset povodnji utešila! Gobec 1-ma!» deje Blaž, ki ga je i-menovanje svakinje nekako neprijetno dregnilo; pa jezilo ga je vendar, da bi ga ta Ureh zbadal, in malo nejevoljno, malo dobrodušno potisne tovarišu svoj kozarec z vinom, ki ga je bila Jera postavila predenj na mizo, ter nadaljuje: «Kai zlodeja pa nosiš Mo-zolko sem; taka je res včasi da bi dejal, da jo je Bog pozabil med egiptovske nadloge postaviti! Pa saj ni mo-ja baba, Ureh; kaj češ? Na, pij, Ureh, pa molči o babah! Ko je še tvoja rajnka živela — Bog ji daj dobro, dostikrat te je vlekla iz krčme domov! — takrat nisi tako mirno sedel za mizo, ampak v vrata si gledal ka-1 kor Peter Slabavest; in ko je prišla pote, si šel za njo, kakor o procesiji svetega Marka za križem; Bog ji daj dobro na onem svetu - tvoji rajnki!« «Ne bodi neumen, Blaž,« reče oni ter natoči na pol izpraznjeni kozarec; «pusti mojo Marijano, naj v miru počiva. Ti si se tudi ženil pri njej, morda bi bilo bolje zate, ko bi te bila vzela « «Hoho,» se reži Blaž, «ho-ho, jaz ženil pri njej; kaj pa misliš? Kajne, da bi potem vsak dan slabo kosil kakor sveti Anton Puščav-nik? Kolikokrat si pa ti zobe na soncu grel? Kaj? Tak si bil, ko si šel v nedeljo k maši, kakor lakota ta draginj a-» Blaževa hudomušnost je tovarišu njegovemu sitna postajala in jel se je odpravljati. Krčmarica je bila zunaj po opravkih in Blaž je sprevidel, da bo kmalu sam; to mu ni bilo ljubo; zato zavije na drugo stran. (Nadaljevanje sledi.) Krajevne organizacije ASI2Z v koprskem okraju so bile tudi pretekli teden od 14. do 20. avgusta zelo delavne. Ves napor so dale za čim večji uspeh predvolivnega tekmovanja. Od 15. t. m. su pričele z volitvami, ki bodo trajale še ves september. 2e nastopajo novi odbori, novo vzgojeni kadri žen. ki bodo vnesli v svoje vrste še večjo borbeno voljo in si postavili še višje cilje- Naš tisk prinaša po možnosti dnevno vse važnejše dogodke iz organizacijskega Jivljenja AŠIŽŽ': v naslednjem želimo podati le splošen pregled o njenem delu v zadnjem tednu. Vasi Babiči in Šmarje sta izvedli volitve v svoje krajevne odbore, katerih so se udeležile žene v Babičih -100 odst. in v Šmarjah 99 odst., var nam dokazuje zavest in čut dolžnosti ondotnih žen. kj se poleg pre-obilega domačega ne Lranijo tudi še javnega dela. Poleg sestankov, ki so bili na sektorjih v Izoli in v Portorožu so bila mnoga množična zbo. rovanja, kot v Kortah (23 udeleženk). Semedeli (35), Izoli (72). Babičih (20). Pomjanu (29). Gregoričih pri Sv. Antonu (20), nadalje v Bertokih. Boninih itd. Tako so y Semedeli zborovalke sklenile, da bodo imele prihodnjo nedeljo volitve svoje baze in v počastitev istih samostojno kulturno prireditev. Posebno dobro je uspel sektorski sestanek v Portorožu. kjer sta si zlasti aktiv za materinstvo in prosveto zadala izrecne naloge. Pri tem so premotrile žene izvedbo volitev na posameznih bazah svojega sektorja. Posebno pažnjo so posvetile članice ASI2Z raznim kolonijam otrok iz Slovenije, ki so trenutno na raznih krajih naše obale. Tako je delegacija žen iz Bertokov obiskala otroke v Valdoltri. Iz Kort pa so šle v Portorož, kjer so se ustavile pri tamkaj bivajočih nesrečnih otrocih, ki so slepi in gluhonemi. Ta obisk je bil pretresljiv, vendar so ga bili vesel; otroci in matere. 2ene iz Izole so odšle v ondotno bolnico ter se precej časa mudile pri ponesrečencih, bi so bili ranjeni, pri incidentu Omnie v Kopru Druga skupina delegatk Pa je šla obiskat istrske otroke v Ribnico, kjer so na letovanju. Naše vrle antifašistke iz Škofij so zbrale zastopnice, ki so se skupno z nekaterimi pionirji iz kraja napotile v vojaško bolnico v Portorož in ondi obiskale bolne vojake. Smar-čanke pa so šle k vojašk; mladinski brigadi, ki dela pri mo-, dernizaciji in rekonstrukciji ri-’ žanske ceste ter so mladim delavcem izrekle zahvalo našega prebivalstva za njihov trud in požrtvovalnost. Razume se, da s0 naše matere in druge žene obdarovale obiskance. Večinoma So jim prinesle sveže in okusno sadje. Vsi, vojaki, ponesrečenci in o-tropi so ga sprejeli z veseljem in hvaležnostjo. Saj jim ga ni manjkalo, toda ob misli, da se jih te žene ob vsej lastni skrbi spomnijo, kot njihove prave matere ali sestre, jih je krepila v zavesti, da niso sami in pozabljeni, marveč, da je tudi našim ženam pri srcu njihovo