V Ljubljani, dne 20. februarja 1931. Cena posamezni številki Din 1*50 XIII. leto. -MAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega hi dvajsetega v mesecu. Naročnina za - celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poitnino. ■es Oglasi po ceniku. = NAŠ GLAS Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Dpravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev. Nujna pomoč je potrebna. Naslednjo spomenico je izročilo odposlanstvo naše Zveze dne 14. fe= bruarja 1931. g. dr ju. Dragu Marušiču, banu dravske banovine: Manifest Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. januarja 1929. naglasa med drugim nujno potrebo sodelovat nja pri bodočih naporih kralja, ki imajo edini smoter, da se v najkrajšem času doseže ustvaritev onih usta* nov, one državne 'uprave in one dr* žavne ureditve, ki bo najbolj ustrezala splošnim narodnim potrebam m državnim koristim. •Z mnogimi zakoni in uredbami, ki so sledili temu manifestu, zlasti pa od znane vladne deklaracije z dne 3. oktobra 1929. dalje se je državna admini* stracija tako uredila, da omogoča uspešno izvrševanje vseh novih za ko* nov, pa naj ti že posezajo v katerokoli grano gospodarskega in kulturne* ga življenja naše države. Državno in narodno življenje je pronikni.! duh popolne zakonitosti, pravičnosti in absolutne enakosti. Kot ne zadnji izmed zvestih po* močnikov, ki so pomagali po intenci-jah kralja polagati temelj obnovljeni naši državi, čuvati narodno edinstvo in državno celoto, so se z vso vnemo lotili dela državni uradniki. Z neomajno vero v zgodovinske besede, ki jih je bil naslovil Njegovo Veličanstvo kra j 6. januarja 1929. na gospode ministre da mora imeti vsak uradnik, ki posluje pravilno, občutek varnosti in vedeti, da dobi pri gg. ministrih resnično zaščito, če vrši vdano in vestno, ekspeditivno in pošteno svojo službo, je državno uradništvo verno sledilo pozivu svojega kralja in je skušalo vršiti svoje dolžnosti pri uveljavljanju novega zakonodavstva, po svoji najboljši moči in vesti. Celotni kader državnega uradni* štva vseh strok in kategorij brez iz* jeme je doprinašal k stavbi prerojene države brez pridržka in z največjo požrtvovalnostjo, često pozabljajoč na vsakdanje življenske brige in skrbi, ki se bori ž njimi že nekaj let s skraj* nim samozatajevanjem. Kraljevska vlada je po svojih predstavnikih ponovno in javno ob* ijubljala da se bo nad vse mizerno gmotno stanje aktivnih in upokojenih državnih uradnikov popravilo z zakonom, čigar načrt pripravlja posebna komisija. Podpisani Zvezi je znano, da se v državni proračun globoko segajoči za* koni ne dado ustvariti čez noč, vendar pa si dovoljuje tem potom ponov* no opozoriti kraljevsko vlado, da je postal gospodarski položaj aktivnega in zlasti upokojenega državnega urad* ništva v zadnjem času nevzdržen. Razne dajatve, da omenimo samo odkupnino za osebno delo za vzdrže- Na prvi seji banskega sveta drav* ske banovine so bili med debato o prosveti izneseni tako težki, krivični, pavšalni in deloma tendenciozni očitki na 'breme učiteljstva in učiteljskega stanu, da se je seja širjega sosveta Udruženja jugoslovenskega učitelj* stva. zastopana po predsednikih in zastopnikih sreskih učiteljskih društev celotne dravske banovine, soglasno odločila opozoriti kraljevsko bansko in tudi centralno upravo na neutemeljenost glavnih trditev in obdolžitev nekaterih članov banskega sveta in na Posledice, ki lahko nastanejo iz tega. Trdote zakona o narodnih šalah, ki nalagajo občinam nova bremena, so vanje samoupravnih cest, zvišani davek na službene prejemke itd. so do* hodke aktivnih in upokojenih držav* nih uradnikov tako občutno reducirale, da se nahajajo zlasti upokojenci v največ ji bedi. Ukinitev stanovanjske zaščite je to bedo le še povečala, tako da se nujna pomoč vlade ne da več odlagati. Osobito moramo naglasiti, da so izročeni tako zvani staroupokojenci, to je oni državni nameščenci, ki so bili stopili v pokoj, še preden je bil uve* 1 javljen zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih nameščencih z dne 31. julija 1923., izročeni dejanskemu pomanjkanju. Stanovanjske najem* nine so se po ukinjenju stanovanjskega zakona skoraj brez izjeme dvignile nad zlato pariteto, stanarina pa je ostala globoko pod njo. Stalež državnega uradništva v dravski banovini se je v zadnjih letih pri vseh resorih tako zmanjšal, da so se posli za posameznika napram prejšnji dobi početvorili, dočim so službeni prejemki ob nezmanjšanih življenskih potrebah znatno padli. Padle prav tako niso na živilskem trgu — če izvzamemo malenkostno redukcijo pri kruhu — tudi cene ostalim življenskim potrebščinam. Standard za kulturnega človeka pristojno življenje je skočil spričo splošne gospodarske krize, ki je našla pot tudi v našo državo, navzgor. Zato so sedanji prejemki aktivnega in upo* kojenega državnega uradnika neza* dostni. Obračamo sc, gospod ban, na Vas, da kot posrednik med vlado in državnim uradništvom ter kot dober po* znavalec gospodarskih prilik, ki se bori ž njimi aktivno in upokojeno dr* žavno uradništvo, zastavite pri centralni vladi ves svoj vpliv, da se prizna temu uradništvu bodisi tudi z iz* rednimi zakoni in ukrepi takojšnja in izdatna materialna pomoč. Kot aneks si Vam, gospod ban, usojamo predložiti posebne želje: 1. »Društva državnih pisarniških uradnikov v Ljubljani«. 2. »Društva učiteljstva meščan* skih šol v dravski banovini«, in 3. »Društva zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov v Ljubljani«. Vse te želje, oziroma spomenice Vam. gospod ban, kar najtopleje priporočamo ter Vas prosimo, da jim poklonite svojo polno pozornost. Zveza državnih nameščencev in upo* kojencev v Ljubljani. V Ljubljani, dne 14. febr. 1931. Za odbor: Načelnik: Tajnikov (namestnik: se na zasedanju banskega sveta iznašale tako, da morejo ustvariti vtis. da je učiteljstvo krivo teh trdot ,in da nosi ono odgovornost za prepad, ki nastaja zaradi tega med učiteljstvom in ljudstvom. Učiteljstvo, ki je na svojih zbo* rovanjih, v spomenicah, predlogih in predstavkah zastavljalo ves svoj vpliv in tudi javno pokazalo na dalekosež« ne posledice novih dajatev občin, ki pa ne obstojajo samo v učiteljskih stanarinah in kurivu, odklanja tak tendenciozen in krivičen očitek. Na se* j ah banskega sveta se niso iskali pravi vzroki nerazpoloženja ljudstva in učiteljstva. temveč so nekateri člani ban* skega sveta izbrali to' nerazpoloženje za demonstracijo proti učiteljstvu. Tudi konstatacija, da je gmotni položaj učiteljstva nasproti položaju drugega uradništva zavidanja vreden, je krivična in tendenciozna. Sam g. minister prosvete je ugotovil, da z zakonom o narodnih šolah gmotni položaj učiteljstva ni bil regu* bran. Učiteljstvo je med redkimi sku* pinami državnega uradništva II. kategorije, ki še, vkljub obljubam, nima doklad, katere že leto dni prejemajo ostale skupine. S prenosom stanarine na občine je bila vsemu učiteljstvu ukinjena državna stanarina. V mno* gib primerih ne prejema ne fene ne druge stanarine, ab se mu pa ista izplačuje neredno. Šolski upravitelji pa imajo na deželi po izidu zakona o na* rodnih šolah celo večje dolžnosti, la manjše prejemke, kakor so jih imeli prej. Učiteljstvo ne more kritike nekaterih članov banskega sveta v tem primeru kvalificirati drugače kot za demagoštvo in ne more preko tega, da ne opozori na opasnost take kritike, ki je v nasprotju z resničnim polo* žajem. Odločno odklanja učiteljstvo po* izkus poedinih članov banskega sveta umešavati se v posle šolskih oblasti. Izjava, da so pridni učitelji le redke izjeme, iznesena 'brez utemeljitve in dokazov, je zaslužila grajo že na licu mesta. Kolikšna je pridnost posameznih učiteljev in učiteljic in ali je premalo otrok v posameznih razredih, je zadeva šolskih oblastev, ki imajo dovolj sredstev na razpolago, da urede razmere, kjer niso urejene in ki se glede števila otrok v posameznih raz* redih ravnajo po vidikih moderne pedagogike, n,e pa po starih tradicijah in konservativizmu. Glede delovnega časa v primeri z drugim uradništvom si pridržuje uči* teljstvo pravico dokumentarično do* prinesti javnosti dokaze o svoji zapo* slenosti v službi .'in zaradi službe, ka* kor tudi o izvenšolskem delu. Pridržuje si tudi odgovor onim, ki trdijo da se učiteljstvo premalo udejstvuje. Tudi svari pred predlaganim le* kom za potrebne remedure, ki so baje premestitve, ker