Številka 72 TRST. v sredo 13. marca 1907. Tečaj XXXII. Sdfnost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je maf. fjC Izhaja vsaki dan tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih eb 9. zjutraj Paeaničnr Strvilke ne prodajajo po 3 nv6. «» stotink) v mnogih tobskarnuh v Trutu in otolici, Ljubljani. Gorici, Eranju. £t. Pe ru. Sežani, N>brežini. Sv. Lacijl, Tolminu, Ajdov-čini. Postojni, Durnbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV se račnnajo po Tratah (Široka 73 mm. visoke 2» , mm); za trgovinske in obrtne ogla* pa 21» stotink; ta ot-mrtnoe. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot Za OKla«e v tekstu lista do 5 vrst 5 K. vsaka na-rlaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stol. beseda, nsjmanj pa po 40 ftot. — O tri ase sprejem* Inseratni oddelek uprave Edinosti'". — Plaćuje se zključno le upr»vi ..Edinoatr'. Naročnina znaša ca vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo Da ure IniUvo lista Nefrankovana pis na se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorrto C.alattl IS. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODIN I. Lastnik koDsorcij li*U „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcij« lista „Edinost** v Trstu, ulica Giorgio Oalatti št. 18. PoStno-hranllniinl račun fit. M!•«:»«. - TEtEFOV it«v 11S7 _ Mesečna priloga: S LOVEIMSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Dr. Lueger na dopusta DUNAJ 12. Mestni svet je d«»volil županu dr. Luegerju šesttedenski dopust, da se oporavi od svoje bolezni. Pogrebna podjeja v mestni režiji DUNAJ 12. Mastni svet je sklenil, da prevzame pogrebna podjetja v lastno režijo ter je prevzel družbo Entrepis des pompes funebres za 1.700.000 K. podjetje Concordia pa za 650.000 K. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 12. Posl. Vajda (Romun) je v skoraj štiriurneui govoru opisal položaj ljudskih učiteljev ter želje narodnosti na polju iolstva. Konečno je vložil sklepni predlog, ▼ katerem se zaliteva, naj vlada umakne predlogo. Ta predlog hoče utemeljiti v daljšem govoru. — Podpredsednik Rakovszkj je govornika opozoril, da je že 2. ura in da j« razpravni čas minul, poslanec naj torej konča svoj govor. — Posl. Vajda je zahteval, naj se seja podaljša. Podpredsednik Rakovszkj : ,Do tega nimate pravice !u Posl. Vajda je prof i temu protestiral, nakar mu je predsednik vzel besedo. (Nemir pri narodnostih). Posl. ▼lad (Romun) je zahteval besedo k poslovnemu redu. Predsednik : „H kateremu paragrafu ?"* Posl. Vlad : „K pravi uporabi poslovnega reda Predsednik : „Naznačiti morate paragraf!" Posl. Vlad: „Tega mi ni treba !" Predsednik mu je vzel besedo. (Ne-sair pri narodnostih). Srbska skurščina. BELIGRAD 12. Preden je zbornica prešla na dnevni red, je ministerski predsednik Pašic odvrnil na neko vprašanje mlado-radikalca Draškoviča, da zadovoljuje dospeli •dgovor Avstro-O^rske na zadnjo srbsko noto, ker je poslednja piivolila v to, da se prično pogajanja radi skiepa trgovinske pogodbe na čisto trgovinsko-politični podlagi. Ako se pogajanja z Avstro Ogrsko preveč zavlečejo, tedaj izda vlada potrebne •dredbe. Nato je zbornica prešla na dnevni red ter je v specijelni debati o predlogi radi odpusta agrarnih dolgov sklenila, da se predlogo vrne deželnemu odseku. Potem sta bili v drugem čitanju vsprejeti srb-ko-švicarski in srbsko-ruski trgovinski pogodbi ter prva dva člena od proračunskega provizorija za saarec. BELIGRAD 12. Skupščina je v drugem čitanju vsprejela predlogo glede proračunskega provizorija za me-ec marec in v načelu tudi koncesijo za angležko-srbsko tovarno konserv-nega mesa. Atentat na bolgarskega ministra-predsednika. SOFIJA 12. Neki očividec Mentata na ■ainisterskega predsednika Petkova poroča I aastopno : Petkov se je okolu 5. ure popo-ludne v spremstvu vojnega ministra, ministra za trgovino in finančnega ministra vračal s sprehoda iz Borisovega vrta. Na promenadni poti vodeči v mesto so bili mini>tri nakrat s streli iz revolverja napadeni od nekega mladega moža. Prvi strel je ranil trgovinskega sainistra na roki, nad.djni strel je zalel Petkova nad lopatico. Drugi streli so zgrešili. Petkov je skušal stopiti v kočijo, ki se je pripeljala mimo. zgrudil se je [>a pred kočijo ter je umrl med vožnjo nekoliko minut potem, bržkone na srčni rani. Napadalec, neki od-, pušč'ni uradnik imenom Petrov, je skušal pobegniti, dohitel ga je pa gardni poročnik Stran II »EDEN08T« Stev. 72. V Trstu, dne 13. marca 1907 clopaiča rabiti jezik narodni na dobro in korist vernikov, o čemer se je pa držati splo-inih odlokov rv. Zbora za obrede." Točka XIII. ».Škofje onih krajev, v katerih se rabi narodni jezik, naj gledajo, da 6e priredi jednolićen prevod molitev in pesmi, ki jih ljudstvo neguje v svoii cerkvi, in sicer radi tega, da oni, ki so prešli iz ene pokrajine v drugo, no nalete na kako razliko v molitvah in pevanjuM. Dokler t -rej škofje in vlada ne poskrbe po želji sv. Stolice v bogo>lovn^m semenišču v Gorici primerno stolico za glagulico, moramo jih smatrati za nasprotnike Slovan-s t v a po znanem reku: kdor ni z mano, je proti meni! * * . * Na tem mestu naj napišemo par pripomb k članku, ki ga je priobčil ljubljanski ».Slovenec" o glagolici v svojem izdanju od 5. marca t. 1. Pred vsem moramo dati izraza svojemu zadoščenju, da je ljubljansko glasilo ob tem vprašanju krenilo na druga pota. nego jih je hodilo doslej. „Slovenec14 je poslužil le dobri stvari, s tem, da je odkrito priznal krivičnost zadnjega odloka ter da je opozoril, da bi izvedenje istega imelo usodne posledice za cerkev samo. „Slovenec" priznava, da bi po doslovnem izvedenju dekreta glagolica popolnoma ponehala v liturgiji ter da bi v tem slučaju navstala med Hrvati zmešnjava, kakor je ni možno predočiti. Priznava dalje, da je ta naredba prehuda tudi v tem, da duhovnike glagoljaše smatra za inferijorne nasproti du-hovnikom-latincem. „Slovenec" vsklika, d a ne bi manjkalo novih Ricmanj! in pripominja, da mu je znan neki važen kiaj, kjer imajo že pripravljen prostor za pravoslavno cerkev, ako bi se hotelo po sili nadomestiti „slavet" z latinščino. Ali v jednem se ne moremo strinjati s „Slovencem." Piše namreč : „Splošno je prepričanje, da je bila kongregacija po nepoklicanih svetovalcih in diplomatih krivo poučena, gotovo tudi Siljena, kar prvotno gotovo