zdravje ter skratka njihova u-soda. Končno je t>ila na pobudo baze ASI2Z v Strunjanu odprta tamkaj krojačnica, ki bo precejšnjega gospodarskega pome-j na za domače prebivalstvo. O-I krajni odbor ASI2Z pa je | polnost. naklonil vdovi ponesrečenega borca toy. Angela Babiča iz Centurja enkratno podporo y znesku 2000 dinarjev. Vse To podrobno delovanje žen na vseh področjih javnega življenja daje ASIZZ po pravici eno prvih mest med našimi množičnimi organizacijami. Prijava za motociklistične tekme Ob priliki prihodnje razstave gospodarske delavnosti v Kopru bo okrajni odbor Ljudske tehnike organiziral propagandne izbirne motociklistične dirke. Tekem se lahko udeležijo motociklisti vsega Tržaškega ozemlja. Dirka bo za vsa motociklistična vozila, to je za solo in prikolice. Tekmovalna proga bo potekala v trikotu Semedela — nekdanja koprska železniška postaja — Koper — in zopet Semedela. Prijave za udeležbo je treba priglasiti do 25. septembra t.l. pri okrajnem odboru Ljudske tehnike (v nekdanjih uradnih prostorih Enotnih sindikatov«. Iz Sv. Vetra Veliko veselje vaške mladine do športa Vsi mladinci iz naše vasi, ki so bili na prostovoljnem delu z mladinsko delovno brigado v Sečjolah, so se zelo navdušili za šport. Takoj ko so se vrnili iz brigade, so osnoval; športno skupino, ki šteje že dan s 25 mladincev. Zanimajo se za razne panoge športa in lahkoatle-tike. Sedaj imajo dnevno redne vaje, kar je porok za razvoj športnega gibanja v naši vasi. Enako ne zaostajajo Novova-ščani; tudi oni namreč dobro napredujejo. Razume se. da v nekaj tednih ali mesecih pri vsem treningu še ne bodo postali že prvo nogometno moštvo, toda počasi se bodo že tako izvežbali, da se bodo postavil; častno v bran vsaki enaj-storici. Trenutne težkoče obstajajo največ v pomanjkanju športnega orodja. Potrebno bi bilo, da bj prišel med nje dober inštruktor. Zato bi bilo prav, da se prične zanje zanimati Zveza društev za telesno vzgojo (ZDTV). Naš; fantje so pripravljeni zgraditi si primerno nogometen igrišče. Vendar so zaenkrat našli pren^alo razumevanja in podpore od strani ustanov in organizacij, od katerih bi bilo pričakovati, da bodo storile vse za Tešitev tako važnih vprašanj za napredek mladine. Kljub kratkemu času, pdkar so pričeli trenirati nogomet, je imela nogometna skupina ' iz naše vasi prvo prijateljsko srečanje z moštvom iz Nove vasi. Na naši strani so manjkali trije boljši igralci, vseeno se je končala tekma še dovolj ugodno ir. sicer 3 proti l za Novo vas Med domačini so se v igri najbolj izkazali; Vuk Angel, Vuk Silvij in Maronac E-mil. Iz Nove vasi pa so pokazali posebno sposobnost- Pucer Slavko, Pucer Marčelo ' in še dva igralca. Enajstorica iz Nove vasi je odnesla s tem svojo prvo zmago, vendar zaradi tega mladinci iz Sv. Petra ne bodo klonili. ampak se bodo še bolj zavzeli ter skušali doseči i sčasoma čim večjo tehnično po* 'l PRIMORSKI DNEVNIK ■Mfe' *C 5= .4 S '23. avgust« l®1 IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU LEP RAZVOJ IN MNOGO NAD dokler niso fašisti požgali Narodnega doma ■j ?S\ ALBERT ŠIROK. Novi odbor Dramatičnega društva je pripravljal novo sezono in se že pogodil z Milanom Skrbinškom, ki je spomladi kot vodja skupine ljubljanskih igralcev gostoval v Trstu, da prevzame v sezoni 1914-15 vodstvo gledališča. Toda vse namere je preprečila vojna. Ob začetku vojne je gledališče le še životarilo in priredilo zadnjo predstavo v zgodnji pomladi 1915, ko je igralec Daneš odšel k vojakom. Redne predstave so prenehale, spomine na gledališče je oživila le uprizoritev Ribičičeve otroške igre «V kraljestvu palčkov«, s katero je tržaška mladina gostovala tudi v Ljubljani. Se med vojno je hkrati s političnim življenjem oživelo tudi kulturno. Ljubljana se je pripravljala, da obnovi svoje gledališče. Tedaj je po kobariškem predoru, ko se je premaknila fronta s Soče dalje proti zahodu, prišel v Trst Milan Skrbinšek, še v vojaški uniformi. Priredil je nekaj predstav spomladi 1918, nakar ga je ((Dramatično društvo« v Trstu pridobilo za vodstvo obnovljenega‘gledališča v Trstu. V izpremenjenih pglitičnih razmerah 50 ljubitelji gledališča opozarjali na pomen slovenskega gledališča v Trstu: «... kakor bo ljubljansko gledališče vez in središče za vse ostale slovenske odre, tako ima tržaško gledališče svojo čisto posebno važnost, ne le za slovenski, temveč za ves jugoslovanski narod... da bo naš Talijin hram s svojim sedežem v največjem slovenskem mestu, ki leži na najbolj ogroženi točki bodoče Jugoslavije, mogočen klic vsem onim, ki nas Jugoslovanov tu ob Adriji še danes nočejo videti...