je doslej praksa pokazala, da so ravno premestitve zakri* vile marsikje kaos in nerazpoloženje ljudstva kakor tudi učiteljstva. Brez stvarne utemeljitve je tudi predlog, da naj se poročene učiteljice ne nastavljajo več. Učiteljstvo odkla* nja tudi ta, v predlogu skrit očitek, da so omožene učiteljice šoli v kvar. Zagovarjati pa ne more tistih omo-ženih učiteljic, ki zasedajo le vsled svojih zvez in vplivov najboljša mesta in smatrajo svojo službo za iuksus, se izven šole absolutno ne udejstvujejo, so dobršno dobo svojega službovanja na razpoloženju in bi jim ne bilo treba služiti po moževih prejemkih. Nameščcnje učiteljstva se je izvr* šilo najneredneje tedaj, kadar so se vmešavali v nameščenja la j iški vplivi ali kadar so se pri namestitvah upo-števale le privatne razmere, ne pa služ* bene okoliščine, ki pridejo za dotični kraj v poštev. Učiteljstvo je dovolj samo opozarjalo na kvarne posledice katero je podalo Društvo »Z ozirom ina izpade, ki so jih po* vziročili ob priliki prvega zasedanja banskega sveta nekateri njegovi člani, izjavljamo sledeče: Z globokim ogorčenjem odklanjamo vse pavšalno izrečene napade na učiteljstvo dravske banovine. Obžalujemo, da so v banskem svetu člani ki tako malo poznajo in cenijo delo učiteljstva, ali pa ga napa- v tem oziru in vztraja pa svojem ista-lišču, da se premeščanja vrše le na osnovi disciplinskih razsodb, name* ščenja pa po javnem razpisu strogo po določilih uradniškega zakona. Iznesel se je dalje očitek, da se šolski vrtovi zanemarjajo in da se učiteljstvo premalo udejstvuje na go* spodarskem polju. Prvemu očitku se ni iskalo vzroka, ki tiči v proračunih krajevnih šolskih odborov, kateri po večini odklanjajo potrebne izdatke za šolski vrt in ga mora učitelj-vrtnar obdelovati na lastne stroške. Na drugi očitek pa odgovarjajo kmetijski in gospodinjski tečaji, ustanovljeni in vodeni po učiteljstvu, gospodarski te* čaji, ki jih !vodi učiteljska organizacija v počitnicah, skoroda na lastne stroške in vse tiste gospodarske usta* nove, ki jih je ustanovilo in jih vodi učiteljstvo. 'Istotako zavrača očitek, da bi se učiteljstvo ne udejstvovalo pri kmetijstvu, čeprav se ga izločuje iz kmetijskih korporacij. Očitek, da učiteljstvo preko mere dopustnosti zakona izkorišča šolske vrtove v privatne namene, je ostal popolnoma nepodprt s konkretnimi pri* meri in brez ugotovitve gornjega po* ložstja. Zastopniki učiteljstva zbrani na seji predsednikov sreskih učiteljskih društev, odklanjajo način kritike članov banskega sveta na breme učitelj* stva in šole, in so fnnenja, da naj iznašajo člani banskega sveta le to, kar so temeljito pretehtali in svoje trditve podpro s konkretnimi primeri in do* kazi. Da se taki primeri preprečijo v dobrobit stvari, je učiteljstvo mnenja, da spadajo v vse korporacije, tako tudi v banski svet, zastopniki učiteljstva kot zastopniki stanu, ki ima ši* rok in pomemben delokrog v narodu ter je prizadet pri obravnavi skoro vseh obče važnih vprašanj. LIčiteljstvo ugotavlja, da se mu niti v najhujših partizanskih časih ni jemal službeni ugled na ta način, ka* kor se je to zgodilo na prvem zasedanju banskega sveta dravske banovine. Ker obramba učiteljstva v ban* skem svetu kakor je razvidno iz poročil v listih, jni bila zadostna, čuti in poudttrja učiteljstvo potrebo svojih zastopnikov. Tudi smatra, da ni niti v skladu z intencijami manifesta Njegovega Veličanstva od 6. januarja 1929. in ne z intencijami deklaracije kraljevske vlade od 4. julija 1930., da se v naro* dovo življenje globoko .segajočemu stanu na tak način jemlje službeni ugled; zato mora podvzeti vse v varstvo svoje časti in ugleda, ki ju je dolžno varovati tudi po zakonu. Ako tega ne doseže, se bo moralo učitelj* stvo posvetiti izključno le šoli in delti, ki mu ga in v kolikor mu /ga nalaga zakon. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva ' — poverjeništvo Ljubljana dne 1. februarja 1931. Slede podpisi članov ožjega so* sveta in zastopnikov 31 sreskih učiteljskih društev dravske banovine. dajo iz gotovih vzrokov, ki imajo izvor v nekdanji mentaliteti strankarske zagrizenosti. Ni prepada med nami in narodom, lahko pa ga ustvarijo taki skozi okno časopisja naperjeni napadi. Do danes še ni nihče postavil gorostasne trdit* ve, da so delavci med učiteljstvom te redke izjeme. Ugotavljamo, da je vse kulturno Lilleg, s. r. Fakin, s. r. Spomenica z ozirom na kritiko pri prvem zasedanju banskega sveta o učiteljstvu Izjava solidarnosti, učiteljstva meščanskih šol: in gospodarsko delo med narodom v največji meri v rokah učiteljev. Posebno poudarjamo, da Sokol kraljevi* ne Jugoslavije na deželi živi in pade z učiteljstvom, in da so pri tem orga* ni za torne m delu v veliki množini zaposlene poleg svojih moških tovarišev tudi učiteljice. Nikoli ni učiteljstvo prosilo za počitnice, niti ni v njega kompetenci premeščanje med šolskim letom. Prav tako ni po njega zahtevi dajatev stanovanja in kuriva v sedanji obliki. Končno poudarjamo, da so še dru gi stanovi, ki jih mora plačevati na rod, čeprav le preko države, a jih nik* do me napada v javni korporaciji. Za* hvaljujemo se onim redkim funkcijo* narjem, ki so imeli možatosti dovolj, da so zastavili besedo v rešitev uči* teljske časti. Žal, da izgovorjene in napisane besede ne izbriše ne naš pro* test, ne prepozni izgovor in negacija! Izjavljamo končno, da se čutimo solidarne z vsemi ukrepi in sklepi, ki jih bo glavno poverjeništvo UJU v dravski banovini podvzelo v obrambo učiteljstva. Maribor, dne 31. januarja 1931. Društvo učiteljstva meščanskih šol v dravski banovini. Izjava. Odbor Zveze državnih nameščen* cev in upokojencev v Ljubljani ije na seji 7. februarja 1931. soglasno sklenil podati sledečo izjavo: Odbor Zveze državnih nameščencev in upokojencev izjavlja v imenu vseh včlanje* nih strokovnih organizacij državnega uradništva ne glede na stroko, da v potnem obsegu odobrava stališče Udruženja jugoslovenskega učitelj* stva, poverjeništva v Ljubljani, kakor je izraženo v spomenici od 1. februarja 1931. o obrambi učiteljskega sta* nu zoper napade na njegov službeni ugled izrečene ob prvem zasedanju banskega sveta dravske banovine, ugotavlja, da so bili vsi očitki izrečeni docela pavšalno in brez kakršnegakoli poizkusa, s konkretnimi primeri jih dokazati, smatra za potrebno, da se slični napadi, ki 'bi se v bodoče mogli po* noviti tudi proti katerikoli drugi stroki državnega uslužbenstva, ki v težkih razmerah vestno vrši svojo službo, onemogočijo, izraža neomajne simpatije vseh včlanjenih organizacij učiteljstvu in mu z a g o t a v 1 j a vso pomoč in podporo. Odbor Zveze državnih nameščen* cev in upokojencev v Ljubljani prosi v imenu vseh včlanjenih organizacij kraljevsko vlado, naj služ* beno ves stan državnega namesčen-stva v bodoče zaščiti pred vsakim po* izkusom pavšalnega sumničenja, 'ker se s tem vsem državnim uslužbencem javno pred vsem narodom jemlje ugled. Za odbor: Načelnik: M. Lilleg, s. r. — Tajnikov namestnik: Fakin, s. r. Tovariši poštarji solidarni z učiteljstvom. Prejeli smo: »Oblastna organi* zacija poštno - telegrafsko - telefon* skih uslužbencev v Ljubljani je na svoji odborovi seji od 11. februarja t. 1. izrekla soglasno svojo ■s o 1 i d a r n o s t z izjavo Zveze dr* žavnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani, ki jo je podala na svoji seji dne 7. februarja t. 1. glede obrambe učiteljstva in odobrava stališče UJU — poverjeništva v Ljubljani, izraženo v njegovi spomenici od 1. februarja t. L — Za odbor: Tajnik Ivan 'Rabič, s. r. Predsednik: Joško Čampa, s '.r. Znižanje cen in plač v Italiji. Iz glasila Deželne zveze stalnih nameščencev za Štajersko v Grazu, »Fe,stbesoldeten=Zeitung«, posnemamo naslednji članek, ki bo zaradi svoje aktualnosti gotovo zanimal tudi naše bralce. »Poročila, katera prihajajo o obeh teh velevažnih ukrepih preko italijanske meje, nam morejo služiti v poučen dokaz, kako ta dva ukirepa: zni* žanje cen in plač, nikakor nista izpol* nila nalog, katere si je italijanska vlada stavila. Prav posebno zanimivo je pa razočaranje, ki se ije pojavilo za* radi spoznanja da zgolj iz znižanja cen še ni mogoče z nujnostjo izvajati možnosti znižanja prejemkov, kakor si to nekateri krogi tudi pri nas kot samo po sebi umevno predstavljajo. Italijanska vlada je, kakor znano, ugotovila, da so se mezde delavcev znižale. Razglasila je, da bo znižanje