Ameriška

'Sro$^Oo3 ^ yn- N y
8'8.i
ERie/miu

11227
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SiaweiNiAfft
t it m
CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING. FEBRUARY 23, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
V poljski politiki se je začelo danili
Nasprotniki novega Giereko-
Novi grobovi
Stephen Horvath
V soboto je umrl po težki bolezni 56 let stari Stephen Horvath, preje z E. 81 St., zdaj z
Steel Co. Starši in brat Frank so umili pred njim. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
vega režima so se že zače- E. 71 ^St.,^ upokojenec inlanu
H oglašati.
VARŽAVA, Polj. — Decembrska socialna in politična burja v poljskih pristaniščih ob Baltiku je bila tako huda in je prišla tako nepričakovano, da ni presenetila le Gomulko, ampak I	Nina H. Davis
tudi njegove nasprotnike. Ko so ^ nedeljo je umrla na svojem ti videli, da je Gomulkin režim ^omu na E. 147 St. 61 let začel omahovati, so se na hitro stara Nina H. Davis, sestra roko sporazumeli med seboj, da I Thelme Maitin, Evelyn, Densel ja treba Gomulko spraviti z o- Lyle, Elladene \ avrek, Joyce blasti, niso pa utegnili sestaviti ^an<^ers’ P°k- Carris, pok. Mete skupen delovni program. Glav- M^0!5611^- Pogreb bo jutri ob 10. »io jim je bilo, da spremenijo i2 Zakrajškovega pogrebnega vodnika, vse drugo se bo že u- zavoda na Highland Park poko-redilo	pališče. Na mrtvaškem odru bo
r,	.	. ,	, v, danes popoldne ob dveh.
Za nas je taka politika težko1
Razumljiva, na Poljskem Je Pa i |*	■■	v ■
2e prišla v navado. Zato je novi	S© ZltSSd R2k
generalni tajnik Gierek svoj de-	kOligreSOM
Jovni program ustvarjal od a	^
^eva do dneva”. Glavno mu jel MOSKVA, ZSSR.	Judje
bilo, da pomiri delavce in da po- unajo v dneh 23.-25. februarja tolaži poljsko javnost, kar jo ni svoi svetovni kongres v belgij-V partiji. Gierek ni imel časa, s^em glavnern mestu. Svet se utrdi svojo strujo tudi v par-1 za ta kongres meni le malo, se tijskin vrhovih. To se mu je za- bo Pa verjetno vendarle, ker za Čelo otepati v tako ostri obliki. t° skrbijo v Kremlju! I retek-da že govorijo o prvi krizi nje- li teden ie namrea sovjetski tisk Rega režima.	začel napadati organizatorje
kongresa in dokazovati, kako 'Kot je Gomulka imel svojeL bro se „ Judom v Sovjct.
»»sprotnike, jih ima tudi Gie-L, zvezi.8 rek, niso pa še organizirani. Na- —- —.- v -—. stopajo posamič ali v malih sku- Tuji oasmkarjt v M«kvi mi-Wnah, najbrže zato, ker še « *X>1 * bo sovjetski tisk zasle-'odo, kaj bodo v Kremlju rekli doval1I>°tek k<>"gt«a >n ga kn-1> Gierekovi opoziciji. Gierekova	k''er se bo "“dila pnldta.
opozicija se torej nahaja j.lomumsucac jeza nad kor.grt-tdrobljenem stanju, postaja' pa som Jejendarie dokaz, do se to-
aneraj glasnejša. Očita Giereku, h”51 bo''J° ^obodnega medna-(ia ^	.	,	. rodnega mnenja. Ni jim ravno
ua ne zna planirati, na drugi .. *	.	/	....
.	...	.	, prijetno, kadar mislijo nanj
Blrani pa opozicija uganja dema- f , ’	,	, . J, ,
, , , z	kajti dobro vedo, kako dobro je
g°giJo med delavstvom.	. J, .	,	c-s-i-
judovska stvar v Sovjetski zvezi
Njej je najbrže treba pripisati zapisana v mednarodnem tisku, klavsko zahtevo po 20% povi- Pri tem je sovjetska policija Bauju plač, dasiravno je Gierek zopet pokazala, s kakšnimi ma-^el, da ima prazne blagajne. ienkostnimi šikanami lahko Ko Je Gierek to opazil, je začel nadleguje Jude v Sovjetski zve-f^metati v Vodilni plasti polj-Lj. Nekaj Judov ima na primer ®kih komunistov. To je seveda | ve potna dovoljenja, da lahko . do vznemirilo preostale kra-1 zapustijo Sovjetijo. Sedaj jih je tevne partijske vodnike. Neka- policija pozvala, naj svoj odhod eri so se ustrašili, drugi so pa odložijo, dokler ne bo konec ju-^ostali še bolj bojeviti. Tako se dovskega svetovnega kongresa vodilnimi poljskimi tovari- L Bruxellesu. Judje so seveda S! Pripravlja nova burja. Grme-1 ugodili sovjetski “želji”.
1 bo začelo, tako trdijo politični
Tornadi opusiošiii dello Mississipplja
V	nedeljo zvečer je udarila na področje delte reke Mississippi vrsta tornadov, ki je napravila hudo škodo in pokončala 65 človeških življenj.
CARY, Miss. — Reševalci preiskujejo področje, ki so ga uničili tornadi, če bi ostal kod še kak ponesrečenec v podrtih kolibah in blatnih poljih v delti reke Mississippi. V nedeljo zvečer je pridivjala kar vrsta tornadov, ki so na raznih krajih u-darili na zemljo in opustošiii vse, kar so dosegli. Naj hujše je bilo razdejanje v državi Mississippi, kjer je tudi naj večje število mrtvih. Do včeraj so jih našteli 59. V Louisiani je bila škoda tudi velika, vendar so našli doslej le 6 mrtvih.
Svarilo pred tornadi je bilo objavljeno tudi v sosednjih državah na jugu dežele, le da tam niso ti dosegli tal. V državi Mississippi sodijo, da je bilo najmanj 500 ljudi ranjenih poleg že omenjenega števila mrtvih. V Invemessu je bilo uničenega 90% poslovnega središča mesteca in 75% stanovanjskega, kakih 200 ljudi je bilo ranjenih.
Telefonska in električna napeljava je bila ne celotnem področju, ki so ga tornadi zadeli, prekinjena; nekatere ceste in ulice so bile zasute z ruševnami.
V	naselju Moorhead nedaleč od Invernessa je izgledalo, “kot da bi traktor peljal preko domov”, je dejal član mestne uprave.
ideša vojna oskrba se
v Lasri isresifaiknHa na rsb Muniiihovšh poSi
SAIGON, J. Viet. — Ko se vrše v Laosu vzdolž ceste št. 9, po kateri skušajo južnovietnam-ske oborožene sile prodreti dalje v notranjost Laosa in presekati Kočiminhova pota, se je rdeča oskrba, ki teče po Hoči-minhovih potih na jug, premaknila dalje v notranjost Laosa na skrajni zahodni predel Hočimin-hovih potov.
Vojaška poročila iz obveščevalnih središč trdijo, da se je promet po tem delu Hočiminho-vih poti v zadnjih dveh tednih dejansko podvojil. Med tem ko so preje pošiljali na jug dnevno po raznih potih kakih 1000 to-
CMLEY VIDEL SOVRAŽNIKE V VIETNAMCIH PRI MY LAS
Poročnik William L. Galley Jr., ki je obdolžen, da je v operaciji pri My Lai marca 1968 pokončal 102 civilista, je včeraj med pričanjem razlagal, da je on videl v vseh samo sovražnike, kajti ženske so znale prav tako dobro streljati kot moški in otroci so bili odlični v nameščanju min in metanju bomb. Ker ni nihče s tem računal, so bili dejansko še nevarnejši od odraslih.
FT. BENNING, Ga. prava proti poročniku W. L. Cal-leyju se vleče že od lani, pa vendar še ni jasno, kako je prišlo do pomora preko sto civilistov v My Lai marca 1968. Različne priče so tekom razprave navedle nekaj 'podrobnosti, vendar pa
cele slike ni podal nihče. Zdaj je vornih avtomobilov, jih prihaja obramba pozvala kot pričo pred
Letališča in letala se boje novih ugrabiteljev
BRUXELLES, Belg. — Ko se začenja tu svetovni kongres judovskih organizacij na razpravo o položaju judov v Sovjetski
sedaj po njih dnevno okoli
2,000.
Ameriške letalske sile se prizadevajo, da bi čim večje število teh tovornjakov uničile, pa jih vendar veliko uide njenim bombam in obstreljevanju. Posamezna pota so namreč dobro skrita in zamaskirana, da jih je težko odkriti.
Med tem je prodiranje južno-vietnamskih oboroženih sil v Laosu zastalo, Rdeči južnoviet-namske položaje na obeh straneh ceste št. 9 srdito napadajo s topovi, metalci min in raketami, pa tudi s pehoto. Prišlo je ponovno na raznih krajih do zagrizenih spopadov.
Sovraštvo vzrok umora policajev v Phik,.dclphiji
PHILADELPHIA, Pa. — Policija trdi, da je sovraštvo do nje, ki ga ustvarjajo vodniki v posameznih naseljih, vzrok umorov dveh policajev. V soboto je bil ustreljen dvakrat zadaj
W. L. Galley, star 27 let, je pričal, da so ga v armadi učili, da mora na vse Vietnamce, vključno na otroke gledati kot na možne sovražnike. Pripovedoval je, kako je postopno začel gledati na vse s sumom in sovraštvom. Priznal je, da je poslušal v vojaški šoli določila ženevske konvencije, pa dodal, da se ne more prav nič spomniti, da bi ga tam kaj učili o pravilih vojskovanja. Kar mu je ostalo jasno in močno v spominu je bolna groza tega spora.
Otroci, je dejal poroti, so bili glavo 25 let stari policaj John “celo nevarnejši’’ kot moški in McEntee v črnskem predelu me-1 ženske, ker so, čeprav so izgle-sta. Policija je prijela 15 let sta- dali tako nedolžni, metali bom-zvezi, so vsa letališča in letala rega A. Hogana kot morilca. Ta be in bili “prav dobri v posta-pripravljena na poskuse arah-, je dejanje priznal in navedel vljanju min ’.
sodnike poročnika \V. L. Calley-ja samega. Ta je včeraj razlagal svoje življenje in okoliščine, v katerih ga je ujel poziv k vojakom. Govoril je o svoji poti v Vietnam in o svojem bojevanju. Priznal je, da je v oficirski šoli poslušal razlago ženevskih določil za vojno, pa pripomnil, da ni slišal nič o določilih za vojskovanje, kot ga je v Vietnamu čakalo.
Raz- vse je bilo naravnost napojeno s krvjo. Puške prelomljene. Mislim, da je bila tam ena roka in pol človeškega obraza ...” se je spominjal W. L. Galley.
Ko ga je glavni zagovornik vprašal, kaj je tedaj čutil, je Galley odgovoril, da ne verjame, da bi mogel to prav opisati. Nato je dejal, da se bili to nemara jeza, sovraštvo, strah, splošne slabost, ki boli človeka v želodcu.