« V zanosnem pozivu Jugoslovanom je ((Dramatično društvo« v Trstu pripravljalo denarno zbirko za zidavo posebnega gledališkega poslopja v Trstu: ((Našemu narodnemu razvoju, rastočemu političnemu vplivu, gospodarskemu razmahu mora odgovarjati povečana skrb za r.ašo umetnost. Vidni znak tega naše- ga prizadevanja, našega napredka bo: Jugoslovansko gledališče v Trstu«. Ta poziv je bil datiran z 10. junijem 1918. Komaj pet mesecev pozneje je kor.ec prve svetovne vojne s svojim izidom uničil sleherne načrte tržaških idealistov. Toda ne glede na to je tržaško slovensko gledališče pod vodstvom Milana Skrbinška v sezoni 1918-19 doživelo svoj največji vzpon. Milan Skrbinšek je ob vsem svojem idealizmu prišel v Trst z dokajšnjo dozo realnega gledanja na mali slovenski svet. Za seboj je imel nekaj _let praktičnega dela na ljubljanskem odru z vsemi bridkimi skušnjami slovenskega igralca. Se v Ičtu 1917 je v skrbi za bodoče slovensko gledališče polemiziral z Ivanom Stefetom, lastnikom «Kina Central« v ljubljanskem deželnem gledališču, poleti leta 1918 pa je že v Trstu v žolčni polemiki z Govekarjem povedal svoje načelne misli o bodočem slovenskem gledališču. Zdaj je začel svojo zamisel praktično izvajati vi Trstu. Ustanovil je dramatično šolo, v kateri je v glavnem sam poučeval. Imel je spočetka 44 učencev, od katerih so se nekateri razvili v dobre igralce. Ze 15. septembra 1918 je najboljše učence predstavil na javni produkciji šole. Dne 6. oktobra 1918 se je začela sezona z izvirno slovensko dramo Marije Kmetove «Mati». Zvest svojemu programu je Skrbinšek podal v tej sezoni skoraj vse Cankarjeve drame in so med njimi «Hlapci» doživeli prav v Trstu dne 31. maja 1919 svojo krstno predstavo. Posebno skrb je posvetil Skrbinšek izgovarjavi odrskega jezika in je uveljavil v polnem obsegu 2upančičevo reformo odrske izgovarjave, torej pred Ljubljano, kjer Zupančič nekaj let prej še ni uspel. Predvsem pa je Skrbinšek uveljavil čim skladnejšo ansambelsko igro in začel obli- MILAN SKRBINŠEK KOT RAVNATELJ TRŽAŠKEGA slovenskega gledališča L. 1919. IGRALEC IN REŽISER MARIJ SILA. kovati diletante v prave igralce. Stano Kosovel, tedaj gledališki kritik v Trstu, je tako ozna-menoval Skrbinškov pomen v razvoju gledališkega življenja v Slovencih: «Milan Skrbinšek ima za Trst predvsem zaslug kot vzgojitelj igralskega naraščaja, reformator odra in — kar je glavno! —- obrazovalec okusa naše javnosti. Na trhli oder konvencionalne zabave je postavil nov ansambel in nov repertoar. S tem je dobilo naše kulturno življenje novo podlago«. Po odhodu Skrbinška iz Trsta 1919 se je v zadnji sezoni tržaškega slovenskega gledališča uveljavil preostali ansambel, ki sta ga pod intendantom Josipom Ribičičem vodila Marij Sila in Emil Kralj. Med zadnjimi člani gledališča so bili poleg teh dveh še Požar, Terčič, Šimenc, Gabršček. Silcva. Mezgečeva, Voukova, Gradišarjeva, Kraljeva, Pre. garčeva, Bukovnik,.Bratuž, Mar-tinpevič. Mikolič. Sezona 1919-20 se je ugodno končala. Novo izvoljeni intendant Ivan Vouk je že sklepal pogodbe z nekaterimi ljubljanskimi igralci Za novo sezono 1920-21, kakor z režiserjem Se-stom, Pečkom, Micičem, Bratino, ko je požig Narobnega doma v Trstu onemogočil sleherne priprave za nadaljnje delo in obenem končal delo ((Dramatičnega društva« v Trstu, ki je 18 let vodilo z menjajočo srečo slovensko gledališče v Trstu. Skoraj * vsi igralci so odšli na jugoslovanske odre v svob )dni domovini in se tamkaj več ali manj j uveljavili kot poklicni igralci. Igralci bivšega tržaškega odra so na svojih novih mestih izpričali resnost svojega stremljenja na solidnem temelju izvrstne I gledališke šole, ki jim jo je podal Milan Skrbinšek, v kolikor že niso uživali pouka v dramatičnih šolah, ki jih je imelo tržaško ((Dramatično društvo« že prej pod vodstvom poklicnih igralcev, artističnih vodij slovenskega gledališča v Trstu. Tako je delo tržaškega ((Dramatičnega društva« le doseglo svoj namen, da se je po dolgih letih truda in preizkušenj v Trstu izoblikoval iz