PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovimi /'i	ja i •
Abb- postale l gruppo	- Lfillil ±U lil*
Leto XXI. Št. 1 (5979)
TRST, sobota 2. januarja 1965
ZNAČILNE^ NOVOLETNE POSLANICE ŠTEVILNIH DRŽAVNIH^ POGLAVARJEV
Skupne želje vseh: mir, pomiritev, razorožitev «Leto 1965 - leto mednarodnega sodelovan ja»
Luebke poudarja, da je pogoj za mir zedinjenje obeh Nemčij - Ulbrichtovih sest točk za zboljšanje razumevanja - Kosigin poudarja splošno in popolno razorožitev in nevmeša-vanje v notranje zadeve - Wilson za okrepitev ugleda OZN kot čuvarja miru - De Gaulle noče povedati, ali bo v decembru ponovno kandidiral - Sastri za skupne napore proti gladu, nevednosti, boleznim in terorju pred jedrskim spopadom
BONN, l. — Morda spada med najbolj zanimive novoletne poslanice poglavarjev držav, poslanica predsednika Zahodne Nemčije, Luebkeja, zlasti spričo dejstva, da smatra ameriška vlada nemško vprašanje za zelo važno mednarodno vprašanje. Luebke je namreč v svoji poslanici poudaril: «Mir se bo lahko utrdil v Evropi in na vsem svetu samo tedaj, ko ne bo več ne zatiranih ne zatiralcev. Zaradi tega je pravica do samoodločbe našega naroda zahteva. kateri se ne bomo nikoli odrekli.« Danes pa je Luebke v posebni poslanici, ki jo je naslovil na Nemce v Vzhodni Nemčiji, obžaloval, da let.o 1964 «ni prineslo boljših perspektiv za zedinjenje obeh Nemčij« in izjavil, da je <samo tista politika realna, ki izhaja iz načela, da hoče nemški narod ostati vedno ena enota: vse drugo se bo pokazalo kot iluzija in kot varanje samega sebe«.
Posreden odgovor na Luebkeje-ve zahteve najdemo v govoru, ki ga je imel včeraj predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht, ki je najprej o-pozoril zahodne države, naj ne izročajo jedrskega orožja Zahodni Nemčiji in ponovno predlagal začetek »realnih razgovorov med o-bema nemškima državama«. Ulbricht je predlagal načrt, ki vsebuje šest točk, in sicer:
1.	Konec vojaških priprav v o-beh Nemčijah.
2.	Odpoved atomskemu orožju.
3.	Pogajanja za vzpostavitev normalnih odnosov med obema Nemčijama, kakor tudi med Vzh.
Nemčijo in zahodnim Berlinom.
4.	Ustanovitev vzajemnih trgovskih predstavništev.
5.	imenovanje skupnih tehničnih komisij za vprašanja trgovine, prometa, financ in sodstva.
6.	Ukinitev vseh diskriminacijskih in samovoljnih ukrepov proti državljanom Vzhodne Nemčije, ki potujejo v Zahodno Nemčijo.
Ulbricht je poudaril, da bi iz-vajanje teh točk zboljšalo razumevanje med obema Nemčijama.
Po včerajšnjem razgovoru predsednika Johnsona z ameriškim veleposlanikom v Bonnu Mc Gheejem se v Washinetonu poudarja, da vlada ZDA ne bo dala nikakršne pobude glede pogajanj s Sovjetsko zvezo o nemškem vprašanju, dokler se ne bo prej posvetovala z zavezniki. Vsekakor pa ni opaziti nobene realne možnosti, da bi se v kratkem začeli razgovori z vlado SZ glede zedinjenja obeh Nemčij in glede evropske varnosti. Zadnji razgovori med Ruskom in Gromi-kom so namreč prepričali ameriško vlado, da se trenutno v Moskvi nikomur ne mudi razpravljati
o teh vprašanjih.
Po objavi Johnsonove poslanice sovjetskim voditeljem, je bil danes objavljen intervju predsednika sovjetske vlade Kosigina, ki je bil objavljen v japonskem časopisu »Asaki«. Kosigin poudarja predvsem, da bo sovjetska vlada izvajula »politično aktivnost miru in mednarodne pomiritve«. Nato našteva naslednje tri točke:
1.	Skupne pobude Sovjetske zveze in drugih držav za dosego splošne in popolne razorožitve.

BOJI V JUŽNEM VIETNAMU
Huda bitka za Bi n h Cia se je včeraj znova vnela
V bitki sodeluje dvajset lovskih bombnikov in 85 helikopterjev - Ameriške izgube so lani znašale 1170 mož, v prejšnjih treh letih pa 618
SAJGON, 1. — Bitka za Binh Gia se je danes ponovno vnela, čeprav je bilo sporočeno, da so mestece že zavzele vladne čete. čete Vietkonga namreč v okolici še vedno nudijo odpor. Zaradi tega se je začela nova ofenziva, v kateri sodelujejo vladni in ameriški vojaki, ki jih prevažajo s helikopterji z nalogo, fla obkolijo čete Vietkonga. Dvajset lovskih bombnikov je bombardiralo položaje Vietkonga. vojake pa je •levažalo 85 helikopterjev.
Poročila o izgubah na obeh straneh so precej različna. Po poročilih dopisnikov zahodnih agencij je znašalo število izgub Vietkonga 102 mrtva, vladnih čet pa 44 mrtvih 105 ranjenih, od katerih 11 Američanov In 56 Izgubljenih med njimi šest Američanov. Po drugih vesteh pa znašajo izgube Vietkonga 400 mrtvih med bombardiranjem in med borbami, ki so bile 11. decembra la-tii na področju pokrajine Longkyvi tThan. Ameriške izgube v Južnem Vietnamu pa znašajo po ameriških poročilih do konca lanskega leta 132 tnrtvih, 1019 ranjenih ter 19 izgubljenih ali ujetih vojakov, skupno to-sc znašale ameriške Izgube 618 mož, rej 1170 ljudi. V letih 1961 do 1963 od katerih 106 mrtvih.
Po vesteh tiskovne agencije Vietkonga so njegove čete uničile v enajstih mesecih lanskega leta 5759 sovražnikov: 2700 mrtvih, ranjenih ln ujetih, ostali pa so dezertirali ali so bili ujeti. Med mrtvimi je 28 Američanov ln 31 južnovietnamskih častnikov.
Medtem nadaljuje poglavar države Južnega Vietnama Suu razgovore s predsednikom vlade in drugimi političnimi voditelji, da bi dosegli kompromis glede politične krize, ki traja od državnega udara 20. decembra lani. Mladi generali, ki so udar Izvršili, pa so imeli dolg sestanek, ki je trajal od prejšnjega ponedeljka do srede In na katerem je bil navzoč tudi general Kan, poveljnik južnovietnamskih oboroženih sil. Ni znano, o čem so razpravljali, ker do danes zjutraj ni bilo nobenega poročila o razvoju krize. Vse poteka v veliki tajnosti. Opoza-valci pa trdijo, da prevladuje prepričanje. da hoče imeti vojska vsekakor odločilno vlogo v vodstvu države kljub naporom predsednikov Suuja in Huonga.
Velika zmeda v Nigeriji po volitvah
LAGOS, 1, — Uradni podatki o izidih parlamentarnih volitev še niso znani. Trdi se, da je bilo vseh vpisanih volivcev 22 milijonov od 55 milijonov prebivalcev, glasovalo pa je samo 14 milijonuov volivcev. Najnižji odstotek je bil v Lagosu. Bilo je tudi več incidentov: nekatera volišča so bila oropana, po nekod so volilne kabine uničili in zažgali. Baje sta bili dve osebi ubiti, tri pa hudo ranjene.
Predsednik Nigerije Azikive ni hotel včeraj zaupati mandata dosedanjemu predsedniku vlade Abu-bakru za sestavo nove vlade. Na volitvah se je namreč Azikive zavzel za opozicijsko stranko UPGA — «Enotno napredno zvezo«, ki je zahtevala, naj se volitve odložijo. Azikive bi bil moral nocoj govoriti no radiu, toda eno uro pred oddajo je bil govor odpovedan brez obrazložitve. Radijska postaja v Lagosu pa je pod nadzorstvom vojakov, ki nadzorujejo tudi uradni sedež, kjer stanuje Abubakar Ta-feva Baleva. Predstavnik vlade je pozneje povedal, da je Azikive pristal na ukinitev oddaje govora, ki je bil že registriran, kar je preprečilo, da ni prišlo do poslabšanja položaja, ki je v Nigeriji zelo napet. Hkrati so se začele pogajanja med njim in Abubakrom, da bi prišlo do pomiritve. Azikiva bi bil moral v svojem govoru obrazložiti, zakaj ni hotel zaupati sestave nove vlade bivšemu predsedniku Abubakru. Njegov govor vsebuje tudi trditev, da bi morebitni sklepi na podlagi izidov takih volitev pomenilo ((odpiranje starih ran in bi spravili v nevarnost e-notnost in demokracijo.«
Doslej znane številke volilnih izidih pa so naslednje: Abubakrova vladna stranka NNA — ((Nigerijska nacionalna zveza«, je prejela 167 sedežev od 312; opozicijska UPGA pa samo 22, medtem ko 67 sedežev še niso dodelili nobeni stranki. Veliki razlika med obema strankama je posledica sabotiranja volitev s strani opozicije, zlasti v vzhodnem delu države, kjer je UPGA zelo močna.
Množične aretacije članov levega krila KF Indije
NOVI DELHI, 1. — Indijska policija je predvčerajšnjim začela z množičnimi aretacijami pripadnikov levega krila KP Indije. Aretacije so se nadaljevale tudi danes. Baje je hotela policija aretirati okrog 900 oseb. Število aretiranih znaša doslej čez 500. Levičarji KP Indije trdijo, da so aretacije v zvezi s splošnimi volitvami v državi Kerala, kar pa je notranji minister Nanda zanikal; izjavil je, da je namen aretacij ((ohranitev varnosti države«. Indijska vlada je izročila noto kitajski vladi, v kateri protestira proti kitajskim vojaškim napadom na indijski protektorat Sik-kim.
ne
dal:
2.	Odstranitev jedrskega orožja.
3.	Sporazumi za prenehanje tujega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
Kosigin izraža tudi željo po izboljšanju odnosov med Sovjetsko zvezo in Japonsko. Predsedniku britanske vlade Haroldu WUsonu pa je Kosigin poslal novoletno voščilo z upanjem, da se bodo odnosi med obema državama izboljšali. Posebne poslanice je poslal tudi drugim državnikom. CK KP Sovjetske zveze pa je objavil poslanico sovjetskemu ljudstvu V poslanici je rečeno, da je leto 1965 zadnje leto sedemletnega načrta in izraža željo, da bi bilo ♦ bogato zmag v Sz ter da bi se zlasti okrepilo bratsko prijatelj' stvo med socialističnimi država mi, enotnost med vsemi silami, ki se borijo Droti imperializmu, kolonializmu in agresiji ter da bi se še nadalje utrdila mir in mednarodna varnost«. Tiskovna agen cija Tass pa je sporočila, da so Brežino e v, Mikojan in Kosigin poslali novoletna voščila vsem predsednikom držav in vlad socialističnega tabora ter vseh držav sveta.
Tudi predsednik britanske vlade Harold Wilson poudarja nujnost, da se prepreči širjenje jedrskega orožija ter da se «pripravi pot za nove ukrepe o nadzorstvu oboroževanja, razorožitve in za trajen mir«. Wilson trdi, da »nudi novo leto Angliji realne priložnosti za sklenitev tesnejših vezi z veliki mi svetovnimi silami in da se o krepi ugled OZN kot čuvarja miru« ter dodaja, da bo prišlo do številnih sestankov z voditelji na svetu, kar bo omogočilo večje razumevanje skupnih vprašanj. Novoletne počitnice je Wilson preživel na otokih Scilly, kjer je i-gral golf in se bo jutri vrnil v London, kjer bo moral reševati več važnih vprašanj, med kate-rmi je priprava na uradntt poto vanje v Bonn 21. t.m. ter potovanj — v februarju 0 v New York, v Kanado, v Washington in pozneje še v Pariz, kjer se bo srečal z generalom de Gaullom
Precejšnje zanimanje je vladalo v svetu tudi za de Gaullovo no voletno poslanico, v kateri je med drugim rečeno, da je preteklo le-^ Potrdilo, »da bi nas spravili pod hegemonijo vsi tisti sistemi, ki smo jih zavrnili in ki se skrivajo za «supernacionalizmom» ali “integracijo« ali »atlantizmom«, toda istočasno smo pripravljeni na prijateljsko sodelovanje z vsakim našim zaveznikom«. Novinarjem, ki so mu prišli voščit novo leto, pa je de Gaulle včeraj obširno govoril o notranji in zunanji politiki. »Mislim, da prihodnje leto bo strašno,« je dejal in do-“Za vsak primer pa vam zagotavljam, da se ne bomo dolgočasili. Lahko pa pride do pre senečenj: na primer krogla lahko vse spremeni. Toda kroglam se izmikamo...« Za prihodnjo tiskovno konferenco je dejal, da jo bo organiziral po obisku kanclerja Erharda. Glede potovanj v inozemstvo je izjavil, da o tem še ničesar ne ve. Za Saragata je dejal: »Poznam Saragata že dolgo časa. To je človek, ki mi uga ja. Videl sem ga, ko je prišel v Pariz kot veleposlanik. Potem sem ga vnovič videl v Rimu. To je človek velikih kvalitet.«
Glede predsedniških volitev je povedal, da bodo v mesecu decembru tako kot določa ustava, razen »če ne bom prej izginil«. »Ali boste kandidirali?« Odgovor: «Vi zelo dobro veste, da vam na to ne bom odgovoril. Vendar pa je potrebno, da lahko nekaj ugibate. Ce bi bilo že vnaprej vse urejeno, ne bi bilo zanimivo. Vsekakor je potrebno, da se nekaj zgodi, in prosim vas, da mi verjamete, da se bo nekaj zgodilo.«
Na vprašanje o atlantskem paktu je odgovoril, da »sedanja oblika organizacije atlantskega zavezništva ne bo trajala in nihče ne misli, da mora trajati. Večkrat se nalašč zamenjuje tisto, kar trdimo glede .zavezništva in glede NATO. Zavezništvo obstaja in se mora nadaljevati, organizacija pa se razvija ustrezno z okoliščinami. ZDA in Francija so obstajale tudi pred NATO in ni šlo slabo, morda celo bolje. Francija je dala svoje predloge glede politične F.vrope in treba jih je le uresničiti.«
Na vprašanje glede možnosti sprememb	ustave,	je	de Gaulle
odgovoril:	»Ustava	gre pač	tako
kot gre. Ne verujem, da se bo leta 1965,	pravim	v	1965,	dosti
spremenila. Parlament je opravil dobro delo: izglasoval je velike zakone in njegova naloga je prav delati zakone, ne pa rušiti vlado. Upajmo, da bo trajal.«
Komentatorji de Gaullove poslanice in njegovih izjav poudarjajo predvsem, da	ni	hotel	niče-
sar povedati glede svojih namenov v zvezi s predsedniškimi volitvami ter da bo treba čakati do pomladi.
Predsednik indijske vlade Sastri je v svoji poslanici za novo leto poudaril predvsem, da je OZN proglasila leto 1985 kot za »leto mednarodnega sodelovanja». Zaupanje v vzvišena načela listine OZN se lahko ohrani in okrepi samo s skupnim nanorom vseh za osvoboditev sveta od gladu, nevednosti, bolezni in terorja pred jedrskim spopadom. Samo s konkretnim sodelovanjem za zboljšanje življenjske remi milijonov
ljudi v siromašnih deželah ali za vrnitev svobode in enakosti zati-ranim narodom in plemenom, se lahko utrdi mir in zajamči blaginja človeštvu.
Glavna skupščina OZN prekinila delo do 18. t.m.
NEW YORK, 1. — Predvčerajšnjim je glavna skupščina sklenila, da se njeno zasedanje odloži do 18. januarja t.l. Zahodni dopisniki trdijo, da je to dokaz, da je vprašanje finansiranja OZN na ((popolni mrtvi točki«. Gre za znanj spor med Sovjetsko zvezo in ZDA. Na isti seji je skupščina soglasno odobrila zahtevo generalnega tajnika U Tanta, da je treba v novem letu poskrbeti za izdatke OZN na podlagi obračuna iz lanskega leta, kar pomeni, da je treba odobriti nov proračun. Sovjetski delegat je sklep o-dobril in povedal, da Sovjetska zveza ne bo vplačala prispevka za delovanje OZN na Koreji, v Palestini in Kongu.
U Tant pa je včeraj odpotoval iz New Yorka na Karibsko otočje, kjer bo ostal na oddihu ves teden, da bi se odpočil, potem ko je bil zaradi bolezni od 4. decembra lani v bolnišnici.
Iz Singapurja poročajo, da je predsednik Sukamo včeraj izjavil, da bo Indonezija izstopila iz OZN, če bo Malezija postala član varnostnega sveta.
var-
smrt
Šest smrtnih obsodb v Slonokoščeni obali
ABID2AN, 1. — Sodišče za nost. države je obsodilo na šest oseb, med temi štiri bivše ministre, ker so leta 1963 sodelovali pri protivladni zaroti; dve drugi osebi sta bili obsojeni na dosmrtno ječo, 19 pa na manjše zaporne kazni. Obdolžencev je bilo 60.
Štirje na smrt obsojeni ministri so bili odstavljeni v septembru 1963, ko je predsednik Hufuet-Boigny prevzel glavne resore po odkritju zarote Takrat so odstranili še tri druge ministre.
voda v Veroni je prejel brzojavko dominikanskega škofa iz Niangare, ki se nahaja v Bruslju, da so bili v Kongu ubiti trije italijanski mi-sionarji. Datum in kraj njihove smrti nista znana. Domneva se, da se je to zgodilo okrog 15. novembra lani.
Pravijo, da je bilo izmed vseh prireditev tržaških Slovencev na Silvestrov večer najbolj veselo silve-strovanjev Prosvetnem društvu »Škamperle« v dvorani »Prvi maj» pri Sv. Ivanu
IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllillllllllHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllia
NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SARAGATA
«Italija bo nadaljevala po poti vedno večje socialne pravičnosti»
Z včerajšnjim dnem je stopilo v veljavo novo znižanje carinskih postavk za industrijske proizvode EGS - Ob koncu leta je italijanska plačilna bilanca aktivna za okrog 400 milijard lir
RIM, 1. — Predsednik republike Saragat je naslovil na Silvestrovo italijanskemu narodu novoletno poslanico, v kateri je rečeno med drugim: «Težavna in kočljiva je funkcija, ki mi jo je poveril parlament; toda ko vem, da se k vesti in čutu dolžnosti, glede katerih sem se obvezal s slovesno prisego, pridružuje čut prijateljstva in razumevanja dežele, morem gledati z zaupanjem v prihodnost in grem mirne duše naproti resnim odgovornostim, ki me čakajo. Ko se zaključuje leto 1964 in se začenja novo leto,
VERONA, 1. — Vrhovni predstojnik afriškega mislonskega za-
vam želim izraziti predvsem te občutke.
«Ce pogledamo v glavnih obrisih na dogodke, ki so bili značilni zg leto 1934,' menim, da nas mor« to navdajati z zaupanjem in nadami.
«Predvsem je bil zavarovan mir —■ najvišja dobrina vseh narodov in naša najvišja težnja — in utemeljene razloge i-mamo za mnenje, da miru ne bomo le ohranili, ampak tudi utrdili s skupnimi napori razumevanja in dobre volje.
»V Italiji in Evropi je leto 1964 označevala dejavnost vlad, da bi zatrli inflacionistične pojave, ki spravljajo v nevarnost valute, in ki so se pokazali povsod v večji ali manjši meri. Uspehe, ki smo jih dosegli v Italiji, je moč sprejeti z. določenim zadovoljstvom. V naših gospodarskih odnosih s tujino je bilo ponovno vzpostavljeno ravnotežje in zlate rezerve so spet dosegle raven, ki nam o-mogoča, da se mirne duše spopademo z vprašanji bližnje prihod-
nosti. Lira je danes med najbolj trdnimi valutami.
»Ureditev stanja delavskega razreda v preteklem letu (kar včasih ni šlo brez bolečin) nam dopušča, da gledamo z zaupanjem na možnost, . da bo proces razvoja v ravnotežja uubil novega poleta v letošnjem letu. V tem nas hrabri obstoj podjetniških krogov, ki so dokazali, da se znajo pogumno spopasti z nemajhnimi težkočami; hrabri nas predvsem delavnost delavcev, kmetov, uradnikov, tehnikov, profesionalcev, znanstvenih In kulturnih delavcev, ki s svojo vsakodnevno dejavnostjo — kot sem dejal v svoji nedavni poslanici — gradijo današnjo stvarnost in pripravljajo jutrišnjo stvarnost. Spričo tega pričakujemo uporabo vseh teh čudovitih energij za nov polet investicij in nadaljnji razvoj proizvodnje.
((Italijanska republika, ki temelji na svobodnih demokratičnih institucijah, je potrdila svojo življenjsko silo in bo z napori predastav-nlkov svojega ljudstva nadaljevala po poti vedno večje socialne pravičnosti, da bi tako uresničili na
vsi državljani resnično enaki in stvarno udeleženi pri vsem življenju in pri vsej organizaciji naše debele.
«Gotov sem, da bo italijanski narod, ki se zaveda, da je skupni blagor odvisen predvsem od prispevka, ki ga bomo dali vsi, zmočen dati nadaljnjih dokazov svoje obnovljene moralne prizadevnosti, svoje tvorne podjetnosti, svoje civilne in demokratične zrelosti«.
Po novoletni poslanici italijanskemu narodu je Saragat naslovil posebno poslanico tudi Italijanom v tujini, kakor je pač običaj predsednika republike ob vsakem Novem letu.
Predsednik republike Saragat je sprejel danes civilno in vojaško osebje Kvirinala, ki mu je izrazilo novoletne čestitke. Saragat se jim je zahvalil za čestitke, jim tudi sam čestital, hkrati pa jim je izrazil svoje trdno prepričanje, da more računati z njihovo pomočjo ir. na njihovo zvestobo, kakor so jo izkazali tudi njegovim predhodnikom.
Novo leto je Saragat dočakal v krogu svoje družine v svojem stanovanju na Lungotevere Flaminio, danes dopoldne pa je odšel z družino na pokopališče Verano, kjer je pokopana njegova žena Giusep-pina. Po obisku na pokopališču je Saragat obiskal v Anziu kolonijo, ki nosi ime njegove žene.
Predsedmk republike dobiva še nadalje številne pozdravne brzojavke domačih in tujih osebnosti.
............................................
V ODGOVORU NA KITAJSKI PREDLOG OD 17. OKTOBRA LANI
Vlada SZ pristaja na kitajski predlog za atomsko konferenco
Gre za vrhunski sestanek o popolni prepovedi in uničenju jedrskega orožja - 355. kitajski opomin vladi ZDA
PEKING, 1. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je prejel od predsednika sovjetske vlade Kosigina pismo, ki nosi datum 28. decembra 1964 in ki vsebuje od-govbr na kitajski predlog od 17. oktobra 1964 za sklicanje mednarodne konference o «popolni prepovedi in uničenju jedrskega o-rožja«. Kot poroča tiskovna agencija «Nova Kitajska«, je v sovjetskem odgovoru rečeno med drugim:
»Predlogi vlade LR Kitajske za tako konferenco se strinjajo s politiko sovjetske vlade, ki izraža' svoje popolno soglasje in ta predlog podpira. Sovjetska vlada je pripravljena sodelovati pri vrhunski mednarodni konferenci, ki bi bila posvečena proučevanju vprašanja popolne prepovedi in uničenja vsega jedrskega orožja. Sovjetska vlada bo z vsemi državami socialističnega in miroljubnega tabora storila vse napore za sklicanje in uspeh takšne konference.«
Kosigin poudarja dalje v svojem odgovoru, da je sovjetska vlada že leta 1946, ko še ni imela jedrskega orožja, predlagala, naj se za vedno prepove atomsko orožje in naj se uničijo njegova skladišča. Tudi potem, ko je tako orožje sovjetska vlada izdelala, je bilo vedno njeno stališče, naj se prepove in naj se popolnoma uniči jedrsko orožje in sredstva z a njegovo izstreljevanje. Medtem ko išče sovjetska vlada popolno rešitev vprašanja prepovedi in uničenja ter splošne popolne razorožitve, predlaga tudi, nai bi se takoj sprejeli ukrepi, ki bi utegnili prispevati k prekinitvi in omejitvi tekme v oboroževanju z jedrskim orožjem. Eden takih ukra-pov je podpis mednarodnega sporazuma, v kateren\ se države ob vezujejo, da n*
orož:- uporabljale. Ta sporazum bo važen korak k popolni prepovedi in uničenju jedrskega orožja.
Prejšnjo sredo 30. decembra lani pa so iz Washingtona sporočili, da je vlada ZDA zavrnila pekinški predlog, naj bi se ZDA in Kitajska obvezali, da ne bo nobena nikoli prva uporabila atomskega orožja, ker «je namen kitajskega predloga očitno ta, da odvrne pozornost z dejstva, da Kitajska noče sodelovati z ogromno večino držav pri naporih za omejitev jedrskih poskusov«.