ni namerovala narediti." Tega prepričanja, da je bila sv. Stolica alabo poučen*, mi nismo. Saj so bili ▼ maju leta 1905 naši škoiie pozvani v Rim menda ravno v ta namen, da podajo informacije. A tu imamo pred seboj z jedne strani dejstvo, da ti škofje gotovo najbolje poznajo cerkveno pravo, razmere in običaje in čutstvovanje naroda — z druge strani pa dejstvo, da nikdo ne sme dvomiti, da ne bi imeli ti cerkveni dostojanstveniki toliko iskrenosti in srčnosti, kolikor je je potrebno, da se na vsakem mestu odkrito govori. Gotovo je torej, da se je na razsežno govorilo pro in contra in da se je razvila popolna in jasna slika tega vprašanja. Sicer pa je domnevanje, da sveta Stolica ni bila informirana, ovrženo po konstataciji istega „Slovenca" samega, da so drugi nepoklicani faktorji posegli vmes in — izsilili! In to ravno je nepobitna resnica, ki je podkrepljena tudi po informacijah, ki smo jih prejeli pred letom dni j iz najzanesljivejega vira d i-rekto iz Rima. Te informacije 80 pravile, da stvar glagolice stoji zelo ugodno. Dejstva pa, da se je potem stvar tako neugodno zasukala, si ne moremo tolmačiti drugače, nego da je prišlo nasilje od tistih nepoklicanih faktorjev, o kateiih govori tudi „Slovenec". Seveda je to zelo žalosten poiav za tako »oralno potenco, kakoršnjo predstavlja sv. Stolica, da je bila prisiljena v nekaj, kar je v navskrižju z mnenjem škofov samih in z interesom cerkve, Suuima sum m aru m pa „Slovenec" se svojim sedanjim nastopom odobruje stališče, ki je je „Edinost" dosledno zavzemala in ki je: ob re&evamu vprašanja slovenskega bogoslu-ženja v naših krajih niso odločali cerkveni interesi in želja naroda, ampak politični „v i š i o z i r i", k i j i h zastopa avstrijska diplomacija! Dogodki v tržaškem deželnem zboru. „Grazer Tagesposti" pišejo iz Trsta: ,.Obstrukcija, po zastopnikih okolice v seji Hiinolega torka v drugič uprizorjena, momen-tano ni imela zaželenega vsp« ha. Vzlic stra-inemu hrupu, ki je res preglašal stentorski glas poročujočega magistratnega uradnika, ki pa je tudi onemogočal vsako debato, je ve-4ina enoglasno vsprejela ostale paragrafe zakonskega načrta o reformi volilnega reda, proti kateremu ravno je bila naperjena ob-strukcija, in sta bili rešeni še dve drugi zakoniki predlogi. V praksi pa se ta dokaz moči pokaže brez vred-Most i, ker toliko predloga o volilni reformi, kolikor druga načrta — katerih jeden se tiče pravil zemljiškega kreditnega zavoda, ki se ima ustanoviti ▼ Trstu, drugi pa reforme tarifov za uradne posle magistrata — ne morejo dobiti sankcije 2e radi načina kakor so bili vsprejeti, ne gleda na druge razloge". To je tisto, kar trdimo mi. Posebno pa »oramo podčrtati, naglašanje v graškem listu, da »o tudi drugi razlogi, poleg tihotapokega in nepravilnega lačint kakor io nprejeli rečene načrte, ki so sankciji na poti! Ti drugi vzroki so meritorični, se tičeio vsebine izlasti volilne reforme. Na te vzroke pa so govorniki aa naših shodih in smo mi v tem listu že naprej opozai^ali. To isto so storili naši poslanci v deželnem zboru vse zastonj. Sedaj mora biti jasno tudi socijalistični stranki, kako kapitalno pogreško je storila na škodo principa svobode in pravičnosti in t u d i n a svojo lastno škodo s tem, da je kričala, da se predložena volilna reforma mora vspreieti, mesto da bi bila z vsemi sredstvi pomnoževala pritisk za primerne spremembe, ki bi omogočile sankcijo volilnega načit i! Nadalje piše graški list o važnosti predlog, ki jih ima deželni zbor še rešiti in zaključuje : V tem tednu zaprične deželni zbor zopet s svojimi sejami ; razvoj teh je seveda odvisen od ukrepov slovenske četice!! Kriza v deželnem zboru istr-sxem. Deželni glavar istrski, gospod L u do vik R i z z i .te odložil to čast, ker se je ponesrečil tudi naj no veji poskus, da bi se prišlo do kakega modusa vivendi glede jezikovnega vprašanja in glede sedeža tega deželnega zbora. Govori se da bodo izgledu Rizzija sledili tudi drugi členi večine deželnega zbora V tem slučaju bi prišlo do razpuščenja dež. zbora. Namen tega koraka je oči viden: Italijani hočejo s tem pritiskati na vlado, da bi se jim vdala. Italijanski tržaški listi slave ta korak Rizzijev kakor velik plemenit patri-jotičen čin. Vse to proslavljanje pa je sama sofisterija od začetka do konca in nesramno zvra-čanje dejstev, češ, da se Italijanom godi velika krivica s tem, da hoče vlada na slovanske interpelacije odgovarji ti v slovanskem jeziku v deželi, ki je po dveh tretjinah slovanska ! To pa, da se zastopnikom večine prebivalstva v deželi zabranjuje v deželnem zboru posluževati se materinega jezika: to pa je višek pravice po italijanskem uzoru ! ! Komedijaši! Buffoni ! Jap«»ncl lil Kuropatkinova knjiga. Kakor javljajo iz Vladivostoka ruskemu listu „Novemu Vremenu*4, si je dal japonski list v Tokiju „Hodži Simbun* brzojavnim potom priobčiti vsebino najnoveje Kuropat-kinove knjige „O rusko-japonski vojni". Ta brzojavka, ki je stala nekoliko tisoč rubljev. izpolnila je ves japonski list. Vsi japonski listi strogo obsojajo knjigo Kuropatkinovo, ki je dala povoda, da so ugledni japonski listi že drugi dan prinesli interesantne razgovore z generali Nodzu, Oku in Nogijem. Drobne politične vesti. Grof Sternberg bo izvoljen. Češki agrarci in krščanski socijalci v Jaro-meru so sklenili, da proti grofu Sternbergu ne postavijo nobenega protikandidata. Izvolitev Sternberga je torej gotova stvar. Sestanek cesarja Viljema in cesarja Fran Josipa. Berolinska „Central Korrespondenz" poroča, da se nemški cesar početkom aprila sestane z avstrijskim cesarjem Fran Josipom. Nemški cesar ostane v Pragi le kratek čas. Novoimenovani titularni škof zaderski Ivan Borzatti bo na praznik sv. Jožefa posvečen v škofa v Rimu. Posveti ga državni tajnik kardinal Merrj del Val. _ Dnevne vesti. Odbor polit, drnštva ,Edinost' bo imel sejo nocoj ob 7. uri zvečer v pisarni dr.a Gregorina m dr.a Sla-vika. Priznanje našim poslancem. S Prošeka nam pišejo : Množica volilcev, zbranih dne 10. t. m. v društveni krčmi na Prošeku, je soglasno in z glasnim odobravanjem vsprejela nastopno po g. Alojziju Nabergoju predloženo resolucijo : Volilci v šestem volilnem okraju odločno protestiralo proti nasilnim napadom na našo narodnost in proti brutalnim napadom na naše zastopnike v deželnem zboru dne 2. in 5. t. m. Za junaško