skupine diletantov resno stremeči umetniški ansambel, ki bi bil mogel postati prvi poklicni igralski ansambel domačih sil na tržaškem gledališču, ako tega ne bi bil preprečil požig ((Narodnega doma« in v temelju izpremenje-n'e politične in kulturne razmere v anektirani Primorski. Izpodrezane korenine pa so živele še naprej. Do leta 1926, dokler je bilo še možno in dovoljeno društveno življenje med podjarmljenimi Slovenci, so se še gibale posamezne diletantske skupine in oživljale slovensko besedo na odrih prosvetnih društev. Tako so gojili slovensko besedo na odrih še y Skednju, na Proseku, pri Sv. Jakobu v Trstu, kjer se je izoblikovalo novo središče slovenskega kulturnega življenja v Trstu po letu 1920. KMETIJSTVO V ISTRSKEM Med najvažnejše panoge spada vinogradništvo - Ugodni klimatski pogoji za zgodnjo in dobro zelenjavo in sadje Ni treba, veliko govoriti o tem, da je kmetijstvo najvaž- Prav lu se je še večkrat oglasila slovenska beseda tudi v Cankarjevih dramah, predvsem v mnogokrat igranem ((Kralju na Betajnovi«. Tu 10 ie nekaj časa vztrajali Ban, Gvardjančič, Marc, Požar, Sila, Karel in Albert Širok, Terčič, Hervatinova, Kraševičeva, Pregarčeva, Silova, Stepančičeva ob inscenatorju Avgustu Černigoju, ki je ob zatonu slovenskega gledališkega življenja na Primorskem skušal poživiti sceno po modernih vzorcih. Tako se je v zadnjih letih društvenega življenja na Primorskem zatekla slovenska beseda v skoraj zaprti krog dru-štvenikov in povzela tiste svoje r.aloge, ki jih je imela ob začetnem razvoju slovenskega gledališkega življenja: obdržati slovensko ljudstvo v našem narodnem občestvu... # Mnogi naši stari diletanti so vzdržali v noči teme. Dočakali so leto 1945, ko so se našemu gledališču ob drugačnih razmerah tudi v Trstu ponudile nove možnosti za udejstvovanje. Ustanovljeno je bilo novo slovensko narodno gledališče v Trstu. Borbe in uspehi tega gledališča pa pomenijo r.ovo poglavje v razvoju slovenskega gledališkega udejstvovanja. (Konec) nejša gospodarska panoga Istrskega okrožja ter da bo to še dolgo časa ostala. Po drugi strani pa je zgrešeno mnenje, da kmet že sam najbolje ve, kako bo delal, zlasti danes, ko se v socialističnem gospodarstvu preusmerjajo cele gospodarske panoge ter se razvijajo nove, ki sn bile prej nerazvite; vse v splošnem interesu. Morda kmet sam zn se res ve, kaj mora delati, da bo njegovo gospodarstvo čimboij- procvita-lo. Toda Za naše kmetijstvo v Dr. Stanko Kovačič celoti si pa moramo biti na jasnem, po kateri poti bomo hodili. Najvažnejša stvar je, da moramo upoštevati pri tem tiste faktorje, tiste postavke, ki jih ne moremo spremeniti, v kolikor so v našo škodo, v kolikor pa so v našo korist, jih moramo v največji meri izkoristiti. To dela vsako posamezno gospodarstvo, mora pa delati prav tako celokupno narod, no gospodarstvo. V prvi vrsti moramo v našem poljedelstvu računati s sušo. Suša je postavka, ki jo moramo prav povsod upoštevati. V zadnjih dveh člankih smo že govorili o boju proti suši, ki smo ga Že začeli v našem okrožju. Druga stvar je, da so pri nas zelo ugodni klimatski pogoji za gojenje rane zelenjave, za nekatere vrste sadja in pa za vinogradništvo. Tretja stvar je bližina tržišč, ki je seveda že dosedaj dajala smer našemu poljedelstvu in bi to morali upoštevati tudi v bodoče. Važno je tudi vprašanje mehanizacije našega kmetijstva in modernizacije v tem smislu, da uporabljamo kemična si'edstva gnojenju, škropljenju itd. Kot tudi znanstvene ugotovitve in analiza. Pri vsem tem pa moramo upoštevati vse dosedanje izkušnje našega ljudstva in gledati, da se po eni strani vsa ta sredstva tudi izplačajo, po drugi pa, da z njimi ne porušimo dosedanjega ravnotežja. Naj vzamemo samo kot primer, da traktor ne more povsod popolnoma nadomestiti vola, predvsem ne kar se tiče produkcije gnoja, ki je zelo važen za kmetijstvo. Najvažnejše pa je, da v našem poljedelstvu razvijamo predvsem tiste panoge, ki največ donašajo in ki so najbolj primerne za naše klimatske razmere. Pripominjam, da se v tem Članku ne bom pečal 2 vprašanjem socialističnega sektorja v našem poljedelstvu. O tem bomo govorili pozneje. Sedaj pa si oglejmo posamezne panoge poljedelstva. Ob 500=letnici rojstva MARKA MARULICA Z EVROPSKEGA PL AVAL NEG A PRVENSTVA Jugoslavija premagala olimpijskega