delavskih mezd rodilo kot posledico padec cen v trgovini na drobno. To zvezo je hotela dokazati tudi glede uradniških prejemkov in je uveljavila od 1. decembra 1930. dalje znižanje plač za 12% za vse uradnike in usluž* bcnce. Ne glede na to, da se je Va iz-padek na prejemkih baš v mesecu pred božičem povsod prav posebno težko občutil, je tudi učinek tega ukrepa v toliko porazen, ker se že jasno kaže, da zapovedano zniževanje cen ne napreduje tako, oziroma da se na splošno cene ne bodo v tisti meri zni* Žale, kakor se je ob zmanjšanju pre* jemkov pričakovalo, oziroma oznanjalo. Cilj znižanja cen je bil ta, da se doseže višina štirikratnih predvojnih cen, ker je bila lira v letu 1927. na ti podlagi stabilizirana. Komisije, katere so v poedinih pokrajinah postavili prefekti, da prouče in pregledajo cene, so v mnogem oziru ugotovile zanimi* ve podatke. Predvsem se je službeno ugotovilo, da se cene v trgovini na de* belo že gibljejo v okviru ustreznega stabilizacijskega razmerja, in da je torej v veletrgovini znižanje cen že zadostno. Te komisije so nadalje našle, da bi bilo 'treba znižati samo cene v trgovini na drobno. Toda tudi tukai se je v mnogih slučajih pokazalo, da je uspešno znižanje cen nemogoče, ker je v cenah nekaterih živil skoro do 50% raznih državnih davščin. Ta* ko n. pr. sladkor. Kilogram sladkorja velja 7 'lir. Od tega so 4 lire davka (užitnine). Trgovci pravijo seveda, da cene sladkorju ni mogoče več znižati če ga nočejo prodajati pod nabavno ceno. Pri drugih živi jenskih potrebšči* nah so komisije ugotovile, da so se nadrobne cene od leta 1926. znižale za približno 30%, izkazalo se je pa tudi, da je mnogo živežnih potrebščin danes v Italiji znatno cenejših, nego bi bile, če bi se prodajale po cenah, katere hoče uvesti vlada, to je po štirikratnih 'mirovnih cenah. V teh slu* Čajih, torej ni pričakovati padca, pač pa porast cen. V letu 1913. je n. pr. veljal kilogram riža 60 centezi* mov. Štirikratni znesek bi bil torej 2’40 lir, dejanski ipa velja riž danes samö P50 lir. Slično je glede olja. Zanimiv je tudi način znižanja cen, ki se izvaja tn. pr. pri električnih pod- jetjih občinskih uprav. Tod so v zadnjem trenotku zvišali za 30 centezi* mov ceno električnemu toku za kilo* vatno uro in so zdaj ob splošnem prisilnem zniževanju ceno »znižali«- za 5 centezimov. Zanimivi so tudi rezultati glede pregleda cen za obleke. Te so narasle znatno nad štirikratno predvojno ce* no in znašajo danes 6 do 7 krat toliko, kakor pred letom 1915. Ta podražitev je utemeljena v visokih delavskih mezdah. Znatnega znižanja cen torej tudi tukaj ni pričakovati. Uspehi preiskovalnih komisij v pogledu stanovanjskih razmer so tudi prav mršavi. Zveza hišnih lastnikov je sklenila, da zniža vse najemnine, ki so bile višje od štirikratnika predvoj* nih najemnin, za 10 odstotkov. Ker je pa tudi tu pretežna večina najemnin znatno prekoračila štirikratnik mirovnih najemnin, je znižanje te-teh v raz* merju z zmanjšanjem službenih pre* jemkov precej brezpomembno. Prav skromno stanovanje velja 200 do 300 lir na mesec. Navedeni rezultati italijanskega znižavanja cen in zmanjšavanja prejemkov jasno dokazujejo, da pri Vseh sličnih akcijah trpi nujno vselej le stalno nameščenstvo in delavstvo kot edina od vseh stanov. Padanje cen ne učinkuje tako dosledno na gospo* dinjske in življenske izdatke stalnih nameščencev, kakor si to mnogi go* spodarski krogi predstavljajo. Obenem z zmanjšanjem sUbžbenih pre* jemkov odrejeno znižanje cen je v bistvu torej le osladitev grenkega zdravila, katerega morajo stalni nameščenci požreti, in prav za prav zgolj zameglitev dejanskih razmer in prava samoprevara.« Državno uradništvo in kmetje. (Prispevek k vprašanju gospodarske krize.) Da so gospodarske razmere tudi v sosednji avstrijski republiki prav podobne našim, dokazuje članek, ka* terega je objavil avstrijski kmetski list »Der Bauernbiindler«. Iz tega članka je posneti, da je težka gospodarska kriza, ki objema vso Evropo, znatno omilila nasprotstva, ki so tudi v Av* striji nekoč vladala med producenti in konzumenti, vsaj kolikor se kmetskih producentov tiče. V navedenem članku toži pisec, da kmet navzlic te* mu, da proizvaja več in. boljših pridelkov, vendarle zanje manj dobi, ne* go je prej. Ta primanjkljaj se je že tako povečal, da kmet s svojimi dohodki prav komaj še krije potrebe svojega življenja in gospodinjstva. Ugotavlja pa članek, da 'konzumenti navzlic smešno nizkim cenam, katere kmetje prejemajo za svoje poljedelske pridelke, plačujejo za le*te zelo visoke cene. Članek davaja, da danes povpreč* no prejme avstrijski kmet za en kilogram pšenice 18 grošev, za 1 kg rži 12 grošev, za 1 kg žitne mešanice (25% pšenice in 75% rži) samö 13'5 grošev. Konzument ‘(mora pa plačati za 1 kg belega, oziroma napol belega kru* ha 65 grošev. V nadaljnjem piše list: »Kmet prejme za 1 kg krompirja 4 do '6 grošev, (konzument plača zanj 18 grošev. Kmet prejme za 1 kg zelja 3 do 4 groše, dočim mora plačati konzument zanj 25 grošev. (Kmet dobi za 1 liter vina L50 grošev, konzument pla* ča zanj 2'4 šilinga. Kmet proda 1 kg jabolk za 25 grošev, konzument plača zanje 4 krat toliko, to je 1 šiling. Cena svinjini za 1 kg žive vage je za kmeta L50:šilinga dočim plača kon* zument za 1 kg svinjetine naslednje cene: za stegno d-20 do 4‘20 šilinga, za hrbtni kos 3'80 do 5 šilingov, za izbra* no meso brez kosti pa 4’20 do 5’20 šilinga. Kmet proda govedo po 1T0 šilin* ga za vsak kilogram žive vage, dočim mora plačati konzument mesarju za 1 kg govedine: za sprednje meso brez priklade 3’20 do 4-40 šilinga, za zadnji Francevič: Zdravko Zdravje. Valentin Zdravje boleha. Kako tudi ne, saj nosi nad šestdeset križev in povrhu še tistega, ki je zbit z bru* nom matorosti in prečnikom onemog* iosti, za žebelj pa ima siromaštvo. V detinstvu so ga največ klicali: Zdrav* ko. Kdo se ne bi rado val sijajnega pomena iz imena: Zdravko Zdravje! Zarana se mu je oče preselil iz Dravelj na gorenjsko-notranjsko me* jo, koder bivajo slovenski i k a v c i. Nadarjenega dečka je oče poslal v gimnazijo. Toda skrbni roditelj je zgodaj umrl in sinko bi bil moral po šaljivi izjavi srenjskega biriča postati »vetletržec« hlač: za kravami po grmovju in za drvmi po goščavi trgati obleko v veliki meri. Ali usmilil se ga je resnični veletrgovec, lesni industri* jalec, ter ga naprej šolal, menda v skriti nadi, da bistri Zdravko Ikdaj postane zet v Lesarjevi hiši. A sreča je opoteča. Tako je tudi našemu jaremu junaku še pred zre* lostnim izpitom bridki Smrčjak poko* sil vrlega dobrotnika in ga spravil pod rušo. Maturo je sicer še napravil, celo nekaj semestrov kot pravnik pomanj* kanje trpel v Pensionopolisu. toda potlej se je naveličal gladeža in stra-deža pa stopil v službo. Poslej se mu je dobro godilo. Na splošno je bil Zdravje varčen, dasi nikakor ne skop in stisnjen. Nekaj prihrankov si je obrestonosno naložil v posojilnici. Še celo s pisarjenjem in prevajanjem za dnevnike si je tu pa tam kaj prislužil za priboljšek. Vendar svetovna vojna je nemilo izpodkopala vse vrednote in vredno* sti. Tako se je tudi Zdravkov kupček vidoma scvrknil, kakor bi človek z bodalcem sunil v napihnjen mehur. Na ta način se je skoraj ukvarjal ter otepal z uboštvom in edinščino. Leto in dan pred upokojitvijo, hitro po koncu svetovnega pokolja, se je bil oženil s priletno hčerjo svojega bivšega pod* potnika. Čin hvaležnosti. Poprej ni mislil na zakonski jarem sedaj pa si je prigovarjal: »Zakaj ne bi poskrbel za starost potomki blagosrčnega moža, ki mi je omogočil študije? Kadar me* ne polože v hladni grob naj pa Le* sarjeva Manica vleče pokojnino!« In tako sta se vzela. Nazadnje pa stopi v pokoj. Ali glej ga spaka! Prejemkov ni in ni od nikoder. Potekel je mesec, potekla sta dva. poteklo jih je šest in deset, a o nakazilu ne duha ne sluha. Same obljube. Izposoja si, kolikor mu zaupajo znanci ki sami niso kdo ve kaj zalo* ženi s »kovači« in »srbi«. Pozimi pa jame razsajati hripa in mu pobere verno družico. Poprej svatbeni stro* ški, sedaj pa še pogrebni. Zadolžiti se je moral. »Oh, kje so časi, ko sem si med dopustom dovolil kratek izlet v bogozarno Italijo? Tam se je pilo slavno vino f a 1 e r n o , ki človeka nehote spomni Horaca in njegovih pametnih načel za življenje. Na pamet mi je prihajal klasični hrib Mas-sicus in reka Savo, današnji Savone, ob katerih je uspevala ta imenitna kapljica. A zdaj? Zdaj si venomer po* navijam: vino f a 1 e n o ! Drugam ne hodim ko na trg gledat na vremensko hišico, ki jo je naš sotrpin Srebotnjak krstil: vremenokaz. Menda pač zato ker nam 'v letošnji zimi vreme toli* krat kazi z blatom in brozgo!