odbijanje zasramovanja naše svete stvari izrekamo vrlim našim pijo-nirjem tem potom priznanje in zaupanje ter jim kličemo: junaški naprej!! Proti — okolici! Prejeli smo : Organ radikalnih Italijanov, ali po domače rečeno : „L' Impertinentt" prinaša članek z naslovom : „Verso il territorio* (Proti okolici). V tem članku poživlja — kakor je „Edinost" že poročala — mestne Italijane, naj skrbe za bolj ugodne komunikacije z okolico v to, da bo možno mestnim Italijanom tim lagl]e kupovati okoličanska zemljišča ter zidati si v okolici domovja. Dober zrak v okolici in draginjske razmere v mestu navaja s.kakor razlog za tako preseljevanje. To pa bi bil t resnici le nekak vzrok druge vrste, kajti v glavnem se gre za to, da Italijani na ta način okupirajo našo okolico in jo poitalijančijo čim prej ! Član kar niti ne skriva ta zadnje omenjene namere, ampak jo razglaša za edini pripomoček do vspešnega poplavlianja okolice. Ta načrt ni nov, kakor ste že umestno na-naglasili v „Edinosti**. Po tem načrtu se tukajšnji Lahoni ravnajo že desetletja in so dosegli tudi že precejšnjih vspehov. Predmestja tržaška so že iztrgali iz rok prvotnim lastnikom, okoličanom toda ne vseh. Se je v predmestjih mnogo posestev v rokah našincev. Ker so pa naši predmestni Slovenci odprli oči in nočejo več zametavati svoje rodne zemlje in ker Italijanom smrdi kupovati zemljišča po visokih cenah — so si izmislili, da bo dobro, ako naskočijo zgornjo okolico. Mi nimamo proti tej nakani drugega orožia, nego to. da opozarjamo naše okoličane zgornje in spodnje okolice, naj paziio, kako prodajajo in komu prodajajo svoia posestva. Na drugi strani pa sporočamo dobrim našim sosed i m. da tudi njih drevesa ne bodo rastla do nebes! Vi silite v okolico, mi bomo pa skrbeli, da ostanemo v okolici in v mestu in da se tu utrdimo kolikor le možno. Vi hočete nasilnim potom zasesti naše slovenske zemlje, mi bomo pa skušali, da rešimo iz tujih krempljev čimveč onih mestnih posestev, ki so bila pred 50—60 leti last naših slovenskih prednamcev ! Kar se tiče poitalijančenja naše slovenske okolice, bodi vam povedano, d* bo to trda, zelo trda kost! Slovenski okoličan drži danes visoko, visoko zastavo slovenske narodnosti in si ne daje tako po ceni ukrasti narodnih svetinj, podedovanih po dedih in pradedih. Stvar je sicer veleresna in zaslužuje največe pažnje od naše strani. Ali taka ni, da bi imeli vzroka do malodušne resignacije. Nam se vidi, da se laška žaba vendar le preveč napihuje ! Dobro pa je, da se naš sovražnik izpoveduje javno ter nas samo opozarja na nevarnosti, ki nam pretijo. No, ako bomo možje na svojem mestu, ako bomo složni in složno odbijali sovražne naskoke, ostane okolica naša in naših potomcev. Dr. Venezian je na javnem shodu pozival Italiiane, naj ne iščejo posojil pri slovenskih denarnih zavodih — mi pa poživljamo vse Slovane, naj vzdignejo vse svoje prihranke iz tujih sovražnikovih denarnih zavodov in naj svoje žulje naložijo v naših denarnih zavodih, kjer so denarji tu ravno tako varni, kakor pri tujcih in nosijo za eno tretjino več obresti! Klin s klinom ! Kakor oni proti nam, tako mi proti njim! Končan štrajk. Včeraj so se zopet podali na delo težaki lesnih trgovin, ki so štrajkali od 13. februvarja t. 1., to je skoraj mesec dni Delodajalci so bili štrajkovcem ponudili, da jim povišajo dnino za 20 stotink, a delavci niso hoteli tega vsprejeti in so šli včeraj raje zopet na delo pod starimi pogoji, nego da bi to ponudbo vsprejeli. Izlet akad. fer. dr. Balkan" v Ric-manje Že se je nebo oblačilo in bali smo se, da ne bo nič. No, vendar smo imeli srečo : popoludne je bilo krasno vreme. Mala četica nas je odkorakala izpred kavarne Balkan čez Rocol in Katinaro. Po poti pa se je naša družba vedno večala in v lepem Število smo se bližali „ključu*. Pod kliučem, na meji istrsko-tržaški — eto presenečenja! — pričakovala nas je deputacija Ricmanjcev, na čelu jim vrli župan Berdon. Ta slednji nas je primerno pozdravil, n;« kar se mu je preds. akad. društva g. Čok zahvalil na tako prijaznem nepričakovanem vsprejemu. Dospevše v vas nas je čakala pred „Nar. domom« zbrana množica Ricmanjcev, ki nam je prirejala burne ovacije. Ko smo zasedli prostore »Nar doma", napolnila se je velika dvorana do zadnjega kotička. Pevski zbor akad. fer. dr., ki je sicer mlad ali krepek, nas ie razveseljeval z miČnimi popevkami. Izmenjaval se je potem z ricmanjskim »Slavcem4*. Zabava je bila sploh domača neprisiljena, ljubka in zelo animirana. Preds. „Balkana", g. Čok, je nato pozdravil navzoče goste, jih zahvalil, a nato napil vrlim R cmanjcem. Tov. Jedlovsky je nato z navdušenimi besedami hvalil značajne može te male vasi, katere ime je prešlo že preko mej domovine. Predvsem je pohvalno omenjal njih neustrašenega vodja g. Berdona, na kar se.mu je ta zahvalil. Ni se pa ostalo le pri navduševalnih besedah, temveč pokazali smo, da znamo tudi žrtvovati, ako je treba : nabrali smo namreč za družbo Sv. Cirila in Metodija 20 K ! V najboljšem razpoloženju in z velikim zadoščenjem smo zapustili proti večeru prijazne Ricmanje ter se podali p š v Trst. Ideja, da se priredi izlet, je bila jako srečna in seje lepo obnesla. Čestitamo mlademu društvu in se mu priporočamo, da nam zopet kdaj aranžira slične izlete. Soizletnik M. TRŽAŠKA MALA KRONIKA 32 pomaranč je ukral 25-letni težak Andrej S. predvčerajšnjim popoludne iz več zabojev na Terezijinem pomolu, pri svetilniku. Radi tega je bil aretovan in odveden na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga potem izpu stili. Fotograf tat Predvčerajšnjim popoludne je bil aretovan 24-letni fotograf Jakob C., doma iz Manolessi v Italiii. Aretovan je bil pa. ker je dne 8. t. m. fotografu Dominiku Petteneiju, pri katerem je bil v službi, ukral povekšalno steklo fotografskega aparata, vredno 40 kron, in je potem prodal fotografu Ceregato. Pridržali so ga v zaporu. Neznani uzmoviči. Mariji Geržinič, doma iz Kopra, je včeraj neznan tat odpeljal voziček, v katerem je imela več vrče v mleka in 72 jajec, v skupni vrednosti 48 K. Nesla ie namreč nekoliko mleka neki družini v neki hiši na Corsu, mej tem je pa pustila voziček brez pažnje na cesti, a ko se je vrnila ga ni več naSla. — Ivan Masslinger, ki je knjigovodja tvrdke Bachmayer v ulici Galileo Galilei, je prijavil včeraj predpoludne na policijskem komisarjatu