V Tokiu je predsednik japonske vlade Eisaku Sako danes izjavil, da bi njegova vlada lahko s pekinško vlado poglobila neposredne stike kar ne bi škodovalo odnosom z ZDA, čeprav med Japonsko in Kitajsko ni nobenih diplomatskih stikov. Sako je dodal, da je njegova vlada prav zaradi tega določila svojo delegacijo, ki bo sodelovala na drugi afriško-azijski konferenci (v marcu v Al-žiru), kjer bodo japonski delegati obrazložili svojo miroljubno diplomacijo.«
«Nova Kitajska« poroča, da so včeraj ameriške vojne ladje dvakrat prekršile kitajske teritorialne vode pred obalo pokrajine Fu-kien. Kitajski zunanji minister je vložil zaradi tega že 355. resni opomin za ZDA.
Po nepotrjenih vesteh se pripravljajo v pekinški vladi nekatere spremembe. Dosedanji predsednik vlade Cuenlaj bo baje izvoljen za predsednika republike, in sicer že na sedanjem zasedanj se države ob- nju parlamenta, dosedanji pred-bodo jedrskega I sednik republike maršal Liučaoči
pa bo februarja letos na kongresu Kp Kitajske ižvoljen za predsednika KP na mesto Maocetun-ga, ki bi postal častni predsednik.
čelo naše ustave, ki hoče, da so Včeraj in danes so mu čestitali k
izvolitvi: ponovno angleška kraljica Elizabeta (v odgovor na njegovo brzojavko), predsednik republike Dahomej, predsednik republike Madagaskar, predsednik čadske republike, predsednik republike Gabon, kralj Nepala; predsednik vojaške vlade v Gvatemali polk. En-rique Peralta in predsednik urugvajske vlade Luis Giannattasio. Pozdravne brzojavke so mu poslali tudi Sten Andersson v imenu švedske socialdemokratske stranke, predsednik argentinske poslanske zbornice in prof. Lionello Levi, podpredsednik izvršne komisije EGS.
Danes opolnoči je stopilo v veljavo novo znižanje carinskih postavk med šestimi državami evropske gospodarske skupnosti. S tem novim znižanje se je carina na industrijske proizvode znižala od leta 1958 (ko je bilo ustanovljeno skupno evropsko tržišče) za 70 odstotkov, carina na kmetijske proizvode pa za 50 do 55 odstotkov.
Jutrišnja posebna številka g6spo-darskega dnevnika «11 Sole«, ki ob. haja v teh dneh prvo stoletnico svojega obstoja, objavlja tudi članek ministra za zunanjo trgovinp Mattarelle, v katerem poudarja u-goden razvoj italijanske trgovinske in plačilne bilance, ki se,.je postopno izboljšala od preteklega a-prila dalje. Od meseca do meseca se je njeno stanje popravljalo'in smatrajo, da bo njen aktivni saldo znašal ob koncu leta več kot 400 milijard lfr. Ta uspeh je toli: ko večii, ker so avtorji ((program: skega osnutka za gospodarski razvoj za petletje 1965-69» predvidevali uravnovešenja plačilne bilance šele za leto 1967. Po mnenju ministra je glavni element neverjetnega izboljšanja plačilne bilance iskati v znižanju trgovinskega deficita, ki je znašalo 30. novembra, po nepopolnih podatkih, skoraj 550 milijard.
Nova ustanova za razorožitev
LONDON, 1. — V Foreign officu so danes sporočili, da je bil ustanovljen poseben organ za proučevanje razorošitve in nadzorstvo nad oborožitvijo. Načelnik tega urada je lord Chalfont. ki se v Foreign officu ukvarja z razorožitvijo. Ravnatelj pa Je prof. H. Buli. ki poučuje v londonski gospodarski šoli in ki je prav tako strokovnjak za razorožitvena vprašanja ter je leta 1961 objavil knjigo pod naslovom ((Nadzorstvo nad oboroževalno tekmo«. Novi organ bo delal tehnične in politične analize o razorožitvi in o kontroli oboroževanja.
V Pakistanu volijo predsednika republike
KARAČI, 1. — Jutri bo 80.000 ((velikih volivcev« izvolilo novega predsednika republike. Med pakistanskimi političnimi krogi in med tujimi opazovalci prevladuje mnenje, da bo v nadaljnjih petih letih prišlo do temeljitih sprememb v javnem življenju dežele, pa naj bo izid predsedniških volitev kakršenkoli. Za mesto predsednika republike se sicer potegujejo štirje kandidati, toda glavna bitka je med dosedanjim predsednikom maršalom Mo-names Ajub Kanom, ki ima 57 let. je na oblasti že od leta 1958 in je kandidat muslimanske lige, in gospodično Fatimo Jlnah, ki ima 71 let in je kandidatka opozicijskih strank. Jinah je sestra pokojnega Mohameda JInaha, ustanovitelja pakistanske države. Kan je pobor-nik dosedanjega volilnega sistema in predsedniškega režima, medtem ko se Fatima Jinah poteguje za vrnitev k parlamentarnemu sistemu.
Težko je predvidevati izid predsedniških volitev, zlasti ker «veliki volivci« niso vezani na določen mandat (kot je to primer v ZDA) in ker pretežna večina teh volivcev ne pripada nobeni stranki. Smatrajo. da ima Fatima prednost v mestih zahodnega Pakistana In na jugu vzhodnega Pakistana, medtem ko ima Kan svoje pristaše predvsem med kmečkim prebivalstvom in na zahodnih področjih vzhodnega Pakistana.
Poleg Bulla bodo člani še razni vojaški strokovnjaki, gospodarstveniki in diplomati. Lahko bodo sodelovali tudi inozemci.
Maršal Wilson umrl
LONDON, 1. — Bivši zavezniški vrhovni poveljnik v Sredozemlju maršal lord Wilson je nenadno umrl včeraj v svojem stanovanju v Aylesburyju, v bližini Londona, v 83. letu starosti. Bil je eden glavnih angleških vojaških voditeljev v dtUgi -svetovtu- vojni.
BERN, 1. — Danes je nastopil funkcija predsednika Švice za leto 1965 — Hans Tschudi. Doklej je bil podpredsednik in načelnik pravosodnega departmaja. Predsednik Švice je namreč vsako leto drug član zveznega izvršnega sveta, ki šteje sedem članov.
BERLIN, 1. — Med božičnimi in novoletnimi prazniki je od 19. decembra lani do včeraj obiskalo s posebnimi propustnicami okrog
650.000	prebivalcev zah. Berlina svoje sorodnike in prijatelje v vzhodnem Berlinu. Včeraj je število obiskovalcev znašalo 70.000.
DANES
Med sedanjimi božičnimi In novoletnimi prazniki vlada povsod določeno zatišje, ki je za take dneve že tradicionalno. Razen v Južnem Vietnamu in Kongu ni nikjer kakšnih bojev in prelivanja krvi. Vendar pa poslanice naj-odgovornejših državnikov na svetu ob Novem letu nikakor niso preveč optimistične. V vseh, brci izjeme, se poudarja nujnost ohranitve miru, nadaljevanje vsega tistega. kar je bilo v pozitivnem smislu storjeno za pomiritev in za zmanjšanje napetosti na svetu, kajti razlogov za zaskrbljenost ni malo.
To poudarja v. svoji poslanici tudi predsednik SFRJ, ki je moral ugotoviti, da je položaj v svetu zelo nestabilen, da si razni imperialistični krogi že vedno prizadevajo, da hi dosegli svoje imperialistične smotre, pri čemer uporabljajo tudi grobo silo. Naštel je primer Konga in Južnega Vietnama, kajti taki" primeri kažejo, da je imperialistična politika nevarna, ker lahko privede do hudih mednarodnih zapletov. Hkrati pa so glasovi o potrebi razorožitve na Zahodu, čedalje tišji, namesto tega pa se govori mnogo več o razširitvi jedrske oborožitve na Zahodno Nemčijo, kar bi pomenilo veliko nevarnost za prihodnost miru, hk»atl pa bi hi! to tudi hud precedens.
Toda trden mir in miroljubno sodelovanje med narodi ni tako enostavno dosegljivo. Doseženo bo šele takrat, ko ne ho več ne kolonializma, ne neokolonializma« ko torej ne bo več izkoriščanja kolonialnih in drugih držav — zlasti držav v razvoju. Za dosego tega smotra bodo odigrale vnžne vloge zlasti nevezane države, socialistične države in vse napredne in miroljubne sile sveta. Vse se bodo morale še trdo boriti za nove odnose med narodi in državami, kajti njihova borba je hkrati borha za svobodo vseh narodov za njihovo popolno neodvisnost.
Upati .je, da bo letošnje leto, ki ga je Organizacija združenih narodov proglasila za leto mednarodnega sodelovanja, tudi v resnici tako. Ce se bo to zgodilo, bomo konec letošnjega novega leta lahko ugotovili korak naprej k dosegi trdnega miru in resničnega miroljubnega sožitja.
Zgrešena politika
Ob kongresu zahodnonemške socialdemokratske stranke
Sklepi 16. kongresa zahodnonemške socialdemokratske stranke v Karlsruhe pomenijo zaključno obdobje večletnega procesa preoblikovanja te stranke v stranko liberalno meščanskega tipa, brez temeljnih postavk njenega prejšnjega nacionalističnega programa. Proces se je zaCel že 1. 1953, ko Je SPD doživela z ene strani svoj drugi neuspeh na volitvah v Bun-destag (prvega — 1949) in ko se Je z druge strani politični razvoj v Zahodni NemCiji zaCel hitro gibati v smeri remilitarizacije in pristopa države k atlantskemu paktu
2e takrat, po volitvah 1953, je zaCelo moCno krilo v SPD postavljati zahtevo, da naj se organizacijska, idejna in politična u-smeritev stranke «prilagodi» tem gibanjem v državi in na zahodu. 2e takrat so kar najbolj ostro postavili na dnevni red znotraj stranke vprašanje: s kakšnim novim programom, ki ne bi — kot je do takrat — s svojim »socia-lističnim radikalizmom* prestrašil konservativnih in malomeščanskih plasti, bi lahko SPD strla politični monopol krščanskodemokrat-ske unije in se dokopala do oblasti. Leta 1953 in v naslednjih letih si je vodstvo SPD prizadevalo podrediti svojo politično taktiko in strategijo temu svojemu temeljnemu smotru: kako na parlamentarnih volitvah s svojimi g'asovi potolči demokrščansko u-nijo in se izvleči iz svoje dolgoletne neprijetne opozicijske slepe ulice.
Ker so ga omamili uspehi vlade demo krščanske večine in njene Čedalje boljše vezi z zahodnimi silami, zlasti z ZDA, se je začelo desno krilo stranke vse bolj zavzemati za evropsko vojaško politično integracijo, za vladno politiko vključevanja države v Evropsko obrambno skupnost, za oboroževanje. Toda odpor v vrstah članstva je bil v letih 1953-1555 do takšnih teženj še zelo močan. Tudi samo najožje vodstvo stranke v tem razdobju še ni bilo pripravljeno na takšen preobrat. Delovne množice, mladina in sindikalne organizacije so se še leta 1955 in v začetku leta 1956 odločno borile proti oboroževanju države, proti vključevanju v atlantski pakt, proti revanšistič-ni politiki in politiki restavracije. Preteči" je moralo še nekaj let, da je začelo vodstvo SPD polagoma opuščati tudi socialistični del dortmundskega programa iz leta
1952	in odpor do vključevanja države v zahodno vojaško politično zvezo.
Problem nemške združitve in s tem problem obstoja druge nemške države in pozicij Zvezne republike v zahodnem vojaško političnem sistemu, vse to je odražalo bonsko politiko, ki se je uveljavljala prav zaradi nadaljevanja hladne vojne med vzhodom1 in zahodom. Očitno je, da se SPD glede vprašanja nemške združitve ni znala dvigniti nad zahodnonemške meščanske In reakcionarne stranke, ampak je to vprašanje poudarjala kot izhodišče svoje aktivnosti in pri tem čedalje bolj zanemarjala svoj prejšnji socialistični program. Skupaj z meščanskimi strankami je zašla v licitiranje v zvezi z vprašanjem združitve in je tudi sama presojala patriotizem Nemcev po tem, ali se odločno ali premalo odločno prizadevajo za to — v doglednem času nedosegljivo — združitev. To Je imelo v politični praksi za posledico čedalje bolj odkrito približevanje SPD pozicijam vlade in damokr; canske unije glede vprašanj odnos, iv do Nemške demokratično republike, do obmejne črte Odra-Nisa, do Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav, do tako imenovane Halsteinove doktrine, do zahodnonemških repa-racijskih obveznosti, vojnih zločincev, v kasnejšem razvoju pa tudi do oboroževanja, Bundestvehra, atlantskega pakta. Da je lahko zthodnonemška vlada, edina v Evropi, prepovedala komunistično partijo (KPD), moramo ravno tako pripisati tihi in dejanski solidarnosti SPD s takšno politiko vlade. Takšno stališče je bilo indikacija za njeno čedalje ko}j .določno Ih neskrunolozno protikomunistično usmeritev.
Teze enega krila SPD iz leta
1953	o potrebi, dar se stranka preoblikuje iz kadrovske v široko liberalno, ljudsko stranko (Volks-partei), ki bi se otresla sleherne marksistične »navlake*, tradicionalnih socialističnih simbolov, ki bi se znebila razrednega značaja in ki bi se približala predvsem srednjim, nedelavskim slojem — te teze so bile končno jasno kodtfi-cirane v novem strankinem programu iz leta 1959, Glede tega nedavni kongres SPD v Karlsruhe ni ničesar bistvenega spremenil, razen da je postalo za vodstvo stranke še bolj komplicirano in težavneje pokazati zahodnonemški javnosti, v katerih temeljnih vprašanjih se linija SPD še razlikuje od linije bonske vlade in demo-krščanske unije. Dejansko je bilo teh razlik čedalje manj; od kongresa v Bad Godesbergu leta 1959 do letošnjega v Karlsruhe se Je temeljna politična usmeritev zahodnonemške socialne demokracije dosledno in sistematično približevala temeljnim pozicijam bonske vlade (kar Je vlada seveda spretno Izkoriščala v svojem konkurenčnem boju proti SPD). Ta proces Je bil konstanten vse do današnjega dne.
Idejno m politično podlago za današnji novi siloviti start zahodnonemške socialne demokracije v smeri razglasitve sakrosanktnih načel zasebne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi, v smeri opuščanja Idej o nacionalizaciji ključne industrije (opustitev dortmundske-
sko usmeritev vodstva socialdemokratske stranke sprejeli v vrstah njenega članstva brez ugovorov in odpora. V bazičnih strankinih organizacijah, med delavci in mladimi socialisti je cela vrsta primerov, ko opozarjajo, da je potrebno realnejše iskanje možnosti za sporazumevanje med ZK Nemčijo in Nemško demokratično republiko (NDR), med dvema socialističnima strankama, za zmanjšanje napetosti v sami Nemčiji. Tudi na samem kongresu v Karlsruhe je bilo slišati — čeprav dokaj slaboten — odmev tistih nazorov v širših vrstah strankinega članstva, ki obsojajo kot najusodnejšo politiko hrezrezervne priključitve SPD zahodnim oboroženim načrtom ter multilateralnim atomskim silam in hladni vojni, politiko opuščanja ekonomsko socialnih postavk iz prejšnjega socialističnega programa. Morda bi morali videti v teh gibanjih indikacijo za neko prihodnjo, močnejšo spodbudo v smislu pozitivnega preobrata zahodnonemške socialne demokracije?
MLADEN IVEKOVIC (Po listu «Komunist»)
milim mini.mmmmmimmmmimmmmmimmmmmtmiiimiiHmuiiiimmmmmimmmmmimmmmmmmmmmmmmimmiimmmmiiiiiiiiimimiiiimnimiiiimiHmmmmiiMiMmmiiHmmmmmiimmmmmmmmmiimmmiimimmiimmM
VESELO NOVOLETNO RAZPOLOŽENJE PO VSEM SVETU
¥ Moskviso skočili v vodo «tjulenjih v Rimu pa 66-ietni karikaturist
Predsednik Jugoslavije Tito je silvestroval na Brionih - 24 udarcev na zvon v Strasburgu - V Parizu ustavljen promet - Mirno Novo leto v Italiji brez incidentov
ga programa iz leta 1953), sprejemanja stališč bonske vlade v vprašanju nemške združitve, meja in odnosa do NDR, brezrezervne opredelitve v korist pripadnosti Zvezne republike Nemčije atlantskemu, glorificiranja Evropskega skupnega trga, za nadaljnje oboroževanje in sodelovanje Zvezne republike v multilateralnih silah (MLF) itd. je torej dal že kongres SPD iz leta 1959 v Bad Godesbergu. Kongres v Karlsruhe novembra lani je ta preobrat samo še bolj aktualiziral. Po nekaterih novejših vesteh iz Zahodne Nemčije je na primer SPD pred nedavnim kritiziral vlado kanclerja Erharda zato, ker namerava v proračunu za leto 1965 zmanjšati izdatke za Bundeswehr v korist kmetijstva in socialne politike (kompenzacija za znižanje cen žit). SPD namreč nasprotuje zmanjšanju izdatkov za Bundes-wehr (za približno 20 milijard mark ali kakih 5 milijard dolarjev!), češ da bi utegnila biti zaradi tega zmanjšanja «prizadeta zahpdnonemška obramba* (SPD-Pressedienst)!
Zato se vodstvo SPD ne bi smelo čuditi, če poizkušajo po kongresu v Karlsruhe nekateri politični komentatorji po svetu primerjati današnje odnose SPD do Bundeswehra in multilateralnih sil z opredelitvijo socialdemokratskih poslancev v nemškem Reichstagu 4. avgusta 1914. Čeprav se v zgodovinskih primerjavah redno skriva nevarnost poenostavljanja, zaradi česar tudi niso vedno umestne, bi vendar po našem mnenju s težavo zanikali dejstvo, da še je vodstvo stare SPD iz leta 1914, ko je glasovala . za vojne kredite in za velikonemško politiko Viljema II. proti ((barbarskemu ruskemu carizmu*, odreklo svojemu socialističnemu programu enako ali zelo podobno, kot je to storila tudi današnja SPD, ko glasuje za čim močnejši Bundes-wehr in multilateralne sile atlantskega pakta. Kar pa zadeva nekatere današnje protisovjetske in protikomunistične argumente in gesla, pred katerimi tudi SPD ni Imuna, mar ne spominjrio na tiste, na večer pred vojno 1911-45?
Tak razvoj zahodnonemške socialdemokratske stranke je moral žal vplivati tudi na čedalje bolj poudarjeno reformistično usmeritev šestmilijonslie organizacije Nemške sindikalne zveze DGB. Tudi ti sindikati šo imeli svoj «Bad Godesberg*, tudi DGB je krenila po poti kompromisa med tezo o razrednem boju in sporazumom z »državo blaginja*. Rezultat takšne usmeritve je kazal v opuščanj^ borbenega razrednega programa DGB iz leta 1949, v opustitvi zahteve po nacionalizaciji ključne industrije, v priznavanju nedotakljivosti socialističnega reda in, ekonomske ureditve države, temelječe na svobodni konkurenci. Sedaj u-smerja Nemška sindikalna zveza zahteve delavskega razreda ne v smeri sprememb sedanje družbene ekonomske ureditve, marveč v smeri njenega ((izpopolnjevanja in moderniziranja*. Od starih akvizi-čij pa je delavskemu razredu ostala samo še njena okrnjena pravica do soodločanja (Mitbe-stimmung), ki je razglašena kot «t.emelj svobodne in socialne družbene ureditve in preobrazbe*, ki pa bi to lahko dejansko postala samo v perspektivi nacionalizacije bazične industrije ter družbene kontrole proizvodnje in delitve.
Takšno odločanje je postalo dejansko orodje za uresničevanje načeta «razredne solidarnosti* — ter sprave med velikim kapitalom in delavskim razredom.
Ne bi mogli reči, da so aktualno politično in družbeno ekonom-.
IIIIHIHII MM m iiiiimuiiiiinaiiiiiiii fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllltllilMllllllllilliliillllllIlilIlllIlllllItillllllllllllltillliililliillllllllllillllllllllllliilllllirllilllillllllllillllll
ŽRTEV IN ROPAR IZVEN NEVARNOSTI
X Kulturnem domu so člani športnega združenja «Bor» priredili prvo silvestrovanje in so pričakali Novo leto. Kljub lepemu številu mladine in dobremu orkestru, večer ni živuhno potekal. Mladi in starejši pari, ki jih vidimo na sliki, pa so se ob zvokih dobrega orkestra vrteli do pozne ure
hnjige v* qtptldi&VB
*
g*
glahbu ^ bliliabtoi*
Podelitev decembrskih nagrad
v Prištini
V	Prištini so sporočili sklep komisije za podelitev letošnjih decembrskih nagrad. Nagrado
200.000	din je dobil dr. Slobodan Nenadovič za znanstveno delo o nastanku «Bogorodice Ljeviške, in njenem mestu v arhitekturi za časa kralja Milu-tina. Nagrado 150.000 din si delita Maksut Seliu in Radosav Zlatanovič, oba za pesniški zbirki. Prvak Siptarskega ansambla pokrajinskega narodnega pozo-rišta Sani Polaska je dobil nagrado 150.000 din, prav toliko pa tudi akademski slikar Zahilrna Catovič. Decembrske nagrade podeljujejo od leta 1959 vsako leto.
Jubilej v sarajevski Operi
V	sarajevskem narodnem pozo-rištu so te dni proslavljali 35-letn ico udejstvovanja dirigenta sarajevske Opere Ivana Stajcer-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — Jugoslovan; so v zelo vedrem razpoloženju proslavili prehod iz’ starega v novo leto. Ljubitelji prirode in snega, posebno v Sloveniji, so silvestrovali po planinskih domovih, medtem ko je večina ostalega prebivalstva Jugoslavije silvestrovala doma v krogu družine pri televizijskih in radioaparatih in pa v javnih lokalih, kjer je veselo razpoloženje trajalo vse do zore.
Predsednik republike maršal Tito je s soprogo, skupno s svojimi sodelavci in zastopniki družbenopolitičnih organizacij in oblasti občine in okraja Pulj silverstro-val na Brionih. S predsednikom Titom so bili v hotelu «Istra» med drugimi Edvard Kardelj, Veljko Vlahovič, Ivan Gošnjak, Miha Marinko, Rodoljub Colakovič, Mika Spil j a k. Koča Popovič, Milentije Popovič, Ivan Krajačič, Ivan Maček, Miroslav Krleža. Bogdan Cr-nobrnja, Bogdan Brecelj s soprogami.
Podpredsednik Aleksander Ran-kovič je s soprogo in ostalimi visokimi državuimi in republiškimi funkcionarji in zastopniki mesta Beograda silvestroval v svečani dvorani skupščine Srbije v Beogradu.
Beograjčani so novo leto proslavljali v zelo burnem razpoloženju. Za novoletni okras je poleg številnih lampjončkov in raznobarvnih žarnic poskrbel tudi sneg. Ob prestopu iz starega v novo leto so predsednik skupščine Beograda in zastopniki zveznega izvršnega sveta izročili tradicionalna darila zaslužnim miličnikom za njihovo naporno delo.
Predsednik republike maršal Ti'
ji med njimi s predsednikom republike Avstrije, Češkoslovaške, Finske, Gane, Gvineje, Islanda, Liberije, Tunizije, predsednikom ZDA Johnsonom, predsednikom Italije Saragatom, predsednikom ZAR Nasej-jem, cesarjem Etiopije, kraljem Grčije, Laosa, šefom Kambodže princem Sihanukom, predsednikom vlade Indije Sastrijem, prvim tajnikom CK delavske stranke Madžarske Radarjem, prvim tajnikom CK SZ Brežnjevom, predsednikom ministrskega sveta SZ Kosiginom, predsednikom pre-zidiuma vrhovnega sovjeta Miko-janom, prvim tajnikom CK KP Romunije Dejom, predsednikom Kube Dorticosom, predsednikom vlade Kube Castrom ip drugimi.
B. B.
PARIZ, 1. — Iz vse Evrope poročajo o svečani proslavi Novega leta. Po sporazumu francoskega radia In televizije s 17 državami evropske skupnosti so vse omenjene evropske postaje prenašale 24 udarcev ob zvon velike katedrale v Strasburgu, s čimer so najavile Novo leto.
V Parizu so novo leto ((proslavili* s strahotno prometno zmedo, saj so bile ceste polne in policija ni mogla urediti prometa. Avtomobilisti so pričeli trobiti in na tak način tradicionalno proslavili Novo leto. Kljub hudemu dežju je na desettl-soče Parižanov napolnilo ulice, nabito polni so bili vsi nočni lokali, gledališča, bari ln restavracije. Računajo, da so Parižani pojedli okoli
10.000	ton ostrig ln popili preko milijon steklenic šampanjca.
Iz Londona poročajo, da se je številna množica zbrala na Trafal-gar Square, kjer je pela tradicionalno angleško pesem «Auld Land Sy-ne». Policija je napravila barikade pred spomenikom «Erosa», da bi
to je izmenjal novoletne čestitke i nihče ne mogel splezati na njega, s številnimi državnimi poglavar-12 mastjo Je tudi namazala stebra
Luigi Faoro trdi, da je napad izvrši) brez pajdašev
- 1 ii
Erminin Tonletto je dobil med ruvanjem z banditom strel iz lovske ptičke v prsi
MILAN, 31. — Zdravstveno stanje Luigija Faora se počasi zbolj-šuje. Faoro je včeraj izvršil roparski napad na zlatarno v Ulici Hipamonti, kjer pa je prišlo do ruvanja s sinom zlatarja mladim Erminiom Toniettom in je Faoro ustrelil Erminia z lovsko puško v prsi. Takčat ga je fantov oče Da-
Zlatama, katero je skušal oropati Luigi Faoro
rio Tonietto razorožil in ga je večkrat udaril s kopitom puške po glavi. Prišlo je do pravega linčanja, saj so. prisotni bandita pričeli pretepati, ko je že nezavesten ležal v krvi na cesti. Re šila ga je policija, ki ga je prepeljala v bolnišnico, kjti t,c je njegovo zdravstveno stanje zbolj-
dega Erminia se je zboljšalo, tako da je izven nevarnosti za življenje.