Psihiater dr. W. M. Hamman iz Alexandrie, Va., je pričal, da “je Galley čutil, da ne ubija ljudi, ampak uničuje sovražnika, da izvaja zakonit ukaz”. Po njegovem ni mogoče govo-1 riti o “premišljenem umoru v My Lai”.
-----o——
Snežni vihar ujel več sto ljudi na cestah v severnem Teksasu
Iz Clevelanda in okolice
Rojstni dan—
Rojak Joseph Grili, 1213 Addison Rd., naročnik AD, praznuje jutri svoj 89. rojstni dan. Čestitamo in mu z domačimi želimo še obilo zdravja in zadovoljstva!
Namesto cvetja—
Mrs. Antonija Repic, 765 E. 156 St., prosi prijatelje pokojnega moža Mika Repica, naj namesto vencev rajše darujejo za Slovenski dom ostarelih na Neff Rd.
Prazno ugibanje—
Mestni odbornik E. J. Turk, zastopnik 23. varde, je izjavil sinoči uredniku AD, da ima trden namen še dalje služiti prebivalstvu 23.' varde kot njen zastopnik v mestnem svetu. Karkoli je bile pisano ali govorjeno o njegovih drugih službah in izgledih, je brez vsake osnove.
Zaletel se je—
Glavni pravni svetovalec CTS James E. Terry je odločil, da je Andersenova odpustitev E. J. Kovačiča pretekli teden neveljavna. Kot je tega nastavila uprava CTS, tako ga more le ona tudi odpustiti. Anderson je načelnik uprave, toda ta ima
AMARILLO, Tex. — Narodna | skupno 5 članov. Za vsak sklep garda je uporabila dva in pol-; je torej treba vsaj 3 glasove, tonske tovornjake za reševanje Sodijo, da jih Anderson za en-
skih gverilcev za ugrabitev letal kot sokrivca 18 let starega M.
in njihovih izraelskih potnikov.
Poročila, ki so prispela v Evropo, trdijo, da je G. Habbash, vodnik Ljudske fronte za osvo-
Bullocka.
V nedeljo zjutraj je bil z dve-
Njegov strah in sovraštvo do Vietnamcev je porastlo v času Tet ofenzive 1968, ko je njegov
°Paizovalci, na prihodnjem zase-danju Centralnega komiteta, ki
bo
mi streli v prsi usmrčen 45 let Vfld zašel na minsko polje in je stari policaj Joseph Kelly v me- l,ripel hude izgube. On je bil
tedaj odsoten, pa se je vrnil še ob času, da je videl helikopter,
ki je prinesel nazaj mrtvece in
Verjetno že v marcu.
boditev Palestine, dal nalog za šanem mestnem predelu Roxbo-te ugrabitve. G. Habbash je te rough.
trditve odločno zanikal, toda le- Hogan naj bi bil ustrelil poli-tališča in letalske družbe hočejo čaja v jezi in kot v odgovor na njihovo opremo, biti pripravljene. Povsod so po- ustrelitev nekega 22 let starega “Mislim, da so bili stvar, ki stavljene straže, ki skrbno nad- črnca par dni preje po dveh be- me je trdo zadela, težki vojaški
potnikov, ki jih je snežni vihar zajel na cesti v svojih avtomobilih. Vlaki na progi Southern Pacific železnice so ustavili v O-klahomi in v Kansas Cityju, da so naložili motoriste, ki jih je u-jel snežni metež. To naj bi se zgodilo prvič v zadnjih 30 letih, je dejal zastopnik železniške družbe.
Snežni vihar je skoraj popolnoma zavrl ali ustavil promet v delu severnega Teksasa in Velike planjave. V kraju Gage v O-klahomi ga je naneslo 17 palcev.
Ameriško delavstvo za pomoč Poljski
Miami beach, ria. — afl- I
^ je na svojem zasedanju tu [ sPrejelo resolucijo, v kateri po-| 'Va vlado ZDA, na pomaga °ljski s hrano, kot je to storila ^red pol stoletja v Sovjetski ko je tam nastalo obsežno [ Pohianjkanje živeža in so ljudje | hirali od lakote.
Resolucija AFL-CIO ostro ob-®°ia poljsko vlado zaradi nasilja J1 £°spodarske politike, ki je goal a poljske delavce pretekli Member v nemire, štrajke in l2šrede.
Nasipi v Louisiani
BATON ROUGE, La. — V dr- ^
kavi Louisiani je zgrajenih zirajo vse, kar se na letališčih lih policajih. Črnski vodniki so čevlji. Moralo je bili 6 čevljev, /zdolž struge reke Mississippi dogaja in ne puste nikogar v le- zaradi tega ščuvali proti polici- v katerih so bile še vedno noge. 100 milj nasipov.	talo brez pregleda.	ji.. .	1 Možgani so bili vsepovsod in
Razkol med Nixonovami gospodarskimi strokovnjaki
AFL-CIO se zavzema za obsežna javna dela
MIAMI BEACH, Fla. — Vodstvo AFL-CIO, tu na svojem zimskem zasedanju, poziva zvezno vlado, naj začne obsežna javna dela, ki bodo čim preje ustvarila pol milijona novih delovnih mest.
Organizirano delavstvo kaže na 6% brezposelnih ali 5.4 milijone ljudi, ki so pripravljeni in spsobni delati, pa ne morejo dobiti zaposlitve.
V remensh prerok
Oran:
Večinoma oblačno z naletava-1
snega. Najvišja tempera-
WASHINGTON, D.C. — 2e nekaj časa se je opažalo v Washingtonu, da se poslovni svet vse manj ozira na Nixo-nove izjave o gospodarski politiki. Vsi so pripisovali ta pojav spremembi v Nixonovi politiki. Do nedavnega je namreč postavljal boj proti inflaciji in draginji na prvo mesto. Zaril se je v politiko, da stabilizira cene z vsemi sredstvi, kar jih ima na razpolago, in teh ni malo. Pa se je njegova vnema za boj proti'inflaciji in draginji hitro o-hladila. Pokazalo se je namreč, da njegova gospodarska politika ne dosega tudi drugega, ravno tako važnega cilja:	zmanjšanja brezposelno-
sti. Nixon je to hitro opazil in začel misliti kot politik: naraščanje brezposelnosti spravlja v nevarnost njegovo pričakovano zmago pri predsedniških volitvah 1. 1972, kajti tisti, ki
jih je zadela nesreča brezposelnosti, ga gotovo ne bodo radi šli volit. Tisti, ki jih tare draginja, se bodo pa že dali nekako potolažiti, saj je dosti sredstev na razpolago, da se ohladi njihova jeza. Upokojenci se bodo na primer dali potolažiti s povečanjem pokojnin, mali davkoplačevalci z nižjimi davki za gospodarske plasti z nizkimi dohodki.
Za Nixona je bila torej pot nazaj v boj proti brezposelnosti bolj važna kot po v stabilizacijo kupne moči dolarja. To se pravi, rajše nekaj več inflacije, ako se po tej poti doseže nekaj manj brezposelnosti. To je sicer teorija, ki se da razlagati in zagovarjati, toda pribita pa ni. Tudi to je pripomoglo, da se je Nixon odločil za “nekaj več inflacije”. Prve, ki so na to reagirale, so bile borze v februarju, ki so se vse usmerile v izkoriščanje pričakovanega dviganja borznih tečajev. So se
najbrže preveč zaletele, zato bo sedaj sledila kratka pavza reakcije.
Predsedniku Nixonu se je pripetilo to, kar se je še vsakemu predsedniku. Del strokovnjakov, ki delajo v njegovi neposredni bližini, se strinja z njim. Niso še tako pogumni, kot so bili Kennedyje-vi in Johnsonovi, ki so na primer videli v inflaciji in federalnih primanjkljajih samo srečo, ki poživlja gospodarstvo. So skromnejši v svojih upih in trditvah, pa se vendar vidi, da se inflacije ne bojijo, ker je lahko znak oživljanja in gospodarskega razvoja.
Oglasil se je Nixonov strokovnjak, ki se javno s spremembo predsednikove gospodarske politike ne strinja. Je to načelnik sistema federalnih bank A. Burns. V kongresnem odboru, ki obravnava Nixonovo poslanico o stanju Unije, je kar javno in odločno obsodil vsako pot, ki vo-
di v inflacijo, naj bo tej poti pripisana še tako plemenita namera. Burns je zadel žebelj na glavo z izjavo, da pri nas ne manjka ne gotovine ne kapitala, ampak zaupanja v finančno politiko zvezne vlade. Ako bi zaupanje obstojalo, bi se hitro pokazalo, da bi bilo kmalu zadoščeno po bankah vsakemu povpraševanju po kapitalu.
Burns je še dodal, da ne bo podpiral nobene politike, ki bi vodila v nov val inflacije. Ako bo dosledno vztrajal na svojem stališču, bo moral kmalu odstopiti, kot je vsaj deloma moral njegov prednik Martin. Burns bi bil verjetno nekoliko bolj prožen, kot je bil Martin, toda od svojega načelnega stališča pa ne bo mogel odstopiti, ker bi s tem pokopal sloves, ki ga uživa v gospodarskem svetu. Za ta sloves mu je najbrže več, kot pa za položaj, ki ga ima v Nixonovem režimu.
Peiping postaja trši?
LONDON, Vel. Brit. — Zahodni proučevalci Ljudske republi-
krat nima. E. J. Kovačič bo ostal na svojem službenem mestu, dokler ne bo upravni odbor CIS odločil drugače.
Župan v novem sporu z mestnim svetom—
Sinoči je prišlo do novega spora na seji mestnega sveta, ko je župan C. Stokes zahteval za vodnike mestne uprave enake pravice pred osebnimi napadi na seji, kot jih po mestni ustavi uživajo člani mestnega sveta. JrTedsednik mestnega sveta A. Garofoli je županu odgovoril, da bodo imeli vodniki njegove uprave pravice članov mestnega sveta šele tedaj, ko bodo izvoljeni v mestni svet. Župan je nato ukazal članom mestne vlade, naj sejo zapuste, četudi so po mestni ustavi dolžni biti na seji z županom vred.
Pogreb—
Pogreb umrlega Johna Urbasa Sr. bo v četrtek zjutraj ob 8.45 iz Želetevega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Pogreb umrlega Mika Repica bo v četrtek ob 8.15 iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9., nato na Kalvarijo.