« Ob jugovini Zdravko Zdravje trpi od nervoznosti. Spanje se ga ogiblje ko vrag blagoslovljenega kamna. Res, staroupokojencu nedostaja vsega, še nočnega pokoja. »Pa če bi stopil v večni pokoj?« se mu je sem ter tja vrivala predrzna misel. Toda vselej jo je hrabro odbil, češ, »česar si nisi sam dal, tega si tudi sam nikar jemati« Sramežljiv siromak, to vam je beden in jaden stvor na božjem svetu Ko bi vsaj imel tako brezobzirnost, kakršno imajo drugi dvonožci, ki so ga svoje dni naganjali, naj jim menice podpisuje! Toda njegovo pojmovanje časti in dostojanstva tega ne prenese. Ves predpust mu je nadvse pust in prazen, saj ga je sam post. Nehote se mU je posilila na um kitica iz pesmi, /ki so jo nekdaj otroci droboleii po slovenskem ikavskem ozemlju: Be, be, be, vouk je snidu vse ovce, jeno je pa pustu, ta bo za o pustu. »Volk si še kaj ujame,« je raz-glabal, »ali Zdravko bo lahko zado* voljen, če dobi suho razpočenko ...« kakor je ironično nazival žemljo. »Predraga smrt, predolgo se ne mudi,« se mu je pomolil verz iz podzavesti, kamor je bil zdrknil hitro po dovršeni srednji šoli. Ali notranji glas je svaril: »Kar se vleče, ne uteče!« »Preveč se vleče, meni ni več obstanka,« je naposled sklenil. Šel je visoko v svojo ipodstrešnico, kamor sc je bil premaknil pred meseci, da bi konec brez priklade 3’80 do 5 šilingov. Konzument mora tedaj isto blago štiri do šestkrat dražje kupovati, kakor ga je producent prodal! Da je ta razlika za vsako zdravo narodno go* spodarstvo neznosna mora in bo tudi vsakdo razumel. Izenačenje te p reve; like razlike je torej nadvse upravi; ceno.« K temu članku dodaja uradniško glasilo dunajski »Reichsverband« da je vse avstrijsko uradništvo na strani kmetov, ki se bore za ohranitev svojega stanu. Razlog je enostaven: urad; ništvo mora za kmetijske pridelke brez potrebe plačevati tako visoke cene, dočim prodajne cene na 'kmetih stalno padajo, za konzumenta pa na; kupne cene stalno naraščajo. List skle; pa z naslednjimi ugotovitvami: »Kmetje in konzumenti med njimi seveda tudi javno uradništvo, so v veliki stiski. Naloga parlamenta je. da ukrene vse, da odstrani neupravičeno zviša nje cen, ki nastaja zaradi nepotrebne ga podaljševanja prirodne poti blaga od producenta do konzumenta. Pre; pričani smo. da bo odstranitev vseh nenaravnih izrastkov vmesne kupčije blagodejno vplivala ne ile na kmete in Odkupnina za Mnogi starejši upokojenci, ki so že stari nad 55 ilet, se: obračajo na raz; na strokovna društva in tudi na ured ništvo našega lista s prošnjo za pojas; nilo, zakaj se je tudi njim od februarskih prejemkov zadržal znesek tri; dnevne pokojnine kot odkupnina za osebno delo, ker so že prekoračili 55. leto. Vsem tem pojasnjujemo, da določa § 38 zakona o samoupravnih cestah od iS maja 1929., »Uradni list« št. 160, od 10. junija 1929. v svojem 1. odstav; ku res da so osebnemu delu načeloma zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci v območju dotičnega samo; upravnega telesa od polnih 18 do polnih 55 let in da je to obveznost mogo; če odkupiti s plačilom ustrezno delav; ske dnine. Vendar pa določa ta paragraf v svojem 'Ul. odstavku, da morajo ne; glede na spol, starost in delavno sposobnost plačati odkupnino tudi vsi tisti davčni zavezanci, ki sicer ne spadajo pod obveznost osebnega dela, kakor smo jih prej navedli (to pa so n pr. vsi nad 55 let stari, oziroma pod 18 let stari, dalje ženske, telesno ne; sposobne osebe in slični), toda ki plačujejo več kot 100 Din neposrednjega davka na leto. Nadalje je pa v 4. odstavku § '38. določeno, da neglede na spol, starost položaj in državljanstvo, to se pravi: sploh vsi državni in samoupravni (oblastni in občinski) uradniki ter vsi civilni in vojaški uslužbenci, tudi čast; niki, in vsi duhovniki vseh veroizpo; vedi, aktivni kakor tudi upokojeni, plačujejo odkupnino za osebno delo v denarju. Ta odkupnina znaša na tri stanoval bolj poceni, in vzel iz pripo; steljnjaka samokres. A ni se sprožil: naboj je bil! tako star kakor orožje. Zatem je poiskal konop in si naredil zanko, ki jo je pritrdil na kavelj za svetiljko. Toliko da je sunil podnožko po tleh, Je telebnil na trdi pod, da se jie precej potolkel: pa kaj zato, saj si je želel konca! Vrv je bila preperela, Poišče si močnejšo in jo pričvrsti za isti kavelj. A komaj je malo pobing; Ijal po zraku, se s kavljen vred od lušči dobršen sdel stropa in se usuje na ubogega obupanca. Tedaj odpre okence in skoči v praznino. Nenadn= ma se ustavi: »Ali sem že mrtev*.« Močan žebelj ga je prestregel za hlače v pasu. Gasilci ga rešijo iz neprijetnega počožaja. V divjem srdu se zakadi v reko. Kar pef moških se požene za njim ih po sili so ga oteli. »Kako se nekaterim sline cedijo Po tisti borni i premiji za rešitev,« je Preudaril s podsmehom, ko so ga tirali v lekarno, kjer je dobil raznih krepil za želodec in srce. Dober gospod mu je celo neopazoma stisnil desetak v žep Pri suknjiču. Domov grede ga je za; tipal. »Strupa si kupim!« ga je ,sp rele; telo. Krenil1 je v drugi konec mesta in vstopil »Pri zviti kači«. Lekarnar ga konzumente, temveč tudi na trgovstvo samo.« Na isti bolezni boleha tudi naše narodno gospodarstvo. Kmetsko ljud; stvo se od dne do dne bolj zadolžuje, ker z izkupičkom za svoje pridelke ne more kriti neupravičeno visokih cen obrtniških in industrijskih življenskih potrebščin, katere si mora nabavljati. Navzlic padanju cen kmetskih pridel; kov je pa cena istih pri trgovcih stal no enaka ali pa še i colo narašča. Za primer naj služi samo moka, iki se je znatno pocenila, ne da bi vzporedno s to pocenitvijo padle v enaki meri tudi cene kruhu — dasi so ob naj ne znatnejši podražitvi moke takoj po; skočile. Isto-velja za meso, kjer'padec živinskih cen doslej v enaki meri še ni prišel do izraza pri nadrobnih pro dajnih cenah na trgu. Približno enake razmere veljajo za vsa ostala živila, za mleko jajca, maslo, sočivje in žele; njavo. Zato je odstanitev vseh povoj; nih izrastkov vmesne, popolnoma ne; potrebne posredovalne trgovine, nujno potrebna in bi se na ta način mogle najpotrebnejše življenske potrebščine brez slehernega pritiska na producente. znatno znižati v ceni. osehmo delo. dni odpadajočo osnovno in položajno plačo, oziroma deseti del mesečne po; kojnine brez draginjskih doklad. Po ti jasni zakonski določbi morajo tedaj plačevati odkupnino za osebno delo vsi > aktivni in upokojeni državni uslužbenci brez izjeme. Dostavljamo, da je naša Zveza glede omiljenja, oziroma sploh ukinit; ve tega za državne aktivne in upokojene nameščence zelo težkega bremena že predlani in .spet lani po Glavnem Savezu posredovala pri merodajnih či; niteljih v-Beogradu, žal 'brez uspeha. Vendar sporočamo vsem. da je Zveza tudi letos že prav te dni vnovič predložila finančnemu ministrstvu prošnjo v tem smislu, naj bi se plače; vanje odkupnine za osebno delo za vse aktivne in , upokojene državne uradnike uslužbence sploh odpravilo, oziroma vsaj za '.tiste, ki so že prekoračili 55. leto in za upokojence, a.i pa vsaj zelo znižalo. Posebno za upo; kojence je ta davščina izredno težka. .O uspehu intervencije bomo v listu poročali. ZOBMI ATELJE IMS ŠRAMEL LJUBLJANA Aleksandrova cesta štev. 5. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, drž. uradnikom s predložitvijo legitimacije na obroke in z znatnim popustom je neverjetno pogledal, ko si je zaželel otrova za podgane. Vendar mu je dal za deset dinarjev stekleničko z žolto, gosto tekočino. Zdravko jo izprazni. Kar nenadoma začuti silne bolečine v želodcu. Použil je bil navadno dristilo, čistilo. »Smrt ne mara za Zdravje,« je otožno vzdihnil, ko se je bil vrnil v sobo im sedel za vegasto mizo. Tok-tok! tok;tok! se zdajci začuje izpred duri. Pojavil se je pismonoša. Izročil mu je uradno obvestilo od notarja Zorana Ferluge. Na poli papirja je Zdravko čital: »Anthony Zdravje ... Sidney . .. preminul v Sidneyu... Valentin Zdravje edini dedič ... dva milijona dinarjev...