Policija nadaljuje preiskavo in je do sedaj ugotovila, da so izjave zlatarja in ostalih očividcev točne. Zato tudi še vedno iščejo i aorove pomagače, čeprav napadalec vztrajno trdi, da je izvršil
za svetilke — vedno lz Istega razloga.
V	Btokholmu je imela policija težak opravek z okoli 5000 osebami, ki so hrumele na glavni ulici Kungs-gatan. Policiste so sprejeli z žvižgi in umetnim ognjem. Končalo se je pa tako da so policisti številne pijance prenesli v veliko podzemsko garažo, ki so jo nalašč za ta primer preuredili v pomožno bolnišnico.
V	Berlinu je okoli 62.000 prebivalcem zapadnega Berlina prvikrat preživelo Novo leto v vzhodnem Berlinu kot gostje svojih sorodnikov ln prijateljev. Vzhodnonemške oblasti so namreč podaljšale veljavnost prepustnic, to izjemoma, saj običajno veljajo samo za dan, ko so Izdane.
■	'	"»	fch i fr'
Sovjetska agencija TASS poroča iz Moskve, da se je skupina pogumnih plavalcev, ki se nazlvajo »tjulenji*, vrgla v mrzle voi e reke Moskve zadnje minute 1964. leta in izplavala, ko je bilo že 1965. leto. Na obali reke so jih pričakali prijatelji
o kozarcem vodke za okrepčilo.
V	Pekingu so včeraj popoldne proslavili Novo leto na velikem stadionu, kjer se je zbralo okrog 50.000 oseb. Prisoten je bil Maocetung, Llu Shao Chi, Cuenlaj ln drugi ti-šoki predstavniki.
V	New Yorku se je na desett.soč oseb zbralo na Times Square, kje.’ tradicionalno spuščajo z nebotičnika veliko razsvetljeno kroglo, ki simbolizira pričetek novega leta. ((Združenje zdravnikov — ljubiteljev vina* je ustanovilo ((Kliniko za mačka po novoletnem pijančevanju* in priporoča naslednji recept: «tri dele šampanjca in en del konjaka*.
Predsednik Johnson je preživel Novo leto v družinskem okolju v Johnson Cltyju, hčerki Linda in Luici pa sta praznovali drugod. Ja-queline Kennedy, njen svak Robert in ostali družinski člani bivšega a-meriškega predsednika so praznovali Novo leto v Aspanu, kjer so se smučali.
iiiiiiimiiiiHtMtiiiiiiiiiitiHiiiiHmitiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiMiiitiiiiiiiiimniliitiMiiiiiii
POZIV MOSKOVSKEGA PATRIARHA ALEKSEJA
Ljudje «dobre volje» in svetovni mir
Patriarh pravi, da še vedno obstajajo sile, ki se zoperstavljajo mirnemu sožitju
MOSKVA, 31. — Patriarh Moskve in Rusije Aleksej je danes izdal vernikom in duhovnikom novoletno poslanico, ki jo bodo prebrali na pravoslavni božič, ki ga praznujejo 7. januarja. Patriarh poziva na sodelovanje vse ljudi »dobre volje* v korist svetovnega miru. V poslanici patriarh pravi, da še vedno obstajajo sile, ki se zoperstavljajo mirnemu sožitju in ki se vmešavajo v notranje zadeve drugih držav. Tako patriarh omenja položaj a-friških in azijskih držav. Poslanica zaključuje s pozivom vsem kristjanom, da naj se trudijo v korist miru.
Ušel iz zapora in sc vrnil
no posrečilo odvezati, nakar je zbežala in se zatekla na orožniško poveljstvo. Ko so prišli orožniki na stanovanje zidarja, so ga našli obešenega.
Poettinger je sovražil vse ženske, odkar je februarja znorela njegova žena in je s sekiro ubila otroke: šest let stara dvojčka in devetmesečnega dojenčka, nato pa naredila samomor.
IB zmrzlih v Mehiki
MEKSIKO, 1. — Služba za socialno skrbstvo, ki je 'zadolžena za pomoč domačinom, je našla na cestah trupla 13 starcev, ki so imeli preko 60 let in ki so zmrznili zaradi nenadnega znižanja temperature.
Iz vse Italije poročajo o prijetnem praznovanju Novega leta, pri čemer predstavlja prijeten rekord dejstvo, da je ministrstvo za notranje zadeve v Rimu prejelo samo dva telegrama za ministrov kabinet. To je prvi takšen primer v zadnjih tridesetih letih, saj ob «mimlh dnevih* prejmejo po dvajset telegramov dnevno, mnogokrat pa tudi do 50 telegramov.
Iz Rima ln iz drugih Italijanskih mest pa Istočasno poročajo o številnih eksplozijah umetnega ognja med 20.30 ln 0.30, pri čemer so bile številne osebe ranjene. Tako poročajo Iz Rima, da je bilo ranjenih preko 100 oseb: nekaterim Je eksplozija raztrgala roke, druge pa Je ožgala«.:' ..	.
V	Rimu je sijalo sonce, temperatura je bila 2 pod ničlo. Številni prebivalci so po polnoči zmetali na ceste uporabljene predmete, steklenice, krožnike in kozarce.
Tudi letos se je «mister O. K.» Rig De Sonay nekaj minut po polnoči vrgel z mostu Cavour v mrzlo Tibero. Številna množica Je ploskala belgijskemu karakteristu, ki bo 8. januarja proslavljal 86. rojstni dan.
V	Milanu je bil mraz In Je deževalo, vendar to ni preprečilo, da bi ne Milančani veselo proslavili Novega leta.
Zapustila otroke dojenček zmrznil
BONN, 1. — Mati treh otrok 27-letna Erna Backes Je pustila otroke same ln šla na ples s svojim ljubimcem. Osemletnemu Ottu Je pustila škatlo sardin, nekaj kruha in zavojček pšena. S seboj Je odnesla zavoj čokolade, ki ga Je ded prinesel otrokom v dar. Ko se Je po treh dneh vrnila je našla v zibelki desetmesečnega Hendrlcka mrtvega. Otto je Jokal: »Mama, ne tepi me, Hen-drick je dolgo časa jokal, potem pa je nenadoma utihnili*. Štiriletni sinček pa Je ležal na pol zmrznjen v posteljici, ker Je mama pustila samo eno poleno.
Erno Backes so aretirali, ljubimca pa izpustili, ko je povedal, da Je bil prepričan, da so otroci pri dedu. Erna je žena trgovca, ki je zaprt zaradi poneverbe. Pred Novim letom Je prejela pomoč za otroke, vendar Je z denarjem kupila pižamo za ljubimca. Sosedje so povedali policiji, da so slišali od 24. do 27. decembra iz stanovanja otroški Jok.
ANCONA, 1. — 32-letni Benve-nuto Nontironi se je danes dopoldne prijavil karabinjerjem v Anconi in dejal: »Ušel sem iz zapora in sedaj sem tu.» Karabinjerski podčastnik mu ni hotel verjeti in je mislil, da gre za norca. Toda Montironi je pojasnil: pred dvema mesecema so ga aretirali pod obtožbo, da je u-grabil neko dekle, ki ga je peljal s svojim avtomobilom. Na novoletni večer pa je na vsak način hotel videti svojo hčerko, ki ima tri leta in ki je bolna. Zato je ušel iz zapora. Nikakor pa ni hotel povedati, kako je organiziral pobeg. S taksijem se je pripeljal do hčerke, s katero je prebil nekaj ur, nato pa se je javil karabinjerjem.
šalo. Tudi zdravstveno stanje mla roparski napad sam.
Mučil dekle in naredil samomor
DUNAJ, 1. — 21-letna natakarica Monika E. je pred dvema večeroma spoznala v nočnem lokalu 44-letnega zidarja Alfreda Poettingerja, s katerim je šla na stanovanje. Tam pa je doživela strahotno dogodivščino. Možak jo je zvezal na posteljo in jo je
lUiAn i t.  ........... "'
gnretami, iglami in jo je, pretepal z bičem. Dekletu se je konč-
IIIIUIIIIIIIIIIIlMIIIIIIIIIIIIHlIdllllMtlllllllllMIIIIIIIlUnillimmnilllllllllHIllUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII
PRVA NALOGA SOVJETSKIH ZNANSTVENIKOV
Ustvariti opremo daljše polete
za
Razgovor s sovjetskim znanstvenikom Konstantinom Fjoktistovom
MOSKVA, 1.	— Konstantin
Fjoktistov, sovjetski znanstvenik, ki je oktobra sodeloval pri skupinskem poletu treh astronavtov, je v intervjuju z agencijo Tass dejal, da je prva naloga sovjetske vesoljske znanosti »ustvariti opremo, ki bo primerna za daljša vesoljska potovanja*.
Astronavt pravi, da je treba v prvi vrsti podaljšati čas vesoljskih potovanj, za kar je treba proučiti vpliv vesolja na človeški organizem in ustvariti primerno opremo
Iz Washingtona pa sporoča NA SA, da sedaj leti 52 satelitov in ameriških vesoljskih ladij od -nih 70, ki so jih izstrelili lani. 21 satei-to. _' ' znake in med njimi predvsem »Mariner
IV.», ki leti od Zemlje proti Marsu in ki je preletel do sedaj pot 50 milijonov milj.
V ZDA 193,5 milijonov prebivalcev
VVASHINGTON, 1. — Ministrstvo za trgvino je izvedlo popis prebivalstva, iz katerega izhaja, da je prebivalo v ZDA ob koncu 1964. leta 193.500.000 prebivalcev in tore) 13.500.000 več kot 1. aprila 1960. V letu 1964 se je števila ameriškega prebivalstva zvišalo za 2.700.000 prebivalcev ali za 1.4 odst. Po računih ministrstva se bo amerižko prebivalstvo v 50 le i::.
ja, ki ši med najuglednejše osebnostipovojnega glasbenega življenja glavnem mestu BiH. V Sarajb je prišel leta 1947 in je dtdanes kot umetniški vodja Ote pripravil in izvedel številna omača in tuja dela. Veliko pmanja je doživel kot dirigent di na gostovanjih sarajevske ilharmonije v domovini in izemstvu. Za jubilejni nastop sie Ivan Stajcer izbral Verdijeve Falstaffa.
Plošča ropotom vlaka
Kot ka, je ta plošča namenjena ljuteljem hi-fi reprodukcije, ki | marajo glasbe. Na plošči so.amreč posnetki, «na-pravljenina glavni železniški postaji rd Tebagem in Sha-pom*. Tej: ropot vlaka. Ploščo je izda založba «Argo».
Razstav
britanska arhitekta v Splitu
V	splitem mestnem muzeju so v deljo odprli razstavo o znameiem britanskem arhitektu in nanstveniku Robertu Adamu, ustavo so pripravili ob 200-obtnici izida Adamove monografi o Dioklecianovi palači v Situ. Adamovo delovanje je e dandanes čutiti v Beliki Btaniji, v nekaterih drugih evpskih državah in celo v Seva i Ameriki. On sam, nato pa t njegovi številni sodelavci, so ustvarili tako imenovaniAdamov stil, so se inspirirali- po Adamovem proučevanju Oiokleciandve palače — s to srodavno arthitekton-sko tvorbenastalo pred 16. stoletij na javanski obali. Razstav-letji na jaranski obali. Razstav-originalnih-isb, načrtov in drugega gradu Roberta Adama in njegovih todelavcev. Uprava splitskega mzeja je uspela vse to dobiti • raznih držav, največ pa izAnglije, Francije in Sovjetske reze.
Tridnevn konferenca o literati v Moskvi
V	inštitut za svetovno literaturo v bskvi se je končala tridnevna onferenca na temu ((Sodobni roblemi realizma in moderniznu. Več referatov je govorilo oaktualnih problemih sodobne lerature. Nekaj naslovov: »Uetniško raznoličnost sovjetske terature in sodobni
, modernizem, «Estetski program Bakerja», Ustvarjalnost Gorkega v bojti proti modernizmu»,
«Modernistni miti in resničnost». Nehj referatov je bilo posvečenih tudi analitičnemu prikazu utvarjalnosti Faulknerja, Kafke, %mesa Joge ca in drugih. Konfeence so se udeležili pisatelji, Miki in znanstveni sodelavci Sovjetskih inštitutov za svetovni literaturo, umetnostno zgodovio, slavistiko in drugi.
Filmski rstival v Indiji
RIM, 31.— Na filmskem festivalu v New Delhiju, ki bo od s. do 1. januarja, bosta zastopala ltlijo film »La suora giovane» Iruna Polinelouja in dokumentani film *Le facclate dl Roma* Piera Nellija. Na festivalu boio prikazovali še dva filma, ki :h je povabila direkcija: »Seditta e abbandonata* Pietra G&mija in 'De mani sulla cittit Francesca Rossija.
Umrl oč Domenica Modugna
san Petro vernotico
(Brindisi), 31. — Oče znanega pevca Donenica Modugna 65-letni Casino je naredil samomor, taka da se je ustrelil s pištolo v svojem stanovanju v Ul. Novata 12. Cosimo Modu-gno je bil dolgo časa poveljnik gasilcev, zadnje čase pa je bil težko bolan. Bil je vnet lovec in it mnogokrat tožil, da mu boleten onemogoča kakršnokoli uiejstvovanje. Bil je teroriziran zaradi težkih posledic bolezni in to zlasti v jesenskem in zimskem razdobju.
Conni« Francis se bo ločila L As VEGAS, 1. — Znana pevka Connie Francis se bo ločila od reklamnega agenta Dicka Kanellisa, s katerim se je poročila 15. avgusta. Pravi, da se bo ločila zaradi «duševne krutosti».
Umrl portretist sir James Gunn
LONDON, 31. — V londonski bolnišnici je umrl 71-letni slikar sir Jomes Gunn, ki je bil zlasti poznan kot portretist in ki je bil v tem svojstvu med najbolje plačanimi slikarji našega stoletja. Med drugim je naredil tudi uradni portret kraljice Elizabete.
Zaklad
9 milijonov dolarjev
MIAMI, 1, — List »Miam; news» piše, da so štirje Amerikanci našli v bližini otoka Veliki Baham zaklad španskih zlatnikov v vrednosti okoli devetih milijonov dolarjev (okoli pet in pol milijarde lir). Cetvorica se je ukvarjala s prodajo opreme za podvodni ribolov, v prostem času pa so tudi sami lovili in raziskovali morsko dno. Tako so odkrili potopljen španski galeon, iz katerega so — vedno po vesteh omenjenega lista — dvignili okoli 10 tis-č zlatih in srebrnih španskih kovancev iz leta 1620. Ce so podatki lista točni, gre za največji zaklad, ki je bil do sedaj odkrit


DOSEDANJI OBRAČJUN^ 19., ZAJEDANJA OZN
Nesoglasja med velikimi silami onemogočajo sleherni razvoj
Moratorij v pogledu glasovanja je onemogočil sprejetje marsikaterega ukrepa - Nobeden od skupščinskih odborov še nima svojega predsednika Glavni kamen spotike predstavlja vprašanje dolgov - Nastop delegatov nevezanih dežel - Predlog «dvajsetorice» in stališče večine
diplomacije socialističnih dežel.
('Moratorij« ter nenormalne o-koliščine v zvezi z njim trajajo Se naprej. Pri tem je težko reči, kdo nosi največjo odgovornost za to, kar se dogaja na tem devetnajstem zasedanju. Obstaja vtis, da SZ kaže čedalje več dobre volje, ne da bi obenem odstopila od svojih načelnih stališč. Tud! ZDA uporno vztrajajo na svojih stališčih, tj. na uporabi čl. 19 Listine, ki zaradi neplačanih dolgov predvideva odvzem glasovalne pravice. Dolžnik naj bi v tem primeru bila SZ, ki pa se od svoje strani postavlja na stališče, da ona pač ne more biti dolžna za stroške, do katerih je prišlo na osnovi ukrepov, ki Jih ona ni odobrila. Vprašanje, torej — kot smo že
poudarili — očitno ni finančno, marveč politično.
Skupina «dvajsetorice» je predlagala, da bi se ustanovil poseben fond za saniranje financ OZN. Na osnovi predloga, bi v ta fond plačevale določene zneske vse dežele, in sicer tako, da bi kot prve to storile dežele — tako imenovani dolžniki. Po istem načrtu bi se moral ustanoviti tudi poseben odbor, ki bi proučeval celotno problematiko mirovnih operacij Združenih narodov in pa načela, ki bodo veljala za naprej.
Venaar se izhod še ni našel, čeprav se pogajanja stalno vodijo na vseh ravneh. Rešitev Je, razumljivo, odvisna predvsem od soglasnosti SZ in ZDA.
Trenutni položaj je še bolj za-
""""............litin..Innu...........................
KAJ VSE LAHKO PRIČAKUJEMO OD TEHNIČNEGA RAZVOJA
" *	— -. —: •—- - -- - -■ - ! -
Prometna «gneča» v vesoljskem prostoru
NEW YORK. decembra. — Devetnajsto zasedanje glavne skupščine OZN je doslej potekalo v Istih neugodnih okoliščinah, v kakršnih se je 2. decembra začelo. Tedaj je v zadnjem trenutku bil dosežen sporazum, na osnovi katerega skupščina do nadaljnjega ne bo postavljala na dnevni red nobenega vprašanja, katerega odločitev mora biti sprejeta na osnovi glasovanja. Po tem sporazumu med delegati velikih sil, bi se bilo treba ogniti vsake debate in sklepanja o vprašanjih, ki so stališča z njimi v zvezi deljena.
Skupščina se je strln.iaia s tem «moratcrijem glede glasovanja)), vse dokler se ne bodo dosegle sprejemljive rešitve glede vprašanja dolgov, oziroma finančnega položaja v zvezi z izdatki, ki jih je svetovna organizacija imela v preteklosti za mirovne operacije, predvsem v Kongu In na Srednjem vzhodu.
Po tem seporazumu, ki mu ni nasprotovala nobena delegacija, se letošnje zasedajne odvija v senci nerešenih finančnih problemov, ki so, razumljivo, strogo politične in ne finančne narave, kot bi to kdo sicer utegnil misliti.
((Moratorij glede glasovanja»”"je onemogočil sprejetje marsikaterega ukrepa, razen izvolitve predsednika, tako da glavna skupščina danes nima niti enega podpredsednika, kot tudi še ne obstaja generalni komite, ki predlaga vklju-čitev problemov v dnevni red. Nadalje je brez predsednika sedem skupščinskih odborov, ki se sploh š? niso mogli sestati, dasiravno jih čakajo nadvse obsežne naloge. Ta-ko bi npr. ekonomski komite moral razpravljati o obsežnem materialu s svetovne konference o trgovini in razvoju, proučiti njena priporočila, ugotoviti dejavnost novega mehanizma za mednarodno trgovino ter sprejeti vrsto sklepov, k; bi se morali uresničiti prihodnje leto.
Tudi pred ostalimi odbori se nahaja obsežen material. Politični odbor bi moral proučiti nove predloge o razorožitvi, posebno pobudo kairske konference za sklicanje svetovne konference o razorožitvi, zatem še vrsto predlogov v zvezi z jedrskim orožjem itd. Odbor za socialna in človečanska vprašanja bi moral rešiti zapleteno nalogo formuliranja konvencije o likvidaciji rasne diskriminacije, ki je Povezana z deklaracijo, sprejeto lansko leto.
Pred pravnim odborom se nahaja bogat material v zvezi s kodifikacijo načel sožitja, med drugim tudi poročilo posebnega odbora, ki je zasedal v mehiškem glavnem mestu, kot tudi nove sugestije s kairske konference.
Tudi odbor za kolonialna vprašanja čaka vrsta nalog v zvezi s Pobudami, ki naj bi omogočile tz. hod iz trenutnega zastoja.
V	resnici se vsi ti problemi ne rešujejo, ostajajo odprti, vtem ko je večina delegatov brez dela, Pa zaradi tega očitno kaže svoje nezadovoljstvo in si postavlja vprašanje, zakaj so pravzaprav prišli v New York.
Posebno močan je pritisk delegatov dežel v razvoju, ki zdaj proučujejo možnosti, kako bi vrsto vprašanj, povezanih s konferenco o trgovini ln razvoju, neposredno načeli na zasedanju skupščine.
Vse, kar se tu dogaja, se odvija samo na splošnem zasedanju glavne skupščine z eno samo točko dnevnega reda: splošna debata.
Sama na sebi je ta debata v glavnem konstruktivna, čuti Je zanimive predloge, najrazličnejše su. gestije in pobude. Večina govorni-kov iz razumljivih razlogov posveča veliko pozornost finančni krizi In od velikih sil zahteva, da omogočijo sporazum, kot obenem govornik} tudi zahtevajo odpravo «moratorija», ki je dejansko zase. danje paraliziral.
V	tej debati so posebne pozor, nosti bili deležni naistopi delegatov tistih dežel, ki so se udeležile kairske konference nevezanih. Le-ti so predvsem skušali natančneje Pojasniti zaključke in priporočila, ki so bili tu sprejeti. A še prav posebno priporočila v zvezi s sve. tovno konferenco o razorožitvi, kodifikacijo načel miroljubnega so-žitja, sklepi ženevske konference o trgovini in razvoju ter likvidacijo kolonializma.
Ugoden vtis je nadalje zbudil govor poljskega ministra Rapac-kega in njegovi konstruktivni predlogi glede utrditve miru v Evropi, so bili ocenjeni kot zelo sveži. Njegov govor je označeval nov stil
pletla bolezen generalngea sekretarja, ki je zaradi nje bil odsoten celih štirinajst dni. Ustreznih pobud pa so pričakovali prav od njega.
če se stanje v glavni skupščini in pa trenutna kriza postavita v . okvir mednarodnega položaja, potem ni težko potegniti zaključek, da mednarodno vzdušje ni isto kot pred petimi meseci. Določeni elementi stagnacije in tega, da se' stanje ne premakne na bolje, so preveč očitni. A prav zaradi tega ogromna večina na zasedanju vztraja na tem, da se delo generalne skupščine normalizira, da bi ta kar najhitreje ponovno lahko zagotovil svoj prispevek v smeri stabilizacije in boljših odnosov.
R. STAJDUHAtt
Motiv iz Cerovelj
(Foto M. Magajna)
Slella Dizzy se kot pevka ni mogla uveljavljati v Evropi. Zato pa se je obnesla v Latinski Ameriki. Vidimo jo v Riu de Janeiro ob božičnem drevescu. Ker pu je tam sedaj začetek poletja, je božično drevo nekoliko »odveč*. Sicer pa je itak iz plastike, ne pa smrečica
v skorajšnji bodočnosti
Okrog 1. 2000 bo gostota prometa v velemestih malone neznatna v primerjavi z ono v vesoljskem prostoru okrog Zemlje - Razni tipi zračnih prevoznih sredstev s fantastično hitrostjo - Vloga velikanskih zračnih ladij-letalonosilk - Z višine 80 km bo mogoče v devetdesetih minutah doseči katero si bodi točko na zemeljski krogli
Dvajseto stoletje zahteva od letalstva čedalje večjo hitrost, težkoče s prometom na Zemlji pa ustvarjajo pobude za osvajanje zračnega prostora, za še hitrejše polete v večjih višinah. Prišel je čas, k6 mora letalski promet zagotoviti prevažanje v višihšh ‘Od' pol nifetra do 80 km nad Zemljo ter s hitrostjo 25.000 km na uro.
To se čuje sicer kot pripovedka, v resnici pa dosedanji poizkusi prevažanja s pomočjo raketnih naprav, ki se trenutno proizvajajo pretežno za vojaške namene, neizpodbitno potrjujejo take možnosti,
Hitrost premikanja ljudi, o-premljenih z nekakšnimi »ročnimi« raketami, znaša okrog 70 kilometrov na uro, in to v višini 20 km. To napravo jemljejo sedaj v poštev pri načrtovanju bodočih vesoljskih poletov, in
mil................................................................................. ] 1111 ■ i,, i ■    ....mn............. il i n   ......... m i II m IM m .,i IM II.III m lil m Ul m i n m im n 111 m m m i m im
Načrti NASA v letošnjem letu
WASHINGTON, 1. — Na zadnji dan minulega leta so iz krogov NASA sporočili, da bo ameriška ustanova za vesolje — NA SA —■ v začetku tega leta izstrelila dve vesoljski ladji vrste «Ran-ger», ki bosta posneli 8000 fotografij tistega področja Lune, kamor naj bi se v bodoče spustili prvi ameriški kozmonavti. Ta področja so verjetno v osrednjih predelih Lune in iz poučenih krogov se je zvedelo, da NASA proučuje možnost fotografiranja iz malhne razdalje predvsem tistih dveh predelov Lune, ki sta na zemljevidih označena kot «Morje miru» In ((Morje oblakov«.
V drugi polovici prihodnjega leta bo NASA izstrelila tudi dve vesoljski ladji, ki bosta pripravljeni za proučevanje Lune in bosta nosili trne «Surveyor». Njuna teža bo skoraj štirikrat tolikšna, kot znaša teža «Rangerov». Vesoljski ladji «Surveyor» bosta o-premljeni s posebnimi napravami za televizijsko snemanje ln bosta pristali na površini Lune zelo mirno s pomočjo «nog — a-mortlzerjev«, ki bodo dolge okoli 2 metra. S tem se bo dalo ugotoviti tudi, ali površina Lune dopušča pristanek in vzlet vesoljske ladje s človeško posadko.