Pogreb umrlega Maxa Schu-merja bo jutri ob 8.45 iz Žele-
ke Kitajske ugibajo, če ni morda stari Ču En-laj začel izgub- tovega pogrebnega zavoda na Ijati na svojem vplivu in mo- g. 152 St., v cerkev sv. Felicite
či, ko kaže Kitajska večjo bojevitost tako v odnosih do ZDA
ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
kot tudi do nove vlade Poljske. prj Mariji Vnebovzeti
To so v Peipingu napadli, ko je komaj dobro nasledila Gomulko.
uspel bazar—
Predpustni bazar pri Mariji Vnebovzeti v nedeljo popoldne
Ne smemo pozabiti, da je rde-|in zvečer je lepo uspel in župnik ča Kitajska nudila režimu Go-jse Vsem za udeležbo in sodelo-mulke oporo, ko je bil ta v spo- vanje prav iskreno zahvaljuje, ru z Moskvo jeseni 1956 in v Darila so dobili na bazarju naslednjih mesecih. Odnosi med siedeči:	Mrs. A. Miklavčič,
obema so ostali dobri ves čas 26125 Leslie Avenue, $500.00; Gomulkinega režima.	Albert Medveš, 1210 E. 175 St.,
------o—^. J $200.00; Katica Muhvic, 1220 E.
Nixon V rednih stikih 175 St., $100.00; Peter Starin, Z Johnsonom	17814 Dillewood Rd., $50.00;
WASHINGTON, D.C. — Pred- Frank Laznik, 16409 Trafalgar sednik Nixon vzdržuje redno te- Ave., $50.00; Anton Šuštar, 20561 lefonske razgovore z L. B. John- Lindberg Avenue, $25.00; Mrs. sonom, podobno, kot jih je John- Frances Sili, 14319 Darley Ave., son s pokojnim predsednikom $25.00; durni nagradi pa Frank Eisenhowerjem.	Laznik in Mrs. M. Tominc.
Ameriška Domovina
'»•(%.'»» I/ I< ■"% X

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA:
2a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav;
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.ftQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
^raCu.,Pl3	No. 37 Tuesday, Feb. 23, 1971
ZD A in Filipini
Minulo je več kot četrt stoletja, odkar so bili Filipinci vsi navdušeni nad našo deželo. Zanje se je z vrnitvijo naših divizij začela zlata doba blagostanja na ameriški račun. Seveda je bilo Filipinom treba nekaj tudi plačati za ameri-šk države, toda ne zneski ne pogoji plačevanja niso bili preostri ; takrat je bila naša dežela na vse strani res širokogrudna, zakaj naj ne bi bila tudi do Filipinov? Med tem odmira filipinski rod, ki je preživel drugo svetovno vojno. V ospredje sili rod, ki vojne in njenih grozot ne pozna iz lastne skušnje. Na drugi strani tudi naša dežela ne sili preveč nazaj na nekdanje pozicije v Filipinih; kar jih še je, naj bi bile po njenem mnenju kmalu obračunane in plačane. Naša narodna obramba bo na primer vojaškim posto-najkam, ki jih je že izpraznila, dodala letalsko postojanko Clark. Od tam bo odpoklicanih tudi okoli 4,000 naših vojakov.
Filipini spremljajo ameriški umik z mešanimi občutki. Levičarji se ga veselijo, vsem drugim je pa tesno pri srcu. Mislijo, da je ameriški umik prezgoden, čeprav ga je Nixon napovedal že več kot pred letom dni. Filipinom ni namreč prijetno, da bi se kar sami znašli v sosedstvu z rdečo Kitajsko. Ne bojijo se sicer vdora kitajskih čet, toda strah jih je podtalnega rovarjenja kitajskih komunistov. Maoisti so namreč zelo agilni na Filipinih, kjer se moskovska struja le slabo udejstvuje. Maoisti so povrhu še močno podvrženi pustolovščinam in delajo filipinski javni upravi stalno velike sitnosti. Vendar zaenkrat ni nobene nevarnosti, da bi Filipini prišli pod kitajski vpliv. Sedanji filipinski režim upa namreč še zmeraj, da bo našel v sili potrebno podporo bodisi v Moskvi, bodisi v Ameriki, bodisi v To-kiju. Maoisti so tega zavedajo, zato jim je vse, kar je ameriško, zoprno. Kadar je treba demonstrirati proti Ameriki, uničevati pri demonstracijah ameriško premoženje, razbijati na primer zunanjost naših uradov v Manili, so zmeraj pri rokah. To se je zgodilo že parkrat ravno v zadnjih tednih.
Filipinska javnost sledi pojavom podtalnega rovarjenja maoistov in jih ne odobrava. Režim jih seveda skuša čim hitreje zatreti in skrbeti za red in mir, toda ti pojavi ne vplivajo na njegovo domačo politiko, ki je vse drugo kot pa vzorna. Vlada je zmeraj v rokah filipinskih bogatašev ali vsaj njihovih zaupnikov. Ker ne morejo biti vsi pri vladnih jaslih, vlada med njimi stalno politično vojskovanje, kdo bo na vrhu.
Ravno sedaj se vojskujeta med seboj predsednik Marcos in njegov tekmec, vodnik družine Lopez. Marcos je namreč še premalo časa na vladi, da bi si ustvaril tako gospodarsko pozicijo, da bi mu nihče ne mogel blizu. Se pa pridno pripravlja, da bi prišel do nje po navadni filipinski poti: preko korupcije. Korupcije je namreč trenutno na Filipinih toliko, kot je že dolgo ni bilo. Tudi predsednikovi pristaši je ne zanemarjajo. Tako se okoli Marcosa ustvarja močna skupina, ki bo skušala odriniti za dolgo časa vse tekmece, med njimi tudi družino Lopez. Družina Lopez je menda zelo bogata in si je pridobila svoje premoženje v privilegijah, kt jih je dobila od režima. Ker se je v svoji objestnosti sprla z Marcosom, ji marsikateri viri do korupcije ostali nedostopni.
Da jih odpre, se je spustila z Marcosom v politična trenja. Marcos je namreč izpraznil državne blagajne pri vo-livni borbi v I. 1969. Lani so deželo zadele hude vremenske nezgode. Da pride do denarja, je vpeljal par novih indirektnih davkov, med njimi več trošarine na mazilna olja. To je prizadelo šoferje; Lopezova družina jih je pa nahujskala na štrajk. Pri tem je imela dosti gradiva na razpolago. Življenski stroški so v enem letu narasti; za 25%, filipinski pezo je zgubil polovico svoje tečajne vrednosti, javna varnost je začela pešati itd. Marcos se je zato odločil, da bo javno udaril po svojem tekmecu Lopezu, ki je obenem tudi filipinski podpredsednik. Očital je Lopezovi družini, da bogati na račun države in kar naprej gleda, kako bi molzla državne blagajne.
Boj med Marcosom in Lopezom še ni končan. Kdo bo zmagal, ne vedo. Preje so mislili, da je Lopezova družina močnejša, zdaj mnogi tega ne verjamejo več. So prepričani, da si je Marcos s svojo tovarišijo že tako gospodarsko opomogel, da lahko kljubuje Lopezovi bogatiji.
Boj med obema skupinama je naravno spravil na dan tudi korupejio, ki je vladala pri zadnjih volitvah. Pokazalo se je, da so volitve potekale v redu le tam, kjer so vladni pristaši imeli večino. Drugod so režimski zaupniki poskrbeli, da niso vsi volivci prišli pravočasno na volišča, da so bila štetja glasov le približna itd. Režim je seveda moral u-vesti preiskave, toda rezultatov preiskav še ni objavil.
Škandali so bili tako veliki, da so nevtralni opazovalci predlagali, naj deželo prevzame “dobrohotni diktator”, ne
pa korumpirana partijska politika. Drugi zopet mislijo, da bi spremenili ustavo in volili predsednika na šest let. Prvi dve leti naj poravna svoje politične dolgove in obveze, zadnja 4 leta pa dela za narodni blagor. Že ideja sama pove, kako globoko se je na Filipinih zarila korupcija.
Seveda skušajo levičarji izkoristiti vse napake sedanjega političnega sistema. Njihova slaba stran je v tem, da je med njimi preveč struj in premalo sloge. Kot povsod in zmeraj, so vodilni v odporu proti režimu komunisti, posebna maoisti. Nihče trenutno ne računa, da bi kdo mogel u-Stvariti med njimi trajno politično koalicijo. Zato bo na Filipinih vladal sedanji politični sistem, le voditelji in nosilci sistema se bodo menjali.
Washington misli, da še ni prišel čas, da bi posegel v to stanje s svojimi nasveti. Moral bo to storiti, ko pride 1. 1974 čas, da bo treba obračunati vse dosedanje medsebojne obveze iz zadnje svetovne vojne, kar jih še obstoja.
BESEDA IZ NARODA
Uspešna proslava lO-lelnice upokojencev
K počitku v večno domovino klubu ob 10-letnici.
pionirji že odhajajo, razgledi novi, novi časi nad njih grobovi vstajajo.
A mnogi, mnogi še živimo, naš spev se krepko še glasi, še v oknih roženkravt dehteči spominja rodne nas vasi.
Ivan Zorman
EUCLID, O. — V nedeljo. 14. februarja smo imeli euclidski u-pokojenci velik praznik, ko smo slavili 10-letnico klubove ustanovitve z banketom in kulturnim sporedom. Le žal, da je bila dvorana tokrat mnogo prema j h-nr, kajti vstopnic je zmanjkalo 'e pred par tedni. Vzlic temu, da smo jih mislili prodati samo 400, smo jih nevedoma razpeča-li 500. No, pa se je pri kosilu vseeno vse dobro izteklo. Skupno je bilo navzočih nad 600 ljudi.
Po večerji je Cilka Valenčič zapela ameriško in slovansko himno, nakar je podpisani odprl program in imel kratek nagovor. Za njim je predsednik Krist Stokel pozdravil navzoče in se dotaknil zgodovine. Med drugim je ugotovil, da je v teku desetih let umrlo 191 članov, med temi kar 146 moških in samo 45 žensk, kar je zelo značilno. On je tudi vodil nadaljni program.
Nato je predstavil Ann Čebul A.dams, ki je učinkovito recitirala Zormanovo pesnitev “Ame-rikanci”. Za svojo izvajanje je žela toplo priznanje.
Potem je znani tenorist Eddie Kenik lepo ubrano zapel narodno “Ljubček moj” in “Po čem tako lepo dišiš”. On je odličen pevec in je že večkrat kot solist nastopil pri opernih predstavah. Nagrajen je bil z močnim aplavzom.
Zatem bi moral biti predstavljen kongresnik Charles Vanik, ki se je zelo trudil za povišek pokojnine, toda je bil očitno zadržan.
V dvospevu sta nastopila pevca “Zarje” Frank Kokal in Jennie Fatur ter nam podala narodno pesem “Večer” in ljubko “V dolinci tihi je vasica mala”. Obe sta bili izvajani z občutkom, u-glajenostjo in ubranostjo.
Zatem je bilo predstavljenih 21 še živečih ustanovnih članov, med katerimi je še vseh pet žensk, dočim je 19 moških že u-mrlo.
Za spremembo je član simfoničnega orkestra Frank Slejko zaigral dve točki na violino, ki mu jo je naredil oče pred 45 leti. Na ljudi je naredil dober vtis in so mu dali toplo priznanje.