prvaka Italijo Zadnja in verjetno najbolj privlačna točka vsega današnjega programa na plavalnem evropskem prvenstvu na Dunaju je bila vaterpolo tekma med Jugoslavijo in Italijo, ki je olimpijski prvak. Jugoslovani so že v prvem polčasu dosegli prednost s 3:2. V nadaljevanju igre so Italijani že izenačili r.a 6:6, tedaj pa so Jugoslovani zaigrali zelo odločno in zabili tri gole kar zaporedoma. Tekma se je končala z 9:7. Italijani se sedaj tolažijo še z možnostjo, da bi Holandska premagala Jugoslavijo in tedaj bi oni mogoče na kak način rešili čast svojega visokega naslova. Toda to so kombinacije... dejansko pa je Jugoslavija sedaj na čelu tablice, ki je taka - le (številke pomenijo odigrane tekme, dobljene, izgubljene, neodločene tekme, zabiti goli, prejeti goli, točke): nato Andersen Danska Fredin (Švedska) Lunquist (Šved.), A-rene (Franc.). Ljubljančanka Finčeva Draguša, ki sedaj nastopa za Italijo, ni nastopila na finalnem tekmovanju, ker se je slabo počutila. Jutri se tekmovanja nadaljujejo s predtekmovanji, na 1000 m hrbtno za ženske. Jugoslavija Holandska Švedska Italija Avstrija Francija Švica 3 0 0 2 0 0 1 0 1 1 0 1 1 0 1 0 0 2 0 0 3 35 13 21 6 15 5 17 15 11 14 12 19 8 47 Šahovska olimpiada v Dubrovniku DUBROVNIK, 22. — V prvem kolu šahovske olimpiade v Dubrovniku so bili doseženi naslednji rezultati: Jugoslavija—Zapadna Nemčija 2:1 (1 prekinjena partija); Gli- gorič — Unsicher prekinjeno; Trifunovič—Pfeifer, remi; Ra-bar—Rellstab, remi; Vidmar— Staudte 1:0. ZDA—Holandska 1:1 (2 prekinjeni). Avstrija—Italija 1 1/2:2 1/2. Francija—Danska 0:1 (tri prekinjene). Grčija—Belgija 0:3 (ena pre- kinjena). Švedska — Finska 1, l/2:l/2 (dve prekinjeni). Rezultati drugega kola pa so: Norveška — Jugoslavija 0:2 (2 prekinjeni), Zapadna Nemčija Švedska 3:0 (1), Finska—Grčija 1,5:1,5 (2), Belgija—Francia 1:1 (2), Danska—Peru 1,5:1,5 (1); Italija—ZDA 0:3 (1), Cile—Holandska 1,5:1,5 (3); Argentina— Avstrija 1,5:1.5. Cela čela je preplavala Rokavski preliv LONDON, 22. — Ob poli dveh ponoči se je vrglo v vodo 24 plavalcev, ki so sklenili, da preplavajo rokavski preliv. Tako jih je do 19. ure preplavalo Rokgv devet. Zmagal je Egipčan Hassan, Abd el Rehim Egypte in s časom 10 ur 50 minut 40 sek. in obenem postavil nov rekord hitrosti za pre-plavanje Rokava. Danes sta odigrali medsebojno tekmo tudi Švedska in Švica, ki se je končala z zmago prve v razmerju 12:1: V plavanju so se nadaljevale tekme s finalom na 100 m prosto za ženske. Kot je bilo predvidevati po včerajšnjih izločilnih tekmah, je v finalu zmagala in si osvojila naslov evropske prvakinje Holandka Schumacher, ki je omenjeno progo preplavala v času 1:06,4; sledijo: 2) Vaessen (Holand.) 1:07,1, Brata Mrak jutri vTrstu za nedeljske tekme na Montebellu Prav gotovo bo razveselila I jutri. Vinko se je bil udeležil vse tržaške športnike vest, da se bosta udeležila motornih dirk, ki bodo v Trstu 27. t. m„ tudi znana jugoslovanska prvaka Slavko in Vinko Mrak. V Trst, kjer sta naša dva ro- tudi spomladanskih motornih dirk na Montebellu in se tedaj zelo pobil. Pa je že takrat, še ves v obvezah, skoraj dal obljubo, da bo okreval in se ude- Pred. 500 leti, 18. avgusta 1450, se je rodil V Splitu književnik Marko Marulič. Čeprav se je prava hrvatska narodna književnost začela šele z Marinom Držičem, velja Marko Marulič po pravici za ustanovitelja te književnosti Za čas, v katerem je pesnik »Judite« živel (konec 15. in začetek 16. stoletja), sta značilna naglo naraščanje in čedalje hitrejše formiranje buržoaznega razreda. Daši je bilo ljudstvo stisnjeno V klečče turškega izžemanja, nasilja mogotcev m sistematičnih beneških ropanj, se je vendar čutil v Dalmaciji ne le socialni in ekonomski, marveč tudi kulturni napredek. Kultura tistih časov se je sicer razvijala večinoma V okviru ozkih slojev plemstva in klera, ker pa so meščani čedalje bolj prodirali v gospodarsko življenje, je postajala čedalje bolj ljudska. Marko Marulič, eden njenih prvih pionirjev, torej ni njen slučajni pojav, marveč plod določenega razvoja, plod gospodarskega, socialnega in kulturnega napredka. Njegovo književno delo je bilo sicer pod vplivom italijanske in klasične književnosti, vendar pa je popolnoma hrvatskega, slovanske ga značaja, in sicer ne le po jeziku, marveč tudi vsebinsko, Iz