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Prehlad in gripa
Kako sc zdravimo in kako bolezen preprečujemo
Podobno kot pri gripi Je povzročitelj prehlada virus, ki se prav lahko prenaša z bolnega na zdravega. Nepazljivi bolniki ogrožajo svojo okolico, ker pri kihanju in kašljanju ne postavljajo pred usta ln nos dlani ali robca. Obolenje Je, spočetka neznačilno in brez težjih simptomov. Sele nekaj dni po infekciji se pojavljajo začetni simptomi obolenja, kot pečenje v vratu, kašelj, nahod ln včasih tudi povišana telesna temperatura. Navedeni znaki se javljajo pri različnih osebah v različnem redu, prav tako kot ni določenega kriterija za višino temperature.
cesto toži bolnik tudi o pomanjkanju apetita in o slabosti ter o neurejeni prebavi. Poudariti moramo, da so vse navedene težave lažje kot pri gripi, četudi je lazpoznava, če gre za prehlad ali gripo, včasih težka. Prehlad traja navadno do tri dni In mine brez komplikacij.
Prehladu najbolj podobna je gripa. Je hujše obolenje kot prehlad. Za gripo je značilna visoka temperatura, močan glavobol, nahod in kašelj. Gripa troja štiri
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan bo potekal intenzivno in uspešno. V svojih odnosih do drage osebe ne bodite prenagljeni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Imeli boste precej praktičnega dela, manj pa uspehov in zadoščenja. Prišlo bo do burnega razgovora z nekim sosedom.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Na-ložene vam bodo nove naloge, da boste njihovo težo komaj zmagovali. Ne odkrivajte svoja čustva komur si bodi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V splošnem bo dan ploden, vendar ne boste z njim povsem zadovoljni. Prijatelj vas bo nepričakovano razveselil.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Posvetite se z večjo vnemo svojim dolžno-
stim. Vaše razpoloženje ne bo najboljše, in to zaradi nerazumevanja drage osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preveč ste obloženi z odgovornostmi. Rešilo se bo neko izredno nevšeč-no družinsko vprašanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Posvetili se boste pripravi nekega važnega načrta za bodočnost. Pomembno srečanje na neki prireditvi.
ŠKORPIJON (od 25.10. do 22.11.) S svojim pogumom si boste zagotovili odločujočo prednost. Večer
boste prijetno prebili v krogu družine.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne sprejmite nobene druge naloge, rešite najprej stare. Skušajte zatreti svojo ljubosumnost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ogibajte se špekulativnih metod v poslovanju. Dobro razumevanje v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes dobro premislite, preden sprejmeta neko na videz ugodno ponudbo. Srečanje z neko staro simpatijo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pogovor z osebo, ki ji zaupate, vam bo glede nekega sodelavca povsem odprl oči. Pu*vetite popoldanske ure svojcem.
do pet dni, navadno nima posledic, so pa po njej možne okvare raznih organov, predvsem srca, ledvic in možganov.
Poznamo mnogo obolenj, pri katerih je začetek podoben simptomom, ki so značilni za prehlad. Omenit! moramo zlasti vnetje grla. bronhijev in pljuč. Zlasti moramo poudariti, da imamo pri pljučni tuberkulozi zelo pogosto iste začetne znake kot pri prehladu, le da pri tuberkulozi tl znaki dalje časa trajajo, kot je to navada pri prehladu. Dolgotrajen ((prehlad« Je vedno sumljiva zadeva in se moramo zato v takih primerih posvetovati z zdravnikom.
Kako prehlad zdravimo in preprečujemo?
Specifičnega zdravila proti prehladu ne poznamo. To velja tudi za nekatere druge bolezni. Pri prehladu priporočamo domače zdravljenje: dva do tridnevni odmor, ležanje v topli sobi ln pitje toplega, domačega čaja. Priporočljiv je aspirin, kombinirani praški in včasih tudi kak sirup proti kašlju. Hrana naj bo lahko prebavljiva, posebna dleta ni potrebna. Razume se. da je kajenje prepovedano. Teža bolpznl je odvisna od samoobrambne moči organizma. Drugače povedano, pomeni to, da moramo storiti vse, da zaščitimo organizem pred prehladom, za kar je potrebna sistematična priprava ne samo v zimskih mesecih, temveč skozi vse leto. Priporoča se spanje pri odprtih oknih, zlasti če Je stanovanje vlažno ln temno. Dalje tuširanje z vodo, kajti na tak način dosežemo večjo odpornost napram prehladu, organizem pa navadimo na temperaturne razlike, s čemer preprečujemo motnje v krvnem obtoku.
Važna je tudi pravilna obleka in obutev ter način prehrane.
Dr. S. B.
to kot pomožno transportno sredstvo v vesoljskem prostoru, oziroma na površini Lune.
Za množični transport je moč uporabiti nadalje vozila tipa «ho-vereraft«, katerih nesporna prednost je v tem, da se lahko premikajo ne glede na značaj pod-lngej Pritisk stisnjenega zraku ne samo da vozilo ohranja v zraku, temveč mu tudi v horizontalni legi omogoča hitrost od 100 dp 150 km na uro.
Uporaba takšnih vozil za vojaške namene ima poseben pomen, v civilnem prometu pa u-stvarja možnosti za dosego idealnih oblik vozila, ki ne bo ne letalo a tudi ne ladja, temveč neka vrsta kombinacije obeh omenjenih prometnih sredstev. Na področjih, ki so za letala in avtomobile težko dostopna, pa bo «hovercraft# z lahkoto pristajal.
Pri proučevanju možnosti uporabe ahovererafta« v prometu med kontinenti, so inž, ugotovili, da takšno vozilo, katerega premer bi znašal 100 m, lahko letelo kakih 10 m nad vodno gladino, oziroma nad valovi.
In to niso samo načrti. Domovinsko pravico pa 50 si zagotovili tudi hidrogliserji, čolni, ki se po vodi premikajo s pomočjo kril, ki se nahajajo nad vodno površino.
Krila, ki so z njimi opremljeni hidrogliserji, so podobna letalskim, Prav tako kot v zraku povzroča relativno gibanje vode zmanjšanje pritiska na gornjem robu krila, a posledico tega predstavlja moč odriva, ki omogoča, da se ves hidrogliser dvigne nad vodo.
Mnogi si postavljajo vprašanje, čemu naj bi služila takšna naglica, oziroma želja, da bi se velike razdalje med kontinenti in mesti s pomočjo letal prepotovale v najkrajšem času, ko pa potem pot od letališča do mesta traja relativno mnogo dalj.
Eden od velikih konstruktorjev in izumiteljev je ob priliki baje izjavil:	«Letalo bo pred-
stavljalo samo polovično rešitev vse dotlej, ko se bo lahko dvignilo in pristalo ne da bi za to potrebovalo posebno vzletišče.« V tej izjavi je tudi vsebovan odgovor na postavljeno vprašanje.
Helikopterji, ki te pogoje izpolnjujejo in se z njimi že nad dvajset let leti, bodo s svojim akcijskim radiusom 150 km in hitrostjo 250 km na uro še dolgo nenadomestljivi.
Vertikalni start in pristanek lahko omogočita močan pritisk zraka ali neka druga sila, raketna na primer, usmerjena navzdol z močjo, ki je epaka leži letala.
Ko letalo doseže ustrezno višino, se 'vertikalna pogonska sila mora zamenjati s horizontalno.
Danes že obstajajo načrti posebnih motorjev za vertikalni vzlet, a še, posebej za horizontalno letenje. Izdelujejo se tudi takšni načrti, v katerih je predvidena, s pomočjo ustreznih naprav, spremenitev vertikalnega leta v horizontalni.
Razmisliti pa bi tudi bilo potrebno, kaj naj bi se v bodočnosti storilo z onimi betonskimi površinami, ki nam bodo stale iz obdobja letal na vijačni in raketni pogon. Inženirji predvide
vajo, da nam bodo ta lahko koristila v obdobju supernadzvočnih letal, ki bodo razvyala hitrost
20.000	km na uro (radi primerjave: nadzvočna letala-razvijajo hitrost 3000 km na uro).
Glede na njihov poseben značaj in velikansko hitrost, bodo bodoča letala morala na svojih krilih nositi posebne zračne lad-je-ietalonosilke, in to na Višini 40 km nad zemeljsko površino. Nadzvočna zračna ladja-letalo-nosilka, pa se bo zatem vsakokrat vračala v svojo matično luko, da bi tu nase sprejela naslednjega «potnika«. Letalo bodočnosti bo na višini kakih 80 kilometrov lahko potnike prepeljalo na katero koli točko zemeljske krogle v pičlih 90 minutah.
Poraba raketne pogonske sile v civilnem letalstvu, pa bo omogočila, da se bodo ti drzni načrti lahko uresničili v nekoliko spremenjeni verziji. Predvideva se, da bodo raketni motorji jekleno jadralno letalo ponesli v višino približno 80 km, a od tu se bo zatem to začelo v drsnem letu spuščati kakih
16.000	km ln postopno prehajati v zemeljsko atmosfero.
Kar zadeva leta 2000, lahko u-gotovimo, da se bo takratni promet povsem razlikoval od današnjega. Ne smemo pozabiti, da utegnejo tedaj tudi medplanetarni poleti postati docela normalna stvar. Se več, vprašanje prenatrpanosti velemestnih ulic bo v tem času domala neznatno v primerjavi z «gnečo», do katere bo prišlo v prostoru okrog Zemlje.
S PRVIM DNEM LETOŠNJEGA LETA
Ponovno 10-odstotno znižanje carine v evropski skupnosti
Konkreten rezultat: uvoženi avto* mobil n.pr. bo cenejši za 40.000 lir
RIM, 1. — Carinska stopnja na uvoženo blago v Italijo iz ostalih petih dežel evropske skupnosti, in sicer Francije, Zahodne Nemčije, Belgije, Holandske in Luksemburga, se je v noči med 31. decembrom 1964 in 1. januarjem 1955 ponovno znižala za 10 odst. v odnosu na carinsko stopnjo, kakršna je veljala ob vstopu v veljavnost (1. januarja 1958. leta) že znane mednarodne pogodbe med temi šestimi državami o skupnem tržišču. Seveda je tudi v ostalih petih državah skupnosti z istim dnem začel veljati novi carinski pravilnik z desetodstotnim zmanjšanjem carinske tarife na blago, ki ga uvažajo iz Italije. Na osnovi tega novega znižanja carine, ki je že sedmo, odkar je začela veljati pogodba o skupnem tržišču, se je carinska tarifa znižala za 70 odstotkov glede na višino carine, ki je veljala do 1. januarja 1958, kar zadeva industrijsko blago, vtem ko se je carina na uvožene kmetijske pridelke znižala za 50 odnosno 55 odstotkov.
Samo ob sebi se razume, da bo znižanje carinske stopnje imelo takojšen ustrezen odmev na italijanskem tržišču za celo vrsto uvoženih izdelkov in pridelkov, kot npr. na ceno avtomobilov. Carina na uvožene avtomobile s kubaturo pod 1500 kub. cm, ki je 1. januarja 1958 znašala 45 odst. m do konca leta 1964 18 odstotkov, se je sedaj znižala na 13.5 odst. Carina na avtomobile nad 1500 in vse do 4000 kub. cm se je od 16 odst., kolikor je znašala do zadnjega dne preteklega leta, znižala na 12 odst., za vozila s kubaturo nad 4000 kub. cm pa je s 1. januarjem padla od prejšnjih 14 na sedanjih 10.5 odst.
Odstotek se seveda računa na ceno vozila franko meja. Ostale davščine in dajatve pa bodo ostale nespremenjene. Praktično bo znižanje celotne cene srednjega uvoženega tujega vozila znašalo v povprečju od 40 do 45.000 lir.
Carinska tarifa na fotografske aparate, ki je 1. januarja 1958. znašala 18 odst. cene aparata, se je s 1. januarjem letošnjega leta znižala na 4,5, za snemalne kino-aparate od nekdanjih 16 na 4,8, za kinoaparate od 22 na 6,6, na gramofone pa se je od 1958 do danes carina znižala od 55 odst. na V,5 odst.
Shell Guicciardi, ki je posredoval te podatke, je povedal tudi, da ti uspehi nimajo ustreznega odmeva v splošnih bilancah petrolejskih družb. To pa zaradi neskladnosti med cenami petrolejskih izdelkov in povečanimi proizvodnimi stroški. Sodelovanje med državno upravo in javnimi ter zasebnimi družbami — kot je izjavil Guicciardi — pa vendarle dopušča upanje, da se bodo ti problemi rešili v smislu obojestranskih potreb.
Italijanske rafinerije predelale lani 56 milijonov ton surovin
RIM, 1, — Kljub temu, da se je tempo naraščanja porabe domačih goriv zmanjšal in sicer od 10 odst. v 1963 na 7 odst. v 1964. letu, se je poraba goriv v Italiji leta 1964 vendarle povečala za 15 odst. dočim se je v ostalih evropskih državah povečala le za 12 odst. V minulem letu je bilo v Italiji porabljenih 37 milijonov ton goriv: bencina, nafte, kerozena itd. in to kljub temu, da so se davščine na bencin v istem letu povečale. Ti podatki izhajajo iz analize, ki jo je napravilo italijansko združenje petrolejskih družb.
Da bi bili kos naraščanju porabe goriv in da bi zadostili potrebam izvoza ter mednarodnega rezervnega vskladiščevanja, so v lanskem letu predelali v italijanskih čistilnicah nafte 56 milijonov ton surovin, kar je za 16 odst. več kot leta 1963. V nove petrolejske naprave, za izboljšanje čistilnic ter za ustrezne druge tovrstne naprave je bilo v pravkar minulem letu investiranih 200 milijard lir.
Predsednik italijanske družbe
IZ UMETNOSTNIH GflLERU
Skupinska v «Ghisleri» in Argentan v «Rossoni»
V	prostorih krožka «A. Ghi-sleri« poleg kina Garibaldi je skupna razstava, ki je zanimiva v kolikor se na njej pojavljajo nova in manj znana imena razstavljavcev. Antonija Kolerii nam je sicer poznana že iz skupnih in ene osebne razstave. Njene slike cvetlic, trentskih lesenjač ob Soči in tRazgovor ob kozarcu« dajejo pač le kratek, prekratek pregled preko tako široke tematike, vendar pa dovolj jasno pričajo o stalnem napredku njene sicer pozna vzcvetele, a stalno dozorevajoče pestre ustvarjalnosti, v kateri skuša doseči čim o-sebnejši izraz, ne da bi se oddaljila od stvarnosti oblik.
S 14 olji je tu najmočneje zastopana Mirella Castagna, nam znana milanska slikarka, ki tudi prednjači po tehnični in napredno oblikovni usmerjenosti svojih precej velikih slik, polnih ntke trpke zagrenjenosti, ki se ne sprosti niti v rožnatih cvetovih bre-skvenih vej, doseže pa višek o zasneženi pokrajini z obupno golim drevjem. Ampak njene slike v lastno usodo nsakdanjosti tiha vdanih deklet so krepko izdelane s skoro moško silo a izrazito ženskim občutkom. Za razumevanje umetnosti te slikarke, ki zna tudi slikati s fotografsko natančnost-jo, je posebno značilna poduhovljenost v sliki brezoke deklice z voščeno prosojnostjo obraza.
Tudi Elio Basso kaže zadovoljiv napredek od svoje zadnja razstave v Rossonijevi galeriji. V oljih starega mesta, bi dejali, da skuša doseči ne tako običajni namen podajanja vonja po vlagi in plesni s primerno barvitostjo. Pentasoglia je že znan po lagodni dekorativnosti svojih bakrenih nzbočenink. Tu pa ima nekaj čisto nasprotnega v risbah žena, ki jih očrtuje z neko izzivalno upornostjo brez spoštovanja do nežnega spola.
Manj znana nam je Fabbri Li-viana, ki se pa dvoumno predstavlja z majceno informalno sliko in v svoji mrežasti črtnosti izdelanih streh dobro zasnovano podobo mesta.
* * »
V	galeriji Rossoni se spet pojavlja Aldo Argentan s pestrimi olji, v katerih z gosto premešano bisernato lesketajočo se barvo posnema optično migotanje svetlobe. V slikah ponazoruje cvetje, pokrajine morja in predvsem steklenice, ki jih skuša podati v lesku njih prozornosti. Argentan ima nedvomng mnogo smisla za barvo. Ima pa vse premalo umetniškega zagona, da bi si ognjevitost barv uspešneje podjarmil. Verjetno pa je temu krivo, da ga preveč obremenjuje silna dediščina francoske modeme,
MILKO BAMBIČ
■■
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11,30 Šopek slovenskih; 11.45 Mali ansambli; 12.15 Okno v svet;
12.30	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Ciganski motivi; 15.00 »Volan«; 15.30 »Madeži na soncu«; 17.20 Vatikanski koncil; 17 30 Glasbeni kaleldo-«kop; 18.00 Novele ln črtice; 18.15 Umetnost; 18.30 Glasbena oddaja;
19.00	Slov. moderni samospevi;
19.15	Družinski obzornik; 19.30 Znani motivi; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Komorni zbor; 21.00 Vabilo na ples; 23.00 Veliki orkestri; 22.40 Luna park.
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Istra v svojih pesmih; 13.40 Dno uro v diskoteki; 14.40 Mali atlas.
SOBOTA, 2. JANUARJA 1965
albuma; 9.45 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi in plesi; 11.30 Mozartova slmf. K 43; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti;
15.30	Jutrišnji šport; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba s plošč; 15.25 Izžrebanje loterije;
17.30	Simf. koncert; 20.30 A. Lanom: «11 ballo della grande Aux Belles«; 21.20 Ital. melodije In pesmi; 22.30 Plesna glasba.
II. program
7.30 Jutranja glasba; 8.40 Poje Eugenia Fogliattl; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital.
Koper
7.15	Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 «Glasovl in zvoki 1964»; 11.20 Jug. pevci in ansambli; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.30 Zbori na Primorskem;
14.00	Za prijetno razpoloženje;
15.00	Prenos RL; 19.00 Poje Dean Martin; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih; 8JI Jutranji pozdrav; 9.10 Strani tal
pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.05 Orkestri; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Plesna glasba; 17.40 Pregled prireditev; 18.45 Vaši izbranci; 21.00 Pesmi; 21.40 Znanstvena oddaja;
22.00	Ples"a glasba.
III. program
18.30	Družbene vede; 18.45 Mil-haudove skladbe: 19.00 Michelangelova umetnost; 19.30 Vsakove-čemi koncert; 20.30 Revija revij;
20.40	Na programu Busoni; 21.20 Romunski pesniki; 21.30 Simf. koncert.
Slovenija
100 Zabavni orkestri; 8.40 Glasbena pravljica; 9.06 Novoletni obi-
čaji; 9.30 Novi posnetki; 10.00 Zabavna glasba; 11.00 Šport v letu 1964; 12.05 Kolektivi voščijo; 11.30 Domači pčle mčle; 14.00 Iz Char-pentierove opere Luiza; 15.05 Jazz ansambel; 16.00 Koncertanti; 17.05 Jugoslovanska satira; 18.00 Srečanje s šansoni; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Za vsakogar nekaj;
21.30	Samo zase Igram blues; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Za konec tedna.
Ital. televizija
17.30	Program za najmlajše;
19.00	Dnevnik; 19.20 Japonski variete, 20.15 Športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 «11 piumino nel-1’occhio«; 22.05 O Harwardskem vseučilišču; 22.45 *n santo bam-bino d’ara Coell«; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 »Legenda o Robin Hoodu«, film; 22.50 Četrt ure z Beach Boys; 23.05 Šport.
Jug. televizija
10.00	Srečno novo...; 17.40 Filmi za otroke; 18.05 Baletni dueti; 18.25 Novoletne čestitke; 18.45 A. G. Matoš: Camao; 19.30 Hinde-mith: Tja in nazaj — TV opera; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Renesančni ansambel; 20 40 Sprehod skozi čas; 21.10 Milva poje;
21.40	Dick Powell vam predstavlja; 22.30 Poročila.
Vreme včeraj: naJvBJa temperatura 6.6, najnižja 2.4, ob 19 uri 6.6; zračni tlak 1013.8 rahlo pada, veter 1 km jugovzhodnik, vlaga 81 odst,, nebo pooblačeno, morje mirno tempera tura morja 9.6 stopinje.
Tržaški dneva
Danes, SOBOTA, 2. januarja
Mukanj
Sonce vzide ob 7.47 m zatone ob 16.32. Dolžina dneva 8.46. Luna vzide ob 7,32 in zatone ob 16.05
Jutri, NEDELJA. 3 Januarja
Genovefa
Obmejni organi na jugoslovanskem bloku na Fernetičih si izmenjujejo darila
vič, šef carine bloka Fernetičih, Mi-lorad Vukašinovič, šefa carine na železniški postaji v Sežani in še veliko število obmejnih stražnikov in carinikov.
Podobne izmenjave voščil in daril so bile na vseh ostalih blokih na tržaškem ozemlju.
Na koncu naj še omenimo, da je med včerajšnjimi novorojenčki prva zagledala luč sveta Lilijana Petelin, ki jo je njena srečna 22-letna mamica Danica iz Devina porodila točno ob 3,05. Ob 4,35 se je rodil Aldo Parovel. ob 5.35 Stefa-no Bembl in ob 7,10 Ericia Vitti. Sledili so seveda še drugi porodi, toda le-tl ne spadajo več v novoletno kroniko.
Brzojavka tržaške KPI indijskemu veleposlaniku
Tržaška federacija KPI je poslala indijskemu veleposlaniku v Rimu naslednjo brzojavko,:.	,
Tržaški komunisti protestirajo proti aretaciji voditeljev in članov Komunistične stranke Indije. To dejanje v fašističnem slogu je ogorčilo vse iskrene demokrate. Tržaški komunisti zahtevajo spoštovanje demokratičnih svoboščin in izpustitev aretiranih komunistov.
Obvestilo županstva
Tržaška občina obvešča, da bo na občinski oglasni deski od 3 januarja dalje objavljeno sedem dni zaporedoma stanje uporabnikov tež in mer za dvoletje 1965-66 v tržaški občini. Objavo stanja je izglasoval občinski odbor na seji dne 28. decembra letos, na podlagi člena 66 zakona štev. 242 iz dne 31. januarja 1909.
Pritožbe proti stanju bodo lahko uporabniki vložili tekom 30 dni od objave na oglasni deski.
Božično drevo na pokritem trgu
Tudi letos so na pobudo stojni-čarjev pripravili na pokritem trgu v Ul. Carducci veliko božično drevo. Drevo so postavili v središče trga, pod drevo pa so postavljene skrinjice za denarne darove, ki so namenjeni malim slepcem Zavoda Rittmeyer. Pod drevesom je tudi prostor za darila, ki jih vsako leto darujejo stojni-čarji in potrošniki, ki so vsako leto zelo radodarni.
Nabrane denarne prispevke in darila bodo izročili malim slepcem dne 10. januarja 1965 in ob tej priliki bodo stojničarji priredili tudi primemo zabavo.
mu.............................................
GOSPODARSKI POLOŽAJ V PRETEKLEM NOVEMBRU
ŽIVAHEN PREHOD IZ STAREGA V NOVO LETO
Veselo silvestrovanje pozno v jutro v društvih, na plesiščih in v lokalih
Prva Silvestrova zabava v Kulturnem domu ■ Razigrano razpoloženje v društvu «Škamperle» Izmenjava voščil in daril na obmejnih blokih - Prva je zagledala letos luč sveta Lilijana Petelin iz Devina - Nad 50 tisoč prehodov čez mejo
Tuljenje siren na ladjah v pristanišču, pokanje petard po mestnih ulicah in plapolajoče dviganje in padanje obarvanih raket je tudi včeraj, kot pač vsako leto, oznanilo mestu in vsej okolici, da smo stopili v novo leto. Vsepovsod, na številnih družabnih prireditvah, po javnih lokalih in v prijetnih domačih družbah so Tržačani pričakali na tradicionalen način začetek novega leta. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je konec starega in začetek novega leta začel potekati na vedno bolj kulturen načni: danes ne bo treba uslužbencem javne čistoče vložiti toliko truda kot v prejšnjih letih, kajti z izjemo nekaterih predelov so ulice ostale čiste.
Veselje in razigranost sta bila torej glavni značilnosti silvestrovanja, ki sta seveda tesno povezana z jedačo in pijačo. Pravijo, da so Tržačani popili prejšnjo noč kar 50.000 steklenic penečih se vin, da ne govorimo o sodih in sodih vseh drugih vrst vin, pristnih ali nepristnih, ki jih nahajamo v tržaških gostilnah in javnih lokalih.
Na Silvestrov večer je bil promet okoli 22. ure po središču mesta tako intenziven, da je bilo skoraj nemogoče prečkati glavno ulico z vozili.
Podoben pojav so zabeležili tudi med 3. in 4. uro včeraj zjutraj, ko so se ljudje vračali domov iz raznih zabavišč ter je po ulicah še vrela množica ljudi, kot ob belem dnevu.
Med družabnimi prireditvami naj omenimo silvestrovanje v Kulturnem domu in še prav posebej veselico na stadionu «1. maja«, ki ga je priredilo prosvetno društvo »Škamperle« od Sv. Ivana. V dvorano na Verdelski cesti se je še pred polnočjo zlila množica mladincev In mladink, ki so v prijetnem razpoloženju plesali do zgodnjih jutranjih ur.