Nato je Stokel predstavil euc-lidskega župana Harryja J. Knu-tha, ki je po kratkem govoru poklonil klubu umetniško plaketo, ki simbolično predstavlja euc-lidsko razgibano življenje, dočim je koncilman S. Zagorc v imenu mestne zbornice poklonil resolucijo. Dalje je predstavil državnega poslanca 53. okraja Georga Voinovicha, sodnika Augusta Prijatelja, adminstrativ-nega direktorja Antonyja Šušteršiča in slovenske koncilma-ne Edwarda Eckerta. Franka Chukajna, Stanley]a Zagorca in
ki pridejo tja, ne vedo in ne razumejo.
To, da so obsekali Kalvarijo, so napravili inajbrže iz pobožnosti, da napravijo lepšo cerkev. Če je tako, je bila taka pobožnost hudo napačna, če bi pustili skalo Kalvarije tako, kot je bila, bi bila imenitnost tega svetišča veliko večja in tudi svetlej-Milana Jakšiča. Vsi so čestitali ša. V Tabgi pri Genezareškem
In kod ne pozna znanega Slovanovega kvarteta mladih fantov, ki posedujejo izredno dobre glasove: J. Penkota, R. Sterleta, M. Dolenca in F. Ivančiča. Zapeli so nam narodni “Dve let in pol” in “Sezidal si bom vinski hram“. Obe sta zelo ugajali in želi odobravanje, kar je znak, da naša folklora nudi našim preprostim ljudem še največ u-žitka.
V zaključni točki sta zelo zvočno in z močnim občutjem zapela v dvospevu Eddie Kenik in Cilka Valenčič pesmi “Klic gora“ in narodno popevko “Polončiča”. Ker pa ploskanje ni ponehalo, sta še dodala “Je pa davi slanca padla”. Na klavir je ves čas spremljal Edwin Polšak.
Klub je prejel tudi čestitke od Kluba upokojencev iz Detroita, Chicaga in Newburgha, kakor tudi od posameznikov Franka Ruperta in Kebetove dvojice iz Floride.
Iz Barbertona je prišel poln bus, 50 upokojencev in drugih rojakov, ki so imeli izvrsten u-žitek. Seveda jim bomo mi obisk vrnili.
Po programu se je vršil ples, za katerega je igral Richie Vadnal orkester; v prizidku je bila pa prijateljska zabava, ki je trajala pozno v noč.
Frank česen
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
jezeru, kjer je Jezus izročil sv. Petru naj višjo oblast: Pasi moje ovce, je v cerkvi sv. Petra Prvaka skala ‘Miza Gospodova’, kjer je Jezus po ribolovu pogostil a-postole in Petru dal naj višjo o-blast. Sredi cerkve je ta skala, ki seže ven iz cerkve do jezera. In to cerkve Primata ali Prvaka nič ne kvari; prav nasprotno: tembolj znamenita je. Tako naj bi napravili tudi pri Kalvariji. Kar obzidali naj bi jo in če je bila le preširoka, naj bi preko nje napravili zid, ne pa odsekati. Kratko: Kalvarija naj bi o-stala nedotaknjena in to bi cerkvi oziroma baziliki dalo neprimerni večjo vrednost in — svetost in kar je važno, ljudje bi bolj razumeli Kalvarijo in jo z 'veliko večjo pobožnostjo častili. Saj je to vendar največji in najsvetejši kraj na zemlji. Dr. Jehart je imel popolnoma prav, da je to nespametno ravnanje obsodil kot usodno napako.
Od Kalvarije smo prišli do Božjega groba, ki je pod mogočno kupolo, kakor cerkvica v cerkvi. Pokvarili so ga tedaj kakor Kalvarijo, kot je to povedal dr. Jehart. Tu sem sta Jožef iz Arimateje in Nikodem v spremstvu Matere božje, sv. Janeza, Marije Magdalene, Marije Jožefove in drugih žena prinesla mrtvo telo Gospodovo ter ga položila v grob. Pred vrata sta zavalila velik kamen in odšla. Tu je 14. postaja Križevega pota, katerega smo mi tukaj zaključili
Evangelisti pripovedujejo, da je Jožef iz Arimateje potem, ko je dobil dovoljenje od Pilata, da vzame Jezusovo telo in ga sname s križa ter pokoplje, šel in kupil platna, kot se ga rabi pri pogrebu. In Jožef iz Arimateje, ki je bil samo naskrivaj radi Judov Jezusov učenec, je bil, kakor evangelij pove, bogat mož. Zato je gledal, da je kupil najfinejše platno. Saj je vse storil za Jezusa: Izprosil je od Pilata Jezusovo telo, mu dal novi grob, ki ga je dal napraviti zase. Tako je dobri Jožef gledal, da je kupil tudi naj finejše platno. Evangelist sv. Marko piše, da je bila tančica. Brez dvoma. Tedaj dobri Jožef iz Arimateje ni vedel, kako velika senzacija bo ta prt na koncu 19. stoletja ter v prvi polovici 20. stoletja, da bodo tedaj na tem prtu odkrili pravo podobo Jezusa Kristusa.
(Nadaljevanje)
Pilat se začudi, da bi bil že u-mrl, pokliče stotnika in ga vpraša, ali je že umrl. In ko izve od stotnika, dovoli in izroči Jožefu truplo. Jožef kupi platna in ga sname. Pride pa tudi Nikodem, ki je bil prvič ponoči prišel k Jezusu, in prinese zmesi mire in aloe okoli sto liber. In vzameta Jezusovo telo in ga zavijeta v platnene ovoje z dišavami vred, kakor navadno Judje pokopavajo. Bil pa je na tistem kraju, kjer je bil križan, vrt in na vrtu nov grob, ki še nihče ni bil položen vanj, katerega si je dal Jožef vsekati v skalo.
S Kalvarije smo šli potem doli po stopnicah skalne Kalvarije, katero so tedaj, ko so postavili baziliko, žal obsekali, kot je povedal dr. Jehart, ki piše o tem v svoii knjigi: “Konstantin je zagrešil usodno napako, da je dal skalo Golgote obsekati in odstraniti skalo groba, izvzemši tiste dele, ki neposredno obdajajo grobnico.” Dr. Jehart je dobro povedal. Bila je res velika napaka, da so tako “oštucali” ta preimenitni kraj v skalno kocko, da je treba iti na Kalvarijo po
Na velikončno nedeljo zjutraj, ko so žene prišle h grobu, ki je bil pa prazen, sta veselo iznena-dena prihitela tudi Janez in Peter. Evangelist Janez piše: “Peter in oni drugi učenec (Janez) sta se takoj odpravila in šla h grobu. Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec Petra prehitel in prišel prvi h grobu. Sklonil se je in videl povoje na tleh — vendar ni vstopil. Tedaj je prišel Simon Peter, ki je šel za njim, in je stopil v grob. Videl je, da so povoji na tleh in da prtič, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal med povoji, ampak posebej zvit, na drugem mestu.” Kar je iz ozira na ta prt zelo značilno. Iz tega bi se dalo sklepati, da je Bog imel s tem prtom svoj posebni namen.
Ta prt, ki ga Sv. pismo imenuje Sindon, so že tedaj prvi kristjani posebej čuvali in častili. V 5. stoletju je prišel v Carigrad, za tem v Besancon, nato pa v Lirey v Franciji in 1. 1578 v Turin na Laškem, kjer je še danes.
Na prtu, ki je iz finega, od starosti že porumenelega platna, dolgega 4.10 m in 1.40 m širokega, je prosto človeško oko moglo videti več skupin rjavih ma-
stopnicah in tega mnogi ljudje, dežev, ki so se od daleč strnili
v nekako podobo. Kar je bilo človeškemu očesu nejasno, je odri] a fotografija.
Ko je bil prt 1. 1898 izpostavljen v posebno čaščenje, ga je nekdo fotografiral:	fotografski
aparat je pokazal sliko mrtvega človeka, ki je bil na plošči; videli so se vsi deli telesa, zlasti pa obraz. Bilo je pravo čudo. Ko je bil maja 1931 zopet izpostav-
Veliki ideali naše mladine
BUENOS AIRES, Arg. — Tistim, ki obupujejo nad našo mladino, svetujem, da preberejo članek Pavla Ranta, ki poučuje na Slovenskem srednješolskem tečaju Marka Bajuka v Buenos Airesu. Članek vsebuje v zgoščeni obliki odlomke posameznih dijakov (dijakinj) iz domače naloge: Pot v svobodno Slovenijo. Članek je bil objavljen v Svobodni Sloveniji dne 3. decembra 1970.
Kako si zamišlja mladina (dijaki četrtega letnika srednje šole) pot v svobodno Slovenijo? Poglejmo bežno nekaj odgovorov. Marija Mele je zapisala: “Mislim, da še veliko manjka, da bi lahko prišli do naše zemlje in osvoboditve Slovenije. Ta čas pa moramo dobro uporabiti. Čutiti se moramo res Slovence, boriti se moramo za svoje ideale. Lepo bi bilo, če bi imeli svojo državo in bi ji rekli Slovenija.”
Božidar Kocmur pravi:	“O-
svoboditev Slovenije se bo dosegla, ko bodo vsi edini... Slovenci moramo imeti en sam cilj: osvoboditi Slovenijo, jo socialno dvigniti in ji priključiti Primorsko in Koroško.”
Lucija Šušteršič je zapisala: “Smo slovenska mladina, ki si
Ijen, ga je fotografiral odlični fotografski strokovnjak Giusepe — Jožef Enrie, najboljši fotograf v Turinu. Napravil je 12 različnih posnetkov na ploščah. Enrie je v svojem uradnem poročilu izjavil, da na prtu ni prav nikakih barv; nitke so ohranile svojo naravno gibkost, podoba kaže izredno- dovršenost, katera obstoja, kot strokovnjaki vedo, iz najnežnejših črnobelih odtenkov, iz nekega “imponderable guid”, kar se ne da ozačniti, ne tehtati, ne razločiti, ne ponarediti. Dalje strokovnjak izjavlja, da je podoba tako dovršen fotografski negativ, kot ga je mogoče dobiti le s fotografskimi pripomočki, in da je kaj takega nemogoče ponarediti.
Podoba na prtu na čudovit in pretresljiv način izraža trpljenje Gospodovo, od bičanja, preko križa do groba ter se čudovito ujema s tem, kar pripovedujejo evangelisti. Na prtu je prednja in zadnja stran tako, da se podobi na glavi stikata. Jezus je ležal v grobu tako, da mu je polovica prta služila za podlago, druga polovica za pokrivalo. Telo je stegnjeno, roke se križajo v zapestju. Glavo obkrožajo do ramen segajoči lasje. Oči zaprte; usta le rahlo priprta. Čez ves obraz je razlit neki čudoviti mir.
(Dalje sledi)
------o------
“Svoboda v precepu” prišla do Sežane!