podatkov, ki jih imamo o Maruliču, je videti, da je živel življenje umerjenega meščana Doraščal je v srednjeveškem patriarhalnem okolju y Splitu, ki je štel takrat okrog 66 tisoč prebivalcev in kjer je cerkev s svojimi številnimi redovniki budno pazila na duše in premoženje svoje črede. Pisal je stoletju, ko je žel človek za eno samo svobcdoumnejšo besedo v mučilnico, podzemlje ali celo v smrt. Renesančna Italija z razkošnimi dvorci in slavnostmi na eni ter lačnimi ljudstvom in revščino na drugi strani je mlademu Maruliču omogočala, da je marsikaj videl in se marsičesa naučil. Tudi pozneje, ko je postal znan po svoji latinski poeziji, je poslušal ta učeni humanist odmeve raznih dogajanj, v.idel je ljudstvo, ki živi trpi, veruje, se bori in hrabro umira na galejah ali v verigah beneških mogotcev. Tako je nastala njegova «Ju-dita«, V tej pesnitvi, kjer ubij glavna junakinja nasilnika tako reši mesto, ne vidimo fatalizma in onemogle vdanosti «voljo božjo«, marveč boj in akcijo, v besedi Marka Maruli-ča odmevajo prvi nerazločni glasovi ljudstva. Realističnih opisov, ki so tako pogosti «Juditi», tem najboljšem književnem delu Marka Maruliča, se je najbrž naučil od klasikov, toda nobenega dvoma ni, da je Marulič opisoval tudi tišjo, kar je dite«, ki jih opisuje pred njenim odhodom v Holofernov šotor, je videl Marulič na vsaki slavnosti V Splitu. Holofernov šotor je podoben šotoru katerega koli vojskovodje iz tistih časov, opis vrta s smokvami in rožmarinom spominja na vs«k vrt v Splitu. Vse to dokazuje, da je gledal Marulič z odprtimi očmi vse tisto, kar se je dogajalo okrog njega, in da je sicer daktična dela, vendar pa se je čedalje bolj zanimal za sodobno stvarnost. In ko ga je izvabila samostanska mistika, v kateri je nameraval ostati do kanca življenja, da je odšel kot 60-letni moralist v Nečujam na Solti, tam ni dolgo vzdržal. Namesto da bi našel tolažbo, je našel redovnike, ki «ubogim rizejo kosti«, in pobegnil je pred farizejščino in duhovniško brezvestnostjo. Tako se sicer uravnovešeno in navidez pomirjeno Maruličevo. življenje vzpne do popolne dramatičnosti, njegov značaj se nam pokaže v novi luči, osebnost pa pri- dala državna založba Hrvatske «Zora» te dni najnovejšo, osno izdajo Mandičeve «Judite». (Iz Ljudske pravice) V Zrenjaninu rasle Mt zine n db veliki tovarni sladkorja v Zrenjaninu so lani začeli graditi prve objekte bodočega velikega kombinata zg predelavo poljskih pridelkov, predvsem za pridobivanje škroba. Po raznovrstnosti proizvodnje in teh- Vinocjradništvo Vinogradništvo je ena najvažnejših panog našega poljedelstva. V okrožju imamo 30 milijonov trt ter povprečno pridelamo 220.000 hektolitrov vina. Zelo prikladna tla za vinograde so zlasti v Koprščini, kjer je lapor, pa tudi v, Buj-ščini, kjer so kraška tla. Naša vina so cenjena v bližnjih, pa tudi v oddaljenejših potrošniških centrih. Proizvajamo pa tudi namizno grozdje, zlasti v okolici Izole, od koder so ga včasih izvažali celo v A,meriko. To je posebna vrsta grozdja, ki zdrži, še daleč preko božiča. Važno je tudi to, da trta še dokaj dobro prenaša sušo, ki je v našem okrožju običajna. Najvažnejši problem v našem vinogradništvu je obnova vinogradov. Ta problem je bolj resen, kot si morda ■ mislimo, ker smo med vojno in v zadnjih letih vinograde zelo malo obnavljali. Po drugi strani pa imamo še mnogo prikladne zemlje, katero bi lahko zasadili s trto. Tu mislimo obširna pobočja naših hribovitih predelov, kjer je sedaj samo gmajna. Po drugi strani pa opazimo, MLADA ISTRANKA IZ DEKANOV. >yx- KOPER — SREDISCE ISTRSKEGA OKROŽJA. dobi na moči in- izrazitosti. Njegova «Suzana», y kateri naletimo pogosto na spretno verzifikacijo, znatno zaostaja za ((Judito« po vsebina in po iznajdljivosti. V njej lahko zasledimo Maruličevo naziranje o kleru, ki se je pokazalo zlasti v ((Dobrih naukih« ter šaljivih in satiričnih' pesmih, ki jih je zlagal Marulič V dokaj lahkotnem osmercu- Videti je, da ni bil le spreten verzifikator, marveč tudi mož duha, ki je bičal napake svojega časa. Kljub vsemu balastu srednjeveške mračnosti in ozkosrčne patriarhainomaloplemiike vzgoje, kljub vsem krščanskim težnjam, vrednim kakega ozkosrčnega vaškega kaplana, in kljub praznemu filozofiranju o krivoverstvu ostane Marko Marulič pomembna figura naše književnosti. Njega