številni Tržačani so seveda dočakali rojstvo novega leta na svojih domovih. Mnogi pa so odšli iz mesta v bližnje ali oddaljene kraje tostran in onstran meje. Omenimo naj le nekaj podatkov glede prehodov čez tržaške obmejne bloke. Promet čez blok pri Fernetičih je bil na Silvestrovo in včeraj zjutraj izredno močan. Računajo da je šlo v obe smeri skoraj 24.000 oseb. Podoben je tudi primer pri škofijah, kjer so zabeležili okoli 28.000 prehodov. Te številke zadevajo tako italijanske, kakor tudi jugoslovanske državljane.
V	soboto na zadnji dan starega leta so si obmejni organi izmenjali voščila in darila. Osrednje srečanje med italijanskimi in jugoslovanskimi obmejnimi stražniki in cariniki je bilo na bloku na Fernetičih.
Okoli 10. ure so prišli na jugoslovanski blok italijanski kolegi, ki so v službi na Fernetičih. Takoj po izmenjavi voščil in daril so Jugoslovani priredili zakusko ter zadržali v prijateljskem razgovoru italijanske kolege. Goste je pozdravil svetnik zveznega sekretariata SFRJ obmejnega poverjeništva Koper Tonček Fabjančič, ki jim je želel polno uspehov v Novem letu ter poudaril dobre odnose in sodelovanje med obema državama.
V	imepu italijanskih gostov se je zahvalil dr. Clnti, glavni direktor italijanske carine v Trstu. Po zakuski so italijanski obmejni organi povabili. Jugoslovane v restavracijo «pri Albinu« ter jim tudi oni priredili zakusko. Na italijanskem ozemlju je tokrat pozdravil jugoslovanske goste dr.. Palatino, načelnik obmejne policije na Tržaškem, kateremu se je zahvalil Vlado Bulajič, upravnik carinarnice v Sežani. V restavracijo «pri Albinu« je prišel tudi generalni inšpektor obmejne policije iz Vidma kom. dr. Cimino Rosario, ki je pozdravil vse prisotne in se zadržal v prijetni družbi do konca zakuske. Jugoslovanski kolegi so dr. Cimina in nekatere Italijanske goste povabili v Sežano v hotel «Triglav», kjer se je novoletni sprejem nadaljeval v prijetnem vzdušju do poznega popoldneva.
Z Italijanske strani so bili prisotni poleg generalnega inšpektorja dr.
Cimina in dr. Patarina še glavni direktor carine dr. Cinti, podporočnik finance Ivo Gabelloni, Inšpektor carine na Fernetičih Cerniglia, podčastnik Balllcola šef bloka na Fernetičih Vicini in mnogo drugih.
Z jugoslovanske strani pa so bili prisotni poleg Fabjančiča Franjo Matina, šef obmejnega poverjeništva v Sežani, Stane Telič, šef bloka na Fernetičih, Vlado Bulajič, upravnik carine v Sežani, Milan Ljuboje-
PRI DANAŠNJI PREDSTAVI «MOSCHETE»
Počastitev Modesta Sancina
Besedilo Prologa, kakor ga je govoril pokojni igralec, bo občinstvo poslušalo z magnetofonskega traku
V razmeroma kratkem času je Ruzantejeva vMoscheta» doživela v uprizoritvi Slovenskega gledališča toliko predstav, kakor jih zlepa ni doseglo kako drugo delo. Ob uspehu, ki ga je delo doživelo pri občinstvu, je prav, če še enkrat poudarimo, da ima bistveno zaslugo za to, da je «Mosche-ta» prišla na slovenski oder, pokojni gledališki umetnik Modešt
BREZPLAČNO V PRAGO IN NA DUNAJ
»Primorski dnevnik« bo izžrebal med svojimi zvestimi naročniki, ki bodo poravnali celoletno naročnino za leto 1965 najkasneje do 1. februarja ’65, enega, ki se bo brezplačno udeležil našega prihodnjega izleta v Prago in na Dunaj. Izžrebani naročnik bo tako imel plačan prevoz, prenočišče, prehrano in ogled zanimivosti z vodiči. Le stroške za potni list in vizum bo prevzel sam.
Poleg tega prejme vsak naročnik, ki bo plačal celoletno naročnino za 1. 1965, v dar še lepo slovensko knjigo.
Pohitite z vplačili. Mi vam pa želimo, da bi se vam sreča nasmehnila.
Uprava
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Občuten padec v prodaji na drobne Več rib in povrtnine na trgu
Posledice krize gradbene industrije v Italiji se čutijo tudi v trgovini z lesom skozi Trst * V novembru so se potrošniki usmerili predvsem na nakup najnujnejših življenjskih potrebščin
Po podatkih trgovinske zbornice se je gospodarski položaj v tržaški pokrajini v novembru nekoliko poslabšat, zlasti na področju trgovine na drobno, ,
30. novembra Je bilo na vsem področju 307.020 prebivalcev; v novembru se je rodilo 284 otrok, umrlo pa je 303 oseb, kar pomeni, da tudi v novembru nismo zabeležili naravnega prirastka prebivalstva, ampak da se je ponovil pojav o naravnem zmanjšanju prebivalcev na našem področju. Ta pojav traja že vsa povojna leta in samo imigracija poprej istrskih beguncev in sedaj oseb iz drugih italijanskih pokrajin preprečuje, da bi se prebivalstvo mesta in celotne pokrajine zmanjšalo. Sicer pa se število prebivalstva suka vedno okrog števila izpred 10 leti, kar nam dokazuje, da se gospodarstvo mesta le v toliko krepi, v kolikor utegne zaposliti večji del odvečne delovne sile, ki je bila pred 10 leti v glavnem brezposelna.
Pretekli me3ec je bil za kmetijstvo sorazmerno ugoden. Padavin je bilo manj kot običajno. Oblačno in na splošno toplo in vlažno vreme je omogočilo rast žitaric, hkrati pa so zlasti vinogradniki lahko opravili mnogo dela. Zdravstveno stanje živine je bilo dobro.
V novembru je bilo v našem mestu tudi precej italijanskih in tujih turistov, saj so zabeležili za 23,6 odstotka več nočnin tujih turistov v primerjavi z lanskim novembrom, nočnine italijanskih turistov pa so so znižale za 8,4 odstotka. V prvih enajstih mesecih letos pa so v hotelih na Tržaškem zabeležili skupno
336.040	nočnin italijanskih turistov in 279.607 nočitev tujih turistov, ali skupno okrog 60.000 nočnin več kot lansko leto v Istem razdobju.
Proti vsakemu pričakovanju so v novembru zabeležili znaten padec prodaje na drobno skoraj vsega blaga, razen nekaterih živil. Trgovina z oblačili, tekstilom in opremo je v novembru prodala od 25 do 30 odstotkov manj blaga kot v novembru leta 1963. Po ugotovitvah trgovinske zbornice so se potrošniki usmerili predvsem na nakup najnujnejših življenjskih potrebščin. iZelo omejena je bila tudi prodaja
Kili
■V'
Od leve proti desni: dr. Patarino, Stane Telič, Franjo Matina, dr. Cimino
restavraciji «Pri Albinu« na italijanski strani
mt ti 'M
in Tonček Fabijančič
na kredit, ki se običajno vedno bolj TS 05626, ki ga je 36-letni Giusep-
uveljavlja. Zato so ostala skladišča trgovcev polna blaga. Ta nepričakovan padec prodaje blaga na drobno je predvsem posledica splošnega gospodarskega zastoja in zastoja zaslužkov, hkrati pa tudi povišanja cen oblek in tekstila v septembru in oktobru.
Trgovina na debelo pa se je v novembru zadovoljivo razvijala, saj je bilo zabeleženo izboljšanje tudi v zunanji trgovini, tako v uvozu kot v izvozu. Tranzitna trgovina skozi Trst se je v novembru povečala zlasti po zaslugi avstrijskih trgovcev, ki so se v novembru dobro založili z blagom za božične in novoletne praznike. Trgovina z lesom pa je obtičala na oktobrski ravni. V Italiji Je povpraševanje po rezanem sladkem lesu vedno manjše zaradi naraščajoče krize v gradbeni industriji. Libanonski uvozniki pa so poskrbeli, da se posli z lesom skozi Trst v novembru niso zmanjšali. Tudi nekatere druge čezmorske dežele so uvozile skozi Trst precej rezanega lesa.
Kljub obči nestalnosti trga z nepremičninami v vsej Italiji v preteklem letu, so se kupčije nepremičnin na Tržaškem dobro razvijale, čeprav so v novembru zabeležile precejšen padec. Od 1. januarja do 30. novembra lani so bile v tržaški pokrajini sklenjene 3003 kupoprodajne pogodbe za skupno vrednost 11.335 milijonov lir, ali za skoraj 1,5 milijarde lir več kot v prvih enajstih mesecih leta 1963. Prav tako se je novembra povečala predelava surovega petroleja v tržaških čistilnicah. V enajstih mesecih 1964 so v Trstu predelali 1.443.056 ton surovega petroleja, v istem razdobju leta 1963 pa 1.353.982 ton, ali za 6,6 odstotka več.
Tudi cene na debelo se v novembru v glavnem niso spremenile. Med mlečnimi proizvodi se je povišala samo cena sira, lažje povišanje se je opazilo tudi v ceni domačih in uvoženih jajc; na splošno so se povišale tudi cene vseh vrst surove kave, in sicer zaradi povišanje dohodninskega davka (Ige). Po drugi strani pa so se znižale cene zgrad-benega materiala In vina.
V mesecu novembra Je bilo na Tržaškem prodanih 38.727 kg tobaka, ali za 8,2 odstotka več kot v novembru leta 1963; v prvih enajstih mesecih lanskega leta pa je bilo prodanih skupno 459.934 kg tobaka, ali za 5 odstotkov več kot v istem razdobju leta 1963. V novembru se je nekoliko povišala tudi prodaja mesa in mesnih izdelkov. Od 1. Januarja do 30. novembra so prodali v tržaški pokrajini skupno 107 tisoč 470 stotov mesa, lani v istem razdobju pa 105.181 stotov, kar znaša 2,2 odstotka več. Poleg tega pa so Tržačani tako v lanskem novembru kot tudi v prvih enajstih mesecih lani potrošili mnogo več rib, povrtnine ln sadja kot novembra odnosno v prvih enajstih mesecih leta 1963. Ta pozitiven pojav je treba pripisati predvsem dejstvu, da sta bili tako ribarnica kot zelenjadna tržnica na debelo leta 1964 mnogo boljše založeni kot leta 1963, In to predvsem v zimskih in jesenskih mesecih.
Tatovi ukradli tri avtomobile
Tatovi avtomobilov si ne privoščijo počitka. Praznični dnevi so zanje delovni dnevi in še v večji meri kradejo avte in motorje.
Na komisariatu Kolonje je včeraj 51-letni trgovec Aquino Tom-bacco iz Ul. Commerciale 25 prijavil, da so mu ponoči neznanci odpeljali njegov milijon in 500 tisoč lir vredni fiat 1500 TS 68632. ki ga je pustil v bližini stanovanja.
Tatovi so odpeljali tudi fiat 600
pe Bronzin z Lonjerske ceste 1-2 parkiral v Ul. Napoleone Cozzi. Bronzin je tatvino prijavil na komisariatu Kolonje in povedal, da je bil avto vreden 600.000 lir.
Na komisariatu pri Sv. Savi se je včeraj zglasil 28-letni Rodolfo Pahor in službujočim agentom povedal, da so mu ponoči tatovi odpeljali fiat 1100 TS 57198, ki ga je bil pustil v Ul. Soncini blizu stavbe št. 24. Pahorjev avto je bil vreden 900 tisoč lir.
Agenti so uvedli preiskave, da bi izsledili neznane tatove, ljubitelje tujih avtomobilov.
Sancin. On je delo prevedel iz padovanskega narečja v naše domače narečje in pri študiju za uprizoritev je opravljal lektorski posel, to se pravi, da je drugim igralcem pomagal, ko je bilo treba naučiti se narečnega govora. Sam je tudi prevzel vlogo Prologa.
Kot je znano, pa Modest Sancin ni mogel več na oder; med samo generalko v Gorici ga je bolezen zlomila in drugi dan ji je podlegel. Besedilo Prologa, kakor ga je govoril Modest Sancin, Pa je ohranjeno na magnetofonskem traku. Predstava danes zvečer bo posebej posvečena sporni-nu Modesta Sancina. Uvodne besede Prologa, ki jih sicer na predstavah govori Silvij Kobal, bo na današnji predstavi občinstvo poslušalo z magnetofonskega traku: govoril jih bo zopet Modest Sancin. .
Občinstvo posebej opozarjamo na današnjo predstavo.
Deželni brzi šahovski turnir
Tudi letos priredi tržaško šahovsko društvo novoletni šahovski brzi turnir, ki bo v kavarni «Milano» jutri, tako da se omogoči vsem šahi-stom, ki bivajo izven Trsta, da se ga udeleže. Letos je društvo namreč prvič povabilo vsa društva iz dežele In vse simpatizerje, ki se lahko udeleže turnirja, tudi če niso člani ali klasificiram. Vpisovanje bo do 15, ure v kavarni «Mi!ano» v Ul. Giulia 3, to je šel pol ure pred pričetkom turnirja. Prvih deset zmagovalcev dobi bogate nagrade v delikatesah. Za turnir veljajo običajna pravila Italijanske šahovske zveze.
Nesreča delavke pri prečkanju ceste
Predvčerajšnjim zvečer okrog 20.30 so na nevrokirurški oddelek bolnišnice s prognozo okrevanja od 8 do 10 dni sprejeli 43-letno delavko Giovanno Cavalieri por. Cinti iz Ul. Aldraga 5. Cavalieri-jeva je malo prej na Rocolski cesti postala žrtev prometne nesreče. Ko je prečkala cesto, jo je z avtom TS 18122 dregnil m podrl 21-letni Claudio Morgan iz Ul. Buonarroti 27, ki je s precejšnjo brzino vozil proti Ul, Re-volteiia. Morgan je ponesrečenki takoj priskočil na pomoč ter jo s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. Pri nesreči se je Cavalieri-jeva pobila in ranila po glavi, čelu, desni ličnici, levi podlakti in se hudo pobila po glavi.
Pri prečkanju Ul. Cologna blizu ^tavb? št. 16, je predvčerajšnjim' žiiečfer' 51-letno gospodinjo Caterino Radivovo iž Ul Giulia 90 7. lambreto TS 27754 podrl 21-letni Franco Komaulj iz Ul. Sla-taper 6, ki je vozil proti Ulici Giulia. Pri padcu se je Radivova pobila po zatilju in levem sencu ter se ranila po levi nogi. Pone-srečenko .so s taksijem prepeljali v bolnišnico . ter jo sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti od 8 do 10 dni.
lllllllllllllllllMllHlllllllllllllllllllilllllMlllllllll»lHU11MIIII1lllllllli|||||||||i||||l|||,|,|l,minin,,„m,,„li|||||,|„n„„mi,i|,|||,n,m„mm|1|||||||)||m||n||||m|||n||
Seznam tržaških davkoplačevalcev družinskega davka za leto 1965
Pri zabavi se je ranila v oko
Včeraj ponoči so z, zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico ter jo sprejeli na okulistični oddelek 24-letno uradnico Franco Resigno por. Sparatore iz Ul. dei Porta 123. Resignova se bo morala zdraviti dva tedna zaradi rane na zgornji levi veki in rane na levi roženici. Ponesrečenka je povedala, da je malo prej v baru «Ari-ston» v Ul. R. Gessi bila v veseli družbi, kjer je silvestrovala. Nenadoma ji je 17-letni Walter M., ki je sedel pri mizi, za šalo vrgel v obraz prgišče koriande rov, ki jih je pobral na tleh. V prgišču pa je bil tudi drobec stekla razbite steklenice, ki je Re-signovo ranil v oko.
Avto oplazil uradnico
V Ul. Promontorio v bližini stavbe št. 1 se je predvčerajšnjim popoldne dogodila^prometna nesreča, katere žrtev je postala 39-letna uradnica Livia Bemuzzi-Gri-maldi por. Caffieri iz Ul. Fortis 12. Ko je hotela prečkati cesto, jo je z avtom «Giulietta» TS 40984 podrl 22-letni Ezio Cernecca z Opčin žit. 1075, ki je vozil proti Sv. Andreju.
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU, ULICA PETRONIO 4
Na splošno željo občinstva PONOVITEV PREDSTAVE ANGELO BEOLCO - RUZANTE
LA MOSCHETA
ali komedija o finem govorjenju
Danes 2. januarja 1965 ob 20.30,
zadnjič v nedeljo, 3. januarja 1965 ob 16. uri.
DANAŠNJA PREDSTAVA BO POSVEČENA SPOMINU NAŠEGA PRILJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA IGRALCA MODESTA SANCINA, KI JE «MOSCHETO» PREVEDEL IN KI BI MORAL NASTOPITI V PROLOGU. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU HRANI V SVOJEM ARHIVU MAGNETOFONSKI POSNETEK SANCINOVEGA PROLOGA, KATEREGA BO PREDVAJALO PRI PREDSTAVI ,V SOBOTO.
GLOBOKO ZNIŽANE CENE!
I. prostori L 600 — IX. prostori L 300
Prodaja vstopnic od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma..
Uprava Slovenskega gledališča prosi svoje abonente, ki še niso dvignili izkaznice, da to storijo do 5. januarja 1965. Izkaznice so na razpolago v upravnih prostorih SG, Ulica Petronio 4.
ZAPRTI URADI BOLNIŠKE BLAG. TRGOVCEV
Uradi bolniške blagajne trgovcev v Ul. Filzi št. 17 ostanejo danes zaprti.
Marcello Furlan, trg., 2.800.000; Carlo Glessi-Ferluga, bife 2.800.000; Carlo Gregoris, zast., 2 °00.000; Benvenuto Loser, inž., 2.800.000; Tullio Perizzi, pos., 2.800.000; Lui-gi Spigno, ur., 2.800.000; Maria Starš vd. Aguci, gosp., 2.800.000; Enzo Pizzagalli, ur., 2.772.400; Fer-dinando Cereti, zdr., 2.750.000; Antonio Lanfranco, ur., 2.750.000; Guido Ravalilco, zdr., 2.750.000; Giuliano Stinco, zdr., 2.750.000; Teodoro de Lindemann, zdr., 2 milijona 742.800; Ubaldo Alessandri-ni, ur., 2.734.500; Nicolč Pavlidis, zdr., 2.742.300; Vittorio Santino Angeli, grad. podj., 2.700.000; Ita-lico Boiti. lekarnar, 2.700.000.
Paolo Chelleris, ur., 2.700.000; Li-dia De Calč, prof., 2.700.000; Do-menico D’Urso Condovelli, ur., 2 milijona 700.000; Bruno Furlan, trg., 2.700.000; Lasislao Gauss, a-kad. slikar, 2.700.000; Giuseppe Gigli, general, 2.700.000; Carlo Napoleone Meteiko, ur., 2.700.000; Li-bera Pegan, pek., 2.700.000; Vitto-ria Perisutti vd. Furlan, gosp., 2 milijona 700.000; Vittorio Pizzarel-li, gradb. podjetje, 2.700.000; Antonio Romanelli, bar, 2.700.000; Silvio Sessi, zdr. 2.700.000; Franco Šuligoi, inž., 2.700.000; Guido Fra-deloni, ur., 2.690.000; Luciano Ban-chi, inž., 2.650.000; Atto Brnu, inž., 2.650.000; Nicolo Marcellino, učitelj, 2.650.000.
Mario Rocchini, 2.627;000; Eiisa Martinol-i, 2.620.400; Riccardo Bin-co, ind., 2.600.000; Augustu Bor-ghetti, papirnica, 2.600.000; Anna Brandolisio, prof., 2.600.000; Carlo Felice Brunner, trg., 2.600.000, Gu-glielmo Calligaris, 2.600.000; Bruno Chiaruttini, inž., 2.600.000; Giuseppe Gioia, 2.600.000; Giuseppe Isot-ti, dr, kemije, 2.600.000; Laura Mandel vd. Eulambio, indust*-., 2 milijona 600.000; Vittorio Pagani, trg., 2.600.000 Aldo Renzi, sodnik 2.600.000; Giovanni Torelli, prof., 2.600.000; Nevio Tomizza, dr., 2 milijona 595.700; Vittorio Sinigo. pom. kap., 2.575.000; Silvio Curto, upok., 2.567.000; Guido Maffei, kemik, 2.564.400.
Iolanda Delle Grazie por. Mica-lesco, trg., 2.560.000; Angelo Peri, zdr., 2.556.000; Armando Fast', odv., 2.5ČO.OOO; Antonino Fronte, prof., 2.550.000; Edgardo Marisi, ur., 2 milijona 550.000; Giordano Micol, novinar, 2.550.000; Renato Taucer, ur., 2.550.000; Emilio De Čampi, ur., 2.540.000 Ettore Ličen, zdr., 2.524.900; Leone Cavaliero, trg., 2 milijona 500.000; Raffaele Cavalie-ro, trg., 2.5QO.OOO; Paolo Ceschia, trg., 2.500.000; Paolo Cossi, 2 milijona 500.000.
Antonietta Drosolini vd. Mosco, 2.500.000; Edoardo Funaioli, prof., 2.500.000; Alcide Gombani, gradbe-
tekt, 2.500.000; Fiorio Kostopec; 2.500.000; Franco Legnani, zdr., 2 milijona 500.000; Pietro de Manzi-ni, lekarnar, 2.500.000; Fabio Me-negazzi, pos., 2.500.000; Guido Pu-ja,	inž.,	2.500.000;	Luciano	Scotti,
ur., 2.500.000; Romeo Tlustos, 2 milijona, 500.000; Dario Trauner, ur., 2.500.000.
* * *
S tem smo zaključili dokončni seznam davkoplačevalcev družinskega davka za leto 1965, ki imajo nad 2 milijona in pol čistih obdavčljivih dohodkov. Temu sledi še seznam davkoplačevalcev, kj so jih začasno vpisali na podlagi njihove prijave, za katere Pa	si je	občinski	davčni oddelek
pridržal pravico ugotoviti točnost ali netočnost njihovih prijav za dokončno odmero družinskega davka. Nekatere davkoplačevalce ki imajo visoke dohodke smo že omenili, od tu dalje pa so naznačeni davkoplačevalci, ki so prijavili manj kot 5 milijonov čistega dohodka:
Luigi Rossoni, trg., 4.950.000-Corrado Zaccaria, trg., 4.900,000; Nerio Manzini, inz., 4.864.800- Marino Gopcevich, zdr., 4.810.000- E-doardo Dorati, trg., 4.700.000; Dušan Košuta, trg., 4.700.000; Jacopo Serrnvallo, lekarnar, 4.700.000- At-tilio Hilty, ur„ 4.694.200; Antonio Grandi, odv., 4.600.000; Franceseo Peria, grad. podj., 4.600.000; Carlo	Zamattio, inž.,	4.600 000;	Piero
Tartarelli, ur., 4.470.000; France-sco Lercara, 4.553.000; Costant A-nastagi, trg., 4.500.000; Odilio Camus, inž., 4.500.000; Mario Frando-li,	inž.,	4.500.000;	Riccardo	Mari
proč., 4.500.000; Giusto Muratti! inž., 4.500.000 Umberto Pasini, ravnatelj, 4.500.000; Alberto Polh, inženir, 4.500.000; Luigi Vittorio Ru-sca, zdr., 4.500.000; Ferdinando Štern, hotelir, 4.500.000; Maria Lia Zammattio, zas., 4.500.000; Matco Zelco, inž., 4.500.000; Luigi Turil-li, podj., 4.450.000; Carlo Diego, menjalnica, 4.400.000; Lorenzo Poggi, pos., 4.350.000; Pietro Bevi-lacqua, trg., 4.300.000; Rosa Grandi roj. Bortolotti, 4.300.000; Franco Lanieri, ur., 4.300.000; Carlo Melzi, študent, 4.300.000; Nora O-svaldella por. Baldi, 4.300.000; Antonia Bonetti vd. De Giacomi, zas., 4.262.500; Michele Pelliciari, ur., 4.250.000; Ettore in Mario Zen-naro, trg., 4.250.000; Luisa Carniel vd Slataper, zas., 4.200.444; Libero Cuccagna, arh. 4.200.000; Carlo Fassetta, podj., 4.200.000; Giulio Cesare Mancini, trg. 4.200.000; Vittorio Riboli, trg., 4.200.000.
Emilio Sadoch, industr., 4 mil. 200.000; Giovanni Vendramin, zdr., 4.200.000; Emma Koch vd. Dona-ner, zas., 4.175.300; Ausonio At-
Dei Rossi, 4.100.000; Mario Mussi-nano, ravnatelj, 4 036.000; Cesare Ancona, trg., 4.035.300; Aldo Fabiani, zdr., 4.035.000; Alessandro Brunner Muratti, 4 mil.; Mario Cesenti, nadzornik, 4 mil.; Angelo Giacomelli, izvedenec, 4 mil.; Aldo Gianni, uvoz-izvoz, 4 mil.; Umberto Rubino, lekarnar, 4 mil.; Giacomelli, izvedenec, 4 mil.; Al-Sepilli vd. Lekner, zas., 4 mil.; Eustacchio Tarabocchia, kap. trg. toorn., 4 mil.; Giulio Suttora, zdr., 3.976.000; Alberto Russo, zdr., 3 mil. 958.700; Armando Buffa, trg., 3.950.000.