« , Srečni starček je še dvakrat preletel to blagovest in nato v neskončni radosti povesil glavo na mizo. Tako je .slonel nekaj minut, dokler se .sel ni naveličal čakati. »Podpisali še niste prejema,« ga je opozoril. Ker 'pa se bogati dedič ni zganil1, ga je pismonoša pomikal in krepko stresel za ramo. A nikoli ni potrdil prejema: veselo razburjenje je ugonobilo Valentina Zdravka. Stanovanjska Dne 3. februarja t. 1. sta se pred; stavila predsednik in tajnik naše »Zadruge državnih uslužbencev za nabavo stanovanj« v Ljubljani novemu banu dravske banovine, g. dr. Dragu M a; r u š i č u , ter ga prosila, naj bi bil tudi on naši zadrugi naklonjen, tako da bi bila deležna podpore banovine tudi v bodoče. Gospod ban je naša zastopnika zelo ljubeznivo sprejel ter se je kar najživahneje zanimal za naše načrte in težnje z zagotovilom, da nas bo vselej in povsod drage ,vo; lje podpiral, tudi .gmotno iz zadevnih proračunskih postavk banovine, kolikor bodo to dopuščala ne baš obilna sredstva. — Svojo prošnjo sta naša zastopnika ponovila tudi g. pomočniku bana dr. Pirkmarjarju, ki je tako kot vselej pokazal popolno razumevanje za naše težnje in nam obljubil vse; stransko podporo. Naši najmerodajnejši faktorji, gg. ban in podban, nam nudijo najizdat-nejšo podporo — saj bi brez podpore banovine ne mogli nakupiti krasnega stavbišča!.— naša matica, t. j. Zve; za nabavljalnih zadrug v Beogradu, ki daje inicijativo za snovanje kreditnih in stavbnih zadrug državnih nameščencev, nas pa pušča, na cedilu! Ob; ljubljeno imamo sicer po dolgem moledovanju posojilo, ki bi nam orno; gočilo izvedbo naših načrtov, t. j. gradnjo prvih 3 skupnih stanovanjskih hiš, vendar je odvisno izpla; čilo tega že dovoljenega posojila od znanih mesečnih odtegljajev po 10 in po 5 Din v korist navedenih zadrug. Mnenja sem, da ti odtegljaji ne morejo in ne smejo biti vzrok zavlačeva; nja saj ima Zveza dovolj denarnih sredstev na razpolago, ki bi lahko prišli v prid tudi naši stavbni zadrugi, v kateri so — naravno — včlanjeni .sami državni nameščenci, ki so hkrati tudi oani »Nabavljalne zadruge državnih nameščencev« v Ljubljani Sicer pa je prejela Zveza nabavljalnih zadrug na račun teh neprostovoljnih odtegljajev iz dravske banovine že težke milijone * Op. ured n.: V kakšne namene te odtegljaje, nam je po tem pojasnilu Ventura Garcia Calderon: Boginja meseca. Zgodba iz peruanskih gora. Z veliko naglico je prihitela Ines de Santivan, lepa žena lastnika velike haciende Killatambo, k svojemu možu. »Pojdi z menoj, Miguel, pojdi z menoj!« je zaklicala. »Prekrasen kip!« V spremstvu služabnikov je šel Miguel Santivan po dolgih podzemskih hodnikih za njo. Po stenah, katere so stoletja prevlekla s plesnjo, je zdaj tu, zdaj tam zadrhtel motni od; sev isvetOjke. Prvič so v ti stari indi; janski trdnjavi, ki je bila njegova last, iskali zakladov. Kdo ve zakaj so jo doslej čas in ljudje pustili pri miru. Prav tam, že na koncu hodnika je bil naslonjen ob zid, skoro poševno stoje pred ogromnimi kamnitnimi kockami, s kakršnimi so stari Inki brez malte graditi svoje utrdbe, še čisto nepoškodovan težek srebrn kip. ! Tisti hip so služabniki obstali. Ker je iz temine kriče zaplahutala so; va z namršenim perjem, so se branili iti še dalje. Samo JMiguel Santivan, njegova žena in upravitelj posestva, nek mestic, so se približali zgodovin; skemu zakladu. samopomoč. in bi nam lahko — če bi le hotela — vsaj začasno priskočila na pomoč .s tako j'š n j i m izplačilom (posojila! * Ker tedaj na podporo Zveze pri takih razmerah nikakor ne moremo računati, se moramo postaviti na lastne noge, ako naj izvršimo v bližajoči se stavbni sezoni svoje n>a; črte, ma katerih je uradništvo, predvsem ono, ki je bilo premeščeno iz Maribora v Ljubljano, zelo zainteresi; rano. Iščemo že dalje časa pri raznih institucijah in zavodih kar najbolj poceni kredit, saj se pozna pri naših ra; čunih vsak odstotek za obresti in amortizacijo! Povsod smo našli popolno razumevanje, vendar so veči; noma pogoji za dovolitev posojil tako težki in ozkosrčni, da ne pridejo za nas v poštev. Glavna ovira je pa vi; soka obrestna mera 8 do 10%, katere nikakor ne moremo sprejeti, če naj nudimo našim zadružnikom primerno cenena stanovanja. Za slučaj, da bi z našimi interven-. cijami za posojila ne uspeli ne bo pač kazalo nič drugega, kakor opustiti vso nadaljnjo stanovanjsko akcijo in za; drugo likvidirati. Nas ne bo zadela nobena krivda, pač pa ‘tiste, iki bi lahko pomagali, ako bi le 'hoteli! Tiste, ki nam na naše stvarne in utemeljene dopise ne odgovarjajo, ali nam pa po energičnih urgencah pišejo: »Strpite se j o š malo!« Naj omenim pri ti priliki tudi akcijo naše posestrime v Beogradu, ki namerava zgraditi celo kolonijo hišic za državne nameščence s pomočjo po; ■sojil pri Državni hipotekarni, odnosno Agrarni banki. Stavbišče je daleč zunaj mesta, kredit drag in stanovanja ne bodo nič kaj poceni, ker ne morejo biti. N a*š i zadružniki z enako akcijo pri nas gotovo ne bi /bili zadovoljni. V kratkem bomo sklicali občni zbor naše zadruge, na katerem bomo podali račun o našem delovanju in po; vedali še kaj več o trnjevi poti ki smo jo morali že prehoditi! J. S. in čemu plačujejo državni uslužbenci še manj umljivo. Ni bila večja od mlade Indijanke in tam v nočni samoti se je .smehljala, da so ji usta segala preko vsega obraza od enega izmed obeh brezobličnih uhljev prav do druzega: sveta mati Luna, varuhinja starega cesarstva, že; na boga Sonca, ki se ji je treba za; hvaliti za prijetne večere in tki vliva psom čuvajem vedrine v srca. »Le poglej, kakšne oči ima, Miguel!« je rekla llnes vsa zaverovana. V srebrni očesni votlini sta bila vložena dva nenavadno krasna smaragda, oba živo zelena in brez najmanjšega madeža. Kako daleč je že čas, ko so verniki boginje meseca skušali iz de; viške kovine svojih gora in s kame; nom, katerega imenujejo »koomeru-mina« oblikovati to prispodobo miroljubne dobrote in blagega sna? Indi; janci so brez dvoma iz pripovedovanja dedov vedeli za to, zakaj stali so či; sto tiho, kakor onemeli. V rokah so vrteli široke klobuke. Oči so obrnili v stran,' ker ni dobro gledati božanstvu v obličje. Nazadnje je najstarejši stopil h gospodarju in začel s poniž; nim, gibčnim glasom, kakor je treba govoriti v resnobnih trenotkih, da podjarmiš voljo belopoltega moža: »Taita, mati Luna tu ostati. Zme; rom, zmerom.« Odposlanstvo Zveze pri gosp. banu. Kakor smo že poročali, je v soboto dne 14. februarja ti. 1. ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič sprejel odposlanstvo Zveze državnih nameščencev in. upokojencev v Ljubljani. Deputacije so se udeležili nasled; nji gospodje: načelnik Makso Lili e g, L pod načelnik Andrej Škulj za UJU, II. podnačelnik prof. Slavko Raič za sekcijo profesorskega dtu; štva, blagajnik Ignacij Rus za dru; štvo državnih pisarniških uradnikov, višji geometer Boječ za sekcijo udruženja jugoslov. geodetov, višji veterinarski pristav Viktor D e G le; r i a za sekcijo veterinarskega udruženja, ravnatelj Anton Fak in/za društvo meščansko-šolskih učiteljev, ban; ski tajnik dr. Ivan K a rlin za društvo konceptnih uradnikov politične upra= ve, višji oficijal Ivan Kuštrin za društvo zemljeknjižnih uradnikov, viš; ji sodni oficijal Avgust J u h za dru; štvo sodno-pisarniških uradnikov, ravnatelj zemljiške knjige v pok. Anton Spende za društvo državnih upoko; jencev, prof. Volavšek za društvo učiteljstva na državnih obrtnih učiliščih in finančni svetnik 'Ivan Volčič za društvo finančnih pravnikov. Deputacijo je sprejel ob napove* dani uri goispod ban v svoji pisarni. Načelnik g. 