v ulici Luigi Ricci, da mu je neznan uzmovič iz predala njegove mize — kjer je imel 80 kron — vzel 20 kron denarja. Zapuščen soprog. Dninar Lenart Bose© stanujoči v ulici di Tor Cucherna št. 3, je prijavil na policiji, da je njegova ž^na Amalija pobegnila od njega z lastnim zetom Ant. Ca^sani. ki je stanoval v ulici di Donota. Pobegnila da sta v Nemčijo. Odhajajo je vzela žena seboj 5 kron denarja in pa nekaj posteljne oprave. (No. bila je še skromna.) Požar ob železniški progi. Včeraj kmalu popoludne so bili gasilci telefoničnim potom obveščeni, da gori ob progi južne železnice blizu Miramara. Gasilci so se takoi podali na lice mesta in so po dveinpolurnem delu pogasili ogenj, ki je vničil k ikih 8000 štirjaških metrov grmičevja. Gasilcem je prišlo na pomoč 20 železničarjev. Ogenj je bil navstal vsled iskre iz lokomotive. izdajal se je za policijskega agenta. Trgovski pomočnik Jordan Schiavon, ki je v službi jestvinčarja Alojzija Luin v ulici Gia-cinto Gallina, je predvčerajšnjim popoludne prevažal z dvokolesnim vozičem večo množino blaga preko ulice Giosue Carducci. Hkratu je pa pristopil k njemu neki človek in mu rekel: „Jaz sem policijski agent in ker sumim, da je to blago vkradeno, ti je zaplenim. Pojdi po svojega gospodarja in pridita skupaj na policijo, da tam opravičiš posest tega blaga!" Rekši to je vzel neznanec Jordanu voziček iz rok in hotel oditi. Jordan je pa pozival nekega redarja, ki je „policijskega agenta" aretoval in ga tiral, seveda, na policijo. Tam je malopridnež povedal, da je 30-letni brezposelni kočiiaž Hugon J. in da stanuje v uliui della Ft-rriera. — Vzeli so ga na zapisnik in ga pridržali v zaporu. Brevzpešen tatinski poskus. Pred- minolo noč so neznani tatovi vlomili v mirodilnico Karola Guerrii i v ulici di Cavana it. 10. Sli so pa v mirodilnico z namenom, da bi odtodi prešli v prodajalno zlatarja Comicio Aoese, ki je prav tik mirodilnice. V to svrho so začeli vrtati zid, ki d^Ii mirodilnico od zlatarjeve prodajalne. Najbrže jih je pa na tem delu kdo motil, kajti opustili so je, ne da bi je bili izvršili. — Ko je včera* v jutro mirodilničar odprl svojo trgovino in našel navrtan zid, je to prijavil policiji. Smeinica. Pijanec: „To je res čudno, da imam rudeć nos, saj samo belo vino pijem 1" Z&menj&v* sogl&snUca. S p in z m. oba človeka, razlikuje ju ne le obleka, marveč s p nevaren je, dočim z m pa molit gre. (Rešitev prejšnje : TISK—PISK.) Koledar in yr«me. — Danes: Evfra zija; Svetovid; Roža. — Jutri: Matilda, cesai ica; Desimir; Belava — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- Celzias. — Vreme včeraj : lepo. Društvene vesti in zabave. Odbor mladine vabi vse g g. odbornike na sejo, ki se bo vršila jutri ob 9 uri zvečer v restavracijski dvorani hotela „Balkan". Tamburaški odsek pevskega društva „Kolo" vabi svoje člene, da se udeležijo vaje, ki se bo vršila v soboto zvečer. Ob enem naznanja, da bo v nedeljo ob 4. uri pop. t društvenih prostorih gostilne „Balkan" (ex Grotta) važen sestanek, na katerem se b« razpravljalo o raznih društvenih zadevah. Darovi, Za ple9 tržaških gospa je Doslal g. Ivan Kokalj, ker se ga ni udeležil, 4 K. Pr<»(l porotnim sodiščem. Radi zločina ubojstva izvršenega na lastni soprogi. Včeraj je nadaljevala razprava proti Ant. Cillo. Zaslišavale so se priče. Bilo jih je do-Gedaj zaslišanih 26, in sicer 10 še predv&e-rajšnjim. Prva je bila zaslišana 12 letna Leo-n i 1 d a de P o 11 i, to je tista deklica, ki je imela na rokah malega Egidija, ko je bil prišel ponj Cillo. Izpovedala je jako oteževalno za tož'-nca. — Drugi je bil zaslišaa 15-letni H u m b e r t B u r b a, ki je bil r službi pri Cillu. Tega dečka je bil Cillo poslal onega dne k ženi z naročilom, naj mu pošlje otroka. Istega dne je bil on, Burba. videl malega Egidija v starem mestu blizo ulice del Pane. V isti hip je šel mimo neki voz. Ko je potem prišel v prodajalnico, je povedal Antonu Cillo, da je videl malega Egidija, katerega bi bil voz skoraj povozil. Povedal mu je dalje, da je bil otrok slabo oblečen in umazan. Na to je Cillo šel ž njim v ulico delle B^ccherie. Pove ial je, kako je Cillo došel k Leonildi de Polli in ji vkazal, naj mu da otroka, kar je ona tudi storila. Leonilda je pa trdila, da jej je Cillo iztrgal otroka iz rok. Burba je dalje povedal, da je otrok, ko je zagledal očeta, začel klicati „Papa ! papa l-, a na to da je pristopila pokojna Amalia Cillo in rekla : »Niente papa !u (Nič papa !) Velike važnosti je zapisnik izjave pokojnice. Na ta zapisnik je pokojnica izjavila, da je nje mož, prei ko je streljal nanjo, in sicer, ko je cilial nanjo z revolverjem rekel : „Za i giurati assolvi!" (Saj porotniki opro-ščajo !) A priča Leonilda de Polii je na tozadevno vprašanje izjavila, da ni slišala teh besedi, dejala je celo, da izključuje, da bi bil izgovoril te besede. Bil je zaslišan tudi mirodilničar Pavel Lava g na, glede katerega je Cillo očital ženi, da ima ž njim ljubezensko razmeri«. Mirodilničar je kakor priča slovesno izja-| vil, da je to gola laž. v Trstu, dne 13. marca 1907 »EDINOSTc štev. 72 Stran III Mej včeraj zaslišanimi pričami tudi postrežček Josip Candotti. remu ie bil Cillo pred enim letom dal naj pazi kod hodi njegova žena je bil kate-nalog, in če mm res nepošteno razmerje z mirodilničarjem. On je ta nalog izvrševal več časa, a prepri- j n 5al se je, da ni v vedenju Cillove žene nič nepoštenega. — Pred mim so bili pa kakor priče zaslišaui trgovski pomočniki Avrelij Valle. Anton Lazzarich in Hek-.............v vali slovenskih gimnazij in realk; potezali se ustanovitev deželnega šolskega tor Bizijak. ki so bili v službi pri Cillu in ki so povedali, da je toženec imel nepošteno, ali \saj sumljivo razm» rie s sv »jo kasiiko Beatriko Bortoluzzi. Priča Marij P i a n, je posedal, da je toženec grdo ravnal s ženo in da jo ie pretepal celo, ko je bila noseča. To je potrdila tudi priča Marij a vdova j o n i, a za njo so to potrdile še druge priče ki P u s s i c h, maral ne za ženo Je ne Bil je zaslišan kakor kojne, 71 letni Peter dej«J, da njegov zet za otroke. Druge priče, ki so bile zaslišane, so tudi trdile, da je imel toženec nepošteno razmerje 8 svojo kasirko Beatriko Bortoluzzi. Nektere priče so povedale, da se ie toženec večkrat pritoževal, da mu je žena nezvesta. Sinoči je bila razprava prekinjena ob 8. uri