.Mario Buffa, trg., 3.950.000; Mario Mocher, trg., 3.850.000; Guer-rmo Zannolin, trg., 3.850.000; Bruno Cortivo, zdr,. 3.900.000, Giuseppe Dean, zdr., 3.900.000; Franco Donini, zdr.. 3.900.000; Gu-ghelmo Hosak, svetovalec, 3 mil. 900.000; Edoardo Schotto, pos., 3 mil. 900.000; Elda Serti vd. Casa-le. zas., 3.900.000; Bruno Bat.tila-Podjetnik, 3.850.000; Giuseppe Klugmann, zdr., 3.850.000; Giovanni Zampolli, sladoledarna, 3 mil. 850.000: Angelo Reggio, 3.807.000; Gianni Anzelotti, podjetnik, 3 mil. 800.000; Nicolč Benedetti, odv., 3 mil. 800.000; Guglielmo Ferrari, 3 mil. 800.000; Maria Gidoni por. Artelli, zas., 3.800 000; Luigi Adol-fo Marin, zdr., 3.800.000; Giovanni suttora, 3.800.000; Adelchi Paren-tm, zdr., 3.782.900.
Včeraj-danes
rojstva, smrti in poroke
31. decembra 1964 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 11 o-seb.
UMRLI SO: 32-ietna Bruna Pre-65-letni Raffaele Vlnciguerra, os-letn 1 Umberto Pagotto, 80-letni E-fhsto Bertuzzi, 68-ietna Maria Kriz-mancic vd. Flegar, 56-letni Ferruc-cio Poster, 82-letna Emma Cuccagna Por. Geralopudo, 65-letrvi Giorglo Pre. onzani, 67-letna Adele Surlan por. Marchesan, 74-letni Carlo Solvi, 82-letm Giuseppe Sedmak.
nik, 2.600.000; Pietro Gropuzzo, tanasio, bančnik, 4.139.300; Pietro zdr., 2.500.000; Paolo Kosmaz, arhi- Antonini, zdr., 4.100.000; Giuseppe
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (2*. 12. — 3. 1.)
Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); ?„• ,Ros*ettl- UL Combi 19; Dr. Sj-Trg °spedale 8; Tamaro ln lav«!, U Dante 71 Godina, Trg sv. 11 , AHa Minerv8. Trg SV. 1: A1 Due Mori, Trg U-
Alojzfj') G' PaP°’ U1' Felluga 46 (Sv-
NOČNA SLUŽBA LEKARN «». 12. - 3. 1.)
Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); Dr. Rossettt, Ul. Combi 19; Dr Sl-gnori. Trg Ospedale 8; Tamaro m Neri, Ul. Dante 7
Gledališča
VERDI
Prt gledališki Blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za drugo predstavo opere J. Offenbacha «La Pe-richole« za red C za parter in lože in red B za balkon in galerije, Ki bo danes 2. januarja ob 20.30.
Nazionale 15,30 «La caduta deirim-pero Romano« Technicolor, Alec Guinness, James M a so n.
Arcobaleno 15.00 «La spada nella roccia« Disneyej film. Technicolor.
Excelsior 16.00 «Matrimomio alFitalia-na» Prepovedano miladini pod 14, letom.
Fenice 16.00 «L'oltraggio» Paul Nevv-man, Laurence Harwey, Claire Bloom. Prepovedano mladini pod 14, letom.
Grattaclelo 15.30 «11 Gran Lupo chia-ma» Technicolor. Gary Grant, Le-slie Caron,. Trevor Howard.
Alabarda 16.00 «Summer Holiday» Technicolor. Oliff Richard in skupina «Chadows».
Filodrammatico 16.00 «1 due sedut-
tori» Technicolor. Mar-lon Brando, David Niveri, Shirley Jones.
Aurora 16.30 «La squadriglia 633».
Cristallo 16.30 «Non mandarmi fio-i*i» Technicolor. Rock Hudson, Doris Day.
Capitol 14.00 «Cleopatra» Technico-tlor. Richard Burton, Elizabeth Tay. tor.
Garibaldi 16.30 «La nave dei dlavo-lo» Technicolor. Cristopher Lee.
Impero 16.30 19.00 21.45 «La signora e i suoi marlti«.
Vittorio Veneto 15.45 «OSS 117» Ker win Mathews.
Moderno 17,00 21.00 Revija «Paradi-so di donne« Igra Anna Maria Moreno ter balet «Gold Star«
Astra 16.00 «L’ultimo treno da Vien-na».
Astoria 16.30 «Notti nude» Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «1 tre dl Ashiya» — Technicolor. Yull Brynner, Richard VVidmark, Susy Parker.
Ideale 15.30 «Marnie» Prepovedano mladimi pod 14, letom.
Skedenj 16.00 «La pantera rosa« — Technicolor. Claudia Cardinale, David Niven.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub »L. Košir« vabi vse člane na prvi sestanek V letu 1965, ki bo v nedeljo, 3. 1. 1965 v prostorih kluba, Ul dei Montecchi 6 Tudi letos bo imel klub svoje redne sestanke vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu. Člani naj pripravijo svoje zbirke za bližnjo razstavo; ki bo v zgodnji spomladi. Na vsakem sestanku se sprejemajo novi člani.
Darovi in prispevki
Ob 20-;etnici smrti drage mam* dariito Armid Ukmar 2000 lir ži Glasbeno Matico
SOŽALJE
Našemu beograjskemu dopisnik« inž. Božu Božiču izražata uredništvo in uprava «Primorskega dnevnika« ob izgubi mame globoko so žalje.
ZAHVALA
Iz srca se zahvaljujemo vsem, kl so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo nepozabno
Štefanijo Frašelj
roj. Bandelj
Posebna zahvala darovalcem cvetja in pevskemu zboru Prosek-Kon-tovel.
Mož, hčerki z družinama in ostalo sorodstvo
Kontovel, 2.1 1965.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustila naša draga mama in nona
Marija Kleč vd. Šuc
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 16. uri iz glavne bolnišnice.
žalujoči sin Lojze, hči Claudia in ostali sorodniki Trst, 2.1.1965.
5
2. januarja 196S
OB ZAČETKU IVOVEGA LETA
Voščila predstavnikov oblasti prebivalcem mesta in dežele
15. januarja oivorilcv novega sodnega leta
V sredo so zaključili na kazen skem sodišču zadnje procese letošnjega leta. Zadnje obravnave na | prizivnem in drugih sodiščih so se končale že prej. Od jutri pa 1 (»slanica deželnega predsednika dr. Berzantiia in do..17 ali 18 januarja se ne bo
1	.	............... ,	_ 1 i vršila nobena kazenska obravnava
izjavi dr. de lunaldinija in župana dr. Franzila kot je vsakoletni običaj. Prizivno _	I sodišče je namreč sporočilo, da bo
Zotv zaključku starega in ob za-| in prav zato morata biti še večja slovesr>a otvoritev novega sodnega
Predstavit®3 aita ,?° ,tudi tržaški 1 naše prizadevanje in naše dele.
Predstavniki oblasti izrazili pre- r'—~	>-=
oivalstvu svoja voščila z željami,
“5 bi bilo novo leto 1965 boljše °a preteklega.
Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je izjavil, da je bil najvažnejši dogodek lanskega leta ustanovitev avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je Po tolikih letih postala avtonom-n°. upravno-zakonodajno telo. Obračun prvih sedmih mesecev delovanja deželne uprave, je dejal dr. Berzanti, se nanaša skoraj izključno na ureditev uradov ter Usposobitev za delovanje deželnega sveta in deželnega odbora.
Z letom 1965, pravi dr. Berzan-'!> bo deželna uprava morala rešiti svoja prva važnejša upravno-Zakonodajna vprašanja. V okviru svojih pristojnosti bo morala de-zelna uprava poiskati vse dejanske možnosti za uresničitev svojih prvih konkretnih sklepov. Za dosego zaželenih smotrov pa bo Potrebno najširše sodelovanje države in prebivalstva v deželi.
Dr Berzanti zaključuje svojo Poslanico na deželno prebivalstvo z obvezo, da bodo deželni upravitelji skušali biti vredni naloge, ki so jo jim izročili volivci, ter voščj vsemu deželnemu nrebival-stvu srečno novo leto 1965,
Predsednik deželnega sveta dr.
De Rinaldini pa je dejal, da je bilo leto 1964 leto začetka delovanja deželne uprave; sedaj, pravi dr. Rinaldini, smo na poti, ki je Polna vsakovrstnih ovir in težav
SILVESTROVO NA GORIŠKEM
Zato želim, da bi nam leto 1965 prineslo potrdilo dejanske vrednosti naše deželne uprave zlasti s pomočjo celotnega deželnega prebivalstva.
2upan dr. Franzil je izjavil, da se sedaj Trstu nudi nova velika vloga, ker^ je bil izbran za glavno mesto deželne uprave. Župan izraža prepričanje, da bo znal Trst na čelu tega novega upravnega, zakonodajnega, socialnega, kulturnega in gospodarskega telesa v prihodnosti potrditi svoj stari sloves mesta pobud in vsestranskih vrednot. Ob zaključku želi župan, da bi bilo leto 1965 leto miru in zadoščenja, kot je to nedavno izrazil tudi predsednik republike Saragat.
Padec ljubitelja vinske kapljice
69-letni upokojenec Franceseo Romano iz Ul. Schiapparelli 7 se bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti 20 dni zaradi udarca in rane na levem sencu. Ker je bil pijan, je predvčerajšnjim zvečer padel v Ul. Salata blizu skladišča železnine Morsel-li ter obležal na pločniku. Ponesrečenca ie v bolnišnico s svojim avtom TS 54283 prepeljal 26-letni Giordano Lovrih« iz Ul. Sulsni-cio Gallo 6. Povedal je. da ie Romana ranjenega zagledal na tleh ter ga prepeljal v bolnišnico.
leta v dvorani porotnega sodišča ! tržaške sodnljske palače 15. ja-' nuarja ob 10.30.
Ob priliki otvoritve sodnega leta ! bo generalni prokurator pri prizivnem scodišču podal obširno poročilo o delovanju vseh sodišč na trža- ' škem sodnijskem področju. To obsega tržaško področje ter goriško in videmsko pokrajino. Kazenskih sodišč pa je na tem področju kar pet. kajti videmska pokrajina ima poleg sodišča v Vidmu tudi kazenski sodišči v Tolmeču in v Pordenonu.
Po poročilu generalnega prokuratorja bo glavni kancllst dr. Ac-concia prebral sestavo sodišč za prihodnje leto
Povozil ju je v Ul. Carducci
Včeraj zjutraj so na nevrokirurški oddelek bplnišnice sprejeli s prognozo okrevanja od 8 do 15 dni 15-letno dijakinjo Gian-no Ierai iz Ul. Castagneto 27 zaradi možganskega pretresa jn u-darca po hrbtu. Istočasno so nudili prvo pomoč 20-letnemu mesarju Giuseppu Vocicu iz Ul. Set-tefontane 54, ki se je ranil po desnem kolenu in nogi Oba ponesrečenca ie v bolnišnico s svojim avtom TS 26887 prepeljal 26-letni Luciano Mahorcich z Bazoviške ceste 18. Malo prej je Mahorcich povozil Ieraievo in Vocica, ko sta prečkala Ul. Carducci blizu Ponte della Fabbra.
Na zabavah ali na smučiščih Goričani pričakovali novo leto
Izmenjava voščil in daril mejnih organov pri Rdeči hiši in na drugih mejnih prehodih
i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii iiiiim Hitu Mm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiMiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiimiiiii
IZ SODNIH DVORAN
Štiri leta in tatu, ki so
šest mesecev zapora ga obtožili tudi ropa
Moža je presenetil pri Sv. Jakobu pri kraji nočni čuvaj - Naložitev globe za tihotapstvo s cigaretami
Pred kazenskim sodiščem se je i da Je potegnil pištolo iz toka ter
mu zagrozil, da bo streljal, če se premakne.
Brigadir Grassi, ki je kmalu potem prišel na kraj tatvine, je ugotovil. da sta zlikovca s silo odprla železni zastor, stopila v trgovino ter pregledala vse predale v prodajni mizi. Policist je našel pri vhodu tudi vrečico z raznimi mesnimi izdelki. Takoj so poklicali lastnika trgovine Bruna Tassinija, ki je ugotovil, da so mu ukradli blaga za okoli 55.000 lir. V bližini trgovine pa so našli lahek furgon in pod vozilom nekaj zavojčkov masla. Očitno je bilo, da sta tatova' že'' prej opravila nekaj voženj z ukradenim blagom.
Zakaj pa je Brandolin tako vztrajnp trdil, da on ni sodeloval pri tatvini? Preprosto zatoy ker je njegov pajdaš zbežal In niso pri njem samem našli nikakršnega u-kradenega blaga. Edina okoliščina, ki je pričala proti njegovi tezi, je bila ta, da ga je nočni čuvaj našel sklonjenega pred vhodom v trgovino, in sicer v trenutku, ko je njegov pajdaš zbežal.
Na včerajšnji razpravi je javni tožilec zahteval za Brandolin a zelo hudo kazen: 4 leta in 6 mesecev znpora ter 300.000 lir globe. Obto-ženčev zagovornik pa je s svoje strani menil, da ne gre v tem primeru za neko posebno obliko ropa, temveč samo za poskus tatvine. Na vsak način pa naj bi obtožencu prisodili najnižjo kazen.
Sodnih so sprejeli v celoti tožilčeve zahteve.
* * *
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi jugoslovanski državljan Vivadin Klincarov, star 24 Pesmi. Pahor ~je bil zato prisiljen, let, ki je bil obtožen, da je vtiho-
moral zagovarjati 58-letni Marcello Brandolin iz Ul. Lorenzetti 6, ki je bil obtožen, da je zagrešil rop. V tem primeru pa ne gre za pravi rop, temveč za posebno obliko nasilnega dejanja, ki ga utegne zagrešiti navaden tat, če ga ’ zasačijo Prt tatinskem dejanju ter se skuša rešiti z nasiljem pred aretacijo Prekrškom te vrste sodi navadno kazensko sodišče, medtem ko spadajo prava roparska dejanja v pristojnost porotnega sodišča.
Marcello Brandolin ni nikoli hotel priznati svoje krivde, čeprav so Vse okoliščine pričale njemu v škodo. Trmasto je ponovil svojo o-brambno tezo tudi pred kazenskimi sodniki, ki pa mu ni so verjeli.
Bilo je okoli 5. ure zjutraj 15. novembra letos, ko je brigadir javne varnosti Pletro Grassi prihitel z avtom v Industrijsko ulico pred Poslopje št. 20 Policista so poklicali, ker je nočni čuvaj Luciano Pahor, stanujoč v Ul. Žanella 70, malo prej zasačil dva tatova, ki sta vdrla v trgovino z jestvinami, ki je last Bruna Tassinija Iz Industrijske ulice 15. Luciano Pahor, ki je uslužben pri ustanovi «Stabt-limento trlestino di sorveglianza e chlusura«, je tistega jutra opravljal svoj običajni obhod pri Sv. Jakobu. V Industrijski ulici je opazil dva moška, ki sta imela opravka z železnim zastorom pri vhodu v neko trgovino. Nočni čuvaj se jima je približal ter ju pozval, naj se ustavita. Naimlajši ga ni poslušal, temveč je urno zbežal. Pahorju pa se je posrečilo, da je dohitel Brandolina. Moški pa se ni hotel takoj vdati. Zagnal se Je proti njemu ter ga začel obdelovati s
Naše bralce, ki se želijo naročiti na
PRIMORSKI DNEVNIK
prosimo, da samo telefonirajo na upravo našega lista v Ul. sv, FrančBka 20/1, tel. 3 7 -338. Prebivalci podeželja pa naj' se obrnejo naravnost na vaškega rainašalca ali prodajalca.
OPOZARJAMO, DA DOBIVAJO NAROČNIKI LIST SE ENKRAT CENEJE, kot je v prodaji.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Jumna
predvaja danes, 2. t. m. ob 18. uri film:
LA BANDIERA SVENTOLA ANC0RA
(Zastava še vedno plapola)
Igrajo:
ERROL FLYNN ANN SHERIDAN
WMEUk-
KIMO MU* 1»KQ3KK
predvaja danes, 2. t. m. ob 19.30 uri Technicolor dramatičen
film:
ORE RUBATE
(UKRADENE URE)
Igrajo: SUSAN HAYWARD, MICHAEL GRAIG. DIANE BAKER
tapil v Italijo 110 zavojčkov cigaret ter da ni plačal predpisanega davke, IGE.
Klincarov je prišel v Italijo pred petimi dnevi, in sicer čez železniški blok pri Opčinah. Kot je pozneje izjavil, ga niso obmejni carinski organi vprašali, koliko cigaret nosi s seboj. Nekoliko pozneje pa ga Je na Trgu della li-berta zasačila neka financarska patrulja, ko je baje skušal prodajati zavojčke cigaret. Spočetka je izjavil, da je cigarete prinesel s seboj za izključno lastno uporabo, pozneje pa je priznal, da jih je hotel prodati, da bi si nakupil v Trstu raznega blaga.
Na včerajšnji tkzoravi je. .javni tožilec zahteval, naj ga sodniki kaznujejo s 150.000 lirami globe. Sodišče pa mu j? naložilo le 106 tisoč lir globe ‘ter je ukazalo, naj ga takoj izpustijo iz zapora.
Nasilen mladenič
Včeraj popoldne so sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice 51-letnega pleskarja Oscarja Cossaro iz Ul. Pondares 5. Zdraviti se bo moral 40 dni zaradi verjetnega zloma desnega gležnja. Cossnra je v bolnišnico prišel sam Povedal je, da ie predvčerajšnjim zvečer hodil po Ul. Fonda, nroti gostilni «Pina de Porchi«. Nenadoma ga je obrcal neki mladenič, ki je tam v bližini igral nogomet s prijatelji
Prileten sluga žrtev cestne nesreče
Predvčerajšnjim zvečer so na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom, sprejeli 63-letnega slugo Lina Covro iz Ul. Puccini 2. Covra se bo moral zdraviti od 10 do 12 dni zaradi rane na levi strani čela, udarca v glavo in izgube spomina. Covra je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Ko je prečkal Trg Valmaura, ga je sredi cestišča z avtom TS 40852 podrl 30-letni Sergio Be-liengini iz Ul. D’Alessio 3, ki je vozil proti , Ul. Flavia. Na kraju nCsreče so potrebne formalnost: opravili karabinjerji s postaje v Istrski ulici.
KINO ŠKEOENJ
predvaja danes, 2. t. m. ob 16. uri Cinemascope Technicolor film:
LA PANTERA ROSSA
(Panter roza barve)
Igrajo: CLAUDIA CARDINALE in DAVID NIVEN
Vošči svojim obiskovalcem srečno novo leto I
Prehod iz starega v novo leto je potekel v Gorici in na Goriškem	brez kakšnih	posebnih	nezgod.	Na	Silvestrov	večer so	za-
beležili precejšen promet na prehodu	pri	Rdeči hiši,	pa tudi	na
drugih	mejnih	prehodih,	ker je
šlo precej Goričanov na večerjo in na plesne zabave po raznih hotelih in gostiščih na jugoslovanski	strani.	Mnogo	Goričanov
se je zbralo v Park hotelu v Gorici, dalje v novem hotelu v Mostu na Soči in drugod. Mladina je odšla največ v kraje, kjer so tudi' smučišča,	kakor	na	Lokve,
Livek in v Črni vrh saj je bilo povsod	dovolj	snega	za	zimski
šport	in	te ugodne	razmere	še
trajajo.
Tisti del meščanov, ki niso hoteli ali niso mogli izven mesta, je pričakal novo leto v družinskem krogu z znanci in prijatelji, mladina pa se je lahko zavrtela v veliki dvorani UGG, kjer je bil ples do jutra in kamor so za to priliko povabili znan godbeni ansambel Flippers Po naših vaseh so se tud; zbrali zlasti mladina po domačih gostiščih, v kolikor tudi oni niso šli na drugo stran. V Sovodnjah so nameravali domači prosvetarji prirediti v prosvetni dvorani tudi plesno zabavo, pa jim je v zadnjih dneh te načrte prekrižala okvara na strehi.
Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši so, kot je prišlo že v tradicijo, jugoslovanski obmejni organi povabili okrog 17.3Q svoje stanovske tovariše z italijanske Stranj na majhno zakusko, pri kateri so si poleg voščil za novo leto izmenjali tudi darila. Nato so vsi skupaj prišli na italijansko stran, kjer so se italijanski mejni organi revanžirali jugoslovanskim za gostoljubje ter obnovili svoja voščila. Tega srečanja so se z italijanske Stranj udeležili načelnik carinarnice dr. Di Giorgi, načelnih oddelka pri Rdeči hiši gosp. Michelini ter po dva financarska in policijska podčastnika. Z jugoslovanske strani sta bila prisotna načelnik mejnega bloga v Rožni dolini Novak, načelnik carinarnice Juretič in nekaj drugih predstavnikov. Podobne izmenjave voščil so imeli tudi na prehodih druge kategorije na Goriškem ter na mejnem prehodu pri Beli peči v Kanalski dolini.
NA NOVO LETO DOPOLDNE
Rojstvo dveh deklic v goriški bolnišnici
Prvi dah tega leta sta se v goriški porodnišnici v Ul. Vittnrio Veneto rodili dve deklici. Ob 7.40 se je rodila Laura Poljak, katere mati je iz Dolenj, in stanuje sedaj v Sentmavru; ob 10.05 pa se je rodila neka Seji iz Gorice.
Za kroniko naj pripomnimo še to, da sta se v začetku tega leta rodila v Pordenonu dva para dvojčkov, nad videmskihi nebom Pa je včeraj letelo kar 14 štorkelj.
goriško bolnišnico 23-letnega Flavia Giacominija, doma iz Zagra ja, ki se je v Gradiški ponesrečil, ko je padel z vespo. Ugotovili so mu rano na čelu, pretres možganpV ter ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Ob -5.30 so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 21-letnega Francesca Vianella, Pla-cuta 2, ki se je s svojim motornim vozilom peljal po Verdijevem korzu in iz neznanih vzrokov zavozil v zid učiteljišča, V bolnišnici so mu ugotovili rano na o-brazu in pretres možganov ter so ga pridržali v bolnišnici s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Prejšnjo noč so okrog 2. ure pripeljali v bolnišnico 10-letnega Giullana Vendola iz Gorice, Ul. Colonia 8, ki je hotel ponoči iz hiŠfe,- Pa mu je na stopnišču spodrsnilo; rabil se je na spodnji ustnici. V bolnišnici so ga pridržali s prognozo okrevanja v desetih dneh
Padel je s senika in si zlomil ramo
Na Livadi je včeraj ob 9. uri dopoldne padel, ko je šel po lestvi na senik, 50-letni Venanzio 'Močnik, brusač iz Rezije, ki stanuje pri družini Marije Bensa v Ul. Čampi 52. Z avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu u-gotovili zlom leve rame in druge poškodbe, zaradi katerih so ga pridržalj na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh.
DEŽELNI ODBORNIK DR. TBIPANI ZAGOTAVLJA;
Deželni posegi bodo upoštevali potrebe goriškega prebivalstva
Po odobritvi norm od strani centralne vlade bodo izdelali prvi deželni program
Prejšnji dan so dopoldne okrog 10. ure pripeljali v goriško civilno bolnišnico 35-letnega Valeria elemente iz Turjaka, ki se je malo prej porezal z električno žago pri gradbenem podjetju Nazario Romani, na gradbišču na Tržaški cesti v Gorici. Zdravniki so ugotovili, da se je precej močno porezal na sredincu in prstanu leve in na središču desne roke ter so ga
pridržali za 20 dni na zdravljenju.' V proučevanju so razni drugi’ u-
iiHiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiviiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POKRAJINSKA UPRAVA O NAFTOVODU
Ob zaključku koledarskega leta je tudi nova deželna uprava pregledala svoje delo, v kolikor je bilo napravljeno v prvih sedmih mesecih njenega delovanja. S tem v zvezi je deželni odbornik za finance dr. Tripani, ki ga na goriškem poznamb tudi kot bivšega predsednika ustanove za ljudske hiše IACP ‘v naši pokrajini, poslal tisku poročilo o dosedanjem delu njegovega asesoria-ta ter navedel tildi nekaj obvez in smernic za ukrepe, ki naj- bi jih sprejeli v korist goriške pokrajine.
* To pryo obdobje deželne uprave je bilo posvečeno predvsem organizaciji upravnega aparata s sprejetjem pravilnika za delovanje deželne skupščine in posameznih odborov. Uredili so položaj deželnih Uslužbencev, izdali zakon-o deželnem nadzorstvu nad konzorciji za ipdustrijski razvoj Tržiča in področja Aussa-Corno.
Neokusna južnjaška navada
Priznati moramo, da se je zadnja leta precej izgubila, popolnoma pa tudi ne; v mislih imamo grdo južnjaško navado, da se ob prestopu starega v novo leto zmečejo iz stanovanja na cesto razbite posode, krožniki, steklenice in podobno.
Nekaj črepinj smo opazili na Catterinijevem trgu in v bližini Rafuta. Občani so zmetali na ce sto krožnike in steklenice, kot da ne bi imeli posod za odlaganje smeti, ki jih občinski delavci občasno pobirajo tudi v tem mestnem predelu. Avtomobilisti, ki so se vozili po teh cestah, so morali previdno peljati, da niso porezali gum.
Vsiljuje se nam vprašanje, če ne bi kazalo v prihodnje naložiti globo vsem tistim, ki na tako neokusen način izkazujejo stopnjo svoje civilizacije.