'Lilleg je predvsem pred* stavil vse prisotne gospodu banu, ki jih je prijazno pozdravil, nakar je v daljšem govoru orisal vzroke, ki so dovedli do tega, da je Zveza zaprosila za sprejem pri gospodu banu. Pred* vsem je izrazil potrebo, da v imenu vsega državnega uslužbenstva, ki je organizirano pri Zvezi, sporoči gosp. banu in preko njega kraljevski vladi neomajno vdanost in zatrdilo zvesto* be in pripravljenosti, da kakor doslej, tudi v 'bodoče z vsemi močmi sodeluje pri izvedbi vzvišenega programa Nj. Veličanstva kralja, kakor je izražen v zgodovinskem manifestu od 6. januarja 1929. in v poznejših pomembnih vladnih deklaracijah. Da bo pa moglo državno uslužbenstvo vztrajati v ti požrtvovalni službi za kralja in domo* vino, je pa treba, da bo njegov obstoj popolnoma zavarovan. Izrazil je prepričanje, da g. ban pozna skrajno ne* ugodni gmotni položaj, v katerem se nahaja vse državno uslužbenstvo v dravski banovini. Obče svetovna kri* za, ki objema vse širše kroge prebival* stva, je prav posebno težko zadela državno nameščenstvo. posebno še upokojence. Med temi so staroupoko-jenci izročeni največjemu pomanjkanju in bedi, ki je prikipela prav do vrhunca Državni uslužbenci trdno upajo da bo vlada uvidela njihov ne* vzdržni gmotni položaj in da bo čim prej ugodila vsem upravičenim željam. Posebe si je g. načelnik dovolil opozoriti g. bana, da neodgovorni elementi širijo med državnim uslužben-stvom zlohotne vesti in govorice, češ da na odpomoč v bližnji bodočnosti ni misliti. Zato je prosil g. bana, naj v pomirjenje državnega uradništva pove, koliko je resnice na tem in naj na merodajnem mestu zastavi svoj vpliv, da se upravičenim zahtevam državnih uslužbencev, aktivnih in upo* kojenih, posebno še staroupokojen* cev, čim prej in v čim večji meri ugodi. Z zatrdilom absolutne vdanosti in vernosti intencijam Nj. Vel. kralja, je gospod načelnik zaključil svoj govor. Gospod ban je spomenico, katero mu je nato izročil g. Lilleg in katero objavljamo na uvodnem mestu, spre* jel in obljubil, 'ida bo njeno vsebino proučil in jo pri odločujočih činiteljih z vsem poudarkom zagovarjal. Težavni položaj državnega uslužbenstva mu je prav dobro znan. Že «prej, ko še ni zavzemal svojega sedanjega službenega položaja, je pazno zašle* doval uradniško vprašanje. Že tedaj, kakor tudi pozneje kot ban dravske banovine, je v Beogradu ponovno po* udarjal, da naše uradnišbvo ni več bi* rokrat'sko, temveč da j!e zraslo iz naroda in dela za narod in za domovino ter da posveča vse svoje sile delu za splošno blaginjo. Znano mu je tudi, da uradništvo vztrajno in pridno dela in mnogo dela. Zato tudi zasluži, da mu država gmotni položaj olajša in tako zavaruje, da se bo’ moglo vse državno uslužbenstvo brez skrbi za ob* stanek docela posvetiti samo izvrševanju svojih službenih poslov. Prepri* čan je, da bo 'vilada Ikakor doslej tudi v bodoče obdržala rešitev velevažne* ga uradniškega vprašanja v evidenci in da ne bo pozabila na svoje zveste sodelavce pri delu za ustvaritev viso* kih idealov katere je postavil vsemu narodu Nj. Vel. kralj. Želje državnega uslužbenstva iz dravske banovine, katere mu je odposlanstvo Zveze raztolmačilo, bo sporočili na pristojnih mestih in vso to akcijo po svojih močeh najtopleje in najživahneje podprl. Z zagotovilom, da se uradništvu ni bati, da bi kraljevska vlada pozabila na neobhodno potrebno rešitev perečega uradniške* ga problema in da so vse nasprotujoče vesti neosnovane, je gospod ban zaključil svoj govor. Člani odposlanstva so izvajanja gospoda bana sprejeli z velikim odobravanjem, prepričani, da bo njegova tehtna beseda znatno pripomogla k čim skorajšnji in čim popolnejši rc* šitvi njihovih želja. ročniki »Našega Glasu«, ni kmalu najti. Gospodu Gombaču se uprava za njegov trud lepo zahvaljuje. Za »Naš Glas«! Nove naročnike so pridobili: g. Alojzij Štular, davčni uradnik v Črnomlju 2; g, Anton'Knez, sreski šumar v Krškem 2; g. (Martin Sotošek, šolski upravitelj v pok. v Framu .1; g. Janko Križan, agr. sekretar v Mariboru. 1; g. Anton Poirekar, nadučitelj v pok. v Mariboru 7. Vsem: hvala! Stanovska zavednost pa taka! Ljubljansko Društvo državnih upoko* jencev in upokojenk je prejelo od ne* kega državnega upokojenca kateremu je bila dostavljena pomotoma članska izkaznica dopisnico, na kateri društvu med drugim sporoča: »Pri društvu v Ljubljani pa se nisem včlanil, pa tudi ne vem zakaj bi dalje bil član, ko društvo ne more ničesar izposlovati.« Ta logika je zanimiva in značilna. Pri tbkem društvu, ki bi članom prav sle* herno željo in takoj moglo izpolniti, bi se prav vsak včlanil. Tam pa, kjer je treba nekaj časa tudi čakati na ugodno .rešitev,, je pa velikanska žrtev tireh dinarjev na mesec vsekakor pre* velika. Iz Društva upravnopisarniških uradnikov. Po sprejemu deputacije Zveze dne 14. februarja je gospod ban dr. Drago Marušič sprejel posebe še sreskcga tajnika Ignacija Rusa ki je kot predsednik Društva upravno-pi-sarniških uradnikov dravske banovine predložil gospodu banu želje članstva. Nanašajo se v prvi vrsti na splošno izboljšanje gmotnega položaja uprav* no-pisarniškega uradništva (eventual* no S priznanjem posebnih službenih doklad) in na prevedbo kvalificiranih upravno-pisarniških uradnikov iz lil. v II. kategorijo Obenem je tudi prosil za izvršitev že predlaganih napredo* vanj. Gospod ban je obljubi!" proučiti zadevo in po možnosti ugoditi prošnji. Nov strokovni list. Nekateri pogodbeni poštarji so ustanovili lastno strokovno društvo, ki je začelo izdajati list »Ugovorni poštar«, .ki Ibo iz* hajal po enkrat v mesecu, in sicer v Bribiru v Hrvatskem primorju. — Ka* kor je to novo cepljenje uradniških glasil nevarno in nepriporočljivo, tako je pozdravljati združevanje doslej nasprotujočih si strokovnih listov. Tako se je v Zagrebu glasilo »Postan* ska Sloga« združilo z listom zagreb* ške oblastne organizacije p. t. t. uslužbencev, ki izhaja pod imenom »Pošta«. Vštevanje vojaške službe v mini* malni rok za dosego pravice do pokoj* nine. Zadnjič so objavili nekateri listi med njimi tudi več slovenskih dnevnikov, razsodbo državnega sveta št. 40.931 od 25. novembra 1930. po kateri je vojaška služba ki se prizna* va za pokojnino po 2. odst. čl. 283. finančnega zakona za leto 1922 /23 . vračunljiva v dobo tistih 10 'let efek* tivne službe, ki je po členu 1. zakona od 1. marca 1929. potrebna za dosego bolj naklonjena. In razen tega pomeni taka procesija zanje tiri dni odpočit* ka, ples in tolikanj pijače, da je vse pijano. Drugo jutro so spravili nosila do trdnjave, obenem so pa prinesli iz cerkve kip Device prav do vznožja skalnatega hriba. Da prepode peklen* ske moči so polili srebrno soho od nog do glave z blagoslovljeno vodo. 'in ker je bila naga, je pobožna Indijanka skrojila iz starega plašča rdeče krilce. Toda iz treh dni jih je postalo pet. In še nikoli tudi pri najimenit* nejšem pogrebu ne, še ni vsa dolina toliko plesala in pila. Zdelo se je, da Indijanci na sveti kip boginje meseca nič več ne mislijo. In vendar so prav dobro vedeli, da je ona varovala do* lino in vso peruansko deželo, da je ona ozdravljala strašne izpuščaje zavratne bolezni, katero imenujejo cco-Tia, ona je z gosto dlako pokrivala hrbet lamam, stala porodnicam ob strani in potolažila ledeno burjo, ka* dar je z orjaškimi /krili kakor sova hotela upihniti zvezde. Komaj je minul teden, že je bilo treba spraviti deset Indijancev — (ti* ®te ki so nosili srebrno soho — v bolnišnico na posestvu. Prečudna bolezen to! Ure in ure so turobno prešan j ali, O Slačilnica za $— Londonu. Stanovanje treh sob z vso udobnostjo velja v odličnem london» skem mestnem delu približno 2500 Din na mesec, kolikor stane slično stanovanje tudi v centru Zagreba. Precej enake so tudi razmere glede manjših in manj udobnih stanovanj. Posnemanja vreden vzgled. Upra-viteljstvo novih poslopij, katere je v Zagrebu sezidala imovina zagrebške nadškofije, je s 1. februarjem t. L znižalo najemnine. Znižanje znaša za trisobna stanovanja 10%, za večja sta» novanja pa 6 odstotkov. Znižanje na» jemnin so zagrebški dnevniki toplo pozdravili in poudarjajo, da bi morali slediti temu res socialno pojmovanemu činu tudi lastniki zasebnih pošlo» pij. Še prav posebno velja to- za mala stanovanja, ki so tudi v Zagrebu prav kakor pri nas v Ljubljani, soraz» merno dražja, in v primeri s predvojnimi najemninami znatno pretirano draga. Tako je pa v Ljubljani! »Slovenski Narod« je objavit to»le vest: »Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo do 8. februarja letos podanih 164 sod» nih stanovanjskih odpovedi, ki se večinoma nanašajo na mala stanovanja, v katerih stanujejo rodbine nižjih uradnikov in delavcev. Mnogi hišni gospodarji so s 1. februarjem povišali najemnino za 10 do 25% « — Zviša» nje že itak pretiranih najemnin je ob času, ko po službenih statistikah cene živilom in drugim življenskim potreb» ščinam stalno padajo, več kakor čudno. Kaj ni več v veljavi zakon o ode-ruštvu? Organizacijske vesti. Državnim nameŠlencem v Murski Soboti! Odbor Okrožne skupine dr» žavnih nameščencev v Murski Soboti je na svoji seji dne 30. januarja 1931. sklenil, da se bo vršili društveni občni zbor dne 12. marca 1931. ob %20 uri v mali dvorani sokolskega doma. Pri nesklepčnosti se bo vršil občni zbor isti dan ob 20. uri pri vsakem številu članov, i— jVabimo vse člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže, ker se ravno sedaj obravnavajo naj» važnejše zadeve uradništva in da vsak posameznik pokaže svoje zanimanje za organizacijo. Potrebno je, da na občnem zboru ponovno apeliramo na merodajne činitelje, da se Murska Sobota uvrsti v L plačilni razred, ker je življenje v tem — od dveh državnih mej obdanem mestu — gotovo naj» dražje v državi. — Odbor. Okrožna skupina državnih name» ščencev in upokojencev v IMariboru je imela svoj redni letni občni zbor v Nabavljalni zadrugi državnih nameščencev v Mariboru dne 8 t. m. ob 9. uri. Predsednik dr. Pcrhavc je po otvoritvi podal poročilo o delovanju društva, ki je bilo bolj lokalnega značaja. Tajnik Joško Kos je dal kratko in izčrpno poročilo, iz katerega je bi» Io razvidno, da šteje društvo 778 čla» nov, ki uživajo popuste v lekarnah, pri zdravnikih in pri kino-predstavah. Društvo je imelo 18 odborovih sej, na katerih je razpravljalo o tekočih za» devah. Blagajnik g. Alt je poročal o ugodnem stanju blagajne in o dru» štvenem premoženju, ki znaša 62.976 Din in je zelo naraslo napram minulemu letu. Odboru je bil dan absoluto-rij. Na novo je bil! izvoljen isti odbor, le s spremembo, da je bil izvoljen na» mesto dvornega svetnika g. dr. Kron» vogla, sedanji predsednik lipokojen-cev g. Matevž Vrbnjak, poštni nad» svetnik v pokoju. Občni zbor se je zaključil ob 10. uri. Samopomoč državnih nameščen» cev in upokojencev r. p. b. v Mariboru je imela svoj redni letni občni zbor dne 8. februarja 1931. v dvorani Nabavljalne zadruge v Mariboru. Občni zbor je otvoril gospod predsednik dr. Perhavc. Kratko in izčrpno poročilo je podal tajnik in blagajnik g. Gregorič. Društvo ima 647 čl'anov, od teh je v skupini B 303. Tekom leta jih je umrlo 19. Posmrtnina se je iz» plačala v skupini A za 14 slučaje po 1230 Din, za 9 slučajev po 1350 Din. V skupini B za 2 slučaja po 1650 Din, za 3 slučaje po 1700 Din, za 2 slučaja po 1750 Din in za 2 slučaja po 1900 Din. V letu 1930. se je izplačalo na posmrtnini vsega skupaj 32.804-50 Din. Denarnega prometa je imelo društvo 60.424-71 Din. Stari odbor je bil! na novo izvoljen z majhno spremembo, da je vstopil vanj namesto g. Vidica, ki je premeščen v Celje, g. profesor dr. Pečovnik, a namesto dvornega svetnika g. dr. Kronvogla, sedanji predsednik podružnice Društva držav» nih upokojencev in upokojenk v Mariboru g. Matevž Vrbnjak, poštni nad» svetnik v pok. Na občnem zboru so se sprejeli načelni predlogi za povzdi« go društva. V nedeljo 25. januarja se je v Kamniku vršil informativni sestanek državnih upokojencev, na katerem je izčrpno poročal' predsednik ljubljan» skega Društva državnih upokojencev in upokojenk, gosp. Makso L i 11 e g. Uvodoma je apeliral na upokojence, naj se strumno drže svoje organizacije in naj privedejo v njo še vse, ki se še drže ob strani, kajti le močna organizacija kaj doseže, ker se vedno na merodajnih mestih upošteva število organiziranih in se smatra, da so vsi neorganizirani zadovoljni s svojo uso» do. Poročevalec je navedel, da so že vse moderne države prevedle svoje upokojence v razmerju s prejemki aktivnih uslužbencev, le naša država še ne, ki je za Francijo v Evropi gospodarsko najmočnejša. Zato trdno upamo, da bo tudi naša vlada, ki je l pokazala dovö'j dobre volje, čimprej odpomogla bedi upokojencev, posebno tistih, ki jso bili upokojeni po starih zakonih, kajti skrajni čas je, da se re» gulirajo in povišajo pokojnine draginji primerno, da ne bodo upokojenci str» gani in lačni jsramoto delali državi. Trdno smo prepričani, da se to zgodi čimprej. Razpravljalo se je tudi o odtegljajih za kuluk, pri čemer se je ugoto» vilo, da se je upokojencem že za leto 1930. odtegnila odkupnina, dočim se za to Ileto od ostalega prebivalstva kuluk ni zahteval. Odtegljaji za nabav» Ijalne zadruge niso utemeljeni v zakonu in se-je čulo mnenje, naj se pre» neha z odtegovanjem in naj se že vplačani zneski povrnejo. Društvo državnih upokojencev in upokojenk je budno na straži, da se pravice upokojencev ne prikrajšajo in bo tudi vnaprej storilo vse, da bodo odločujoči o dejanskem položaju in o veliki revščini upokojencev točno po» učeni. Društveni odbor neprestano dela, opozarja, prosi in predlaga in skrbi za svoje članstvo — treba mu je pa zaupanja in moralrie )porn°či čim širših krogov državnih upokojencev. Več govornikov je vse to utemeljevalo in poudaralo da je skrajni čas, da se obljube realizirajo. Poroče» valeč je obljubil, da bo — kakor vsi tovariši odborniki — vse svoje sile zastavil za naše upravičene /zahteve. Janko Stare. Nove knjige. Koledar za leto 1931. Izdala in za» ložila Nabavi jalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru. Maribor 1931. Str. 208. Ob desetletnici obstoja je mariborska Nabavljalna zadruga poklonila članstvu ta koledar. Obsež» na knjiga vsebuje izredno zanimive prispevke, in je bogato ilustrirana. Razven običajnega koledarskega gradiva so v knjigi zbrani informativni članki iz zgodovine razvoja Nabavljalnih zadrug v Mariboru, v Celju, v Murski Soboti in železničarske nabav» Ijalne zadruge v Ljubljani. Zelo koristen je pregled vseh državnih uradov in ustanov, ki poslujejo v Mariboru, ker iz njega izveš ne le zgodovino in ureditev posameznih ustanov in zavo» dov, temveč tudi marsikaj o osebju, ki posluje v njih. Prav zanimivi so članki Anke Mešičkove »O živilih« primarija dr. Černiča »Zdravniško kramljanje« in dr. Travnarja članek o mariborskem muzeju, ki odkrije mar» sikaj zanimivega, a neznanega gradiva. Odlomek iz Spominov dr. P. Turnerja nam podaja sliko o dijaškem življenju v Mariboru pred sedemdesetimi leti. Zgodovinarje bo zanimal Fr. Baša »Mariborski program«, ki podaja be» sedilo političnega programa, katerega so leta 1865. sprejeli mariborski slovenski prvaki. Isti pisec je prispeval tudi zgodovinski pregled »Tekmovanja med Mariborom in Ptujem za pr» venstvo na Dravskem polju«. Prav posebno zanimiva sta pa članka J. Glaserja o prvih časopisih v Mariboru in »Maribor pred dvema pokolenjima« Pesnik Janko Samec je prispeval deset Mariborskih sonetov. Več sršenov je priobčili znani epigramatik Dizma Pesnik in general Maister je pa napi» sal iz lastnih izkušenj poročilo o vo» jaških transportih, ki so ob prevratu šli skozi Maribor. Ti spomini so prav zanimiv prispevek k ti dobi. — Kole» dar mariborske nabavljalne zadruge, katerega je uredil poseben odbor, na čelu mu N. L Vrabl, je brez dvoma najlepši in najboljši, kar'jih je pri nas izšlo sličnih koledarjev. Kar mu pa daje še posebno in trajno vrednost, je pa to da je — izdan v dostojni, lepi obliki — zbral toliko pestrega in za vsakogar zanimivega gradiva s kulturnega področja. S tem je mariborska nabavljalna zadruga dokazala, da se zaveda, da so njeni člani pripadniki razumništva in da je njena zadružna naloga tudi kultuirno» vzgojna. Lepi koledar se sam priporoča. »Zdravje«. Prejeli smo 1. številko tega poljudnega zdravstvenega mesečnika, ki je z njo stopil v»svoj VIL let» nik. Vsebina, ki je kakor vedno pest» ra, je naslednja: Za leto 1931. Ured» nik. Higijena pozimi. Obolenje in umrljivost v bodočnosti. Dr. Bojan Pirc. Selo brez tuberkuloze. O vitami nih. Nekaj o tobaku. 'Ing. Frid. Gerl. Štiri vprašanja in trije odgovori. Tri zgodbe. Pripoveduje Milan Vrtačnik. Glasnik Higijenskih ustanov. Drobiž. — List izhaja vsakega petnajstega v mesecu. Naroča se pri upravi v Ljub Ijani, Zaloška cesta 2 (Higijenski za» vod) in velja za vse leto samo 30 Din. »Zdravje« ureja dr. Ivo Pirc. — Poučno revijo, iz katere smo že večkrat posneli kaj prav zanimivega, vsem dr» žavnim uradnikom priporočamo. Važna knjižna novost davčno» pravne stroke. »Zbornik zakona o ne» posrednim porezima«. Izdala »Obnova«, Jugoslov. nakladno d. d. v Za grebu, avtorja sta dr. V. Lunaček in M. Škarič. Knjiga, pisana v latinici,, obsega 968 strani velike osmerke ter poleg predgovora in podučnega uvoda, ki na kratko popiše sta» nje pred 18. februarjem 1928., obsega abecedno in stvarno kazalo. — Poleg teksta osnovnega davčnega zakona, tiškanega z debelejšimi črkami, so od« govarjajoči členi pravilnika z vsemi obrazci, ki so v »Uradnem listu« !e pomanjkljivo ponatisnjeni, so pa upo» števane tudi vse spremembe, ki so na» stale vsled spremenjenih političnih zakonov, posebno pa vsled treh obširnih davčnih novel; po kurzivnem tisku se takoj vidi, koliko so spremenile prvotno besedilo. Pod črto je k posa» meznim členom dodanih 108 važnih ministrskih naredb, tako da je cela snov pregledna, zbrana na enem me» stu, poleg tega pa je še dobrodošel komentar avtorjev samih. — Nato slede, naredbe o vojnici, o zemljiškem kata» stru (zelo izčrpno) z obrazci in tabelami, pravilniki, izdani na podlagi davčnega zakona itd. do vključno zakona o samskem davku. — Zakon o davku na poslovni promet bo pozneje izšel. — Sijajno urejena knjiga je potrebna davčnim oblastvom in je po« polnoma zadostila občutni potrebi po kompilaciji unificirane davčne zako« nodaje, ki tako naglo raste in se ne« prestane spreminja. — E. B. Zase dela, kdor dela za »Naš Qlas«. Širite ga. naročajte ga. podpiraj te ga! Zimska higijena. Navodila za ohranitev zdravja po zimi: 1. Pozimi moraš več jesti kot v toplem 'letnem času; prednost imajo hranilna sredstva z maščobno vsebino kot olje, slanina, surovo maslo itd. 2. Glej, da se zelo veliko giblješ. 