zvečer in nadaljuje danes od 9. ure predpoludne naprej Razpravi je prisostvovalo mnogo občinstva. za zaloga, s čemur bi se razbremenil naš kmet glede šolskih doki a d. Posvečali so obilno pozornosti cest-emu omrežju; izlasti važen v tem oziru je bil predlog dr. Treota, s katerim je zahteval, naj se napravi enoten cestni načrt za vso deželo. Urgirali so razne zakone, stavbeni red, zdravstveni zakon, zakon za licencovanje bikov, zakon proti ponarejanju vina. Uprl se je poslanec Štrekelj nameravanemu d a c i-ranju vina v Gorici, predlagal, da se zviša deželna letna podpora vinogradnikom (oziroma brezobrestno posojilo) od 20 000 na 50.000 kron, ker je od visokosti prve odvisna tudi druga podpora; zahteval ie od vlade, da daje našim vino priča tudi oče po- gradnikom dobre trte, ne tankih, slabih. Sta- Vesti Deželni iz Goriške. zbor goriški. marca. r g o r i Gorica, 12. x VIII. seja dne 11. t. m. napovedana i;a 5. uro, je začela, kakor običajno, s polurno zamudo. Navzoči so bili vsi poslanci. Po že pričeti seji so hoddi voditelji obeh strank v obiske in se pogovarjali o glasovanju o gotovih točkah dnevnega reda. Vlado je zastopal okrajni nadkomisar dr. G a s s e r, ker okrajni glavar, dvorni svetnik grof A 11 e m s še zmerom boluje na zlatenici. Posl. dr. T r e o je utemeljeval svoj predlog, naj 6e pozove vlada, da odpravi na pobiranju užitnine neke strogosti ter je predlaga!, naj bi se vino, ki ga porabljajo gospodarji krčmarji za svojo družino in delavce, ne obdačilo. Med njim in posl. dr. Maranijem ie je vnela mala debata, ki se je zvršila s tem, da je predlog pal ; zanj je glasovala le slovenska manjšina. Predhigana sprememba štatuta občinskega kreditnega zavoda je bila vsprejeta. Resolucija v stvari državnega prispevka za zgradbo ceste Dobrovo — Vipolže—Steverjan ie je odstopila tehnično ekonomičnemu odseku. Načrt stavbenega reda se je vrnil deželnemu odboru, da ga izroči c. kr. namest-ništvu v pregled. Prošnja županstva v Dolenji za uvrstitev ceste okoli griča Sv. Jurija pri Bračanu do Dolenjega se je po majhni praski med poro-ievalcem Verzegnassijem ter Jakončičem in Turno vrnila županstvu v popoln'tev. Prošnja vdove učitelia na gluhonejanici Antona Rudeža za povišanje pokojnine se je •dstopila deželnemu odboru za ugodno re-iitev. Računski sklep deželnega zaloga za leto 1905 se je potrdil. Cesto Beljan—Sv. Ivan iS. Zanut) v Furlaniji se je vspreielo med ekiadovne in se je za njo dovolilo 1000 kron pcdp"re. Županstvu v Anhovem se je dovolilo zopet 400 kron podpore za zgradbo ceste Ve-lendol — Zapotok-Ukanje, župan>tvu v Vrto-rini pa tudi 4(>0 kron v enaki namen ; za popravo ceste Zag< milce—Kolovrat—Slemeni pa 350 kron. Županstvu v Ajbi se je naka ia'a druga polovica 150 kron podpore za -zgradbo vodovoda v Pušnem. Morsko zdravi-1išče v Gradežu dobi 800 kron. 0>mim udo-ram so se dovolile podpore med 80 in 200 kron. Društvu v varstvo odpuščenih kaznjencev se je dalo 200 kron. Županstvu v R«»či-sju se je dovolilo za zgradbo ceste Rudenca Zagorje—Ravno 100 kron ; za ureditev hudournika Retič 8400 kron. Učitelju Ivanu Vo-iopivcu se je dovolila podpora v svrho obiskovanja kmetijskega tečaja na Dunaju 150 kron. Prošnja občine solkanske za podporo v igradbo mostu črez hudournik Globočnik se je odstopila deželnemu odboru, kakor tudi prošnje županstva v Kojskem za zgradbo ceste Kojsko—Brestie, občin Sem pas, Osek in •željan za vzdržavanje ceste v Trnovski gozd; občin doberdobske in zagrajske za zgradbo ' Zagraj—Doberdob ; hiralnice ▼ Červi-ajanu, kon.ierejske zadruge t Gradišču in fntno-nadaljevalne iole v F<»ljanu, O prošnji županstva v Čepovanu za podporo k popravi občinskih cest se je prestopilo na dnevni red, ker prošnja tudi letos ni spremljena s potrebnimi prilogami. Dovolilo je še Šest manjših podpor, dve prošnji sta pa zavrnili. d. O shodu v Sežani minole smo prejeli: Poročijo deželnih poslancev dr. Treota in Alojzija Šrrekelja na nedeljskem shodu v Sežani je napravilo jako dober utis na volilce. Povdarjala sta pred vsem, da so vsi trije napredni poslanci delovali skupno in nastopali solidarno. Kadar je kazala potreba, niso se obotavljali iti tudi s poslanci klerikalne stranke, da-si so jih ti ▼ začetku sku-iali ignorirati. Poganjali so se pred vsem za narodno šolstvo. Zahtevali so slovenski učni ezik za možka in ženska učiteljišča; zahte- vil je predlog, da se uveljavi splošna in jednaka volilna pravica tudi v deželni zbor. Dr. Treo je prodrl s svojim predlogom, merečim na zboljšanje kraških pašnikov in travnikov. S tem je zagotovljeno Kraševcem letno okoli 10.000 kron. Uprl se je proti občinskemu zakonu, ker se je hotelo ž njim naložiti našim občinam novih bremen. Doseglo se je, da vlada ni potrdda zakona. Učiteljem so se regulirale plače, kolikor je bilo to mogoče brez prevelikih žrtev našega kmeta. Dr. Treo je stavil Še predlog za p r e s k r b 1 j e n j e Krasa s pitno vodo z Nanosa. Načrt se začne proučevati letos. Predlagal je tudi, naj bi se izrabljale vodne sile v deželi v zvišanje deželnih dohodkov. Naštela sta gg. poslanca še drugih stvari, ki sta jih dosegla za svoje volilce. A že iz navedenega je razvidno, da sta storila oba svojo dolžnost v polni meri. Zahvala, ki so jima jo izrekli volilci, bila je povsem opravičena in je prišla vsem iz srca. d. Narodna prosveta v Gorici uprizori dne 17, t. m. dve igri in sicer: rStalni gost", spisal francoski Courtelin, in „Pot do srca", spiral Kozebue. do: Iz ajdovskega okraja. Gibanje za vladnega kandidata dra. Laharnarja je vzdra-milo tudi volilce ajdovskega okraja, ki spadajo k sežanskemu volilnemu okraju. Nikakor nočejo capljati za goriškimi osrečevalci naroda, ki jim vsiljujejo moža z zavezanimi rokami, moža, ki ni storil za naš narod dražega, nego svojo plačano dolžnost kakor okrajni glavar. Aidovski okraj hoče imeti v novem parlamentu svojega neodvisnega moža, o katerem je vsak uverjen, da bo zastavljal vse svoje moči v blagor naše dežele in blagor celokupnega slovenskega naroda. V ta namen sklicujejo nekatera županstva ajdovskega okraja za dne 17. marca ob treh po-poludne javen shod k „Rebku44. Na shod so povabila dotična županstva vrlega deželnega poslanca Aloj/.ija Strekelja. Laharnarjev volilni shod v Sežani. Včeraj se je vršil v Sežani napovedani shod klerikalne stranke, katerega se je udeležilo kakih 400 