Kratke iz bolnišnice
Ponoči nekaj po 2. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v
nun nun iiiiii min n iiiiiiiiminiiiiii m iiiiin 11111111111 mm imiiniiiiiiiiiiiiiii n mn iiiiiiiiiiiiiiminni iinmii
RAZVESELJIVI PODATKI
Lani 80.000 potnikov na ladjah Tržaškega Lloyda
Tudi blagovni promet jv vzdržal tujo konkurenco
Na ladjah Tržaškega Lloyda, ki spada pod okrilje državenga zavoda IRI, je od 1. januarja do 31. decembra lani potovalo 80 tisoč potnikov. To je doslej rekordno število potnikov kljub stalni konkurenci letalstva in tujih pomorskih družb.
število potnikov se je pomnožilo tudi zaradi vzpostavitve novih motornih ladij «Galileo Galilei« in «Guglielmo Marconi« na redne hitre proge za Avstralijo. K pomijo-žltvi števila potnikov pa so pripomogle nekatere posebne pobude družbe, kot so kražlrjenja.
Dvignilo se je število potnikov
ropa«, «Asia» ln «Victoria,>.
Ti dosežki Tržaškega Lloyda so posebno pomembni, ker se je v tem času zaostrila konkurenca tujih pomorskih in letalskih družb
V razdobju 1964. leta se Je pove čal tudi blagovni promet, še poseb no odkar niso več v prometu sta re ladje tipa «Liberty» in 'so jih nadomestile moderne ladje tipa «Palatino» in «Tre Navigator!« ter motorna ladja «Isonzo», ki jih Je Lloyd dobila od pomorske družbe (dtalia«.
Poleg vsega tega je družba ohranila svoje položaje v blagovnem prometu ter še izboljšala svoje
na progBh za Južno Afriko tn Dalj-> usluge. V trm času je bila družba, ni vzhod. Na teh progah so obra- da zadovolji povpraševanje prisl-tovale motorne ladje «Africa», «Eu-1 ljena prirediti 15 Izrednih potovanj.
Resolucija načelnikov strank za namestitev terminala na Goriškem
Pokrajinska uprava naj v ta namen sprejme vse potrebne ukrepe - Priporočilo posebni deželni komisiji
Kot smo že poročali, je bil v križišče pred sodno palačo, pa je torek zvečer na sedežu pokrajin-1 prihajal iz Ul. Filzi proti Ul. 24
ske uprave v Gorici izreden posvet pod vodstvom predsednika pokrajinske uprave dr. Chientaro-lija. Udeležili so se ga odbornika Ppcorari in Vezil ter vsi načelniki strank, ki so zastopane v pokrajinskem svetu, in sicer:	dr.
Makuc za SDZ, Ivo Marinčič za PSI, G. Martinelli za PSIUP, Olivi za FSDI, Papais za KPI, Renzi za PLI, Rosolin za MSI :n Tra-van za KD.
Na sestanku so proučili razvoj problema,,.terminala, za naftovod ((Tržaški zaliv — Bavarska« in predlagali izvedbo potrebnih u-krepov za postavitev terminala na področju naše pokrajine
V uvodu je dr. Chientaroli obrazložil, kakšen je sedaj položaj ter pri tem še enkrat obrazložil Po vrstnem redu ves dosedanji razvoj tega problema, s posebnim ozirom na stališče, ki so ga zavzeli v tem vprašanju pokrajinski upravitelji.
Njegovemu poročilu je sledila obširna debata, katere so se udeležili skoro vsi prisotni ter večkrat poudarili važnost, ki jo ima ta industrijska pobuda za izboljšanje gospodarskega položaja na Goriškem, tako na industrijskem kot na trgovskem področju, kjer bi se lahko razvile razne manjše stranske aktivnosti in pobude. U-goden psihološki vpliv bi imela taka instalacija tudi na razne gospodarske operaterje, ki bi se po-
maja s svojim avtom fiat 1300 36-letm Mario Gabrielli iz Gorite, Ul. Campagnuzza 2.
Srečanje v tisti nočni uri je bilo tako nepričakovano, da vozača nista mogla preprečiti trčenja, pri katerem sta huje nastradala oba potnika na vespi, ki so ju odpeljali v civilno bolnišnico. Tam so Cossiju ugotovili udarec na lobanji, rano pod levim očesom, zlom leve ključnice in dru ge manjše poškodbe ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Bolj srečen je bil vojak, ki je dobil le manjšo rano na glavi in na levem kolenu ter so mu nudili samo prvo pomoč s pro-1 gnozo okrevanja v dveh dneh. Gabrielli je ostal nepoškodovan.
Na kraj nezgode je prišla izvidnica cestne policije, ki je napravila zapisnik in ugotovila škodo na obeh vozilih.
Dražbena prodaja lesa v Sovodnjah
Jut^ v nedeljo bo občinska u-prava iz Sovodenj prodala točno ob 11. uri na dražbi naslednje partije lesa:
Na parceli ob pokopališču v Rupi za sklieno ceno 1000 lir, na trgu v Hupi za sklieno ceno 500
berjah za sklieno ceno 5000 lir ter končno na Vrhu na križišču za sklieno ceno 3000 lir.
Gasilci so lovili mačko
Na zadnji dan leta okrog 13. ure so klicali goriške gasilce na pomoč v Ul, Brigata Casale, kjer je na obcestno drevo, nedaleč od gostilne «Pina», splezala lepa so-rijanska mačka, ki se ni upala več doli ter je začela obupno mijavkati. Gasilci so počasi, da bi žival še bolj ne preplašili, prislonili svojo raztegljivo lestev, se previdno približali!) iifall ■ ter jo prinesli z drevesa in vrnili njenemu lastniku Walter)u Visinti-nu, kj stanuje tam v bližini. Vsa operacija je trajala manj kot pol ure.
Delavec iz Števerjana se je opekel v livarni
Prejšnji dan okrog 18. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 21-letnega Lucijana Makuca, ki je doma iz Števerjana, Sčedno 2, kateri se je malo prej ponesrečil na delu v goriški livarni Prinzi. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili opekline tretje stopnje na nogah ter so mu nudili prvo pomoč s prognozo o-krevanja v 7 dneh. Makuc je povedal, da je malo prej prenašal raztopljeno snov za lito železo, ki se mu je razlila po nogah in mu povzročila opekline.
krepi predvsem za deželno pro-gramacijo.
V letu 1965 čakajo deželno u-pravo nove naloge. Cim bo rimska vlada odobrila norme za izvedbo finančnih ukrepov, bo lahko deželni odbor predložil svoj prvi proračun, v katerem bodo osnovne smernice bodočin posegov, Pri tem se bo morala deželna uprava izogibati ukrepom, ki bi se križali z ukrepi drugih u-stanov in izvajati učinkovit j,ro-gram za dejanski razvoj in za rešitev osnovnih problemov gospodarskega in soc>alnega značaja naše dežele.
Kar se goriške pokrajine tiče, zagotavlja dr. Tripani v svojem poročilu, bomo posk.b»li, da bodo deželni posegi upoštevali v čim večji men potrebe in pričakovanja njenega preoi zalstva, ki so povezane z obsežnejšim go-snodiirskim razvojem na Goriškem.
Na tej poti bomo prikazali realne možnosti posegov in navedi! tudi težave, ki jih bo Ueoa premostiti. Zato bo prav v tesnejšem sodelovanju z Uvn’-t mnenjem možno točneje opredeliti vlogo in uelo deželne uprave z organsko povezavo tn uskladitvijo vseh piizadeHh ene-gM.
Poročilo se zakljušuje z voščilom :a novo leto in z zagotovilom, da bo deželna uprava na pragu novega leta in rri poznejšem svojem delu storila vse, da se ho izkazala vredno zaupan a prebivalstva ter dosledno izvajala vse naloge, ki so ji poverjene z deželnim statutom.
Tri nesreče izletnikov
Sinoči okrog 20.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 20-letno Lucijo Turel iz Gorice, Ul. Montesanto'52, ki so ji zdravniki ugotovili zlom leve noge ter so jo pridržali na zdravljenju za 20 dni. Turel je povedala, da se je že dopoldne ponesrečila on smučanju v Sappadi, kamor je šla na izlet z Ribijevim avtobusom.
Nekaj pred 19. uro so sprejeli mater in hčer iz Starancana na zdravljenje. Okrog 18 30 se je peljala 44-letna Nerina Deiuri iz Starancana, Ul. Dante 18. z vespo rz Gorrce proti domu skozi Dol. Na zadnjem sedežu je imela svojo 16-letno hčer Elso Ruggen. V bližini financarske vojašnice pri Devetakih pa je mater oslapila luč nekega avtomobila, da je -a-vozila s ceste in sta obe padli. V bolnišnici so materi ugotovili udarec na glavi ter rano na levem sencu in so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju Hči ima udarec na glavi ter manjšo rano na tilniku in se bo zdravila 7 dni.
Pod noč okrog 17. ure se ie peljal po Ul. LungTsonzo v Gorici 41-letn.i Severino Vlsintin. e-lektruvarilec iz Sv. Petra pri Soči. V bližini železniškega podvoza je trči! z nekim avtomobilom in padel. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve noge, udarec pa glavi s pretresom možgan in ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Trčenje na križišču pred sodno palačo
Prejšnjo noč okrog 1.50 je šofiral 35-letni Aldo Cossi, iz Gorice, Ul, sv. Gabrijela 67, ki je po poklicu soboslikar, svojo vespo 125 po Ul. Nazario Sauro v smeri proti Ul. Duca D’Aosta v Gorici. Na zadnjem sedežu je imel 22-letnega Benemava Criscarija, ki je doma iz Messine na Siciliji, pa služi vojaški rok v Gorici, pri 114. pešpolku. Ko je privozil na
Imena goriških davkoplačevalcev z nad milijon lir letnega dohodka
lir, na cesti proti Mirnu v Ga-
tem lažje odločili za razne nove fTy1|1iiititiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiHMtiiiiiiiiiitiimiiiiiiiMiniiiiiiiiiMiiiiiH>iMiimimiiinmmmiu>miiniiiiiiMniiiiiiMiMHiMiiiiMiMiiHiiiiMiiiiMiitiii*!tiHiHi*i.n
gospodarske pobude na našem področju.
Ob zaključku debate so prisotni soglasno odobrili resolucijo, ki jo je predložil predsednik dr. Chientaroli. V tej resoluciji se naglaša potrebo, da naj se uredi terminal naftovoda z vsemi napravami, ki so s tem v zvezi in s skladišči na področju goriške pokrajine, kakor je bilo že od samega začetka določeno. V tem smislu priporoča resolucija naj bi posebna deželna komisija, ki ima nalogo, da izreče tehnično oceno glede na ureditev terminala na morju in na suhem, bila dopolnjena še z nekaterimi člani, ki bj jih izbrali na Goriškem, kar bi pripomoglo k bolj objektivnemu tehničnemu presojanju. Končno se v resoluciji poudarja, naj pokrajinska uprava predloži ta problem na vseh stopnjah, krajevnih in osrednjih, s prikazom velike važnosti, ki jo ima njegova izvedba za goriško gospodarstvo.
To resolucijo so sklenili predložiti tudi pokrajinskemu odboru, ki naj bi takoj začel z izvajanjem njenih priporočil. S tem in z medsebojnimi voščili za novo leto je bila seja zaključena.
V sredo zvečer je bila tudi redna tedenska seja pokrajinskega upravnega odbora, na kateri je predsednik dr. Chientaroli poročal o seji načelnikov strank prejšnji večer, nato pa so odborniki odobrili resolucijo v tisti obliki, kot je bila predložena. Nato so na seji odobrili vrsto ukrepov u-pravnega značaja, ki se tičejo javnih del, finance, pomoč najdenčkom, slepim in umobolnim ter nekatere ukrepe v korist pokrajinskih uslužbencev.
Pričenjamo objavljati seznam pla-čevalcev družinskega davka v občini Gorica, katerih dohodki presegajo milijon:
Maria Abuja, trgovka, letni dohodek 1,5 milijona (višina družinskega davka 63.000 lir); Lulgi Adanl, mehanik, 2,5 mil. (134.000); Giuseppe Agazzl, kapetan PS, 1 mil. (36.000); Carlo Aguzzonl, mehanik, 1,1 mil.
(40.000)	; Ugo Aguzzonl, Industrialec, 1,3 mil. (51.000); Obes Albiero, podjetnik, 1,6 mil. (69.000); Otto Albrecht, podjetnik, 1 mil. (36.000); Livlo Alessani, lekarnar, 1 mil. (36 tisoč); Gualtlero Algadenl, učitelj, 1 mil. (36.000); Vittorio Ali. zdravnik, 1,4 mil. (57.000); Salvatore Ali, podjetnik, 1,5 mil. (63,000); Ferruc-clo Ambroslo, kamnosek, 1,2 mil.
(46.000)	; Lionello Amprimo, špediter, 1.3 mil. (51.000); Matteo An-dretti, 1,4 mil. (57.000); Federico Angsesser, uradnik, 1,3 mil. (51.000); Franceseo Antoninl, uradnik, 1,2 mil. (40.000); Sigismondo Attems, posestnik, 1,8 mil. (51.000); Gaetano Azzano, trgovec, 1,6 mil. (69.000); :
Cesare Badder, posestnik, 1,4 mil.
(57.000)	; Lulgi Bader, zdravnik, 1,5 mil. <63.000); Daniele Badanl, sodnik, 1 mil. (36.000); Alberto Balla-ben, učitelj, 1,5 mil. (63.000) r Gio-vannl Ballaben. skladiščnik, 1,1 mil. <40,000»; Giovannl Barazzetti, podjetnik, 1.2 mil. (46.000); Giovannl Barba, of icir vojske) 1 mil. (36.000); Aldo Barbetti, zastopnik, 1 mil. (36 tisoč); Manfredo Bardi, trgovec, 1 mil. (36.000); Lulgi Bardusco, komercialist, 1,7 ml]. (75.000); Mario Baresi, arhitekt, 2,3 mil. (118.000); Silvano Baresi, odvetnik, 1 mil. (36 tisoč); Antenore Barnaba, zdravnik, 1,6 mil. (69.000); Gllberto Barnaba, mesar, 2,7 mil. (150.000); Tulilo Barnaba. zdrav., 2,3 mil. (118.000); Egone De Bartolomel, lekarnar, 1,3 mil. >51.000); Vladlmiro Bassa, bančni uradnik, 1,2 mil. (48.000); Alberto Bastlani, trgovec, 1,4 mil. (57.000); Nlcola Battista, uradnik, 1,3 mil.
(51.000)	; Giovannl Belli, zdravnik, 2,5 mil. (134.000); Giovannl Battista Belllde, Indstr. kemik, 1.350.000 ( 54 tisoč); Tommaso Belllde, vod. podjetja, 1,3 mil. (51.000; Antonio Bel-Unger, učitelj, 1,6 mil. (69.000); Fa-blo Beltrame, zdravnik 2,5 milijona
(134.000)	; Giuseppe Beltrami, trgovski zastopnik, 1,3 mil. (46.000); Mario Bemardelll, učitelj, 1,4 mil. (57 tisoč); Gluseppina Bensa, slaščičarka, 1 mil, (36.000); Roberto Berka, zobozdrav. 1,4 mil. (57.000); Ferruc-clo Bernardis, urad., 2.850.000 (163 tisoč); Ferrucclo Bertogna, uradnik, 1,7 mil. (75.000); Carlo Bertoli, trgovec, 1 milijon (36.000); Darlo Ber-tossi, uadnlk, 1,4 mil. (57 000); An-nibale Bevlglia, zdravnik, 2.5 mil.
(134.000)	; Adriano Bevllacqua, zdravnik, 1,8 mil. (82.000); Werther Btanchettl, bančni vlcedlrektor, 1,4 mil. (57.000); Marcello Biasuttl, u-radnik, 1.160.000 Ur (43.000); Anita Btgarint vdova Temil, 1,2 mil. (46 tisoč); Giovannl Blgot, trgovec, 6 mil. (635.000); Fellce Blslachi tehnik, 1,5 mil, (63.000); Luigia Blslach. 1,3 mil. (51.000); Mario Blslach. slaščičar, 1,5 mil. (63.000); Enrlco Bis-saldi, trgovec, 4.5 mil. (334.0007; Al-clde Bittesini, učitelj, 1.250.000 ( 48 tisoč): Tulilo Blessi, odvetnik, 1 mil.
(36.000)	; Alfredo Bocctareri. upokojenec, 1 mil. (36.000); Gemma Bombi, 1,3 mil. (51.000); Virglllo Bombi, trgovec, 1,1 mil. (40.000);,, Giuseppe Bonlfetto; uradnik, 1,3 mil. (51.000); Giovannl Battista Bonino, električar, 1,3 mil. (61.000); Arturo Boghe-saleo, upokojenec, 1,6 mil. (69.000); Lucia Bortolotti, učiteljica, 1 mil. (36.000); Franceseo Barzan, upokojenec, 4,3 mil. (311.000); Giuseppe Bradaschla. 1,5 mil. (63.000); Giuseppe Bramo, trgovec, 2 mil. (96 tisoč); Giuseppe Bratina, upokojenec, 1,6 mil. (63.000); Guido De Braunlzer, trgovec. 1.350.000 ( 54.00); Lino Bregant, trgovec, 1,6 .(69.000); Luigl Bregant, učitelj, 1,6 mil. (69 tisoč); Livlo Brelll, zdravnik, 1,5
mil. (63.000); Avgusto Bressan, trgovec, 1 milijon (36.000); Giuseppi-na Bressan. gostilničarka, 1.750.000
(78.000)	; Lulgi Bressan, 1 mil. (36 tisoč); Mario Bressan, podjetnik, 1,7 mil. (75.000); Mario Bressan, 1,2 mil. (46.000); Mario Bressan, mesar), 1,2 mil. (46.000); Mercedes Bressan. učiteljica, 1 mil. (36.000); Bruno Bressani, uradnik 1,1 mil.
(40.000)	; Mario Brezigar, trgovec, 1 mil. (36.000); Antonio Brunello, upokojenec, 1 mil. (36.000); Kurt Brunschvvelller, industrialec, 9 mil.
(1.056.000)	; Aurello Bubnich, uradnik, 1,3 mil. (51.000); Giambatttsta Busolinl, lekarnar, 1 mil. (36.0001,
VERDI. 17.00: «11 magnilico comu-to», Ugo Tognazzi in Claudia Cardinale, črnobell italijanski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CORSO. Danes predstave ob 17. in ob 20.45:' »Kleopatra«, Liz Taylor in Richard Burton. Ameriški kine-maskop v barvah
MODERN1SSIMO. 16.00: aSansone e 11 tesoro degli Incas«, barvni film, zadnja predstava ob 22.30.
VITTORIA. 17.00: «Giorni di fuo-co», L. Barker in A. Steel. Arne-riški cinemascope v barvah. Zadnja ob 21.30.
CENTRALE. 16.30, zadnja ob 21.30: «Arriva Speedy Gonzales«. Barvna slikanica.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33 49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 2/2 stopinje nad ničlo ob 14.20 in najniž. jo 3,2 stopinje pod ničlo ob 1.20. Povprečna dnevna vlaga je bila 91 odstotkov.
«CORRIDA DE SAN SILVESTRE
Belgijec Roelants prvi v Sao Paolu
Italijan Ambu peti, Jugoslovan Farcič osmi
SAO PAOLO, 1. — 2e drugič zapovrstjo se je tradicionalna Sil-vestrova «Corrida» zaključila z zmago belgijskega predstavnika Zmagovalec 40. izvedbe teka po ulicah Sao Paola ob koncu leta je belgijski policaj Gaston Roelants, ki se ponaša z naslovom olimpijskega prvaka in svetovnega rekorder-
ja na 3000 m ovire. Belgijec, ki je bil favorit, ni razočaral in je zmagal z lahkoto ter je prišel do cilja izredno svež.
2e ob startu ob tuljenju siren in ploskanju desetih in desetih ti-sočev prebivalcev mesta, ki so se zbrali ob pločnikih, se je Gaston Roelants odpeljal od skupine in je začel diktirati tempo, katerega dru. gi niso bili sposobni. Belgijec je vztrajal s svojim tempom in zmagovito zaključil tek po ulicah, ki 8 Nedo Farfid (
“"s »s«1	<W>s
10.	Hamoud Ameur (Alž.) 2210"
11.	Mario Cutropia (Arg.) 2213”
12.	Kipchogo Keino (Kenija) 2215"
13 Tarcio Andrare (Br.)	22’34”
14.	Gunter Bretag (Nem.) 22’40”
15.	William Morgan (ZDA) 22'41”
16.	Jean Fayolle (Fr.)	22’42”
17.	Valentin Robles (Meh.) 22’47”
18.	Oliveira Silva (Br.)	22’48”
19.	Gustav Disse (Nem.) 22’50”
20.	Lars Gustaffson (Sv.)	22’52”
21.	Domingo Amaizon (Arg.)
ru Fellandu Italijan Antonio Ambu je bil peti, Jugoslovan Nedo Farčič pa osmi:
Vrstni red na cilju je bil naslednji:
1 GASTON ROELANTS (Belg.)
ki je pretekel 7.400 m v 21’37”7 2. Mariano Cismeros (Sp.) 21’46”3 3 Thor Felland (Norv.) 21’52”3
4.	Manoel Oliveira (Port.) 21’52”4
5.	Antonio Ambu (Italija) 21’56”5
6.	Mike Wiggs (VB)	22’03”
7.	Nogueira Azevedo (Br.) 22’05”
8.	Nedo Farčič (Jug.) 22’07
OBRAČUN USPEHOV IN NEUSPEHOV V MINULEM 1964. LETU
Novozelandec Peter Sneli najboljši atlet
na letnih olimpijskih igrah v Tokiu
Z letno olimmado Sta bili davni maaftil imlilranra fo,,Awlln -—1.1.. Ti. , _   ::       . ...    , . .......	...
stvari kot pregrajene s preprogo raznobarvnega papirja.
Roelants je tako prinesel Belgiji tretjo zmago na tej tradicionalni maratoni, ki ga leto za letom organizira «Gazeta Esportivan. Izvedenci menijo, da bo lahko Belgija izenačila rekord trikratne zaporedne zmage Argentine.
Za Roelantsom se je uvrstil Spanec Mariano Cisneros, tretje mesto pa je pripadlo Norvežanu Tho-
Innsbruck z zimsko in Tokio z letno olimpiado sta bili glavni središči športnega življenja v 1964. letu. Na snegu sta glavno vlogo igrali francoski sestri Marielle in Christine Goitschel, ki sta, kar je edinstveno na svetu, osvojili po 1 zlato in srebrno kolajno. V moški konkurepci sta izstopila z zmago v smuku Avstrijec Egon Zimmermann in z osvojitvijo zlate olimpijske kolajne v veleslalomu Francoz Frangois Bonlieu. V Tokiu pa so bili v središču zanimanja
Novozelandec Peter Sneli, ki je po zlati kolajni v Rimu v teku na 800 m tokrat osvojil olimpijska naslova tako na 800 kot na 1500 m dolgi progi. Za njim se je najbolj izkazal temnopolti ameriški sprin-ter Bob Hayes, ki je z 10” izenačil v teku na 100 m svetovni rekord. Vidno mesto v tej kroniki pripada tudi etiopskemu tekmovalcu Abe-beju Bikili, kateremu se je posrečilo, kar je ponovno edinstven primer, osvojiti v dveh zaporednih olimpiadah zlato kolajno v maratonskem teku. Naravno je, da so tudi drugi igrali glavno vlogo na tokijski olimpiadi. Plavolasi ameriški plavalec Don Schollander, zmagovalec kot že Johnny Weissmueller na 100 in na 400 m prosto, je v tokijskem bazenu osvojil tudi zlati kolajni v štafetah 4 x 100 m in 4 x 200 m. Končno naj omenimo
še sovjetskega dvigalca uteži težke kategorije Leonida Žabotinskega, ki je proti vsakemu pričakovanju pre-
magal velikega favorita rojaka Ju- [ s svojima zmagama v tekih na rija Vlassova.	800 in 1500 m z rezultatom, ki ga
Naj še omenimo, da je medna- j ni nihče od 1920. leta dosegel, brez rodni olimpijski odbor ponovno dvoma najboljši atlet tokijske o-
izbral za svojega predsednika Američana Averyja Brundagea in da je poveril organizacijo zimskih olimpijskih iger 1968. leta francoskemu mestu Grenoble, letnih pa Ciudadu Mexicu.
ATLETIKA: napredek predstavnikov ZDA
*...........................................................................................M...............................................................
iščih
■ ' ' x
LR VICENZA
Patregnani, Tiberi, Savoini; De Marchi, Carantini, Zoppelletto; Fontana, Menti, Vinicio, Del-1’Angelo, Vastola
ROMA
Cudicini, Tomasin, Ardizzon; Carpanesi, Losi, Schnellinger; Salvori, Francesconi, Tambori-ni, De Sisti, Leonardi.
* * •
JUVENTUS
Anzolin, Gori, Sarti, Bercellino, Castano, Mazzia (Salvadore), Da Costa (Mazzia), Del Sol Combin, Sivori (Da Costa), Me-nichelli.
FOGGIA
Moschioni, Micelli, Valade, Bet. toni, Rinaldi, Micheli; Favalli, Lazzotti, Nocera, Maioli, Patino. MESSINA
Recchia, Garbuglia, Stucchi;
Bologna • Torino	1X2
Catania . Fiorentina	1
Genoa - Cagliari	X
Inter . Atalanta	IX
Juventus . Foggia Inc.	1 .
LR Vicenza . Roma	1X2
Lazio - Mantova	X 1
Messina - Sampdoria	1
V4re.se . Milan	X 2
Entella - Como	X
Grosseto - Ternana	IX
Siena . Piša	X
Lecce - Regina '	1
	F J
I. prvi	1 2
drugi	2 1
2. prvi	1
drugi	1
3. prvi	1 X
drugi	X 1
4. prvi	1 2
drugi	2 1
5. prvi	1 I X
drugi	X 2 1
6. prvi	1
drugi	X
Derlin, Ghelfi, Clerici; Gagat-ti, Brambilla, Morelli, Benatti, Dori.