že vznemirja dejstvo, da se s vet giblje P° večnih in nespremenljivih zakonih «božje previdnosti« in da žive duhovniki in prelati povsem drugačno življenje, kakor bi sg spodobilo ((služabnikom božjih služabnikov«. V njem sicer nerazločno, nedogovorjeno, V tesnem okviru takratnih manir, skozi dogmatiziranje in moraliziranje vendarle odmevajo besede ljudstva. Jaka zelo priljubljena, prispeta 1 ležil jesenskih dirk. __________ .. Svoje najboljše delo, pesni- sam videl. Nakite «Ju-'tcv «Judita», je končal Marulič ' leta 1501, izdal pa ga je v Be netkah leta 1521. Ze naslednje-ga 1522. leta je doživelo to delo drugo izdajo, leta 1523, pa tretjo. Četrto in peto izdajo je doživelo tudi v Benetkah leta 1586. in 1627., šesto izdajo je izdala 1869. leta Jugoslovanska akademija v ((Zagrebu, sedmo pa ((Matica Hrvatska leta 1901. Med pripravami na proslavo 500-letnice zaslužnega pesnika, nični ureditvi bo kombinat v Zrenjaninu eno od največjih podjetij te vrste v Evropi. Vsi obrati kombinata bodo najsodobneje opremljeni. V okviru kombinata gradijo tudi veliko termoelektrarno, ki bo dajala električno energijo in paro za obratne potrebe kombinata. Od letne proizvodnje 35 milijonov kilovatnih ur bo ta elektrarna lahko oddajala precej električne energije tudi drugim potrošnikom v Banatu. V tovarni strojev za živilsko in kemično industrijo «Jedin-stvo« v Zagrebu ter v tovarni mlinskih strojev V Stupniku pri Zagrebu so že začeli izdelovati specialne stroje za opremo posameznih obratov kombinata v Zrenjaninu. Poleg obratnih na. prav gradijo velik silos, ki bo lahko sprejel več desettisoč ton žita, predvsem koruze, ki bo glavna surovina za pridobivanje škroba. Lega novega velikega kombinata sredi najbolj žitorodnega dela Vojvodine je zelo primerna, zlasti 'ker ima Zrenjanin dobre prometne zveze. Leži ob križišču važnih železniških prog, ob plovni reki Bege j in olb avtocesti Bedgrad-Zrenjanin. V tovarni bodo iz škroba, ki bo njen poglavitni proizvod, pridobivali tudi kristalno gli-kozo (grozdni sladkor). To je posebna vrsta sladkorja, ki se enako uporablja kakor sladkor iz sladkorne pese, v veliki meri pa se uporablja pri izdelovanju marmelade, likerjev, bombonov itd. Iz 100 kg koruze bodo v kombinatu lahko pridobili okrog 40 kg glikoznega sladkorja. Način proizvodnje kristalne glikoze sedaj proučujejo v Znanstvenih laboratorijih kombinata, kjer bodo tudi stalno spremljali in kontrolirali potek pro- da so v zadnjih desetletjih opustili mnogo vinogradov, ki leže v hribovitih predelih. To vidimo n. pr. nad Izolo ob glavni cestt ali nad pobočji, ki se vlečejo od Strunjana do Pirana, kjer so bili v terasah, ki so sedaj puste in prazne, včasih vinogradi, katere je uničila trtna uš (filoksara). Niso Pa jih obnovili, ker je treba v teh predelih opraviti vse delo s kopa njem, delovna sila pa je našla drugod zaposlitve. To je tudi posledica umetnega zniževanja cen istrskemu vinu z administrativnimi ukrepi s strani Italije, katera je favorizirala italijanska vina, ker ima veliko produkcijo vina. Zato lahko opazimo, da so pri nas vinogradi v hribovitih' predelih, kjer ni mogoče obdelovati z živino, zelo redki. Ce bi vsa poboč ja naših' gričev posadili s trto, bi se precej dvignila naša produkcija vina. Mislim, da bi na ta način lahko povečali površino, ki je zasajena z vinsko trto, za 20 procentov. Seveda to ne bi šlo brez izdatne podpore oblasti. Morali bi se tudi odločiti za način, ki bi omogočil mehanizirano obdelovanje ali vsaj uporabo živine. Najbolje bi bilo. da bi se odločili za serpentine. ki bi se vile po pobočjih. Te serpentine pa bi morali tra-sirati podobno kot se trasira cesta. T.rte bi zasadili v dveh vrstah ob žici. tako, da bi lahko nasade obdelovali med vrstamj z drezami ali s plugi. Poslužili-bi se načina obdelave, ki ga imajo v nekaterih drugih deželah, kjer imajo že dalj časa tak sistem serpentin, ki omogoča mehansko obdelavo še v večjih, strminah. V. Sloveniji ima tak sistem Vinarska šola v Mariboru.' Škropljenje, dovažanje gnoja itd. se vrši lahko mehansko. Danes imamo največji interes, da povečamo produkcijo našega vina. ker ga lahko prodamo vsako količino. Pod Italijo tega interesa ni bilo zaradi konkurence italijanskih vin. Vsekakor bi morali povečati tudi produkcijo namiznega grozdja najboljših