oseb. Predsednikom je bil izvoljen sežanski podžupan Ivan Rožič. Večina udeležencev je pripada'a narodno napredni stranki. Za politično društvo „Sloga" je prišel dr. Dermastija iz Gorice, ki je zastopal program stranke, katerega je kandidat dr. Laharnar v svojem govoru odobraval, izjavivši na koncu s svojo častno besedo, da se službi odpove, ako bo izvoljen. Navdušema ni bilo nikakega. Ko je bil dr Laharnar proglašen kandidatom, so^ klici rZ vio S'rekelj preglasili klice rŽivio Laharnar !u Ko se je po shodu občinstvo zbralo na dvorišču gostilne „Stojfa", kjer se je vršil shod, je vse klicalo : „Zivio Štrekelj !" To videvši, je Laharnar bledega lica odšel. Vest o kandidaturi sodnega tajnika Fona v goriški okolici odgovarja resnici. Ka kor že znano, imel je v začetku v okolici kandidirati Berbuč. Ali glasovi z dežele bili so zelo neugodni. Klerikalna stranka obrnila se je vsied tega na dr. Pavletiča, ki pa je kandidaturo odklonil radi bolezni. Ostal je še tajn k Fon, za kojega se je odločila večina, da si so bili nekateri vplivni možje proti njemu. Sprejel je že tudi pogojno kandidaturo. — To bo tedaj drugi uradnik, ki ga hoče spraviti klerikalna stranka ▼ državni zbor. Zares, ljudski parlament! ! Poslanec Alojzij Štrekelj bo imel v nedeljo dne 17. t. m. pri Rebku. — Komen-ski občinarji u poslali so izvrševalnemu odboru narodno napredne stranke izjavo, da je ko-menska občina jednoglasno za Strekeljevo kandidaturo. Smrt Andreja Pavletiča. Slučaj postaja vedno bolj zanimiv. V ponedeljek prišel je na goriško pošto nek paket na orožniško postajo. Ko so ga odprli, bil je v njem revolver in anonimno pismo, v kojem se zatrjuje, da se je s tem orožjem usmrtil ranjki. Pisec je baje našel revolver kritičnega dne zjutraj ! ob 4. uri na podgorskem mostu poleg nekega nedelje, pijanca ter ga je vz-l seboj, sedaj ga pošilja oblasti, da bi se zadeva ne preiskavala nadalje in ne obdolžilo kakega nedolžnega človeka. — Stvar je sumljiva v toliko,- ker je čudno, da je najditelj, ako je to istina, kar trdi, čakal do danes. Vsekako moremo biti radovedni na konec. Slovencev. Od poslednjih je odtrsala kruta smrt enega izmed najodličnejših. Ta je bil pokojni dr. Josip Derč. Pokojnik je bil rodom slovenski štajerski rojak in se je bil v Ljubljani etabliral že pred kacimi triintridesetimi leti. Takrat je bilo v našem stolnem mestu šele kacih petnajst zdravnikov, in med njimi komaj pet zavednih Slovencev. Vladala je takrat v Ljubljani še velika nemškutarija v c. k. uradih, na magistratu in v socijalnem življenju. Radi tega se je tudi med zdravniki malokdo prišteval k odločnim narodniakom. Dr. Josip DerČ pa je bil odločen Slovenec, podpornik vsakega narodnega političnega in nepolitičnega delovanja. Občeval je vedno s slovenskimi prvoboritelji takratne dobe kakor n. pr. z drom. Zamikom, drom. Vošnjakom, Jurčičem in drugimi. Ni se bal, da bi bilo to njegovo delovanje škodovalo njegovi zdravni- j ški praksi, in dal se je celo voliti takrat v mestni zbor ljubljanski, ko so bili Slovenci še v manjšini. Ondi je v korist narodne reči stavil vedno take predloge, ki so nemškutarje najbolj spekli. Kakor zdravnik je bil na najboljšem glasu, osobito kakor specijalist za ženske bolezni. V tej stroki se ie bil teme-! ljito izvežbal na bolniškem oddelku znamenitega profesorja dra. Valente, kateremu je bil kmalo kos. Ker se Slovencem v prejšnjih letih ni lanko posrečilo, da bi dobili cesarske ali sploh stalne službe, navezan je bil dr. Derč dolgo časa le na svojo privatno prakso ; še le v poznejših letih je opravljal tudi naporne službe v c. k. tobačni tovarni, v mestni ubožnici, predilnici itd. Vsled prenapornega vestnega službovanja nakopal si je bil že pred leti hudo bolezen, na kateri je hiral dolgo časa, dokler ga ni dne 7. t. m. bela žena rešila vseh pozemeljskih bolečin. Pogreb ranjkega je pričal, kako spoštovan je bil v vseh slojih bele Ljubljane : poleg bližnjih in daljnih sorodnikov udeležilo se je pogreba mnogo znancev in prijateljev ranjkega, med katerimi smo opazili mnogo odlične gospode. Za njim žalujejo zvesta mu tovarišica v življenju, dva sinova, od katerih je eden praktičen zdravnik v Ljubljani, in hčerka, katerim vsem izrekamo naše iskreno sočutje. Blagi ranjki pa naj v miru počiva ! I Velika izbera Pohištva Pohištvo svetlo in temno, spa'ne ta Jedilne sobe, divani, obešala, pisalne miie, železne pos'.e je. sti-e z cala, s olice, popolno pohištvo za kuhinje in tu Ji posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Rudeče table) VITT0RI0 D0PLICHER Najnižje cene. (Dalje na 4. strani). Nabiralni vagoni na vse važne postaje srednje Evrope in Balkana. Posebni vagoni za vino. Vspre-jema vsakovrstne transporte od v-«ake strani in na vsMko stran. Dlaga blago, uplaćuje cariuo in dajs posojila na blago. Robert Metzger & C°. mednarodno spedicijsko podjetje v Trstu Zastopnik: Flseher & Reebstelner nasl. Zastopstva: Benetke, Milan, Busto Arsizio, Verona, Como, Chiaaao, ----Turin, Luino, Mannheim. — — — — Giulio Zanolla krojačnica TRST — ulica Torrente 32 Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne. Via San Nicolo št 29 Samo za malo dni! prilika! Ker smo kupili veliko partijo mani-fakturnega blaga in drob' arije, prodamo vse to blago z odbitkom po mr 50°|o Via San Nicolo št. 29 Tovarna pohištva v TRSTU ulica iella Tesa štev. 46 ZALOGA Piazza - -Rosario št. 1 NAĆRTI IN e * KATALOGI, PRORAČUNI NA ZAHTEVO. i Slovenci! Podpirajmo „Dijaško podporno društvo" v Trstu Hočete se prepričati? obiščite velika skladišča jtfarije vdove Salarini Ponte della Fabra 2 I|| ul. Post« Nuovs (vogal Torrente). }|1 „Alla Citti di LondraM Velik izbor izgotovljenih oblek za moške, dečka kostumi za otroke. Površniki, moćne jope. kožuhi in raznib paletotov. Obleke za dom in delo. Delavaks obleke. Tirolski loden. NepremoČljivi plašči (pristal sngeški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskik ovara. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši i«odi. točno, solidno in elegantno po * w nizkih cenah Jadranska banka. HA PODLAGI SKLEPA OBČNEGA ZBORA Z DflE lO. MARCA t. 1. IZPLAČUJE SE KUPON DELNIC ŠT. I POČERŠI OD 15. MARCA t. 1. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Gianoni Giovanni Vesti iz Kranjske. Dr. Josip Derč. Iz Ljubljane se nam poroča : Ljubljana ima sedaj nad Štirideset zdravnikov, med katerimi je Teč nego trideset komisijonar in zastopnik nlica CHIO&ZA 45 Izključno zastopstvo z zalogo na debelo in drobno svetiljk Graetzin - Isicht D. R. P. 126-135 (Mannesman) Beloiarna Inč, takozvani električni plin, 100 sveč svetlobe, prihrani se 40*/« na plinu, prihrani se mrežice in cilindre. — Prodaja, mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. — Zaloga popiija, apaniranega stekla m umetnega puhljača, macole iz jekla za kamnoseke. «;rftp IV >EDINOST« žtev. 72 V Tr-stn, dne 13. aartrcn 1907 HOTEL- BALKAN HOTEL IS\I,KA\ Postojnsko jamo je meseca febmarija •biakalo 62 oseb._ Gospodarstvo. Prvi redni občni zbor Jadranske banke V nedeljo, dne 10. t. m. ob 10. uri do-j poludne vršil se je v bančnih prostorih, Via j S. Nicolo 9, prvi redni občni zbor „Jadranske banke", katerega se ie udeležilo 28 del ničarjev ki so zastopali 2353 delnic in imeli SI 10 glasov. Zborovanje je otvoril radi od^otno^ti predsednika podpredsednik g. Dr. Gustav G r e g o rin ter je, proglasivši v smislu pravil sklepčnost občnega zbora, predstavil vladnega zastopnika, c. k. namestniškega tajnika g. Edniund Fabiani-ja ter gospoda notarja Zenkoviča kakor zapisnikarja. Pozdravil je iskreno gg. delničarje, ki so se res v obilnem fctevilu udeležili zborovanja in tako pokazali zanimanje za zavod. Poročilo upravnega sveta, ki je obsegalo tudi historijo „Jadranske banke", se je, z m;ilo fmmalno spremembo soglasno odobrilo. Računski zakl uček je bil brez prečitania (ker ga je vsak delničar imel tiskanega v rokah) enoglasno odobren. V imenu nadzoroval nega odboia ie poročal g. dr. O to kar Rybar naglašaje. da je nadzorovalni odbor v niinoleui letu večkrat pregledaval poslovanje banke in primerjal tudi bilanco s knjigami ter v redu našel ; predlagal je, da se podeli upravnemu cvetu *i bsolutorij, kar je bilo enoglasno vspre-jeto. — Cisti dobiček za poslovno periiodo od •bstanka banke t. j. 13./11. 1905. do 31./12. 1906. iznaša K 97.165 66, kar odgovarja f.7% obrestovaniu d« lni^ke glavnice. Glasom pravil odpadlo ie iz čistega dobička K 4858 30 rezervnemu zakladu kakor redna dotacija. K 50.000 delničarjem kot 5°/„ dividenda, K 4230*73 upravnemu svetu kakor 10°/o tantijema. K 846'14 nadzorovalnemn •dhoru kakor 2"/a tantijema, tako, da je ostalo na razpolago občnega zbora K 37.230*49. — Upravni svet je predložil občnemu zboru ■ledečo razdelitev ostanka čistega dobitka : K 15.141*70 kakor izredno dotacijo rezervnemu fondu, tako da se je ta dopolnil na K 20.000 ; K 10.000 kakor posebni rezervni fond za eventualne izgube ; K 2000 pokojninskemu zakladu uradnikov in ostanek, K 10.088 79 kakor prenos dobička na novi račun. Ta predlog je bil po poročilu nadzo-rovalnega odbora enoglasno vsprejet, tako, da se bo izplačeval kupon št. 1. počenŠi od 15. t. m. s K 20'— pri blagajni „Jadranske banke" v Trstu. V nadzorovalni odbor so bili izvoljeni: Hinko vitez Ji a c c i c h, dr. Josip Mar-t i n i s. Viktor P o 11 i c h, dr. Otokar R y b a r in Jo-ip U 1 č a k a r. Z ozirom na to. da pravila banke dopuščajo povišanje delniške glavnice samo do K 3,000.000, katero povišanje je bilo že na lanjskem izrednem občnem zboru sklenjeno, predložil je upravni svet občnemu zboru spremembo pravil v tem smislu, da bi smela ^Jadranska banka" povišati delniško glavnico brez državnooblastnega dovo jenja do K 10,000 000. Ta pr«-dlo^ je vsprejel občni zbor enoglasno in poobla&til upra\ni svet, da vloži tozadevno prošnjo pri c. kr. vladi. Ć sta bilanca izka/.uie sledeče stavke: Aktiva: Blagajna K 180.062-83 valute in novci K 45.381*21. menice: K 1,822.086*86. vredno>tni papirji K 366.882 79, dolžniki: K 2,293.401-43 nepremičnine: K 247.783*28. inventar K 27.610*13 : skupno K 4,983.208*53. P a s s i v a : delniška glavn ca k oti 1.000.000 s kup. 1906, K l.OOO.OOO s kup. 1907. vloge na hran. knjižice K 310.571 98 apn»ki: K 2.502.9«i2'02. transitioni obresti K 15,692*85, tiate K 56.876*02; čisti dobiček K 97.165 66 ; skupno K 4.983.208 53. Skup i promet niinolem letu je znašal Kron 311,002.571*82. ___ Amerikanski trust tovarn jekla A J. Za Z; (inje četrtletje leta 1906. se ie iz plačala 1 3U°/0 dividenda. Obratni dobiček tega četrtleja je iznašal skoro 42 milijonov tolarjev. Skupni dobiček vsega leta pa 1567a n ihjona dolarjev. Za redne odpise v zadnjem četi tlttju se ie d<'ločilo 6l/s milijona dolarjev. 2a izietine odpise in razširjenja obratov pa 151/* milnonc. Brezžični brzojav. A. J. Združene države aneii-ke posedujejo sedaj 209 postaj za brzojavljanje z iskrami nasproti 238 v vseh druzih delili sveta pod upravo družili narodov. Razstav a avtomobilov na Dunaju. A J. D. e 28. fi bruvarja so otvorili v dvoranah društva „Garteiibaugesellschaft" ob navadnem ceremonijelu razstavo, prirejeno po „Automobil-duhu-. Tu so zastopane najznamenitije države, in sicer v prvi vrsti Anglija, Fiancija. Nemčija in Italija. Naša avstrijska avtoin..bilna industrija ni tako številno zastopana na tei razstavi, kakor bi bilo sploh pristojno za domačo industrijo, zato izgleda ta razstava nek..ko ptuja. To je umevno, ker v drugih dr/.a\ah avtomobilna industrija ni več v svojih začetkih, ampak se je že krepko J »zvila. Samo ob sebi umevno je torej, da na razstavah svoje lastne dežele zavzema domača ! mdustnja prvo mesto. Pri nas je narobe. I Domača, torej avstrijska avtomobilna indu- strija zavzema še le drugo mesto, ker se je naša industrija v razmerju z drugimi deželami prepočasi razvijala. Ogle mo si posam'čna polja, kjer se je avtomobil uveljavil z velikim vspehom, tako n. pr. vojaštvo in gasil-tvo. Mej tem pa. ko je vojaštvo že dlje časa notri j v sredi avtomobilističnega gibania, se pa pri i gasilnih društvih, specijelno pri dunajskih, j vrši še-le v novejem času. Dunajski gasilci imajo že danes n^č manje nego 19 avtomo-! bilov. Prednosti avtomobilov nasproti prejšnjim gasilnim vozom sestoje v tem, da prihajajo preje in pripravnem na lice mesta in da se ž njimi mnogo priliranja. Tudi več čeških mest misli na uveden-e avtomobilov za svoje gasilstvo. Na u vedenje državnih avtomobilnih črt misli država že «!lie časa, ali ta ideja se ne more izvršiti radi navskrižij financijalne naravi z i»«t- režirani mi občinami. Povzdiga trgovine v Črnigori. j Na Cetiniu nameravalo prirediti shod trgovcev, na katerem se bodo posvetovali o trgovskih razmerah na Orni gori. Ob tej priliki nameravajo osnovati tudi prvo trgovsko društvo, ki naj povzdigne trgovino v Črni- i £ol"i. — _ Razne vesti. Oboroženi pismonoše. Iz Berolina javljajo, da je državni poštni urad odredil, da morajo vsi pismnoše. ki raznašaio denar imeti revolverje. Povod odredbi so dali mnogoštevilni nevarni napadi, ki so bili v poslednjem času izvršeni nad pi-monoši. Letošnje poletje bo po prorokovanju nekega ameriškega vremenskega proroka najprijetneje izza leta 1886. H gijena na Japonskem. Na Japonskem umira mnogo mame otrok nego v Evropi in Ameriki. Higijenisti pipisujejo to dejstvo veliki čistosti Japoncev, ki se vsak dan kopajo, pazno in skrbno čistijo svoje telo in še dejstvu, da so hiše na Japonskem zelo nizko zidane. Japonska ima sedaj 4537 predilnic različnih velikosti. Večina teh predilnic se nahaja v mestu Ozaki in njeg-a okolici. Lai e moškega oživijo povprečno pet let prej nego lasje ženske. F usko odlikovanje praškega župana. B:vŠega praškega župana dr. Srba je car odlikoval s konturnim križcem sv. Stanislava z zvezdo. Dr. Srb je storil mnogo za obnovlienje ruske cerkve v Prago. Parlamentarna karijera na Ad-gležkem ,e še dan danes prav dragocena zabava. Vlada ie s:cer zelo omejila stroške v volilne svrlie, toda manje nego 20.000 kron ne porablja noben kandidat, ako si hoče pridobiti sedež v spodnji zbornici. Ženska a^čni ravnatelj V Szat-maru je imenovana gospodična Burcš za ravnateljico obrtne banke. 1 --—-—-----■—--- FsIAU OžlLASI. iMaii oirlasi računajo «;t* po 3 siot. besedo: , To-^tn-ifi^kriRe se računnjo sgL* at - več. Najmanji* priatoi'nina 40 stotinfc. , I — P!b/!r *f tnkoi. — m —---——-- fđzr tjvtr Tr«:a p srronc nsrcei kak , 8ALI OGLAS uš';e eerar v reprtj. k-r Cru;ače no to njescv ogia« objavili n če ni oseba poznzns Jpr*vl [ista Tanf« ju natisp.J«ne na če'u „SSALiH OGLASOV in v»a»đo lahka preračuni. tc>ikc r:u le plavali s t*m. Ha -prvitaja &a.«eio Ojlase tr-lia nas^tfil R* ..IfiSEBATIfl OOBILEr" „Ee-rest! \ Na vpra*r>p|r pctci« pi«-fr Sajal „IHSERAT1*! 0DCELER ' lnformirt)e remr le. ra ha dk» la odgovo ^rifP^nPfTI ta?c>' knt Prak iLantin]o za j-i-WjJI saru) posuo ič'io 8'aro ld—IS Ift el<»ve -ke^a in ita'ijan k*-ga jezika. — Po- iiu«lbe pod „Vešča talite ajcKe a** p. Centrale, 1 r*t. 21» IćP&'H inteligcutno vp.-č > goopicu v Hvrho kon-■ Ct/CiiS ver/a<-ije. Dopovor u^tuieno. Naslov poTP IiiB- ratni oddelek Edinosii'*. ti z postr-žbo od-!a s* v najem od 1.'» C -'j'd. n arca. Uiica Sclitaii '5. H n._2t»4 pHf4<;j no"o-'rni 5n 91'* I J jiVi i.at u od .Zmožnost 16 " p. Couirale '1 r^t Oplase." poUana. osmrtnice, zahvaJe. in le ogla-e in v obče kaJ o šno koli vrsto f glasov sprejeme Inscatni oddelek" v ulici GiOrgio Galatti šl. it (Narodni dom) polun.idstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. ia ud 3. do 8. pop. l'o noči se sprejema v „Tiskarni Edinost"' FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST, ulica del P Acqnedotto št. 95 Automofana elettrotelmiEiia dslalnlc! s pridefaiiD mehanično delalnico Sprejema vpeljaro električna razsvetljare, aroncev, telefonov, strt-loroloT, kakor tudi mehanična dela, ki ao v zveri z elektrotehniko, kakor poprave dinamičnih motorjev in preoauu?e avetiljk kakorinoga ai bodi liti*"* Cene jeke zmerne ta izvršitev pepolnm. Zamenjena je bila Zt? ^ Viri rN»rcxintm domu- pri sv I var o. Do ičnik, ki je bil zamenjal, dobi hvoto auknio pri gor.ilničar a pri Sv. Ivanu, amor naj prinese zanienien'> »ukd'o. Male in velike parcele ■ hišami ob ceati t bližini me«ta bo na prod..j po ugodnih cenah. Naulov pove , ,In»eratni oddelek Edinosti'. * H U aRomnlo na mand-iji tmajov-čahlizn Itd nClHUla čistilnice r ža. kjer ne podira hiša, so na proddel^k Edinosti v60 Pn onil poltena td i\ennka d-užina ^ IJUjCiHU nialo stanovanje z vrt m Ponudbe pod .Tri o->ebe* na rIn«eratni oddelek E lioosti". 1817 QQQ®OQQQOQOQOQOO Zaloia ovsa ii B Prodaja tudi koruzno perje za postelje. TO., ud. Z£RQUENIš£ ulica Lmgi đa Pa.esiniia 2 eso, učvrićujoča in aabranjujoča votlost rob. 1 stecleničica -10 n tč., s pol to 20 uč. omot. Dobiva se samo v lekarni PRAZMAREB (,Ai dna mori') TRST, llunidpalna palaču. Telefon it«"v. 72.--------- Posestvo, valjićni mlin in še ena vodna moč v ljubljanski okolici po! ure od železniške postaje v/w/\va se proda iz proste roke, Posestvo je posebno pripravno za živino, rejo radi velikih gospodarskih poslopij in dobrih pašnikov. Bližina mesta jamči za prodajo vseh gospodarskih pridelkov Vec pove TOMAŽ JEŽEK, pose-to. I v Spodnjih Gameljnah nad Ljubljano OPPOQQgOQQQOQQOO Prej, nego kupite otrobe, drobne mm mtrmz otrobe, oves, koruzne in pšenične moke, koruzo itd. obiščite skladišče Vinko h jVtarin ,Via Vittorio Alfieri št. io (kraj o^njegascev) | kjer najdete blajro najboljše vrste ia ; ■ | najceneje vseh trgov. Z vsemi udobnostmi opremljena stanovanja ter ssi^ pisarniške prostore (liije v najem s 24. uvjru^toin »Tižaška posojilnica in hranilnica«. jiisnila pri upravitelju hiše, Piazza ( j-! serma st. 2 od 9. —12. ter od 3 izvzemši nedelj in praznikov. Oruerino M are: ulica Tivarneila štev 3 Priporoča svojo zalogo oglja in ki je vedno preskrbljena z nnjbn'j : kranjskim blagom. Prodaja na debel' drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664-. ■v~ [I r> ^ t v $ $ fh n^lB^ Irstu, via S. Sebastiano 1, 11. na skf-j.ra viia. lielf^n in čmepa ii rjijboljih kleti-, nmraaSa I irtte na debelo in drobno I'oSil.ia na dom brezplačno v^ako količino, izve n Tr^Ul fra:nko postaja Ti Bt po konkurenčnih cenah. Ul. Glov. Boocaoclo 11 FRATELLI de GIOIA, Trat je najbolja tinktura za Bas©. V Snhi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Steklenica 3"— K v odlikovani lekarni PRENDI13! —i n rr mi 1111 mmt\i— Pošiljat ve po poStnem povzetju. x\\ vwv Corso stav, 17 II. rsadstr. aS^T Corso štev. 17 II. nadstr. Avtor izorana pripravi javnu &t> I h Z& ISPIT EiSOELETIsECsA OOSRO'iSSLJSTVA ki jo vodi prt.ftHor komunalne gimnazije R dr. de Luyic. Rešni teč^j od oktobra «:o prib. junija Brzt tečaj od srede novembra do ere le fVbruvarija. Poučujejo profesorji komunalne gimnazija, m^-tne ^ealk^, c. kr trgovinske in pomorske akiidem je. Pouk v itali ansk m in nemškem jeziku. Info n acije in vpisovanja vsaki delavni d«tn od ti. ure nap-^j Corso štGv. 17 II. nadstr. gg^ Corso §tev. 17 II. nadstr.