SAMPDORIA
Sattolo, Vincenzi, Delfino; Ma-siero, Bernasconi, Morini; Fru stalupi, Lojacono, Sormani Pienti, Barison.
) GATANIA
Vavassori, Lamperdi, Rambal-delli; Michelotti, Bicchierai. Fantazzi; Biagini, Rozzoni (De Pierro), Cinesinho, Facchin. FIORENTINA
Albertosi, Robotti, Castelletti, Guarnacci, Gonfiantini, Pirova-no; Hamrin, Maschio, Orlando, Benaglia, Morrone.
*	* w
BOLOGNA
Negri, Furlanis, Pavinato; Mutf. cini, Janich, Fogli; Maraschi, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pa-scutti.
TORINO
Vieri, Poletti, Buzzacchera (Cel-la), Ferretti (Rosato); Simoni, Ferrini, Hitchens, Meroni (Ferretti), Moschino (Meroni).
*	* *
GENOA
Da Pozzo, Bagnasco; Bruno, Colombo, Rivara, Baveni; Cap-pellini, Pantaleoni, Žigoni, Gia-comini, Gilardoni.
CAGLIARI
Colombo, Martiradonna, Tid-dia; Cera, Visintin, Longo; Riz. zo, Greatti (Cappellaro), Gal-lardo (Cappellaro), Mazzucchi, Riva.
» * •
INTER
Sarti, Bugnich, Facchetti; Ta-gnin, Guarneri, Malatrasi; Jair, Mazzola, Milani, Suarez, Do-menghini.	v
ATALANTA
Pizzaballa, Pesenti, Nodari; Bolchi, Gardoni, Colombo; Milan, Landoni, Petroni, Mere-ghetti. Nova.
» * »
LAZIO
Cei, Zanetti, Pagni, Dotti, Ca-rosi, Gasperi; Mari, Galli, D’A-mato, Govemato, Bartu. MANTOVA
Zoff, Scesa, Corsini; De Paoli, Pini, Cancian; Trombini, Za-
gho, Di Giacomo, Jonsson, Cic-coli.
* * *
VARESE
Lonardi, Burelli, Maroso; Os-sola, Marcolini, Soldo; An-dersson, Svymaniak, Traspedi-ni, Cucchi, Spelta.
MILAN
Barluzzi, Noletti, Pelagalli, Be-nitez, Maldini, Trapattoni; Mora, Loetti, Ferrario, Rivera, Fortunato.
Tokijske olimpijske igre so bile sad izrednega rezultata zelo razgibane sezone. V atletiki so v glavnem dosegli izide velike vrednosti, pa čeprav so se tekmovanja odvijala v slabih vremenskih okoliščinah: dež, veter in mraz so večkrat atletom otežkočali nastope v tokijski areni. Japonske športne naprave so bile funkcionalno odlične in bi ob boljših vremenskih razmerah prav gotovo pripomogle k večjemu številu boljših rezultatov.
Med najboljšimi izidi naj omenimo 10” v teku na 100 m Američana Boba Hayesa (izenačen svetovni rekord), 11'2 Američanke Wil-me Tyusove v teku na 100 m, ki je izenačila svetovni rekord njene znane rojakinje Wilme Rudolph. Atletinje so dosegle v Tokiu še več svetovnih rekordov: Britanka Ann Packer v teku na 800 m (2’01’T), njena rojakinja Mary Rand v skoku v daljino (6,76), sovjetska tekmovalka Gorčakova v metu kopja (62,40 m) in Irina Press, prav tako predstavnica Sovjetske zveze, v peteroboju (5.246 točk).
Ce novih svetovnih rekordov ni
bilo dosti, pa moramo poudariti, da so bili izboljšani skoraj vsi olimpijski rekordi: samo v moški konkurenci so nekateri stari rekordi .ohranili svojo veljavo, medtem ko so pri ženskah zabeležili v vseh panogah nove čase ali znamke. Največ napredka je bilo videti v štafetah (4 x 100 in 4 x 400 m moški ter 4 x 100 m ženske), kjer so olimpijske rekorde izboljšali skoraj vsi finalisti, zmagovalci pa so celo izboljšali svetovne rekorde. V štafeti 4 x 400 m so kar prve tri
....................................................
DRUGO TEKMOVANJE SKAKALCEV NA AVSTRIJSKO-NEMŠKI TURNEJI
V Garmischu Finca Errkija
zmaga
Pukko
Norvežan Brandtzaeg na čelu začasne lestvice
nie CtAftMIlCH ’ PABTENKIRKEN, 1. _ Današnje drugo tekmova-
ss srs,?
i	Oberstdorfa	B,.„daa« a.do-
Zanimivo je, da sta tokrat častni mesti pripadli predstavnikoma
rw*iin TKloiii	r.r_	, -
Nemčije Ihleju in Kurzu, ki sta imela daljše skoke kot današnji zmagovalec, a ga po slogu nista prekašala.
Po današnjem tekmovanju v smučarskih skokih - je na prvem mestu začasne lestvice Norvežan Torgeir Brandtzaeg.
Odbor za smučarske skoke pri mednarodni smučarski zvezi, ki se je danes sestal pod predsedstvom Norvežana Sigmunda Ruuda, je zavrnil predlog o organizaciji svetovnega prvenstva v smuških poletih. Odbor je zavrnil tudi predlog o organizaciji tekmovanl na skakalnici, ki so prekrite s plastičnimi masami.
Vrstni red današnjega tekmovanja je naslednji:
1.	ERRKI PUKKA (Fin.) 216 točk (83 in 81 m)
2.	Heini Ihle (Nemčija) 215,9 (81 in 86,50)
215,2
3.	Helmut Kurz (Nemčija)
(83,50 in 83,50)
4.	Pjotr Kovalenko (SZ) 213,3 (80 in 82,50)
5.	Torgeir Brandtzaeg (Norv. 210,2
6.	Jurij Subarev (SZ) 09,6
7.	Dalibor Motejlek (CSSR) 209,5
8.	Sepp Lichtenegger (Av.) 209,0
9.	Peter Mueller (Av.) 208,7
10.	Mihajl Verčenikov (SZ) 208,6
11.	Henrik Ohlmeyer (Nem.) 207,8 21. Eino Kirjonen (Finska) 206,7 13. Ole Artzen 'Norv.) 203,7
LESTVICA
1. TORGEIR BRANDTZAEG (Norveška) 440,7 točke 2 Piotr Kovalgnko (SZ) 428,8
3.	Heini Ihle (Nem.) 416,6
4.	Dalibor Motojlek (CSSR) 408,3
5.	Jožef Przybyla (Polj.) 403
6.	Bjoem Wirkola (Norv.) 402,5
7.	Toralf Engang (Norv.) 402,4 8 Dave Hicks (ZDA) 401,0
9. Peter Muller (Av.) 400,9 10. Jožef Matouš (CSSR) 399,7
ekipe pretekle progo v času, ki je boljši od starega svetovnega rekorda.
S 14 zlatimi kdlajnami, 7 srebrnimi in 3 bronastimi so Združene države Amerike izšle s tokijske olimpiade z največjim zmagoslavjem. Američani so zabeležili samo en presenetljiv poraz — Ralpha Bostona v skoku v daljino. Ta poraz pa ni bil toliko pekoč predvsem po zaslugi Boba ‘ Schula, ki je zmagal v teku na 5000 m in še bolj zaradi presenetljive zmage Boba Millsa v teku na 10.000 m, kjer so Američani prvič osvojili zlato kolajno.
Sovjetska zveza je tokrat nazadovala. Njeni atleti so osvojili le pet zlatih, dve srebrni in 11 bronastih kolajn V moški konkurenci so jih Američani gladko premagali, v ženski pa, kjer je Sovjetska zveza absolutno prevladovala, je tokrat s težavo ohranila premoč, ki so jo ogrožale Velika Britanija, Avstralija in Poljska. Najbolj je presenetil napredek britanskih tekmovalcev in tudi «rojstvo» Afričanov: predstavniki držav črne celine so se uvrstili v finale in 6 od njih je celo osvojilo kolajne.
Novozelandec Peter Sneli je bil
limpiade.
Največ zanimanja pa je vzbudil prav zaradi moči akcije Američan Bob Hayes, ki je gladko prevladoval nad drugimi s časom 10”. Ha-yes je v polfinalu zabeležil celo 9”9 in bi postal nov svetovni re korder, če mu ne bi premočan veter odvzel to možnost. Američan je še bolj razkazal svoje sile v štafeti 4 x 100 m, ki so jo Američani, prav po zaslugi silnega poleta Hayesa, zmagali s časom svetovnega rekorda. Temnopolti atlet ZDA je tako potrdil, da je najboljši sprinter vseh časov in da je edini mož na svetu sposoben preteči 100 m v manj kot 10 sekundah. Ce se bo to kakemu posrečilo, vemo, da ta atlet ne bo nosil imena Boba Hayesa, ker je ta temnopolti rekorder podpisal pogodbo, ki ga veže na neko ekipo profesionalnega ameriškega «foot-balla«.
Od zmagovalcev se je treba predvsem spomniti na etiopskega tekmovalca Abebeja Bikilo. Ta izredni atlet, ki je že drugič zapovrstjo zmagal v maratonskem teku, je dosegel čas, ki predstavlja svetovni rekord. Ne smemo pozabiti niti na Američana Henryja Carra, ki je zmagal v teku na 200 m in ki je v največji meri pripomogel k zmagi štafete 4x400 m. Nadaljnje možnosti tega atleta ne bomo nikoli več ugotovili, ker je olimpijski zmagovalec na 200 m dolgi progi prestopil k profesionalnemu footballu.
V tehničnih disciplinah, pa čeprav njegova znamka ni bila izrednega pomena, se je Američan Al Oerter
izkazal predvsem zaradi olimpijskega naslova v metu diska, ki si ga je osvojil že tretjič zapovrstjo. Tudi v metu krogle je zlata kolajna pripadla Američanu in sicer Dallasu Longu, medtem ko je britanski predstavnik Lynn Davies presenetljivo zmagal v skoku v daljino in nepričakovano pustil za seboj mojstra v tej panogi. Američana Ralpha Bostona in sovjetskega rekorderja Igorja Ter-Ovanesiana. Med atleti, ki so prevladovali v Tokiu, je tudi sovjetski predstavnik Valerij Brumel, ki se ponaša z naslovom svetovnega prvaka v skoku v višino, Ta atlet, ki je sredi sezone preživljal krizo, je zmagal z znamko, ki je zanj skromna. Njegov največji
tekmec je bil Američan John Thomas, ki je preskočil isto znamko, t.j. 2,18 m, a je porabil za to več poskusov.
Na ženskem polju, kjer je bil napredek brez dvoma bolj viden, je Romunka Jolanda Balos dosegla v skoku v višino najboljši rezultat. Odlično so se obnesle tudi Američanki Tyus in McGuire, Angležinji Rand in Packer ter sovjetski predstavnici Tamara in Irina Press.
še pred tokijsko olimpiado so zabeležili po celem svetu več novih rekordov. Izven tega pa je 1964. leto zabeležilo važen dogodek: uradno priznanje Nemške demokratične republike na kongresu mednarodne atletske zveze.
PLAVANJE:*Awv/ vsi rekordi v rokah ZDA
Don Schollander kot posameznik in ZDA kot reprezentanca sta bila v plavanju zmagovalca 1964. leta. Plavolasi Son Schollander, ki je prejšnje leto prvi prekoračil zid 2 minut na 200 m prosto, je sedaj dosegel brez dvoma najboljše ča se: svetovne rekorde na 200 in 400 m. Ta plavalec je vsega skupaj osvojil 4 olimpijske naslove, in sicer na 100 m, na 400 m in v štafetah 4x100 m in 4x200 m Kar se tiče ZDA, je ta velika država potrdila, kar sicer ni bilo niti potrebno, da je v plavanju na sve-
tu brez konkurence. Ameriško pla-
1.111111..111,11.............n....im..iiiiiiiiiiiiiiiiiiimmni
Sneg na Tridentinskem
Pokrajinska ustanova za turizem iz Tridenta nam sporoča snežne razmere v vseh zimskošportnih sre diščih pokrajine. Razmere se nanašajo na 30. 12. 1964. V vseh krajih so številne žičnice, vlečnice, sedežnice itd.
KRAJ
CM
KRAJ
CM
Andalo-Monte Paganella 80/250 (2 T, 4 V)
Baselga Di Pine	25/45
(2 V)
Campitello di Fassa ■ Col Rodella	55/150
(2 S, 5 V)
Canazei a Ha Marmolada	55/220
(12, 2 S, 9 V, 1 Sk)
Castcllo Tesino - Passo del Brocon	40/90
(2 V)
Cavalese • Passo di La vaze 25/150 (8 V)
Fai della Paganella)	40
(12, IV)
Folgaria - Sommo Alto	50/100
(IS, 9 V, 1 Sk)
Lavarone . Vezzena	45/90
(IS, 4 V)
Madonna di Campiglio	90/180
3 2, IT, 2 S, 9 V)
Male . Dimaro - Ossana	20/40
(3 V, 1 Sk)
Malosco (2 V)
Moena - Passo San Pellegrino 45/140
(6 V)
Molveno - Croz delPAltis. simo	40/120
(2.8, IV)
Monte Bondone	45/150
(3 T, 6 S, 2 V)
Panelna di Fiemme	25
(1 V)
Monte Penegal
(2 V)
Passo del Tonale . Passo Paradiso (12, IT, 6 V)
Passo di Costalunga
(IS, 2 V)
Passo Pian delle Fugazze Passo Pordoi (12, 2 S)
Passo Rolle
GS,	8 V, 1 Sk)
Passo Sella
GT,	IS, IV)
Peio
(12, 3 V)
Pizolo (1 V)
Pozza di Fassa - Monte Buffaure
(IT, 5 V)
Predazzo - Bellamonte (3 V, 1 Sk)
Primiero
(IV)
San Giacomo di Brentonico
(1 V)
San Martino di Castrozza 90/100 _ (12. IT, IS, 6 V)
Serrada . Dosso Martinella 55/100 UT, 2 V)
Vigo di Fassa - Ciampedie - Gardeccia	40/130
(12, 3 V)
Ziano di Fiemme	25
(IV)
50/70
180/300
90
60
150
130
150
60/80
40/130
35/45
40/55
Passo della Mendola •
2 — žičnica; T — velekabina; S — sedežnica; V — vlečnica; Sk — skakalnica	Vsi gorski prehodi prevozni.
vanje je tako močno, da si je lahko dovolilo marsikaj: tako n. pr., da je pustilo doma plavalce, ki so bili sposobni osvojiti tudi najbolj vredne lovorike.
Kljub temu so tokijske olimpijske Igre zadale ZDA tudi kako razočaranje. Tako n. pr. Roy Saarl ni mogel osvojiti zlate kolajne v plavanju na 1500 m prosto, kjer brani čas svetovnega rekorda. Tudi na 200 m prsno in 200 m metuljčka je zmaga ušla Američanom, ki so se morali tako zadovoljiti le s častnimi mesti.
Tokijska olimpiada je zabeležila tudi preporod nemškega plavanja, ki je že med sezono izstopil s Kleinom in s Kueppersom. Lahko se reče, da so plavalci Vzhodne Nemčije, ki so jih zbrali v isti reprezentanci, dosegli izreden u-speh. Najbolj se je nemško plavanje izkazalo v kolektivnem tekmovanju. V vseh treh štafetah so namreč Nemci osvojili s časi velike vrednosti srebrno kolajno.
Drugi pomembni rezultati plavanja v 1964. letu pripadajo predvsem posameznikom. Na prvem mestu moramo omeniti Francoza Alaina Gottvallesa, ki je v dobrem dnevu v Budimpešti septembra znižal svetovni rekord na 100 m prosto na 52”9. Ta čas je v štafeti izenačil samo Američan Steve Clark. Gottvalles je v japonskem bazenu popolnoma odpovedal in razočaral. V nasprotju s Škotom Bobom McGregoriem, ki je tudi v deželi Vzhajajočega sonca dokazal svojo stanovitnost s tem, da je s časom 53”5 osvojil nad vse častno drugo mesto. V Tokiu je potrdil svojo vrednost tudi sovjetski plavalec in svetovni rekorder na 100 m prsno Prokopenko, ki je na 200 m prsno osvojil srebrno kolajno.
Kot posamezniki so se izkazali tudi Avstralci Bob Windle (1500m), Jan 0’Brien (200 m prsno) in Kevin Berry (200 m metuljček). Avstralsko plavanje je tako pokazalo, da ima še na razpolago pomembne elemente, vendar da ne more ohraniti premoči, ki jo je imela 1965. leta.
Tudi v ženskem polju je Amerika pokazala premoč in to kljub izrednim dosežkom Avstralke Dawn Fraserjeve in Francozinje Christine Caron. Američanke branijo vse svetovne rekorde z izjemo v prsnem slogu, kjer prevladujeta sovjetski plavalki Galina Prozume-ščikova in Svetlana Babanjina in v prostem slogu, kjer je položaj, vsaj na 100 in 200 m, Avstralke D3wn Fraser še vedno nedosegljiv.
FRANCE BEVK
MLINI ŽIVLJENJA
::::::::
I
1
Anka je pustila pletenje in stekla iz izbe. Franca je videla skozi okno, kako je oče trudno dvignil glavo in sestri segel v roko.
Umaknila se je v kamrico. V hipu se je premislila in zopet stopila v izbo. Sedla je k peči. Naj se zgodi, kar mora priti. Prej kot se zgodi, bolje bo.
Oče je vstopil. Tedaj je vstala, a ni našla glasu, le roko mu je ponujala. Ta je ni hotel opaziti, s težkimi koraki je šel čez izbo, vrgel vrečo na klop in si oddahnil. Obrisal si je znojno čelo, oči so mu begale po stenah.
Anka je stala za vrati.
«Kaj naj vam prinesem?«
«Kar hočeš,« jo je oče bežno ošinil s pogledom. «Kaj gorkega.«
Anka je kuhala kavo, medtem sta oče in Franca sama ostala v izbi. Dekle se je obupno sesedlo na klop, roke so ji kot mrtve legle v naročje. Ni se več tako bala kot prej. Obhajala jo je le neizmerna žalost, srce ji je drhtelo, kakor da ji umirajoče leži na dlani. Da bi le oče že spregovoril! Potem naj stori, kar hoče. Najhujša je bila negotovost.
Gmajnar je trdo molčal. Oziral Se je po izbi, a oči so mu vselej splavale mimo nje, kakor da ji nalašč dokazuje, kako jo prezira. Brki so mu viseli čez usta, lasje so mu potni viseli na čelo. Franca je opazila, da je nekoliko osivel... Upognil se je, da bi si odvezal čevlje.
Hči mu je hotela pomagati.
«Pusti!» je zarenčal.
Anka mu je prinesla bele kave in kruha. Srebal je z dolgimi požirki in počasi žvečil kruh, kakor da mu ne gre v slast. Pojedel je, si obrisal brke in pogledal hčeri.
«Kaj je novega?« je mračno vprašal.
Anka je pogledala sestro, ki je s sklonjeno glavo strmela v očeta.
«Kaj je novega?« je Gmajnar trdo ponovil. «Ali naj res vse izvem le od drugih ljudi?«
«Franca ve,» je vrgla Anka.
Franca je mrtvaško bleda vstala s klopi. Hotela je stopiti k očetu, storiti karkoli, reči karkoli, a je kot brez moči obstala sredi izbe. Roke so ji obvisele ob telesu, čez lica so ji drle solze.
«Oče!» je zaječala. «0, oče!«
Gmajnarju se je prvi trenutek hči zasmilila. Vse zadnje tedne, vso pot se je tolažil z mislijo, da morda ni tako hudo, vsaj ne najhujše. Nekoliko bo porogovilil, da si bo zapomnila za drugič, pa bo vse dobro. Toda tu je skesana, s polnim priznanjem stala pred njim. To je govorilo za sto pisem. Zatrl je sočutje, jeza ga je pognala kvišku.
«Torej si postala vlačuga?« je zakričal. «Govori!»
Franca ni mogla govoriti, ni imela glasu. A če bi tudi našla glas, kako naj o tem govori pred očetom?
«Govori!» je Gmajnar zatulil. «Poglej me v oči!«
Pogledala ga je, a ni golsnila. Tam je . stala. Čutila se je krivo, zavrženo od vseh, a ni mogla govoriti.
«Ali boš tako — kot Končarjeva Žeta?«
Tudi Gmajnar hudiča ni imenoval s pravim imenom. Končarjeva Žefa je imela pred dvema letoma nezakonskega otroka. Vsa vas je govorila samo o nji... Franca ni tajila, prikimala je.
Tedaj je oče s stisnjeno pestjo planil k nji in jo udaril v obraz. Opotekla se je k peči in na glas zavekala.
«Ne tako!« je prosila. «Ne tako! Saj pojdem, če hočete — le ne tako!«
«Oče!» je zapiskala Anka.
Gmajnar je besnel. Bilo mu je jasno, da je hči osramočena, osramočen on in njegova bajta. Ce bi bili Plečarjevi pripravljeni poravnati sramoto, bi bili to že storili ali bi hči govorila. Kri, ki je Franci drla iz nosa, ga je še huje pobesnela. Ni poznal mere.
«Pojdi!» je kričal. «Le pojdi, da se kaj ne zgodi! Poberi se izpod moje strehe! Pri tej priči se poberi! Da te več ne vidim... Da mi ne prideš več pred Oči!«
Franca je pobegnila iz izbe in tekla po gazi. Pletena ruta, ki ji je obvisela na enem ramenu, je plavala za njo. Izginila je med drevjem, v snegu, ki je siv ležal pod oblačnim, mrzlim nebom.
9
V mraku je vsa Plečarjeva družina sedela v izbi, le Lenka je gnala kravi na vodo. Poslušali so Pavleta, ki je pripovedoval o svojem življenju na tujem... Na zimo, ko je zapadel prvi sneg in je pritisnil mraz, so se priklatili volkovi prav do drvarske bajte... Prepiri zaradi zaslužka, ki so jim ga hoteli utrgati... Udarila ga je veja, da dva tedna ni mogel delati, še zdaj mu je noga nekam trda v stopalu... Mati ga je poslušala s solzo v očeh.
Vstopila je Lenka.
«Nekdo te čaka,« je pošepnila Ferjanu.
«Kdo?» je Ferjan tiho vprašal.
«Boš že videl, kdo.«
Fant je pogledal sestri v oči in se vznemiril. Premeril je obraze. Bilo mu je jasno, k<Jo ga čaka. Franca! Kljub temu, da ga je oni večer imenovala barabo. Besede ni pozabil, zadela ga je v stržen ponosa. Zdelo se je, da je s tem za vedno opravil z dekletom. Vznemirjala ga je samo misel na Gmajnar je vo vrnitev. Tedaj bo zatreskalo, to mu je bilo jasna Zdaj je občutil mrščalico, ohromele so mu noge. Obsedel je, ker pred domačimi ni maral vzbujati pozornosti in sprožiti plazu. A tudi zato, ker mu je bilo zoprno resnici pogledati v oči.
Očeta, ki mu je sedel nasproti in ujel Lenkine besede, se je rahlo dotaknila neka slutnja in ga zapekla v dušo.
«Kdo ga čaka?« je vprašal hčer.
Lenka je pogledala Ferjana, ki ji je nekaj zabičeval s pogledom. Plečar je že vstal, vzel klobuk in se namenil iz izbe
((Pojdem jaz,« je Ferjan stopil za njim.
«Zdaj pojdem jaz,« je rekel oče trdo, odsekano.
«Saj to se tiče mene.«
«,Ne, zdaj se tiče mene, ne tebe.«
Plečar je obstal pred hišo jn se oziral okrog. V mraku je začelo zopet snežiti. Od hleva do korita za napajanje je vodil klanec, ki je bil zaradi živine ograjen s plotom. Zagledal je žensko, ki se je odtrgala od ograje in mu z omahujočimi koraki prihajala naproti. Nenadoma je obstala in si od presenečenja pokrila lica
«Vi?» se je zavzela.
Bila je Franca. Zavijala Se je v pleteno ruto in se vsa tresla od strahu in razburjenja, od onega večera, ki ga je doživela na travniku nad Potokom, je stokrat sklenila, da bo Ferjana prepodila še iz misli. Hi bilo mogoče. Zdaj, ko je stala kot preganjana sirota v snegu jn hladu, ni vedela, kam naj bi se sicer obrnila... Gluho ji je pohlipavalo v prsih.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 tt U TELEFON 93-808 in 94-tfHM - PoStnl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelllOO 1 II Telefon 33-82 - UPRAVA- TRST - fTT	^------------------------—--------------------
letna 2 250 lir, polletna 4 400 lir, celoletna 7 700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna ‘50 din letno 1920 din polletno 960 din četrtletno 4H0 din Pogrni rpknrt a	20 “* reletOD	~ NAROČNINA: mesečna 800 lir
Stari trg 3/1.. telefon 22-207, tekoči račun pr. Narodni banki v Ljubljani 600. .4-603.88 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak	IS	osmrtnlcf^O Hr	^“*!L= *a SFRJ:
Vnaprej: četrt-ozs, Ljubljana,
naročajo pri upravi, - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Socletž PubbUcltk Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn°tiTlL zLžmstvo trž”kega° Mska/rr«	~	to e°riSke pokraJlne 8®