vrst, ker dajo večji donos kot vino, ter se lahko izvažajo v inozemstvo. Veliko pažnjo moramo posvečati vprašanju mehanizacije ob delave naših vinogradov. Mislim, da bi se izplačal uvoz potrebnih strojev, dasi so za naše razmere dragi. Obdelava vi nogradov je dokaj dobro rešena v Bujščini, kjer imajo znane velike vole. Tu obdelujejo vinograde s plugi z volovsko vprego med vrstami trt, ki so napeljane ob žici. Pri obnovi naših vinogradov jnoramo upoštevati, da nekatere brste trt kažejo degeneracijo. Tudi tega vprašanja bi se morali lotiti ter saditi tiste vrste, ki dajejo kvalitetno vino in več pridelka. Naša ljudska oblast mora dati vso -pomoč pri obnovi vinogradov in pri sajenju novih nasadov. Vsako leto bi morali nasaditi precejšnje število trt. če bi hoteli, da ne bi naše vinogradništvo nazadovalo. kleti opazujejo tudi bov grozdja in določajo, fcd“Ljji( gatev. Klet analizira, koi"a' ^ grozdje sladkorja in objet11 esr mu okolišu, kdaj bo tr& Tei«.*; določeno vrsto grozdja.■ l"‘$t zarodek znanstvenega ^ je treba dosti poskusov » opazovanja. Grozdje neS”!V ti niti premalo niti lo. Tako vino lahko s0r ..p - vr*.; ker trgamo posamezne ceno. Vino je tudi tako še. Mislim, da ne more Ije urejeno vprašanje ^ in kletarstva, kot je Pri ti, ten' bi bxlo treba to, razširiti tudi drugod. $ navada«** -zi jti Sicer pa je naši kraji prodajali dr0luJ^i stara. Spominjam se, kmetje iz Koprščine P*0)/ grozdje v Trstu in sicer ‘nt molu Sanita (v bližini njega Trga Venezia). * d Bujci imeli daleč v Trsi ^ f nastale prve velike kleti družni podlagi. . tj< LE? 'z velikimi kletrfg.^ lahko stisnejo ter shn več sto vagonov vina, ^ it’ piziramo in sortiramo dosežemo na trgu višjo Sadjarstvo ^ S.e nekaj besed o u $ jarstvu, ki je zelo važ^° še gospodarstvo. Saj i* M jS* vsako leto samo češenj ' vagonov. Tu je najvažn^t,'f blem obnova naših -—,.m kov. Vsako leto je P0*'e mu** ~ fioeien 'HOVtU' 1 .It jaditi na tisoče novih Tega doslej žal nismo ^ t Računajmo> Kletarstvo O kletarstvu se je v zadnjem času pri nas veliko pisalo. V istrskem okrožju gradimo dve moderni vinski kleti. Na splošno je postavljeno naše kletarstvo na pravilno linijo, to je, da naše kleti odkupujejo grozdje. Dobro je urejeno to vprašanje pri Zadružni kleti v Bujah. Važno pa je to, da Pri tej večji meri. Računaj"'"' pr. češnja v osmih ii C e ne bomo sadili n° if ves. bomo v dogledne" v ostali brez sadja. 0 f Važno je, da raču"11’1 pAj tem na vsakoletno jpej*, je sadi ti vrste, ki s0 itK proti suši. Ne mislim spuščati v strokovna • f dasi bi bilo 1° s*?. Ijanja, trebno v jarstva, da bi nasi # strokovnjaki več 'P‘sfl lMljt•), Prt vsem tem Pa prvi vrsti gledati, “a ' Or* mo dosedanje vrste,’„lns f°‘. smo, da so se n. Pr- ^ .jiidjf vile na trgih, kamor ^ običajno naše sad)e; Ji UVIVUJIIU •teza«- O«—' Vgl litetnejše vrste, zlasti so bolj debele in JL naše. Z vsem tem čunati ter iskati dob^ sorte, ki so za naše P*"* boljše, ter jih mora ^ M no sodit i. Potrebno da precepimo drevesu^ ^ sedaj dajejo slhbšcj^. Drugič bomo O0'- 0 vinoreji, vrtnarstvu stvu. pisal latinska moralis!ično-di- ki bo v začetku oktobra, je iz-1 izvodnje in kakovost izdelkov. ISTR SKI ZADRUŽNIK Z VOLOVI. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: Izvod 4.50. r^*eg# t^f Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega mcZe' z, tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska FRANČIŠKA UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III. nad. — Teleton štev. 93-B08 in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA:, en finsnfnn št. 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini JI stolpca, trgovski 60, finančno Odg. urednik STANISLAV upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din » RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Poaruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-IL, Tel. 11-3J - K°Per, ul. Battistt 3oia 1, Ljubljana, Tyrševa 34 \ Let \ « 2 Pi Mi M B van: bo; sko !)W Uspe Vo* 'ten vezn Ti i«'di nost ker upo: ktn« Ufe) b« t SVoj, bost sile St, » t Uidi SVoj, <14 i koli] seda 1‘fcšr h vt llOV; stvo več, jasti ziva b Tset, litv; Ntji 2»če hjo JO, Usti ! sko uot š»n i»i' bot: !*hl t' kuj< Ječ Savi ve2l 0‘is . A, Jt , H Veg, ?isl To' ZŠV( ?aP: ie 'Va bi t stav 4de ven «v, bi»c 0 E S % bi 1 K «5 1% bat, s t* 1