CLEVELAND, O. — Ker je danes ravno pustni torek, je primerno za objavo tudi tole:
Ljubljansko “Delo” je v svoji številki 8. januarja prineslo pod naslovom “Svoboda v precepu” kratek, drugače pa kar čeden posnetek Reutherjevega poročila iz Zuericha o članku Mednarodnega instituta za tisk. Poročilo toži med drugim, da se svobodi tiska godi slabo celo v deželah, kje je svoboda tiska postala že tradicija. Še slabše se ji godi v takih deželah, kot ja, Grčija itd. Se celo v Sovjetski zvezi so lani odpustili iz službe okoli 1,500 novinarjev pri časopisih in radijskih postajah. Le o tisku v komunističnih državah Srednje Evrope ‘JDelo” ne poroča niti besede.
Tako se iz posnetka Reutherjevega poročila iz Zuericha da sklepati, da se je “Svoboda v precepu” za tisk dovalila Ife do Sežane, Jesenic in Šentilja, tam je pa omagala. Iz celotnega Reutherjevega poročila bi se kaj takega ne dalo sklepati.
želi, da bi bila Slovenija svobodna. Čeprav smo se rodili v Argentini in je ta sedaj naša domovina, so nas starši naučili ljubiti Slovenijo, pa čeprav je še nismo nikoli videli (nekateri so jo že lahko obiskali). Zato si želim, da bi bila Slovenija svobodna in da ne bi bilo več komunizma in tudi ne sovraštva med brati.”
Lovro Tomaževič meni, da bi za “ustanovitev svobodne Slovenije bilo potrebno:	1) politi-
čen program, 2) ustanovitev političnih strank, 3) ustava, 4) da bi vsi Slovenci, doma in v izseljenstvu, sodelovali pri vladi slovenske države.”
Majda Vimik se sprašuje: “Katera je pot, ki nas pelje do tega? Prvo: biti ali najmanj čutiti se Slovence, združiti se in imeti svojo voljo ... Braniti Slovenijo, tudi če ne prebivamo v njej.”
Julka Furlan si Slovenijo zamišlja takole: “... morala bi biti demokratska, svobodna, članica Združene Evrope, članica Združenih narodov. Predvsem pa tolerantna država. Imela naj bi tisto ozemlje, ki je nekdaj bilo slovensko... in novo izvoljena vlada naj bi napisala slovensko ustavo na podlagi papeških o-krožnic.”
Janez Belič pravi:	“Vsi Slo-
venci v inozemstvu in v Sloveniji želijo imeti čim prej svobodo v Sloveniji. Če bi se dogodki tako zavrteli in bi v Sloveniji spet bile svobodne volitve, bi moral tudi ves slovenski narod v izseljenstvu voliti svo-že poslance. Ti bi morali poterr. skupaj z drugimi skrbeti, kakšna bo ta država.”
G. Rant je nato strnil podobne misli Ane Marije Klanjščko-ve, Marijane Zorko ve, Helene Dolenčeve, Andreje šušteršiče-ve, Mirjam Klemenčeve in Kristine Zorkove, ki si vse žele: Slovenija hoče biti svobodna država. . . mora biti samostojna, demokratska ... članica Združene Evrope ... kjer bo uradni jezik slovenščina ... kjer bo veljala svoboda vesti, govora, tiska, vere... pri volitvah morajo sodelovati tudi Slovenci v zdomstvu.”
Marjetka Starihova je zapisala:	“... želja vsega naroda po
svobodi je sveta in pravična. Zato tudi mi želimo, da bi narod naših staršev postal svoboden, v svoji lastni državi sam svoj gospodar. Narodna država je končni cilj vsakega naroda. Prav gotovo bi se morali združiti vsi Slovenci v zdomstvu, biti si v pomoč, pozabiti medsebojne spore in malenkosti, ki nas ločijo, in vse svoje delo po* svetiti delu za svobodo države.”
Irenej Markež je svoje mnenje izrazil takole: “Svoboda in neodvisnost naj bi bili osnovi za vse bodoče delo, in ti dve osnovni pravici slovenskega naroda naj bi bili priznani tudi od vsega sveta... Gotovo bi vpliv izseljencev in njihovih potomcev prinesel doma novega duha razgledanosti in strpnosti.”
Marija Pregljeva nekoliko pesimistično meni: “... da se slovenska zemlja še dolgo ne bo mogla osvoboditi zaradi raznih razlogov. Mladina, ki živi v raznih deželah izven Slovenije, ne čuti v srcu dovolj tistega ognja> da bi se borila za osvoboditev Slovenije, ker je pač rojena iz*
Tako misli naša mladina, hab' ko smo je veseli in lahko sm0 ponosni nanjo. Trezno gleda v prihodnost, jasen je njen P°' gled, veliki so njeni ideali, ble izgublja se v sladkobnem fraza-rjenju o gričih, dolinicah in pla' nincah, ampak razmišlja o osvoboditvi domovine, o njeni samostojnosti, neodvisnosti in držav-nopravni ureditvi. Bog blagoslovi to našo mladino!
Sm. R-
ven Slovenije. A vemo, da sm0 Špani- sinovi slovenskih staršev in smo na to ponosni.”
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Voditelji prihajajo in odhajajo
Ko pišem te-le vrstice, se je v Torontu začela konvencija konservativne stranke za Onta-Ko. Sedanji njen voditelj in predsednik vlade v Ontariu John P. Robarts je pred Božičem napovedal svoj odstop. Sedanja konvencija 10., 11. in 12. februarja bo izbrala novega političnega voditelja ontarijskega dela konservativne stranke, ki bo tudi novi predsednik pokrajinske vlade. Ta bo verjetno kmalu po izvolitvi stopil pred splošno javnost, se pravi, bo šel volitve z novo vladno ekipo In verjetno tudi z novo politiko.
Ni moj namen, da bi opisoval konservativno konvencijo, ki je Pred nami. Rad pa bi se za trenutek ustavil pri sedanjem konservativnem voditelju, ki odha-la- Na njegovi poslovilni večerji sta bila kar dva njegova poli-tična prednika, to se pravi dve Politični generaciji. Odhajajoči John P. Robarts je star šele 54 ^et in je pri polnem zdravju. ^ Ontariu je vladal komaj deset let. V svoji politiki je bil uspe-®en in dober gospodar. Politič-Plh porazov ni poznal. Ti ga to-tej ne silijo k odstopitvi. Znan In dobro zapisan je v celi Kanadi n. celo pri drugih strankah. Človek se samo sprašuje, zakaj °dhaja. Nobeden izmed tistih, ki Se potegujejo za njegovo mesto, močnejša osebnost, ni bolj Privlačen in bolj izkušen in bolj izobražen. Zakaj torej odhaja? ',avadni zemljani imamo samo odgovor:	Na delu je demo-
kratičen proces. Naj pride mlaj-Sl> z novimi idejami, ki po svoje Presoja hitro se menjajoči pologi v družbi. Naj pridejo na vo-klna mesta nove moči. In v teh freh dneh bodo strankini dele-f>aii (ne^zaupniki!) izvolili no-Vega voditelja in življenje se bo °dvijalo naprej. Politično življe-kle se ne bo prekinilo in ne bo Ostalo. To je demokracija na delu.
Kakšno priliko imamo Sloven-da se česa naučimo. Pri nas Pa bila voditeljska funkcija 0smrtna. To mišljenje je bilo zakoreninjeno, da ga še da-ni mogoče iztrebiti. Če bi do mislil ali želel drugače, je Padel v politično nemilost. Nih-Ce ni smel biti v hrbet starih,
Preizkušenih
Svobodni Slovenci smo že pred več kot letom dni izgubili svojega voditelja in predstavnika, dr. Miha Kreka. Bil pa je on tudi predsednik naše najvišje institucije NOS. To se nam je zdelo tamo samo po sebi umevno, da nam nikdar ni prišlo na misel, da vedno ne bo tako. Tudi dr. Anton Korošec je tako rekoč zgorel v delu, ko bi po tukajšnjem demokratskem pojmovanju moral že zdavnaj imeti naslednika. Zakaj ne bi tudi voditelj živel v pokoju in od tam dajal nasvete in pobude? Pa ne samo to. Ob smrti dr. M. Kreka smo kar obstali. Koliko časa je trajalo, da je stranka, ki ji je načeloval, dobila novega načelnika. Predsednika NOS pa še sedaj nimamo in tudi nekateri drugi člani te naše najvišje institucije so že onesposobljeni o-pravljati svoje funkcije. Tako živimo v stanju, da pravega, delovnega in reprezentančnega foruma svobodni Slovenci sploh nimamo. Če ga bomo zopet dobili, ali bo demokratičen izraz naše miselnosti, naših hotenj in naše delavnosti? Zgodovina nas bo sodila, ne samo po tem, kaj smo naredili, ampak tudi po tem, česa se nismo naučili. Mi še nismo prišli do spoznanja, da voditelji prihajajo in odhajajo, narod pa ostaja. Danes pa je čas mladosti...
PM
dostnega. Kjer je kaka delav- jkaže pa jasno, kako in zakaj naj I Djakarta šteje nad pet milijo-nost za dobro stvar, tam je goto- človek ohrani pokončno hojo, ja- nov prebivalcev; med njimi je
Jože Turk — 60-letnik
Kdo izmed Slovencev v Torontu ga ne pozna? Znan je v poslovnem svetu, vidiš ga redno v cerkvi Marije Pomagaj, srečuješ ga v organizacijah na sestankih in sejah, ko je treba pomagati, je takoj pripravljen. Skratka, Slovenci g. Jožeta Turka dobro poznajo in ga cenijo
vo tudi Jože zraven.
G. Jože Turk je bil rojen v Logatcu 5. februarja 1911. V družini je bilo osem otrok in vsi razen enega so še živi. Tudi njegova mati še živi. Ker je bil vedno zaveden in dober Slovenec, zato mu med vojno in revolucijo ni bilo dobro. Že Italijani so ga internirali. Njegova odklonitev komunizma in partizanstva je bila popolna in dokončna. Zato se je po vojni umaknil na Koroško. Tudi tam ni užival miru. Zaprli so ga, a nazadnje so ga le izpustili. Partizanske zapore je doživela tudi njegova žena Francka. Končno se je le vse dobro izteklo. Jože je prišel v Kanado, kamor mu je pozneje sledila tudi žena z dvema hčerka-
sen pogled in osebno dostojan- le 1% katoličanov. Korupcija stvo. Potrebno je tako branje. cvete: nekateri so neizmerno bo-Knjižica stane 50c in se more gati, drugi zelo revni. Življenje
naročiti v Slovenski pisarni na 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont.
Srečanje s sv. očetom
Djakarta, 13. dec. 1970. — Iskrena hvala za pismo in dragoceno darilo. Naj Gospod bogato vse povrne.
V začetku decembra so se sv oče ustavili v Djakarti (Indonezija) za nekaj ur na povratku iz Avstralije. Prišli so 3. decembra ob pol štirih popoldne z zrakoplovom Alitalia. Z učenkami smo šle na letališče k sprejemu. Tudi predsednik Suharto je pri-
šel z višjimi dostojanstveniki, ma. Najlepšo in najbolj ustvar-jZrakoiplov je prišei točno ob pol
štirih in kmalu je izstopil iz nje-
jalno dobo pa je g. Jože Turk dočakal v novi domovini Kanadi in to v Torontu. Družina se je množila in raste. Danes ima 11 otrok, ki so še živi, eden pa je umrl.
Kakor je bil jubilant vedno priden in skrben gospodar za svojo družino, tako je mnogo sil in časa daroval tudi slovenski skupnosti. Trenutno je predsednik župnijske Vincencijeve konference pr Mariji Pomagaj. Pri tej dobrodelnosti deluje že od vsega početka. Kolikim je na ta način že pomagal, je zapisano samo v knjigi življenja. Od vsega početka, ko so Slovenci organizirali svojo prvo župnijo v Torontu in zidali cerkev Marije Pomagaj, je g. Jože Turk sodeloval s prvim župnikom dr. J. Kolaričem. Bil je tudi med ustanovitelji Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij, kjer je trenutno načel nik kreditnega odbora. Dalje je član Zveze kat. mož, zaupnik S.K.D. in Društva slov. protikomunističnih borcev. Koliko dela in časa je vložil v Slovenski dom. Povsod poprime,
ter spoštujejo.
Zadnjo soboto smo bili na|kjerkoli more kaj dobrega stori-banketu v Slovenskem domu na ti. Tudi v Društvu Slovencev-Pape Ave. Vodja večera, dr. P. Baraga je aktiven.
Klopčič je med raznim pozdrav- Njegova osebna odlika je srč-jjanjem naznanil tudi lepo novi- na dobrota in premočrtna hoja. co, da je g. Jože Turk en dan j Zahrbtnosti ni v njem. V svoji Prei 5' februarja — obhajaljšegavosti je prijeten družabnik. 60-letnico svojega življenja. Člo- j Njegova vernost je pristna. S vek bi mu težko verjel, zlasti, jSV0j0 2Upnij0 Mmije Pomagaj je ko smo ga opazovali, kako je z tesno povezan. Vera mu je smi-lahkoto odplesal melodijo, ki jo|sei življenja. Pri vsem tem mu je zagral orkester njemu in rije- |Zvesto stoji ob strani soproga govi ženi v počaščenje.	ga Francka, ki se v požrtvoval-
na, g. Jože Turk se je dobro nosti za dobro stvar tudi ne da ^eizkugenjk borcev. Pri nas i ohranil. Verjetno je to zasluga j prekositi ^ »Vencih tudi političen poraz , tega, ker nikdar ne miruje. Ved-j ob 60-letn * hnel za posledico, da bi poli- no je aktiven. Ustvarjalni ide-L0V0 zasiu£t k stopil v politično zatišje. ializem ga drži pokonci in mla-
ZAHMLA
Vsem dobrim prijateljem, ki so se v soboto, dne 30. januarja udeležili pogreba
Lojzeta Ambrožiča
'b vsem, ki so ga obiskali v pogrebnem zavodu, se prav lepo zahvaljujemo.
Najlepša hvala vsem duhovnikom, g. Kopaču, g. Zrnecu, S. Vukšinicu, g. Turku in g. Skumavcu, ki so sodarovali pogre-| '>no maso. Gospodu Kopaču smo še posebej hvaležni za lep K°vor, ki ga je posvetil umrlemu.
Ob 60-letnici g. Jože Turk go-vsaj malo priznanja od strani slov. javnosti. Zasluži, da mu javno rečemo: Bog plačaj za njegovo delo! Čestitke zasluži, ker od začrtane poti ni odstopil in se ni umaknil v kot, v zatišje. Bog mu nakloni še mnogo let zdravja in obilo teles nih moči, ker danes potrebujemo mož Turkovega kova. Bog Vas živi, Jože!
odet v rdeč plašč, ga navdušeno po-
je materialistično in je zato težko navdušiti mladino za ideale. Pravi problem je s poklici.
Vsem želim mnogo božjega blagoslova. Prisrčno pozdravljeni,
Sr. Deodota Hočevar
Dopolnilo k poročilu
LETHBRIDGE, Alta. — Prosim, da dodaste k poročilu “Brat mu je umrl v Sloveniji” v KD, da je bil umrli Ivan Dimnik rojen leta 1897 in je bil star 73 let. Zapustil je poleg žene še 3 hčere, 15 nečakov in nečakinj ter več drugih sorodnikov.
Jože Dimnik st.
Od tu pa zopet precej daleč|jajo več, ako drugi diplomatje do sredine mesta.	rabijo besedo pogajanja.
Anton Pušavec:
vsem pevcem za lepo
Zahvala gre tudi g. Klemenčiču in Petje pri pogrebni maši.
Gospodu Petru Markešu naša najlepša zahvala za poslovilni Kovor na grobu, ki ga je povedal v imenu vseh, s katerimi je naš oče rad delal.
Hvala lepa tudi vsem, ki so se nam oglasili po telefonu °li daleč, vsem, ki so poslali pismene izraze sožalja, in vsem ki s° darovali za maše za umrlega očeta.
Naj Bog povrne vsem, ki so se na toliko načinov potrudili, a bi z nami delili žalost ob izgubi moža in očeta.
žena LENČKA sinovi, hčeri zeta, snahe, vnuki in vnukinje.
ASincourt, Ont. Can. 23. februarja 1971


Končno so le prispele
Dolgo in težko smo pričakovali drobnih knjižic, ki nosijo naslov: “Zrenja in uvidi, I. deT’.
Drobno delo je izšlo v Buenos Airesu v založbi SIJ. Knjižica je res drobna in majhna po zunanjosti, a je biser po vsebini.
Piše in razpravlja o dialogu, kar se danes moderno sliši. Mi bi pa po domače rekli o “razgovarja-nju”. škoda je, da je to delo prišlo med nas vsaj 5 let prepozno in v premajhnem številu.
Prebrati in premisliti bi morali to drobno knjižico vsi člani protikomunistične e m i g racije.
Kakor koristen “vodič” bi bil tistim (bivšim antikomunistom!), ki hodijo domov ali po službeni dolžnosti ali zaradi domotožja, ali iz gole neqimumosti ali pa, iker s poklonom v Ljubljani iščejo lastnih koristi. Takle vodič di tega ne kaže potov in prenočevališč, Boga.
ga sv. oče,
Množice so zdravljale, a sv. oče so na vse strani odgovarjali z odprtimi rokami. Predsednik je najprej nagovoril v indonezijskem jeziku, nato je pa eden duhovnikov prevedel pozdrav v angleščino. Sv. oče so odgovorili v angleščini. Potem so pozdravili škofe in zastopnike ambasad. Otroci so želeli, da bi sv. oče prišli k njim, toda že je čakal avtomobil, h kateremu ga je vodilo spremstvo.
Z letališča so peljali sv. očeta v stolno cerkev, kjer so se zbra-duhovniki, misijonarji in misijonarke. Seveda sem tudi jaz hotela v cerkev, a zaradi gneče smo le s težavo vozili; ko smo prišli do cerkve, so sv. oče ravno odhajali.
Katoličani so se zbrali1 (in tudi ljudje iz drugih veroizpovedi) v glavnem stadionu. Z učenkami sem se napotila tja. Bilo je kakih 70 do 80 tisoč ljudi. V Djakarti je samo 1% katoličanov.
Ob pol šestih so sv. oče šli v palačo, da pozdravijo predsednika. Napravili so nanj globok vtis. Predsednik je pred odhodom sv. očeta rekel, da sedaj še 3olj razume, kako je vera važna, ne le v življenju posameznika, ampak tudi v razvoju in blagodejnosti naroda.
Na stadion so prišli sv. oče ob 7.45 zvečer. Ljudje so jih silovito navdušeno pozdravljali. Pred in po sv. maši so se v odprtem avtomobilu vozili po stadionu in pozdravljali vernike. Bili so navzoči tudi zastopniki mohame-dancev, budistov in Hindov. Tudi oni so pozdravili sv. očeta in mu prinesli darove.
Oltar so postavili sredi arene. Sv. oče so maševali v latinščini. Po evangeliju so pa nagovorili ljudi v angleščini. Pri darovanju so zastopniki različnih delov Indonezije prišli v narodnih nošah v procesiji k oltarju in prinesli različne darove. Pri povzdigovanju so za nekaj trenutkov u-gasnili vse električne luči, razen tistih pri oltarju, tako, da je vse drugo izginilo v temi, razen Hostij e-Kristusa. Okrog 200 duhovnikov je delilo sv. obhajilo. Sv. oče so prenočili v vatikanskem poslaništvu. Zjutraj malo pred osmo uro so se pa zopet napotili na letališče. Zahvalili so se predsedniku, ta pa jih je prosil za molitev.
Ravno pred prihodom sv. očeta so se zbrali v Djakarti vsi škofje Indonezije k škofovski konferenci. Tako so bili vsi navzoči ob sprejemu. V Indoneziji je 31 škofij. Največ katoličanov je na otoku Flores 79/<, ki je bil nekdaj pod Portugalsko. Katoliška vera zelo napreduje sedaj v zahodnem Irianu, ki se je pred kratkim p r i d r užil Indoneziji. Tam ljudje živijo še primitivno življenje in še niso pokvarjeni od civilizacije — najbrž so zara-bolj sposobni spoznati
V Jugoslavijo preko Skandinavije in Sovjetske zveze
IV.
Nadvse zanimivo je bilo, da sem v Rusiji sedel osemkrat v osebnem avtomobilu, vsakikrat znamke “Volga”, vselej zelene oarve in iste oblike. V Kanadi bi rekli istega letnika, po obliki podoben Chevroletu ali Ponti-acu starejšega letnika.
V Rusiji stane tak avto 5,000 rubljev, mi je rekel voznik. Če sem primerjal plače, ni čuda, da so ceste prazne. Taisti voznik mi je rekel, da zasluži 100 rubljev na mesec.
Na letališču sem oddal svojo prtljago, pa imel še nekaj časa do odleta, ker je bil ta del letališča samo za notranje polete, je bilo precej prazno, le malo potnikov. Naš avion (y Kijev je bil samo do polovice zaseden.
Reči moram, da za nove stvari napraviti stare so Rusi pravi mojstri. Vse, kar je zgrajenega, kar stoji ali se premika, je z zelo malo izjemo vse oguljeno, zamazano ali pa enostavno razbito. Tudi avion ni v tem zaostajal. Da so bili sedeži precej v slabem stanju, sem razumel, da so pa tudi naslonjala vsa oguljena, si pa nisem mogel prav raztolmačiti.
Če gre za hitro potovanje, ni nič bolj primernega kot avion. Minuto ali dve manj kot celo uro potem, ko se je avion v Moskvi dvignil, sem že šel po stopnicah doli v 800 km oddaljenem Kijevu. Pa se mi zlepa ni zdelo ničesar bolj škoda, kot da nisem smel napraviti to pot z vlakom, ki bi peljala najbrže preko Grela ali Brjanska, dveh med onimi mesti, ki so bila med vojno najbolj pogosto omenjana.
Pri stopnicah me je zopet počakal spremljevalec in me odpeljal v hotel, kakih 50 km daleč. Med letališčm in mestom sem videl prvič po Rusiji graditi cesto. Izgledalo je, da bo dvosmerna s travo po sredi. Bila je še v zelo surovem stanju. Imeli so nekaj zastarelih strojev, pa tudi nekaj žensk je bilo pri delu zaposlenih, ki so nekaj mahale lopatami. Radoveden sem bil, kdaj bo ta cesta zgrajena in kdo ve s kolikimi pomanjkljivostmi.
Hotel oziroma motel, tudi pisalo je z velikimi črkami brez vsakega drugega imena na stavbi. Motel se je nahajal na severnem skrajnem robu mesta tako, da mi je bilo kar prav, da nisem imel rezervacijo v Kijevu za več kot eno noč. Za dalj časa bi bilo okoli motela kaj dolgočasno, da bi pa prispel v mesto, kot je Kijev, bi mi pa vzelo precej časa, da bi prišel v sredino mesta. Najprej bi moral napraviti kos poti peš do tramvaja, potem bi se moral precej daleč peljati s to podrtijo do podzemne, Metro, kot oni to imenujejo.
Motel je bil v četrtem letu, tako so mi povedali, trinadstropna stavba, grajen po nači nu, kot jih vidimo dosti po A-meriki. Že po stilu bi lahko rekel, da ni star, pa je bila vsa železna ograja na balkonih od rje razjedena, da je že skoro razpadala. Vrt okoli stavbe je bil v obupnem stanju. Moja soba in tako gotovo druge, je že imela privatno kopalnico, pa je vse skupaj slabo funkcioniralo. Postelja je bila naravnost obupna. Lesen pograd z nekako tri inče debelo gumo (foam), da so me zjutraj kosti pošteno bolele. Pri Rusih naj bi bila to prva klasa, kar zaradi slabe kvalitete na Za-padu niti ne obstoji. Saj, ko sem iskal vizo v Torontu pred odhodom, nisem prve vrste stanovanja niti zahteval, nasprotno tretje ali celo pete, samo da prenočim. Meni je šlo v glavnem, da si ogledam Rusijo, pa mi je agent odgovoril, da vse, kar še imajo na razpolago, je prve vrste in po ceni sodeč $18.90 na dan, bi res moralo biti. Čez hrano se nimam kaj pritožiti. Izbira je bila zadostna. Jedilnik je bil v treh jezikih: nemškem, angleškem in ruskem, sicer pa pri hrani še nikoli nisem bil izbirčen, ali da bi hrani posvečal Bog ve koliko misli. Moskovski boršč, ki ga poznam še iz Toronta, in še kaj. Račun okoli 2 rublja se je navadno vrtel, zajtrk pa okoli enega rublja.
Za hotelske cene ne predrago, če še pomislim, da je bila tudi hrana “prvovrstna”, kar je vsaj po čistoči tudi bila, če sem primerjal povprečne restavracije v Moskvi in Leningradu, skozi katerih več sem šel.
Vesel sem bil, da je minula noč in s tem mi je ostal v Rusiji samo še en cel dan, ker prihodnjo noč, od 27. na 28. avgust, ob 3. zjutraj sem vstopil na vlak, ki je peljal iz Moskve preko Kijeva v Beograd. Čez dan sem se še malo razgledal po presto-lici Ukrajine. Ker ta dan v našem motelu niso imeli nobene nove grupe, da bi se ji priključil za ogled, so mi dali in še nekomu drugemu, ki je bil sam kot jaz, na razpolago “Volgo” s tolmačem.
Središče mesta leži na desnem bregu reke Dmjeper. Pas ob reki je pokrit z gozdom, ki bi mogel biti lep park, pa je prej podoben pragozdu. Tudi ostalo mesto je močno poraščeno z drevjem. Mesto je nekoliko bolj slikovito od Moskve ali Leningrada, pa tudi tu je malo videti, da bi mogli s ponosom pokazati: Poglejte, kaj imamo. Tudi ne na levem bregu reke, kjer je novi predel mesta. Je vse skupaj precej zapuščeno. Reka sama je precej široka in ima lepe plaže, ki mestu, kot je Kijev, z dvema milijonoma ljudi, kjer ni kakih jezer v bližini, pride kar prav.
Ponoči ob pol dveh sem sedel še enkrat v “Volgo” in se odpeljal na postajo. Bila je lepa noč in četudi je bil še vedno avgust, je bila pošteno mrzla. Tudi tu me je spremljevalec pospremil prav na peron in z menoj čakal, ko je točno ob treh prišel vlak iz Moskve, in mi pomagal s prtljago pri vstopu.
(Dalje sledi
Spremenilo se je tudi razpoloženje pri pogajanjih. Sovjeti se radi pogovarjajo tudi stvarno, ne zapravljajo časa s praznim govorjenjem. Zato se pogajanja vrtijo okoli sledečih točk: dostop iz Zahodne Nemčije v Zahodni Berlin, promet med o-bema deloma Berlina, in končno: čigav naj bo Zahodni Berlin, ali Brandtov ali sam svoj. To je najbolj kočljiva točka. Zavezniki skušajo sedaj najti kompromisno formulo: Berlin naj ne bo pravno del Zahodne Nemčije, vendar pa ga naj ta zastopa pred svetom. Moskva in Vzhodna Nemčija na to ne bosta radi pristali, toda Moskva še ni predloga odklonila.
Na zadnjem sestanku poslani-cov 4 sil je sovjetski zastopnik Arasimov pokazal pripravljenost za začetek stvarnih pogajanj. Kancler W. Brandt je nad tem “napredkom” izjavil svoje zadovoljstvo konec tedna v Zahodnem Berlinu, kjer je govoril v podporo kandidatov Socialistične stranke v mestni svet.
Mislijo, da se bo po dolgih debatah vendarle našel kompromis. Da bodo pogajanja napeta, se da sklepati po tem, da bo prihodnja seja poslanikov 4 sil šele 9. marca.
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas
v Ameriški Domovini!
MMMMV*
CLEVELAND, O.
HELP WANTED
Cook-manager wanted
Wanted cook-manager for cafeteria in Chagrin Falls school 5 days. Must understand English. Call during day 247-5500 or evenings. 247-8573.
(37)
Žeraka
CiOsMJO
Iščemo kuharco Iščemo izkušeno kuharco za delni ali poln čas na zapadni strani. Dobra plača.
Kličite 941-8955
-(39)
Moški dobijo delo
Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA till? St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
MALI OGLASI
Berlinsko vprašanje prešlo do "pogajanj"
Na zadnjem stestanku poslanikov 4 sil o Berlinu naj bi “razgovori” prešli v stvarna “pogajanja”.
BERLIN, Nem. — Sovjetski diplomatje so znani kot ljubitelji pikolovstev. Se radi začepijo za posamezne besede in o njih zgubljajo čas z nepotrebnim debatami. Tako niso na primer hoteli pripisati berlinskim sestankom poslanikov 4 velesil značaja pogajanj, so dosledno govorili le o tem, da so to razgovori. Sedaj so se premislili, ne ugovar-
Oddajo dve sobi
Dve neopremljeni sobi z uporabo kuhinje, posebno kopalnico in prostorom za pranje oddajo. Kličite tel. 261-6695.
-(37)
Stanovanje oddajo
Petsobno neopremljeno stanovanje oddajo v okolici Sv. Vida. Kličite za pojasnila tel. 881-2345.
______________ (41)
V Euclid
Na vrhu Chardon Rd., naprodaj krasna hiša s 3 spalnicami, zidan veneer semi-ranch, velika kuhinja, rekreacijska soba, sončna soba, obita kopalnica, prsna kopel in stranišče v kleti, veliko prostora za shrambo in klosete, zidana priključena garaža. Lep lot. Pripravno okrožje. Vse javne naprave plačane. Krasna hiša na lepem prostoru.
J. KNIFIC REALTY
820 E. 185 St. 481-9980
(38)
Rojaki pozor!
Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, tudi pleskanje ali ureditev vaših sob. Vodovodna napeljava. Poceni in dobro.
Kličite 361-8428
— (23,25,26 feb)
ALEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
ST '
fc j® A ^ ^
“Obstane in posluša, od kod ta krik prihaja.
“Za hip začuje določno klicati svoje ime.
“Klic je prihajal iz jame.
“Luigi zdirja kakor divja koza, nabije med tekom svojo puško in dospe v jedni minuti na vrh griča, ležečega nasproti onemu, na katerem je zagledal tujca.
“Tu natančneje sliši klic: ‘Na pomoč!’
“Vampa bliskoma pregleda prostor, ki ga loči od jame, in zagleda moža, hotečega upleniti upirajočo se Tereso kakor cen-taver Nessus Dejanim.
“Ta mož je hitel proti gozdu in pustil za seboj že tri četrtine pota od jame do gozda.
“Vampa premeri z očmi razdaljo: nasilnik je bil vsaj za dvesto korakov na boljem kakor on, torej ni bilo niti misliti, da ga doide še zunaj gozda.
“Mladi pastir obstoji na mestu, kakor da so se mu noge
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
COLOR MATCHER Responsible salaried position, with fast growing co. Producing unique product.
CAREER QUEST Div. of Flynn Cons, Inc. Chicago 372-0896
(37)
REAL ESTATE FOR SALE
STREAMWOOD — 4 bdrm., baths, deluxe townhse., cent, air cond. Extras. Overlooking lake. Part. fin. bsmt. Brk. patio. Pkg. Call owner for appt 289-5157
(37)
MOBILE HOME
1970 TOPPER
12x60 2 bdrm. furn. or unfurn. $10,500 furn or $9,500 unfurn. Must be moved. Call owner for appt. 389-3780
__________________________(37)
SOUTH SUB. LOC. — 17x54, A.C., awnings, under pinning, wash-dryer comb. 3 Ige. bdrms., 1% baths, A 1 cond. No children betw. l1/^ & 14 yrs. $9,500. Owner	388-5183
__________________________(37)
South Sub. Location — ’69, 60x12 with 7x12 pull out. 3 bdrms. Windsor mobile home. Part furn. $7,000 or payments. Pvt. party. 339-6765
(37)
ARISTOCRAT 12x52’ on lot ready to move in. Exc. cond., furn., crptg., air cond., underpin. & awnings. $3,700 fee inclu. Pvt. owner will
vkoreninile v zemljo, opre kopito svoje puške ob ramo, nameri njeno cev na roparja, mu sledi še trenotek z očmi in sproži.
“Nasilnik obstane, 'kolena se mu prično šibiti in za trenotek omahne na tla ter potegne Tereso s seboj.
“Toda Teresa se dvigne takoj, dočim nasilnik obleži, zvijaje se v smrtnih mukah.
“Vampa plane k Teresi, kajti deset korakov od umirajočega jo zapuste moči, da omahne na kolena, in mladeniča obide strašna misel, da je kroglja, ki je zadela sovražnika, ranila morda tudi njegovo nevesto.
“K sreči se to ni zgodilo, ampak Tereso so zapustile moči vsled strahu. Ko se Luigi prepriča, da se ji ni zgodilo nič žalega, se okrene proti ranjencu.
“Ta je že izdihnil in ležal s stisnenimi pestmi, z lasmi, naježenimi vsled smrtnega pota, s
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — 5 days. Go Exc. wk. sal.
Dependable for general household duties. Own. transp. Foreign welcome. Refs. Gd. heme. Pk. Ridge. 696-0996
CHILD CARE—Lite housework 3 child. Rm. & board. Live in. $35 wk. Refs. 263-4480 days 9-4:30 or
327-2622 wkends.
——
CHILD CARE — North sub. loc. Live in. Own rm., bath, board and nominal wk. sal. Care of 10 mo. old girl.	UN 4-5000
HOUSEKEEPER
Live in. Father and 1 boy, schl. age. S. Berwyn. $35 wk. w-rm. and board..	788-7962 aft. 6 P.M.
HOUSEKEEPER - CHILDCARE Live in fine North Shore home. Room -f Board and good wk. salary. Care of 5 children. No cooking. 831-5688
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — 1328 W. Eddy 2-6’s & 1-5, Brick. Steam ht., full bsmt. Walk. dist. to everything. Price $32,900. Call aft. 6..
549-1395
(38)
široko odprtimi očmi in pretečim obličjem.
“Vampa se mu približa in spozna Cucumetta.
“Izza onega dneva, ko sta mu rešila Luigi in Teresa življenje, je gorelo njegovo srce v ljubezni do Terese, in prisegel je, da mora osvojiti mlado deklico. Neprestano jo je zasledoval, izrabil priliko, ko jo je zapustil njen ženin, da je pokazal tujcu pot, jo odgnal s silo s seboj in menil, da je že njegova, ko mu je prodrla srce Vampova kroglja, katero je vodil bistri, ne-prevarljivi vid mladega strelca.
“Vampa ga nekaj časa opazuje, ne da bi se pokazal na njegovem obličju izraz sočutja ali gnusa, dočim. se Teresa trese še vedno in se le počasi približa mrtvemu roparju, na katerega se ozre boječe čez ramo svojega ženina.
“Za trenotek se obrne Vampa k svoji ljubici.
“ ‘O, o,’ pravi, ‘ti si že preoblečena; zdaj se moram preobleči še jaz.’
“Teresa je bila res že preoblečena od temena do pete v obleko mlade grofice San-Felice.
“Vampa si naprti Cucumetto-vo telo in je odnese v jamo. Teresa ostane zunaj.
“Ce bi bil zdaj prišel mimo popotnik, bi bil videl nekaj iz-vanrednega, namreč mlado pa-starico, ki je pasla ovce v obleki iz kašmira, s krasnimi uhani, okoli vratu z nakitom iz biserov, z demantnimi iglami in z gumbi iz safirov, smaragdov in rubinov na telovniku.
“Brezdvomno bi bil mislil, da je prestavljen v Florijanove čase, in vrnivši se v Paris, pripovedoval, da je videl ‘Alpsko ovčarico,’ sedečo na vznožju Sabinskih gora.
“Za četrt ure se vrne iz jame Vampa. Njegova obleka ni bila nič manj elegantna kakor obleka Teresina.
“Oblačen je imel jopič iz granatno barvanega žameta z zlatimi, cizeliranimi gumbi, bogato vezen, svilen telovnik, rimsko ovratno okoli vratu, torbico za patrone iz rdeče in zelene svile, okrašeno z zlatom, nebesno modre žametaste hlače do kolen, ki so se zapenjale z demantnimi gumbi, gamaše iz jelenovega usnja, ki je bilo poslikano z arabeskami, in klobuk, na katerem so frfotali v vetru trakovi vseh možnih barv; na pasu sta mu viseli dve uri, v nožnici za pasom je imel krasno bodalo.
“Teresa vsklikne začudenja. Vampa je bil v tej obleki podoben sliki Leopolda Roberta ali Schnetza.
“Oblekel si je celo Cucumet-tovo obleko.
“Mladenič opazi vtis, ki ga je napravil na svojo nevesto, in ponosen smehljaj mu zaigra okoli ustnic.
“Ali hočeš deliti z menoj mojo usodo,’ pravi Teresi, ‘naj bode kakoršnakoli?’
“ ‘O da!’ vsklikne dekle odu-ševljeno.
“ Tn mi hočeš slediti, kamor-
koli pojdem?’
“ 'Do konca sveta.’
“ ‘Torej se me primi za roko in pojdiva, kajti nič časa ne smeva izgubljati.’
“Dekle položi svojo roko v njegovo, ne da bi vprašala, kam jo pelje, kajti ta trenotek se ji je zdel lep, ponosen in mogočen kalcor bog.
“In tako kreneta proti gozdu, v katerega dospeta v nekaj minutah.
“Ni nam treba šele omenjati, da je poznal Vampa vse gorske steze. Brez pomišljanja torej vstopi v gozd, dasi ni bilo v njem nobenega pravega pota. Na drevesih in grmih spozna, cam se ima obrniti. Tako korakata podldrugo uro.
“Po tem času dospeta na najgostejši del gozda. Izsušena struga je vodila na tem kraju med visoko se dvigajoče bregove. —
Vampa krene po tem težavnem potu, ki so ga zavijali v mrak strmi bregovi in goste sence visokih jelk.
“Teresa postane v tej divji samoti vnovič plaha in se tesno privije k svojemu vodniku. Toda njegov jednakomerni korak in njegovo obličje, s katerega je žarel vesel mir, premagata njen strah.
“Naenkrat stopi deset korakov pred njima izza drevesa mož, ki je bil dotlej skrit, in pomeri na Vampo.
“ ‘Niti korak naprej,’ pravi, sicer umrješ!’
“ ‘Ne bodi vendar otročji? Vampa in prezirljivo zamahne z roko, dočim Teresa več ne more premagati svojega strahu in se ga oklene. ‘Od kdaj je pa navada, da se trgajo volkovi med seboj?’
“ ‘Kdo si?’ vpraša straža.
“ ‘Luigi Vampa, pastir s posestva grofa San-Felice?’
“ ‘Kaj hočeš?’
“ ‘Govoriti hočem s tvojimi tovariši.’
“ ‘Torej pojdi za menoj,’ pravi straža, ‘ali bolje, pojdi pred menoj!’
“Vampa se nad to roparjevo previdnostjo prezirljivo nasmehne, odide s Tereso predenj in nadaljuje pot s prav tako mirnim in trdnim korakom kakor je prišel.
“Za deset minut jima da ropar znamenje, naj obstaneta.
“Luigi in Tereza ubogata.
“Bandit zakraka trikrat kakor gavran.
“Mnogoglasno krakanje se odzove temu trikratnemu klicu.—
“ ‘Prav je,’ pravi bandit, ‘zdaj lahko nadaljuješ svojo pot.’ —
“Luigi in Teresa gresta naprej.
“Toda čim dalj gresta, tem bolj se trese Teresa, kajti skozi drevje je bilo videti bradate može z divjimi obličji in svitle cevi pušk.
“Bivališče roparjev je bilo na vrhu nizke gore, ki je bila morda prej vulkan, ki pa je ugasnil, še predno sta Romul in Rem opustošila Albo.
“Dospevši na vrh, obstojita Tereza in Luigi pred kakimi banditi.
“ ‘Tu je mladenič, ki je prišel k vam in želi z vami govoriti,” pravi stražnik.
“ Tn kaj nam ima povedati?’ pravi glavarjev namestnik.
“ ‘Povedati vam hočem, da sem, sit pastirskega življenja,’ pravi Vampa.
“ ‘Ah, razumem,” pravi namestnik; ‘želiš pač, da te sprejmemo v svojo sredo?’
“‘Bodi nam dobro došel!’ vsklikne več banditov iz Fer-rusina, Pompinare in Anagni, ki spoznajo Vampo.
“ ‘Da, toda moja želja ni, postati vaš tovariš.’
“ Tn kaj hočeš od nas?’ vprašajo banditje začudeno.

jj^uBinOMOVINA
m
m
mmtmxmmMwm'mMVim
:T!OT	KShi iMM	a®!
bi morala biti
im
mmmi
1!
vsaki slovenski hiši
finance % of balance.	678-8174 (38)	OAK PARK 715 S. Scoville. Brk. 4 bdrms., ,1% baths, liv. rm., din. rm. and den. Massive eat-in kit. 12x19, closets galore, full bsmt., over 2,200 sq. ft. of liv. space. 220 service, compl. redec. thruout. Immac. Conv. to Eisenhower L. 3 blks. schls. Must be sold by April 1. $27,900.	386-6727
BUSINESS OPPORTUNITY	
BEAUTY SHOP — Modern, 2 stat., fully equipped in busy loc. Cor. North Ave. & Washtenaw. Call owner for appt.	784-9835 (37)	
LAUNDROMAT — Well est. 11 yrs. in good N.W. side. 19 washers, 6 - 501b. dryers. A1 cond. $12,000 or best offer. By appt. Owner 436-7129 (37)	WHEELING— Meadowbrook, ranch 3 bdrm. 2 baths, new WW crptg., draperies. Extras. Carport. $26,900. Pvt. party. By appt.	537-1440
GROCERY — Establ. 31 years. North side. Volume $278,000. Ideal family operation. Vic. Damen & Roscoe. $10,000 -f inventory. Building avail. Call owner	282-5869 (38)	DOLTON — 3 bdrm. bi-level. 1V2 baths, crptg. fam. rm., 2 car gar. Many extras. For sale by owner. 849-3285 (38)
PIZZA CARRY OUT RESTAURANT Seats 24, fully equipped. S.W. $4,000 or best offer. 687-0633 aft. 5 P.M. I	(38)	WESTCHESTER - BY OWNER 5 rm. deluxe Georgian. 2 car gar. w-side dr., new cent. a.c. & htg., crptg., natl. frplc., full bsmt. Im-med. poss. Mid $30’s.	344-5740 (38)
MODERNA AMAZONKA — Mlada Kambodžanka v vojaški uniformi na tanku, ki čuva ceste v okolici glavnega mesta Phnom Penha.
“ ‘Prišel sem, da se vam ponudim za glavarja,’ pravi mladenič.
“Banditje se spustijo v glasen smeh.
“ Tn kaj si storil, da zahtevaš za se to čast?’ vpraša glavarjev namestnik.
“ ‘Umoril sem vašega glavarja Cucumetta, kar vam priča moja obleka,’ pravi Luigi, ‘in zažgal vilo grofa San-Felice, da sem preskrbel svoji nevesti za svatbo to obleko.’
(Dalje prihodnjič)
------o-------
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 o za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Jolict, Illinois G0431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
•*••••••••••••••«••••••••••••••••••
NASLOV -------------------------
MESTO ................
■••••••••••••••••a

.... CODE
•	»M..*•••• M
r
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
STARO IN NOVO — V ospredju so značilna vrata na kapital v Seoulu, glavnem mestu Južne Koreje, v ozadju p® je nova vladna palača s 25 nadstropji. V njej so nameščena ministrstva in vladne ustanove. Gradnja je stala 13.9 milijonov dolarjev.