3. Segrej stanovanje, toda ne prc« več; za zdravje najboj prikladna je sobna temperatura 18 do 20° C. 4. Prezrači sobo večkrat za krajši čas; prvič more gorkota peči dober zrak lažje segreti, na drugi strani po* spešuje sveži zrak zgoritveni proces v organizmu in s tem vred segret i e telesa. 5. Tudi spalnico moraš na večer še enkrat za nekaj časa prezračiti. Bolje je, če je spalnica zmerno segreta kot ledeno-mrzla. Spanje pri odprtem oknu ni pozimi nikakor v enaki meri za vse priporočljivo. 6. Pozimi nosi temno in debelejšo obleko, po možnosti iz ovčje volne. 7. Če greš na prosto, si obleci suk* njo ali površnik, najbolje, če je podložen z Volno ali s kožuhovino; brž ko prideš v zaprte prostore, moraš površnik ali suknjo itd. odložiti. 8. Za roke porabljaj pozimi le prostorne in tople rokavice. 9. Čevlji naj bodo udobni in pro* Storni, naj imajo debel dvojen pod* plat, notri pa vložko iz klobučevine ali probkovine ali močnega papirja. Ob slabem vremenu si natakni galoše iz gumija ki jih moraš pa v sobi, va* gonu itd. takoj odložiti. 10. Mokrih čevljev ali nogavic se znebi, kakor hitro moreš, in jih zamenjaj s suhimi. Mokre noge so zmeraj mrzle. 11. Tudi pozimi ne pozabi na solo šno snago telesa. Neguj telo, čeprav časih to ni prijetno. 12. Dobro je, če se opnmeš pri* mernega zimskega sporta, tvojim telesnim močem in sposobnostim pri* kladnega. O nahodu. Nahod se smatra kot prehladna obolelost. Je nekakšen prvi štadij in predstavlja pogosto prvo našo borbo s prihajajočim sovražnikom. Včasih pa nahod ni prehladna bolezen, temveč je nastal vsled draženja nosne sluznice po prahu, ostrih snoveh in strupih. Nahod je katarno vnetje nosne sluznice, ki se hoče pogosto razširiti navzdol proti žrelu, jabolku in bron* hijam in! ki hoče sluznico teh organov katarno napasti. Zato nahoda nikakor ne smemo zanemariti, zlasti ne v sta* rejši dobi, ker more s prehodom na globlje organe postati nevaren. Če nastanejo večje težkoče (gla* vobol, mrzlica, slabost) tedaj lezi v postelj pij vročo pijačo, se odeni z volnenimi odejami; tako se boš začel močno potiti. — Lahek nahod se iz* boljša, če smo v topli, a previdno prc zračeni sobi. — Ogibaj se med nahodom hitre toplotne spremembe. — Med nahodom pij samo tople pijače. Če imaš nahod že več kot štiri* najst dni, si moraš brezpogojno dati preiskati nos, če nahoda morda ne zavlačuje kakšna komplikacija po polipih ali pa gnojenje v stranski vot* lini; brez strokovnega zdravljenja take komplikacije bi se tak zastaran ma* hod ne dal odpraviti. Kdor rad nagiba k nahodu, naj se poleti metodično utrdi, seveda ob času, ko nima nahoda. Ob pričetku nahoda moreš poskusiti, da preprečiš njegov nadaljnji razvoj z vdihavanjem mentolovega cveta ali če vzameš par kapljic jodove tink* ture (v pol kozarca vode). (Iz »Zdravja«, Ljubljana). Nalit zakona o socialnem zavarovanja. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je poslalo vsem delodajalskim in delavskim zbornicam načrt zakona o socialnem zavarova* nju, ki naj nadomesti dosedanji zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922. Osnovna načela novega zakona so ta: le: Obveznost zavarovanja nastopi z vstopom v službo. Od zavarovanja so izvzeti vsi, ki na leto prejemajo plačo višjo od 72.000 Din. Zavarovanje je centralizirano v enem zavodu, ki ima krajevne organe. Unificirajo se vse vrste zavarovanj. Izvede se zavarova* nja za bolezen, nezgodo, onemoglost, starost in smrt s skupnim prispevkom 10% zavarovane mezde. Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt bi osi* guralo obstoj približno 700.000 delav* cem, s čimer bi se tudi brezposelnost zmanjšala. Zavarovanje se izgradi na načelu samoupravljanja. Država vrši kontroilo na ta način, da imenuje eno tretjino članov samoupravnih organov, drugo tretjino delodajalci, tretjo pa de* lojemalci. Člani samoupravnih organov se odslej ne bodo več volili, temveč bodo delegirani od ministrstva in delo* dajalskih in delavskih zbornic. Prijav Ijanje in odjavljanje Slanov se bo vršilo s plačilnimi seznami, ali pa z ust* nimi, oziroma pismenimi neformalnim', prijavami. Uprava zavarovalnih ura* dov se bo poenostavila, zmanjšale sc bodo kategorije zavarovancev, zaokro* žile zavarovane mezde itd. Podpore sc prilagode dejanskim potrebam članov. Uvedejo se posebni karerični roki, da se stalno zaposlenim delavcem dajatve morejo zvišati. -Izdajanje podpor in rent se bo poenostavilo ter se rentni odbori odpravijo. Ustanavljale se bo* do zdravstvene ustanove, za kar bo država nudila gmotno pomoč kot do* datek k minimalnim invalidskim ren* tam. Zdravstveno službo bodo oprav* Ijali stalno nastavljeni in pogodbeni zdravniki. Zbornice, katerim je bil na* črt dostavljen, morajo odgovoriti čim* prej in podati svoje mišljenje, oziroma predloge. Zdravstveni drobiž. O kratkovidnosti. Dosedanji do* mnevi, da nastane kratkovidnost v prvi vrsti potom podedovanja ter da jo delo od blizu pospešuje, ugovarjajo zdravniki, ki so eksperimentirali na Javi na opicah in so jim umetno po* vzročili kratkovidnost od dveh do šti* rih dioptrij. Pravijo, da je bistveni mo* ment pri postanku kratkovidnosti tež* nost, ki vleče pri pripogibanju glave zrklo (očesno jabolko) navzdol in v dolžino, s čimer postane podaljšano oko kratkovidno, posebno v dobi rasti. Zato priporočajo ti zdravniki kot naj* važnejše zabranjevalno sredstvo proti kratkovidnosti pokončno držanje gla* ve in trupa pri delu, branju in pisanju. Ta svoja opazovanja so priobčili v ho* landskih, angleških, francoskih in nem* ških listih. (Iz »Zdravja«), Priporočamo tvrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Priporoča se I. {ERNE Ljubljana, Dunajska cesta 28 Zaloga pohištva in tapetništvo. Veletrgovina A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo. A. & E. Skaberne, Ljubljana mm nniiim imiiiiiiii iwnm iiiii um ■m——bb&. Velika izbira češkega in angleškega sukna. m/ rnx B MCTCH INDUM4. m S. L. Mikuš Ljubljana, Mestni tis 15 priporoča svojo zalogo HU spuliili palic Popravila se izvršujejo točno in solidno Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri JOSIP RE1TEL.INO, Ljubljana ===== (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi -. — I Kr. dvorni dobavitelj I ANTON VERBIČ, Ljubljana | 1 Delikatese h^c»5<*csok»<»*<^c8c Špecerija f 5 Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba! S PLES! KONCERT! Kavarna in restavracija ZVEZDA LJUBLJANA — KONGRESNI TRG. ZBIRALIŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA! V kavarni in restavraciji svira dnevno prvovrstni orkester. «- Poleti krasen vrt, pozimi moderna vinska klet. o DNEVNO PRIREDITEV PLESA. * Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila. ** Prvovrstna postrežba. Se priporočata FRAN ilt ROZI KRAPEŽ. DVORANA! IGRALNE SOBE! Knjigarnah Užltellska tiskarne v Ljubljani Frančiškanska TELEFON ŠT. 3397 RAČUN POŠTNE HKANlL. ŠT 10.761 ulica 6 priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna! Zahtevajte cenik! flBHBBEBmBBSBBBBBBBBBHIBBHBOBEBBBEEBBBBaaaBBESBBKHBBBBBBMHaH Telefonska štev 2412 Štev. pošt. hran. 11.165 Vzajemna posojilnica v Ljubljani r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2. C. J. HAMANN Uubllana Vam nudi najsolidnejžl vir nakupa perila, opreme nevest In novorojenčkov» perja» modnih potrebščin - PredtSskarija modernih ročnih del- Izdaja Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilleg. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubliani