246. številka.
i
)
Trst, v peteK 26. oktobra 1900.
Tečaj XXV
,,Edinost „ 7;haja enkrat na dan. razun nedelj in r raznikov, ob 6. uri zvečer.
Naročnini* znaAa :
Za celo leto........24 kron
za. pol leta.........12 _
ca četrt leta........ <S «
m en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na nn-fočbe brez priložene naročnine se uprav« re ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po <> stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink <4 nvČ.)
Tri«) fon «¥. «70.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč!
Oglasi
ae računajo po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale "lomači oglasi it«l. se računajo po pogod-.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo.. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaae sine-jema upraviriStvo. Naročnino in o t; lase
je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tlakama se ualmjata v ulici Cariutia Stv. 12. Upravništvo. in sprejemanje inaeratov v ulici Molil* piccolo štv. iJ, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna kcnsorcija lista „EJiuost" v Trst
Politično društvo „Edinost"
priredi
v nedeljo, dno 28. oktobra 1900
ob 4. uri popoludne
javen shod
v Sv. Križu
v prostorih „Konsunep društva"
s sledečim vsporedom :
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Pogovor o volitvah, o. Eventualnosti.
Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
krivicam, ki se nam godijo. Vedno je še boljše, da se vlada proti nam, nego <1 a bi se vladalo brez nas!
Dokler imamo svoje zastopnike na Dunaju, je še vedno mogoče, da si priborimo kako drobtinico; ako jih nimamo več, preit le se preko nas na dnevni red, smatralo se bo, dn nas ni več in se nas tudi ne bo več poslušalo.
Treba je torej, da izvoj ujemo	borbo
ter da pošljemo svoje poslance na Dunaj.
To, kar sem dosedaj navajal, velja za vse Slovence; za nas na Primorskem pa veljajo še drugi razlogi.
Vi ste čitali v italijanskih listih, da je bil nedavno v Raveni občni zbor družbe, ki čuje na ime »Dante Alighieri«. Namen tega društva bi bil po pravilih jako lep, ta namreč, vzgajati Italijane v italijanskem duhu, posebno znotraj italijanskih mej, pomagati jim, da se vzgojijo na podlagi italijanščine.
M: bi nt* imeli ničesar proti temu. Saj ima tudi naša družba sv. Cirila in Metoda
Državnozborske volitve in A v i> aksi potuje to društvo
popolnoma drugačne svrhe. To so priznali na omenjenem občnem zboru javno pred vsem svetom, pred zastopnikom italijanske vlade. Tam se je reklo, da so naše primorske pokrajine italijanske dežele ter da treba skrbeti za to, da se bo bolj in bolj kazal italijanski značaj teh dežel, da se te dežele pri-
stranke v Trstu.
Na občnem zboru pol. društva »Edinost« dne 14. oktobra v Barkovljah govoril g. dr. O t o k a r K v b a f.
Častita gospoda! Dragi bratje! Pred vsem Vas moram prositi nekoliko potrpljenja,
ako ne bom tako glasno govoril, kakor bi pravijo za blaženo Italijo! ! bilo potrebno v tako veliki dvorani. Imel	Vzpodbujo za tako
sem namreč danes že shod »pri Loven« ter društvo od italijanskega mi nister-
sem že nekoliko utrujen.	stva in v tem smislu tmli deluJe- Ki,r se
Moj pred govornik, g. profesor Spinčić,	l>a do se'c,aJ še ni	to se je zgodilo
Vam je na način, kakor more le on, razla-	na zadnjem občnem zboru društva »Dante
gal naš položaj in Vam povedal, kam nas je	Alighieric, ko so temu društvu pristopile tudi
delovanje
dobiva
dovel ta položaj : do novih volitev namreč.
Dne 3. januvarja prihodnjega leta se začne volilna borba v Trstu, a v bližnji Istri začnejo prvotne volitve že koncem novembra meseca.
vojaške osebe. S tem so hoteli dati temu društvu več moči ter nekako pokazati, da so pripravljeni, če treba, tudi s^ sabljo v rokah dosezati namene društva.
Na vse to pa naša slavna in preljubez-
Sedaj nastaja za nas vprašanje : da-li se	nJ*5va vlada mol6i- To Je tlocela naravno ! tudi mi Slovenci in Hrvati hočemo udeležiti	Kajt! IfcaIija je naša zaveznica, naša prijate volilne borbe, da-li hočemo tudi mi vsto-	teljica, in za to ne smemo zameriti naši vladi, piti v to borbo?! In v drugi vrsti nastaja	če mirno prenaša kaj takega. Mi pa tega vprašanje : kako se imamo vesti o tem ? !	nočemo in ne smemo trpeti in moramo ravno Prvo vprašanje je torej to, ali se ho-	° volitvah dokazati, da je to laž, kar se je čemo mi sploh udeležiti teh volitev? V tem	govorilo v Raveni o italijanskem značaju oziru bilo je glasov, ki pravijo: Mi žrtvu-	naših dežel. Dokazati moramo, da hočemo jemo tu čas, tudi nekoliko denarja, in se	ostati v teh deželah, da hočemo ostati to, trudimo, a vendar ni vredno skoro, da se	^ a r s ra ° ■ *
borimo! Kaj pa dosežemo s to borbo?! Ravno sedaj je najlepša priložnost, da No, jaz mislim, tla o tem vprašanju ne	dokažemo to. Kajti, naj pišemo mi še toliko treba dolgo in veliko razmišljati ter da ste	v naših listih, naj govorimo na shodih, ko-vsi prepričani, da se moramo potni-	likor nam drago, ako ne nastopimo v jav-d i ti, da sc udeležimo volilne borbe.	nosti kakor političen faktor, nas ne bodo Vam vsem je dobro znano, kaj pomenja	spoštovali. Na volitvah se ne gleda na to, parlament in kaj se tam vrši. Vi veste, da	kdo Je glasoval, ampak koliko glasov se je se tam krojijo zakoni za vse naše cesarstvo, i oddalo za katero stranko. Će tudi propada se tam dovoljujejo davki in vojaki ter da	demo na volitvah, vendar pokažemo z ude-je tam skoro edino mesto za nas, ki smo v | ležitvijo, da smo tukaj in moralo se
drugih avtonomnih zastopih v manjšini, kjer nam je dana priložnost, da se lahko vsaj pritožujemo ter pokazujemo vsej Avstriji in vsemu svetu, kakšne krivice se nam godć.
Gospoda moja ! Ravno zato, ker ie parlament tako važno mesto za nas, moramo uporabiti priliko, ki nam je dana, da pridemo tlo besede, da se oglasimo s svojimi zahtevami.
Res je sicer, tla naš parlament nekako boleha, kakor propada parlamentarizem skoro na vsem svetu, posebno pa pri nas. Jaz bi rekel, da ni prišlo do tega toliko po krivdi poslancev, kolikor po krivdi naših državnikov, kateri nočejo umeti, da se pravico in resnico ne djf več teptati z nogami
bo nas spoštovati.
V tem vprašanju, da-li	se hočemo udeležiti volitev, smo torej vsi	enega menenja, da se hočemo! (Pride še.)
Bosanske železnice.
(Zvršetek:)
Eani še je bilo splošno prepričanje, da odpora Madjarov ne bo tako lahko zlomiti. Sedaj pa nam kar naenkrat naznanjajo, da se bo proga Split- Aržano-Bugojno vendar gradila. Rečaui so vzdignili proti temu silen hrup, a dviga ga — na žalost, da ne vemo, isti ho- j zakaj — tudi osječka trgovinska zbornica. Iz
nekih kompromisov, ali konečno se bo železnica gradila.
Mi nočemo sedaj preiskovati, da-li je odpor Reke opravičen. Po našem prepričanju ni niti najmanje. Bosna se mora zveza ti s£ svojim Primorjem ; a njeno Primorje je — Dalmacija. Split pa je v središču Dalmacije, naravno skladališče srednje Bosne in kakor — luka ustvarjen, da postane velik emporij, ker ima vse mogoče p°g°jo v ta namen. Reka pa ima povsem drugo zaledje, kateremu mora biti razkladišče. Njeno zaledje je Hrvatska in severna Bosna. Ako bi
bilo res, da bi železnica Split-Aržano-Bu-gfojno imela škodovati Reki, temu je najlože priti v okom.
Naj le madjarska vlada regulira Savo in Kolpo, naj zgradi direktno železnico iz Reke v severno Bosno preko hrvatskega Primorja! V Budimpešti u mejo to dobro, da bi ta dela koristila tudi Hrvatski. Ah ravno to je protivno z is tem u. Oni hočejo pomagati Reki, ali vedno le v okvirju zistema, vedno le v svoje madjarizatorne namene. Ali danes nočemo govoriti o tem. Konstatirati hočemo samo, da se bo železnica vendar gradila vzlie odporu Madjarov. Ista bo donašala koristi Splitu, ali oni, ki hočejo, da se gradi, nočejo tega radi Splita, ampak iz povsem družili razlogov. Sedaj se ne gre samo za železnico Split-Aržana-Bugojno, ampak tudi za železnico, ki oo od Sarajeva vodila4 preko Novopozarskega sandžaka do Soluna. A j e d 11 i i n d r u g i progi je namen s t r a-t e g i š k i. Ti železnici bosti neizmerne važnosti tudi v trgovinskem pogledu, ali danes odločujejo njima v prilog politični in strate-gični razlogi.
Jasno je, ali da se snuje kaka akcija na Vztoku, ali da se mednarodni krogi boje kake akcije.
Vse je zastonj : prirodna evolucija dogodkov se more zakasniti, ali jo zaustaviti, to ni mogoče. N a j s e ona akcija, ki je pred očmi ra e r o d a v n i m faktorjem, ki odločujejo o smčri prog na Balkanu, razvije tako ali tako, Madjari si bodo prizadevali, da to akcijo upotrebijo proti nam. Skušnja nas uči, da se jim to more posrečiti začasno. Ali nikakor ne za vedno, kajti, kar zahtevajo oni, to je proti pravičnosti, proti prirodi. Danes sodijo oni stvar s tesnega stališča, da je Split avstrijska Inka, a Reka madjarska luka, ter zastavljajo vse svoje sile, da bi se železniško vprašanje navelo na tekmovanje med tema dvema mestoma.
Nasproti temu pa je resnica, da sta Split in Reka hrvatski Inki. Njijin faktični položaj tlanes ne odgovarjv. pravnemu ; ali fantomi ginevajo, dočim prava ostajajo ter zmagujejo prej ali slej. Zmagajo tudi v tem slučaju. O akciji, katero stavljati v izgled železnici Sarajevo-Mitrovića-Solun in Split-Aržana-Bugojno, more se soditi na razen način. Ali naj bo temu kakor hoče, očevidno je jedno, in sicer to, da se na Vztoku giblje in premiČe ter da je sila prirodnih zokonov močneja od vseh diplomatskih kombinacij. To smo mi že večkrat rekli, govoreči ravno o Vztoku, a to ponavljamo tudi dane«, ko vsemožni Madjari morajo odjenjavati v vprašanju, v katerem so bili do sedaj trdovratno 'odporni.
Dinko Politeo.
čejo marveč še vedno vzdržati nekako fik- 1 odgovora, ki ga je dal minister Szell deputacijo nemške superijornosti nad drugimi narodi. ! eiji reške trgovinske komore, je jasno, da Vendar moramo, vkljub vsemu temu, 1 ogrska vlada še ni definitivno dovolila v gledati tudi mi, da pridejo naši poslanci v gradnjo železnice Split-Oržana-Bugojno ; ali parlament, da lahko tam protestirajo proti jasno je tudi, da privoli! Zahtevala bo
Politični pregled.
V TRSTU, dne 25. oktobra 1900
Tirolski Italijani in vlada. Vedno očitneje je, kako kruto je Italijane zadelo Korberjevo pismo, s katerim je na kratko odklonil vse zahteve po samoupravi Trentina. In kolikor ie še man"'kalo na ogorčenju Ita-
lijanov je popolnil kompromis med nemškimi liberalnimi in klerikalnimi veleposestniki. Itij-lijani sodijo, da tudi do tega kompromisa je pripomogla vlada. Neki voditelj Italijanov je menil, da je za njih došla zopet doba proga-njanj. Sedaj pojdejo vsi Trentinci, liberalni in klerikalni, v strogo opozicijo. Kaka bo ta opozicija : ali obstrukcijska, ali abstinenčna, ali kake druge oblike, o tem določi skupščina vseh poslancev. Naši zavezniki bodo — tako je vsklikuil dotični voditelj — vsakodobni nasprotniki vlade !!
Povsem opravičena je naša radovednost, kako se bodo zvijali naši primorski figamožje j — med strogo opozicijo Trentincev in oporo vlade, brez katere kratko malo ne morejo I živeti.
Deželni zbori. Deželni odbor kranjski je dobil obvestilo, da se deželni zbor kranj-; ski skliče meseca decembra t. 1. na kratko zasedanje samo v ta namen, da ustavno dovoli b 11 ti g e 111 i provizorij in da sklepa o vladni predlogi glede deželne doklade na državni davek od žganja. V isti namen bo sklican tudi deželni zbor goriški.
Volilno gibanje. Najzanimiveja vest je danes, da je spor med tirolskimi konservativci poravnan. Sklenili so volilni kompromis, kateremu je pritrdil tudi lcnezoškof v Briksenu. Od mandatov, ki so jih imeli dosedaj konservativci niže Biennerja, dobe sta-roklerikalci Dipaulijeve struje dva, tako imenovani mladoklerikalci Schopferjeve struje tudi dva mandata. Dipauli ne bo več kandidiral v 5. kuriji, ampak dobi mandat kmečkih občin.
Iz Hrvatske. Sabor se snide v par tednih. Ako neki dopisnik zatrja, da v strankarski politiki — to je v zistemu — ne bo nikake premembe, ni povedal ničesar tacega, kar bi moglo koga presenetiti.
V vladni stranki — mej Srbi — se sicer v noveje čase pojavljajo neke nezadovoljnosti, ali temu ni pripisovati posebne važnosti. V odločilnem trenotku se že najdejo gospod grof Khuen in njegovi mameluki, v katerih bi mogli varirati tisti znani rek: c gard a umre, ali se ne uda», in reči: cgarda se udaja, ali umre ne». Večina bo torej hitela, da reši pensum, naložen iz Budimpešte in po želji Budimpešte. In da je naloga, katero ima rešiti hrvatski parlament čim manjša, čim ožja, čim brezpomembneja za blagor Hrvatske ter kolikor možno brezbarvena z državnopravnega stališča, s čemer naj bi> pov-darjeno, da Hrvatska vzlie pragmatiški sankciji , vzlie dogovorom med narodom in dinastijo in celo vzlie nagodbi od leta lSoT ni samostojna in Ogrski vsporedna država, ampak le nekak prirepek k madjarskemu globu, za to že skrbe ljubi bratje in zavezniki v Budimpešti in njihov Hedervarv. A propos Hedervarv! V »Reichs\vehr« smo čitali, zakaj da v Budimpešti tudi le-temu ne zaupajo več prav. Čuden razlog zares. Gospod grof Khuen Hedervarv da je preveč hitel z fabriciranjem uslug madjarskim mogotcem. In sedaj ga vsa njegova, neutajljiva diplomatska spretnost p.;5ča v zadregi: mož ne ve več prav, kaj novega hrvatskega bi mogel pokloniti madjarskemu šovinizmu. Ta pa ima velik apetit. Čim maujo p:! ;:»>> ima pokazati grof Khii^n Hedervarv v Zagrebu, -itn večeje nezaupanje v Budimpešti.
Koaliraua opozicija ostane, ker je —-potrebna. Neki dopisnik v »Information« meni, da dolgo ne pojde več z dosedanjim ziste-raom in tla opozicija stori dobro, ako drži svoj smodnik na suhem. Opozicijske stranke se hočejo baviti za sedaj z gospodarskimi reformami. Narod, kateremu vlada daje kamen mesto kruiia, jim bo hvaležen za to-
Tržaške vesti.
Mestno gospodarstvo. Mestni proračun za leto 1901, kakor ga je izdelalo mestno računarstvo, izkazuje: rednih dohodkov kron 7,574.190, rednih izdatkov kron 8,192.240. Primanjkljaja torej kron 618.050. Izednih dohodkov kron 940.710, izrednih stroškov kron 2,948.500. Primanjkljaj kron 2,007.790.
Ako seštejemo redni in izredni primanjkljaj, dobimo znatno svotico kron 2.625-840. V pokritje tega primanjkljaja priporoča mestno računarstvo, da se najemninski krajcar poviša od 2 na 3°/0 (da se torej po više k l»remena zopet zvali na siromašneje sloje), a kar l>i primanjkovalo, naj se pokrije iz deželnega posojila iz leta 1899.
Finančni odsek pa je, da zmanjša primanjkljaj, izključil nekatera nameravana dela
—	zlasti na tlakovanju. S tem hi se primanjkljaj zmanjšal za borih kron 125.000. Finančni odsek toži, da se v Trstu uvaja preveč grozdja za izdelovanje vina, vsled česar se manjša uvoz "vina samega in se ne razinerno zmanjšujejo dohodki občine od tega pridelka. Nadalje toži finančni odsek, da se ne more otresti bremena za državno redarstvo, kateri prispevek je proračunan na K 207.000. Slednjič pritrjuje finančni odsek predlogom mestnega računarstva za pokritje primanjkljaja, ki bi znašal — tudi po skrščenju, predlaganem po finančnem odseku — še vedno snažno svotico kron 2.500.840.
P. ii; davkoplačevalcem voščimo dober tek! Ne odnehati ! Iz duhovniških krogov Primorske smo prejeli :
Dve sodni razpravi — ona proti župniku Hrovatinu rad: žaljenja na časti in oua proti »izgrednikom« pri sv. Jakobu — sta dogodka, ki sta nam slovenskim duhovnikom, odkrito bodi povedano, jako dobro došla. Bolj nego vse diskuzije po novinah sta pripomogla do zbistrenja pojmov in do pojasiie-nja položaja, v katerem se nahaja vsaki zaveden slovenski duhoven, v škofijah tržaško-koperski in poreško-ptiljski po krivdi —stanovskih tovarišev italijanske in psevdoitali-janske narodnosti. V bengaličnem s v i t u vidimo, kako se svoj slovenski narod, ljubeči, proti krivici protesti tj oči in pravico svojega naroda braneči duhovnik mora boriti proti obrekovanju in proti najraznovrstnejim mahi-nacijam združenih liberalnih, brez verski h in
—	duhovskih sovražnikov. V bengalični luči vidimo zvito spleteno mrežo hudobije.
Koliko neiskrenosti in hinavstva sta spravili oni razpravi na dan !
Obsojalo se. je veleč. g. Stembergerja, da je s tožbo proti župniku Hrovatinu tiral <luhovnika preti posvetno sodišče, razprava proti »izgrednikom« pri sv. Jakobu pa je dokazala, da so baš oni, ki tako obsojajo, zakrivili in hoteli, da pride stvar pred posvetno sodišče in da je bila pravda Stemberger coutra H rovati n še le posledica pripravam za ono prej imenovano pravdo in —obsodbo Stembergerja radi zločina, obsodbo katoliškega duhovnika pred posvetno oblastjo. Ho-•čete-li veče neiskrenosti?! Stemberger ni zinil ni besede proti duhovskemu delovanju župnika Hrovatina, pač pa je ta po sledil j i pred posvetno oblastjo govoril o ti u li o v n i š k e m delovanju Stembergerja!! Istotako je na razpravi proti »izgrednikom« še neki drugi duhovnik govoril proti ti u h t> v n i k u Stenibergerju.
Kdo je torej tiral duhovnika pred posvetno oblast, kdo je duhovniško delovanje odtegnil jedino kompetentni duhovski oblasti ? ! Odgovorite nam sedaj ! Ali neiskrenost gre še dalje. Stenibergerju predbacivajo, da se bavi s politiko, a to delajo oni, katerih vse delovanje — tudi duhovsko — je urejeno s politiškega in italijansko-narodnega stališča ! To so ljudje, ki so v notoričnih zvezah z voditelji italijanske politike, katerim preskrbujejo vse možne podatke ter jim izdajajo celo cerkveno tajnost!! Kdo tira torej n« dan stvari, ki bi — kakor je rekel »Amieo« — mogle in morale ostati tajne in skrite ? !
Oj hinavstva, oj krivice ! Da, položaj je jasen, je tak, da veleva slovenskemu duhovniku v borbo : za svoje pravo, za svojo slobodo in za svojo varnost pred ogleduhi in obrekovalci.
V to ime se obračamo tudi do »Edinosti« s prošnjo, naj nam stoji na strani ! In nas vseh bodi geslo: Ne odnehati! — dokler ne bo izvojevana ta borba v zmislu prava in morale !
Volitev je tajna! Pišejo nam: Več delavcev noče nič vedeti o reklamiranju za prihodnje volitve, ker mislijo, da bi morali
voliti kakor zadnjič, po ukazu gospodarjev ! To je prazen strah, ker volitev je tajna in more vsakdo voliti kakor mu drago. O zadnji volitvi je u radništvo plinarne napisalo vsem svojim delavcem ime laškega kandidata ! Glasovnico so a črnilom tako prečrtali, da ni bilo mogoče udobiti prostorčka, kjer bi se zapisalo ime drugega kandidata ! Uradniki so sproveli delavce do volilne dvorane in so jim še na vratih pregledali glasovnice, da bi isti le ne volili — po svojem prepričanju (! !) (Vse te glasovnice je videl pozneje vladni zastopnik in ni zahteval, da jih uničijo ! Kje je bil zakon o svobodni volitvi?) in vendar je marsikdo njih glasoval za našega kandidata ! ! Kako se je to zgodilo, povemo ob svojem času onim, ki bi to potrebovali.
Vsi vi, ki se čutite narodne, pojdite in reklamirajte, kadar pride doba reklamacij in
predsednika, je-li ona lastnica restavranta »Giardinetto«, je odgovorila : da ! Predsednik : In gospod Gohl? Priča: »Gospod G6hl je moj drug«. (G'banje po vsej dvorani). Ker je bil Camber napadal v svojem listu Golila in Marijo Irmler, je izjavila priča, tla je bil Golil (ki je bil skrit za nekimi vratmi, ko je priča izročila Camberju tlenar) tako razburjen, daje hotel Camberju s sabljo presekati glavo, ali ona je preprečila to. To izjavo je potrdil tudi priča — Golil!
Iz razprave v faktu Schev — iz katerega je Camber baje izsilil 100 gld. — je izhajalo, da sta bila tudi c. kr. okrajni glavar Hochegger in neki Frizzi žrtvi Sehe-vevi. Ob tej priliki je zastopnik obtožbe apostrofiral obtoženca, zakaj tla ni ovadil Scheva, na kar je obtoženec odgovoril : »Xa-
gotovi bodite, tla boste mogli voliti po svo- | dejal sern se, tla se bo oblast bavila s temi
jem prepričanju, samo — ako bo vaša volja! Zvijačam naših nasprotnikov že pridemo v okom in uverjen sem, da bo število naših glasov toliko, tla se nam ne bo treba sramovati.
Se enkrat torej vas poživljamo: pojdite vsi na magistrat, ko bo čas za to, i u povprašajte, ste-li vpisani v volilne liste! V slučaju, tla niste vpisani, kar se nam Slovencem
dejstvi. Jaz za-se pa nisem hotel biti denuncijant ! (Mej občinstvom je bilo glasov odobravanja).
V razpravi o istem faktu Schev je obtoženec na drugem mestu vskliknil razburjeno na dotično vprašanje državnega pravdni k a :
»Da, da, jaz sem se razgreval proti brezbrižnosti politične oblasti, ki proganja
rado dogaja, zahtevajte, naj vas vpišejo ter tatove in prostitutke, a je tako popu tljU*a
! izkažite se z dokumenti (z delavsko knjižico ali drugimi dokumenti), da ste že presegli I 24. leto in da bivate v Trstu nad t > mesecev !
nasproti oderuhom«. (Zopet odobravanje med
občinstvom).
Ob 8. uri zvečer je predsednik prekinil
Pozor ! Pišejo nam : Magistratni urad- j razpravo, nik, ki je posloval v ulici Giotto ob času	Razprava je nadaljevala danes zjutraj ob
j vpisovanja v volilne liste za V. kurijo, je 9. uri in so bile zaslišane priče Bletta, dr. I izjavil, da v volilnii. listah ni nobenega^tujca, 1 Xydias, tir. Cambi, Fran Petronio in Balta-! to je takega, ki ni pravi Tržačan ! Ako je j zar Sustersich. Priča Bletta je potrdila ob-to res, so izpustili vse one, ki nimajo v Trstu tožbo, tločim je priča Sustersich izpovedal domovinske pravice!	'jako nedoločno in zmedeno. Prečitali so se
Zadnjič je bilo izpuščenih do polovica1 zapisniki o zaslišanj^ nekaterih prič in ka-našili državljanov in je bilo, mesto teh, vpi- ženski izvleček, iz katerega izhaja, da je bil sitnih na tisoče Lahov iz kraljestva!	obtoženec večkrat obsojen radi kazenskih
Priporočamo najtopleje vsem našim, ka-j prestopkov. Ob 1. uri se je razprava pretr-teri mislijo, da imajo volilno pravico, naj ne gala ter prenesla na	uro popoludne za
zamude reklamirati vpisa v volilne liste, ker 1 izvajanja državnega pravdnika in branitelja, drugače je vse naše delo — zastonj !	na kar se izreče razsodba menda še danes
Štrajk Železničarjev je nehal. Kakor zvečer. Naval občinstva je bil danes še veči, smo čuli od posamičnih delavcev, je uprava nego včeraj.
južne železnice na pogajanjih z odposlanci	Umrljivost v Trstu. Od 14. okt. do
štrajkovcev privolila v nastopna zboljšanja: vštevši 26. okt. je umrlo 52 moških in 47 žen-Delavci I. kategorije bodo dobivali po skih, skupaj i>0 oseb, proti 87 v isti dobi 1 gld. 40 nč., II. kategorije 1 gld. 30 nč. lanskega leta, in sicer 32 starih tlo 1 leta, ter tantijem po 4 gld. vsakih 15 dnij. Ta IG do 3 let, 5 do 20 let, 5 tlo 30 let, 7 tlo plačila veljajo do 6. ure zvečer. Pozneje 40 let, 15 do 60 let, 18 do 80 let in 1 nad delo bo plačano posebej. Prešnji akordanti 80 let. Povprečna umrljivost tega tedna znaša bodo dobivali stalno od 80 nvč. 1 gld. 10 30.4 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v nč. Premikači bodo dobivali po 10 nč. več. 25, bolezni v sopilih v 10, enteritis v 0. legar Povdarjamo pa, da avtentičnega obveščenja v 1 slučaju, škrlatica v 0 in krup v 1 še nimamo.	slučaju.
Aretiranje. Policijski ofic. Titzje aretiral D™žbe premičnin. V soboto, dne 27. včeraj 23-letnega dninarja Ivana Skuka ro- | oktobra ob 10. uri pred pol udne se bodo vsled dom iz Logatca ter našel pri niem 220 K in naredbe tuk. c. kr. okrajnega socbšča za c,-dragocenosti za 96 K. Vse to ie izviralo od vilne stvari vršile sledeče dražbe prem.čn.n : neke tatvine v ulici Sv. Katarine. Skoro po- "lica Cavana 8, glasovir; ulica Madonnma Ilovico denarja je Skuk že zapravil.	21, krčmarska oprema in hišna oprava; ul.ca
Tržaški socijalisti so imeli sinoči zopet Margherita 3, hišna oprava: ul.ca Canale «, shod, menda »pri zlatem levi... Vršilo seje hišna oprava; Barkovlje 268, sveder, Rocol • kakor običajno : udrihalo se je po narodnja-	krava.
kil. kakor začetku in koncu vsega zla. G.	Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer
Kristana ni bilo blizu. Bržčas je uverjen, tla ob 7. uri zjutraj 12.2, ob 2. uri popoludne I je že dovolj izvežbal svoje pomočnike, da se 18.7 C°. Tlakomer ob 7. uri zjutraj .64.1 more zanašati nanje. In šlo je res tudi brez - l>"nes	t>redP- 1,1 ob U-3°
njega. Sloje izborno; ko bi ti ljudje toliko predp.; oseka ob 4.0 predpoludne m ob o.O
i mogli, kolikor bi hoteli, danes že ne bi bilo popoludne. več nijetlnega narodnjaka v vsem Primorju
in s tem bi bilo — po njih globokem pre- Odborova seja pol. društva »Edin ost« pričanju — tudi rešeno naše — socijalno j napovedana za nocoj, bo jutri zvečer ob
vr»rašanie in v loncu vsake delavske rodbine navadni uri, ker nocoj bo seja mestnega it.'
| bi se vsaki dun valjala mastna kokoš.	< sveta.
Razprava proti Rihardn Camberju Gospodarsko društvo na Konto vel a
ima mnogokateri velezanimivmome.it, ki meče | odpre svojo krčmo prih. nedeljo, 28. t.
Ijjubijani in na bratskem pogoščenjn. Ti trije rodoljnbje želć, tla bi tudi drugi izletniki položili primeren dar — kolikor kdo more — v ta plemeniti namen. Oni menijo namreč, tla bi se tako najlepše oddolžili beli Ljubljani.
Gospodičina G. iz Skednja nam je izručila 8 K. nabranih tamkaj.
Na veselici v Rocolu dne 21. t. m. so predplačali vstopnino sledeče gg. : poslanec Dollenz 1 K f>0 st., Vic.mar 1 K oO stot., g.a Katarina Stoka .'» K, X. N. Skerlj Kanibal 1 K, Anton Jurjevič 80 st., Kolman, Se raži n, Dreščak, M. Cergol, Vizjan, Oviter, blagajnik p. dr. S. S., Lah, podčastnik Cvek, i Stanko Godina po T»0 st., X. N., Vatovec, Palčič, Kolb, Sosič po 40 st., X. X., Gre-gorič po 20 st., X. X. Carga, lirivec, Mer-šek po 10 stot.
Presrčna hvala vsem, posebno pa ko so se veselice udeležili v tako slabem viemenu. Bog živi vse !
Doneski /a moško podružnico sv. Cirila in Metoda. G. Sancin Ivan p. ti. Toč je izplačal ;"» 1C, kakor volilo pokojnega Antlreja Sancin (Toč).
Doneski zavodu sv. Nikolaja. Mestno županstvo Skofjaloka je pristopilo kakor ustanovni k z doneskom 40 K ; dalje so darovali gg. monsignor Sterk, škot' 10 K, msgr. Flego 30 K, msgr. Čeme 20 K, msgr. Fabris 2<> K, župnik I. Sila 10 K, žup. Fr. Sila ;"> K, žup. X. Gomiljšak ;"> K, žup. X. Košir 2 K, žup. V. Dolenc 4 K, žup. Budin 1 K 30 st., kap. H. Sonc 4 K, žup., X. Cikovič 5 kron. — Srčna hvala vsem gg. darovateljem !
m.
značilno luč na naše razmere in ki tudi za politika niso brez interesa. Tako n. pr. vzbuja fakt Golil reminiscencije iz razprav našega drž. zbora. Bilo jo svojedobno — kdaj prav, to nam je ušlo iz spomina — ko je 'jeden naših poslancev v govoru ali interpelaciji — tudi tega se ne spominjamo več za gotovo — spravil v razgovor delovanje tedanjega poveljnika redarjev, Golila (za nas Slovence prežalostnega spomina) in med dru- plesni venček v »Slovanski čitalnici«, ulica
Otvoritev bo združena s plesom, ki ga priredi tamošnje pevsko društvo «Danica». Xova krčma je preskrbljena z dobrim pro-sekarjem in pristnim črnim vinom. Tržačani, ki se udeleže shoda pol. društva «Edinosti* v Križu, se lahko o povratku okrepčajo v novi društveni krčmi.
Odsek >Zveze trgovskih pomočnikov« priredi v nedeljo, dne 28. oktobra li'00 prvi
gimi tudi njega razmerje z lastnico restavranta »Giardinetto« na Acquedottu, gospo Marijo Irmler. Javna tajnost je bila po vsem Trstu, tla je bil rečeni poveljnik redarjev v tesnili razmerah do one dame, oziroma nje restavranta. (Kdor je zahajal v omenjeni re-stavrant, je mogel videti kako se je mož v blesteči uniformi vrtel po kuhinji in nadzoroval — lonce).
Na včerajšnji razpravi pa je bila zašli
San Francesco št. 2, pri katerem bo sviral »Vukovarski tamburaški zbore. Pričetek točno ob 5. uri popoludne; zabava traja do polu-noči. Vstopnina za povabljene ude 1 krono, za člane 40 stot.	Odsek.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila ill Meioda v Trstu so nam doposlali trije izletniki v Ljubljano — o katerih pa ne vemo za gotovo, tla-li želijo biti imenovani — jeden 10 kron. dva pa po 2 kroni v izraz
šana gospa Irmler kakor priča. Na vprašanje iskrene zahvale na prisrčnem vsprejemu v
Vesti iz ostale Primorske.
X Trgovcem z vino m! Xačelstvo »Posojilnice in hranilnice* v Marezigah pri Kopru nam je doposlalo :
Vinska letina v [stri je bila letos razmeroma dobra, kakor že ne mnoga leta. Vina sicer ni več, nego navadno prejšnja leta, zato pa je vinska kaplja izborna, kakor že ne mnogo let poprej. Členi naše hranilnice in posojilnice imajo mnogo stotin hektolitrov izbornoga črnega vina in refoška, vsled česar si dovoljuje podpisano načelništvo opozoriti trgovce z vinom, tla se izvole obrniti do njega, ako jim je na tem ležeče, da si preskrbe pristnega, naravnega črnega vina ali refoška.
Z ozirom na to, tla pod imenom istrskega vina prihaja v trgovino mnogo takega vina, katero Istre niti videlo ni, se nadejamo, tla ne zamude te prilike, da «e preskrbe s pristnim istrskim vinom. Ako želijo, jim do-pošljemo tudi uzorec navadnega vina črnega ali refoška.
('ena navadnemu Črnemu vinu za hektoliter je 18—24 gld., za refošk 2.~>—35 gld. franko železniška postaja Trst.
Priporočamo tembolj tla ne prezrejo te naše ponudbe, ker jih moremo zagotoviti, da dobe pristnega in naravnega istrskega vina ali refoška po primerni ceni, a ob enem bodo pomagali siromašnemu našemu ljudstvu, tla se mu ne bo treba posluževati ptujih posredovalcev za speča vanje svojih pridelkov.
Prosimo torej še enkrat, tla uvažijo to našo ponudbo, ker bodo popolnoma zadovoljni, tla bodo s tem ob onem koristili naši narodni strani ter pomagali, <lase pomaknemo nekoliko bližje cilju, tla naš narod oslobodimo ptujega upliva na gospodarskem polji, kakor je sploh pred vsem potrebno, tla se vedno in povsod dosledno držimo gesla :
Svoji k svojim!
X I* Gorice nam pišejo dne 22. t. m.: V soboto in nedeljo je priredilo prvo tamburaško društvo iz Vukovara dva koncerta v prostorih »Slovenske čitalnice« v Gorici. To društvo je znano že daleč po Evropi in je povsod, kamor je prišlo, želo obilo pohvale; tudi tu je rešilo častno svojo nalogo .n naravnost navdušilo navzoče, katerih pa je bilo pri vsakem koncertu le kakih — i>0. Teh 50 oseb pa je tvorila po veliki večini mladina, a od starejih, od takozvane inteligencije, ni bilo skoro nikogar. To naravnost — "i častno. Naši domači listi l»odo seveda ali koncert jako hvalili, ali pa sploh molčali, kar je tudi najboljše. Resnico govoriti si menda ne bodo upali, ker so se vsi členi uredništev, izvzemši gosp. Gabrščeka, ki je prišel en večer, odlikovali z odsotnostjo. Samih sebe se vendar ne bodo žigosali ali pa točili mačje solze. Pohvaliti moramo tudi »Čitalnico«, ki je, kljubu temu, da je videla, koliko izgube imajo ubogi Hrvatje, zahtevala
od njih, da do krajcarja plačajo najem- narod, list, ki so ga pod imenom »Štajerec« nino. Ubogi Hrvatje bodo pač dolgo pomnili, začeli izdajati štajerski — liberalci!! kedaj so bili v Gorici, po njih »slovenska« To nas boli in zato smo si usodili opozoriti imenovani. Seveda, če bi bili šli po raznih j na to Njeg. eminenco.
krčmah in kavarnah dajat slovenski goriški	— Štajerski Slovenci v 1jj u b-
>inteligenciji« koncerte, bi bili morda precej 1 j a n i. S Spodnjega Štajerskega nam pišejo:
Ljubljana nas je klicala.— Bil je materini klic — in šli smo, da v gospoda tako vedla nasproti slovanskim go- njenem naročji pozabimo za mal časek svoje stom. Goriška gospoda, ako se bomo goriški tuge in skrbi, da si na njenih prsih navza-
Slovenci tako vedli nasproti slovanskim go- raemo novih moči..... pa da zopet vidimo
stom, potem pač ne zaslužimo več imena mile brate in sestre in žnjimi skupno preži-Slovanov. To je že najskrajnejša indolencija, vimo par veselih uric.....
več vdobili. Sicer pa se to ni zgodilo prvič v naši Gorici, tla bi se slovenska goriška
kar smo doživeli v soboto in nedeljo. Po takem vedenju si ne pridobimo dobrega glasu med bratskim narodom hrvatskim.
X Okrajno glavarstvo v Go-
popolno. Ta kritika baje ni ostala brez utiša na oficijelnem mestu, kajti za predstojeće izdelovanje 10-kronskih bankovcev razpišejo natečaj za načrte za . umetniško okruženje istih.
Brzojavna poročila.
Kompromis ustavovernih veleposestnikov na Tirolskem.
DUNAJ 26. (Privat.) Glasom listov objavlja vodstvo stranke tirolskih ustavovernih veleposestnikov sledeče : Med poslanci nemške napredne in nemške konservativne skupine tirolskih plemenitašev - veleposestnikov se je sklenila ta-le pogodba: Do konca leta 1910
razširilo do Tajenfua. glavnemu mestu pokrajine Šansi, kjer so baš posekali mnogo ianov.
Ljubljana nas je sprejela prisrčno......
tako dobro nam je bilo krog srca......
Na kolodvoru nas je pozdravilo umet-
_	niško in <*amati8no društvo - za prvo je j boat& y državno_ in deželnozborskih volitvah I
rici. Te dni se je bila raznesla vest, tla ^onl podpredsednik, mestn. stavbeni svet- sestav,jali (),)e gkuj)ini gkupen imenJk kan(1J. dvorni svetnik Bosizio, ki vodi okrajno gla- j Ivan Dufffe - za drugo profesor godbe. datoy. ^ državni zbor 1)ode vsaka ekupina; varstvo v Gorici, pojde v pokoj. Sinoćnjemu 111 skladatelj Hubad.	imenovala dva kandidata o čemer pripade en
»Piccolu« pa pišejo iz Gorice, da se je gosp. : Odgovarjal njima je naš voditelj dr. Jo- konservativni mandat Italijanom, ki so zvesti
Bosizio premislil in da ostane na svojem S!P Sernec iz Celja.	državi. O deželnozborskih voli tvah bodo imeli
I Spregovorile so se lepe besede, pa tudi :	\	■ .
mestu.	t »	t	»t	na prednja ki sest, a konservativci štiri man-
XR„,inn ;„ „p.MjL-n d p n 5« v r» ponosne besede: »Čudili se bodete danes in ii-i i • j .. • i tj. !•• r> i a i n o i n p e % s ko <i i u sl v o j t ............, tfate ; en liberalni mandat pripade Italijanom
«Š k o 1 j» v Smarjeh priredi dns 28. okt. v občudovali, kaj da premoremo Slovenci na proslavo 400-letniee združenja Goriško-Gra- j Polj» umetnosti, slikarske in kiparske, dramat-diščanske s Habsburško dinastijo veselico s 'n zvočne.«
plesom v ograjenem in pokritem prostoru g.
In šli smo v mesto. Lil je dež. Mi se
kakor zgoraj.
Iz ogrskega parlamenta.
BUDIMPEŠTA 25. (K. B.) Zbornica poslancev je odobrila v tretjem čitanju pred-
Fr. Stublja s sledečim vsporedom :	P* niti zmenili nismo za take reči. Prišli smo ,ogo Q ureditvi pravnega razmerja med pro-
1. Slavnostni govor. 2. Cesarska, godba. <*<> »Narodnega doma«. Med vrstami dičnih ducentj Jn ppidelovaloi dnhana in gozdai,skih 3. Kocjančič: Njega ni, pesen poje možki j »Sokolov« šli smo v notranje prostore. \ delaVcih; potem je pričela debata o dopisu zbor. 4. Turkuš: Slovenec, Slovan sem, de-I veliki dvorani pozdravila nas je bela Ljub-1 raini8tra_predSednika glede cesarske odločbe klamacija. 5. F. S. Vilhar: Bog i Hrvati, l)*™, t. j. v nje imenu njen župan Hribar. o kvotj Pos, Komjathi je p()bijal zako. pesem, možki zbor. 6. M. Vilhar: Filozof, Nam Štajercem je župan Hribar velesimpa- nitogt Jn ustavnost te odIo6,)e.
šaloigra v enem dejanji. 7. Leban: Sladka kislica, možki zbor. 8. Slobodna zabava in ples.
Vstopnina na veselico 50 stot., sedeži 20 s to t., k plesu 20 stot. komad. Začetek točno ob 3. uri popoludne. Svirala bo veteranska godba iz Mavhinj. Na obilno vdeležbo uljudno vabi:	odbor.
tičen, mi ga čislamo in občudujemo; za to so	Pravda proti Hilsnerjll.
našle njegove prisrčne besede odprto svojo	pjSEK 26. (K. B.) Današnja razprava
pot v naša srca.	je pri6ela s siučajem Klima. Hilsner taji, da
Tu so nas pozdravila tudi vsa v »Na- w bn po/nal Kl^mo ter pravi, da je bil v rodnem domu« nastanjena društva. In vodil Zohru zadnjikrat v jeseili leta 1895/
nas je gospod župan v drugo dvorano, kjer j	Kralj grški obišče Dunaj,
nam je Ljubljana priredila imeniten za-	DUNAJ 26. (Priv.) »Neue Fr. Presse«
jutrek. Stregle so nam krasne ljubljanske • .	„ -u: • oq	t\ ■
J	&	javlja. Kralj grsivi pride Jb. t. ni. na Dunaj,
gospu e.	: kjer ostane deset dnij. V tem času ga
Po zajutrku smo šli na umetniško raz-	-	,	,
\/Acfi 17 kTr^v-lioLrCk	^ L ■ ~ tr „ , „ , r veprejme cesar v avd.jenco. Potem se poda
V tJoLI	i\.I Ctl l|ot\.t5» stavo. Vodil nas ie nas V atroslav Holz. I. i i- T	, t ,
J	i	J	kralj »Jurij naravnost v Atene.
* Ustanovni zavod za g 1 u h o- j slovenska umetniška razstava! Koliko podjet-	Vojna v južni Afriki,
neme na Zaloški cesti v Ljubljani se |,Ia-; nosti, poguma je trebalo v to ! Naš narod sme	LONDON' 25. (K. B.) Kakor javlja
goslovi in otvori v nedeljo, dne 28. ok-	ponosen na svoje umetnike. Mi sicer ni-	yojm urad> ge ,ord Rol)erts nadejslj da ok„li
tobra dopoludne. Slavnosti se udeleže le po- | ^ ,nogli vseh razstavljenih umotvorov ce-	15 noVembra lahko zapusti južno Afriko.
vabljenci	niti, ker je bila svitloba jako neugodna, a
Vrat si je zlomil 751etni kajžar An-' kar smo videli, smo morali občudovati, ton Modrijan z Vrhnike. Šel je bil v gozd	Najbolj nam je prijal Zajcev kip : Adam prejel ^^ poro6i|o/ da je kakn, 4(X)
po drva. Ker ga predolgo ni bilo domov, šla »» Eva in Groharjeva slika: Naš Peter.
Ustaja n a Kitajskem.
HONGKONG 25. (K. B.) Guverner je
je njegova žena v gozd iskat ga in našla ga je mrtvega. Bržkone je padel z drevesa.
* C m r 1 je včeraj v Ljubljani bogoslo-
vaščanov iz okolice Samčauske napadlo ustaše v Pengkoke.
LONDON 25. (K. B.) Kakor javljajo večerni listi iz Shanghaia dne 22. t. m. je poslal grof Waldersee mešovit vojaški odde-
Zvečer smo bili v gledišču. Opera »Nikola Subic Zrinjski« je napravila na nas velikanski u tis po svoji vsebini in krasni vglasbi. vec Jakob V o 1 č. Pokojnik je v nekaterih Predstavljalo in pelo seje tako, da smo šli z
leposlovnih listih priobčil mnogo lepih pesmi, gledišča s prepričanjem: ljubljanska sloven-	jek na ^iningško grobovje.
N. v m. p. jska opera nam je v ponos in čast. j	REROLIN 25. (K. B.) Glasom uradnih
- Častno svetinjo za štiridesetletno P« glediSfii smo se podal, zopet v >Na-	^ ge je dne ^ t m y pokrajini Kiaogail
zvesto službovanje sta dobila lovska čuvaja | rodni domc, v vel.ko .Sokolovo« dvorano,	bifcka med nemSkimi Setami in kitoj.
barona Borna, gg. I v a n A h a č i č in L e- ki pa je bila ta večer premajhna. Vsa Ljub-	skjrai ^^ Nemci s<> osvojiH dye vagi) ()d
na rt A h a č i č. 1Jana dala S1 Je v nJeJ rendez-vous. Vsi boljši	Kauntsija protj jugu> ki gta b|H obdanj z
» Šolska vest. Sunlent na L mestmi ^rogi so bih zbrani. Svirala je novoustanov-	nagipi ^ dobro branjeni Nem§ki (>(|delek deški ljudski šoli v Ljubljani gosp. Valentin : Ijena, a že sedaj dobro izvežbana meščanska : njma nikakšnih zgub Kitajcev je mnogo
M i k u ž je imenovan začasnim učiteljem- | g»dba. In cul. smo marsikatero rodoljubno,	padl0j raaogo jih je ranjenih. Nemške čete
voditeljem v Podkraju na Vipavskem.
spodbujevalno, pa tudi priznajočo besedo.	14	.	i -.i •	i
1 J	' 1	.	so se po 12-urnem maršu in |>o bitki vrnile
Govorili so: predsednik umetniškega •	.	,
1	& v izvrstnem stanpi zopet v Kauntsi.
.lruštva, svetnik Franke, župan Hribar, <lr.	LONDON 25. (K. B.) Kancelar drž.
Štajerske vesti. ,)e2k°. 1)r;lB"tin H,il,ar' dr- Ura;"ve'' in<lr- y.d\dM Higsbeach je sinoči govoril na l.an-
- S Štajerskega nam pišejo: Ka- ^nikar Le prehitro je minil eas v tej lepi kct„ trgovinsUe zborilice v Liverpoolll ter
kor znano je Njeg. emiLea kardinal Missia,^	T T," P0"1'1' ; dejal, da je v za.lnji nemško-angleški po-
Štajerec po ro.lu. Porodil seje v Mot. pri ^"el-esn, .„vo.-khc, so donel. ,a nam,. In	NWija 8preje,a na(lcla Anglije glede
Ljutomer«. Njegova eminenca je torej slo-j8,1 T *	'T' 1''°" Kitaja' (la teJ P°Sodbi nofie
J ,	J e	j	j	memben, velezanimiv in prekrasen dan —;	r»	i • i
veuske matere sin. Na Moti in v okolici živi | .	..	. ....	neprimerno velike važnosti, da pa je vendar
i -i v	-	Tr t	duše nasičene z umetniškimi užitki, srca nav- , . ,■ t . nekai da sta z-imocrli n r-iko tc-
mnogo sorodnikov Xieg. ennnentre. Kakor on ! . v	, . T . . .. ,	, tutu to ze nei^aj, tia sta zamogu o iuko ie
■	: dušena za belo Ljubljano!	žavnem vprašanju dve velevlasti določiti svoje
koristi in svoje cilje ter jih predložiti ostalim velesilam v odobrenje.
LONDON 25. (IC. B.) Večerni listi javljajo iz Shanghaia: Carinski uradi so se-
Književnost in umetnost.
«Slovenka» vsebina X. zvezka. Kristina: «Sen», pesem; Bogomila: «Vele rože», pesem: Ivan Cankar: »Umirajoč; ljudje*; Kristina: c Kako je bilo ?», pesem; Bonifacij : «Svak in svakinja*, konec ; Kristina : «A...!», pesem; Ivan Cankar: cRdeču lisa* ; Fidelia : » Vzgoja v sirotiščih* : Ivan Prijatelj: «Tip slovanskega suitalca v ruski poeziji* ; Z>»fka K veder: «K aj hočemo?*; Zofka Ivvedcr: «Studentke», nadaljevanj;; «Listek». književnost in umetnost. Iv:i/n<». — Slika: \Vodzinski I.: «.Sen mladosti*.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vreil.
Kolonijalno blago:
/a ">o kg. v kronuh.
Kara : San t os 1..............10.'5-—
„ II..............
Rio 1..............103.—
II..............9.1 —
Santos in Rio lav^ 1........120.—
„ „ n........
Lagnaira lav^ I...........13«»"—
Laguaira lavd II..........1^)!».—
Maracaibo.............114.—
Guatemala............ . l<»ti.—
S. Salvador............112.—
Costaricca.............141.—
Portoricco.............155.—
S- Domingo...........t 111.—
Jamaica..............—.—
Malabar Plant...........1»;7.—
Java W. J. B............181.—
Moka...............155.—
Poper: Singapore.............—
Penang..............i>3.—
Tellicherv.................*J7. -
beli . . ..............141 —
Piment:.................<>1 —
Sladka skorja : (cimet)..........S*—
„ eleeta..........92-—
Iiiž: italijanski.....•.....18.— 23 .'»0
Indijski............10.25 15.50
Japonski...........15.— 17—
Južno s a <1 j e :
Rožici : (novi)............12.— 12.50
Datelji:...............—•--- —
Smokve : (Calaniata) v vencili novi . . . 44.50 —
„	proste .....14.50 21-50
pnljsko (Puglia).........—•--.—
smirnake (v škatljieah).......'»1.50 5<i..">0
Mandeljni: sladki I. Buri novi .... 142'—141.—
Lešniki : sieiljski...........42 50 —.—
istrski.............55'--.—
le vantinski olupi jeni.......70.--.—
Suho grozdje (cibibe): Kletne.....43.— »iS* —
Sultanine.......... <> J"— 00.—
n iz Perzije......—.— —.—
„ črne Cisme..........32.— 33.—
„ n Morea..........(>3.— <>5.—
„	Lipari..........75.--.—
Pome ran če (zaboj)..............7.50 8.50
Puglia [zaboj]........—.--.—
Limone	„ ..........3.— 12.—
Olje oljkino italijansko I. Bari.....7li.— 81.—
„ albansko.........—.--.—
„ dalmatinsko........39.— 42.—
bombaževo amerikansko .... - . Sti.50 37.50
bombaževa angležko........—.--.—
sesamovo.............53.--. —
| Pm slov. n\m Doiiištva |
JJ iz odlikovanih in svetovnoznanih to- »J 13 varn v Solkanu in Gorici fj
tV	v
M Antona Cernigoj-a >f
se nahaja
a! v Trstu, Via Piazza vecchia (T "	(Rosario) št. 1.
(na desni strani cerkve sv, Petra). u>_
Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke.
tako so tudi ti slovenske matere sinovi
Njeg. eminenca podpira te sorodnike svoje. To je gotovo le v čast Njegovi emi- | nenci. Ti sorodniki si z njegovimi podporami zidajo hiše 111 kupujejo vinograde. Kdo bi
Vesti iz Koroške.
Starorimske i z k o n n i n e. IJo-
l z k o p n i n e.
mogel k:: j prigovarjali temu?! Kupujejo tudi Isestnik in tovarnar v Prevaljah, g. Lahonik,	nagrtj po katerem bi naj Kitajska
poljedelske stroje na par, s katerimi hodijo je izkoPal v Mežavi strugi več rimskih mva-) phlčevala velevlastem odškodnino. Po tem okolo kmetov mlatit pšenico. Tudi to jim ni ™rnatih kamenov. Na enem je izklesana i« | načrtu bi trebalo pomorsko carino zvišati na!
10°/0 ter jim dodati nadaljno 5°/0 doklado,
pohištva vsake vrste
Dd
v neč-ist	j a ko dobro ohranjena ženska podoba, najbrž
Ali na nekaj druzega moramo opozoriti Venera" Na ^"igem kamenu je rimski do-Njegovo eminencc, čemur moramo prigovar- j stojanstvenik, čegar toga je izdelana mojster-jati in kar ni v čast tem sorodnikom Nje- iski in Svršeno. Napisa na kamenih, žal, ni gove eminence. Ti sorodniki njegovi so v ta-| ^'»enega; strokovnjaki menijo, da so to boru, sovražnem narodu slovenskemu : v nem- ostanki kakeSa mavzoleja, škutarskem — liberalnem taboru. Mi vemo
sicer, da treba vsakomur puščati na slobodo, j	R3.Zne VeStl-
da je tega ali onega prepričanja in da ni 1 Novi 20-kronski bankovci SO neukusno smeti nikomur usiljevati svojega prepričanja, izdelani ! Viši stavbni svetnik Oto Wagner Ne moremo zahtevati torej, da bi Njegova je v stalni umetniški komisiji naučnega mi-eminenca pritiskal na rečene sorodnike, naj nisterstva ojstro kritikoval izvedenje novih bodo drugačnega prepričanja. Ali na nekaj 20-kronskih bankovcev, ki da je tako ne-— kakor že popred rečeno — moramo opo- umetniško, da v inozemstvu škoduje mnenju zori:i Njegovo eminenco, kar nas peče, kar o avstrijski umetnosti. Bankovci da so že po nas boli, na to namreč, da ti sorodniki s obliki in velikosti pogrešeni. Obema ženskima podporami Njeg. eminence, s podporami pr- glavama Avstrije in Ogrske da popolnoma vega sedanjih slovenskih vladik širijo najue- nedostaje idealnih potez, da so preveč žanr-moriilneji list, namenjen, da za&truplja naš ske in portretne. Tudi tehnično izvedenje ni
ki bi naj stopila namesto likinških davščin. Na ta način bi se nabralo 50 milijonov šter-lingov.
LONDON 25. (K. B.) »Globe« je izvedel iz Ne\v-Yorka, da brzojavke Congerjeve od dne 23. t. m. ne omenjajo ničesar o tem, da bi se bili poslaniki v Pekingu zjedinili, da podajo Kitaju ultimatum. Conger da je marveč brzojavil, da čakajo kitajski komisarji le sklepov vseh zastopnikov velevlasti ter da nemudoma pričnejo s pogajanjem zaradi miru. To pogajanje da se je zavleklo zaradi spremembe v osebi angleškega poslanika in valed odsotnosti ruskega poslanika.
LONDON 26. (K. B.) »Times« javljajo iz Pekinga dne 23. t. m.: Pravijo, da ostane nemška brigada čez zimo v Paotingfu-u. Ni nobenega razloga, zakaj bi se operacij ne
Alessandra Levi Miozi t Trsta
Piazza Rosario 2. (šolsko ooslopje).
Bos-at izbor ▼ tapetarijah. zrcalih In slikali. Ilustriran ceuik gratin in frmiko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se ■« brod ali železnico bres da bi se xa to k^J zaraiaaae.
Velika zaloga
solidnega pm in tanecarij
OOOOOOO od OOOOOOO
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg Sun OiOTannl hšt. 5. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese sredo.
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd.
J dobivajo se v škatljicah v Prendiiiljevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kilkor tudi po celi Evropi.
Škafljica stane 6O stotink.
a
Pekarna
„Pri domači pekci z Grete
se nahaja v Trst. -- ulici Ribonro št. 15 — Trst.
Priporoča svojim rojakom v mestu in sosebno svojim starim odjemnikom trikrat na dan svež kruh in razno drugo fino pecivo.
Vinopivcem!
Pod pisani točim v svoji gostilni »Buoni Amich na Uelvederju črno vino po 40 nvč., bi !<> po 44 nvč., in držim dobro kuhinjo. V.no oddajam tudi v rodbine v množinah od 10 litrov naprej po .'JU nvč., v sodček i h pa po dogovoru. "	Ivan' Fernetič.
KXKXK»*OOOOOOOOfX
Trei-Dbrti imistmi Mm
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška nI. st. 1., I. nad str.
-^-
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. na I« »/c za najmanj jedno leto po 5°/0, na-va<iu<* po 41/2°/0 in vloge na Conto-corrent po 3.bO°/0. Sprejema hranilne knjižice družili /av«.d<tv brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na ."»letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno aH potoni položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih < «1 D—12. dopohulne.
KXXHXHX»©0©000©<
M. U. Dr. Ant. Zahorskv {
i
priporoča svojo pomoč na porodih, ahortili in vseh ženskih boleznih, kakor: nerodnosti v perijodi, krvavenje, heli tok, neredna lepa materniee itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
Ordinnje ulica Cnrintia Str. 8. od !>-ll in od "2-4.
D
I »
I
I »
I
■V
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA ITALI A
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga, pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
Rionione Adriatica tli Sicnrta v Trsta
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na živlienje v vsih kombinacijah.
Glavnica in nse-rc društva dne 31. decentfr 1892.:
Glavnica društva..... gld. -i.(X)0.000-—
Premijna. reserva zavarovanja na
življenje....... * 13,326.346-98
Premijua reserva zavarovanja proti
ognju........ „	1,632.248*22
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju..... -	49.465-07
Rezerva na razpohiganje . . _	500.000-— Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov, bilanca (A) . „	333.822-42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B) „	243.331*83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . ,,	500.000'— Občna reserva dobičkov . .	1,187.164-86 Urad ravnateljstva : Via Valdirivo it. 2, (v lastni hišij.
Dr. Rosa Balsam
iS
Praško domače zdravilo g
iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljauje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
Ivarilo! Ysi deli embalaže nosijo
je staro, najprej v Pragi ra Ulj en o domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane eiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S
zraven stoječo, postavno po-Ioženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Letarna B. Fraper-ja c. in ti dvornega zalasatelja „pri črnem orlu'
Praga, Malastran. ogel Spornerjeve uiiee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : G. Luciaui, E. Leitenburgr, P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina. C. Zanetti, A. Praxmarer.
I
X
IX
X X X X X X X X X X X X X X X X
„SLAVIJ A"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
zavaruje
na smrt in doživetje, nadalje na doto otrokom, penzije in sklepa zavarovanja na razne druge načine.
25-letni mož zagotovi s četrtletno premijo K. 6*42 svojim zaostalim K. 1000*—, ki se izplačajo takoj po njegovi smrti ali ko doživi 60. leto. Po petletnem plačevanja se zmanjšuje penzija za dividendo.
Najugodnejši pogoji. Ves dobiček se razdeli mej člane
V zadnjih letih se je izplačevala 10 odstotua dividenda.
Izplačana dividenda..................K 706.541.28
Reserve in fondi....................K 20,579.494 88
Dosedanja izplačila ..................K 62,922.942-86
Pojasnihi in tarife radovoljno pošilja
Generalni zastop banke ,,Slavije"
Gosposke ulice št. 12 v Ljubljani.
X X
X
XI X
M
x
X X X X
lx
X
IX
X
X X
1X1
IXI
AX	izdeluje
vabila k veselicam in plesom, plakate, rac u 11 <» (fakture)* zavitke in listov n i papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnicc s primernimi in elegantnimi skatljicaini, listke za oddajo in sprejem blaga in posiljatev, opo-minjalnice, dopisnice, tiskovine po nzorcn za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trgovske knjige, osmrtnice, poročna nazna-o o o O nila itd. itd. O O O O
IZDAJA:
Dnevnik „EDINOST"
in
ženski list „SLOVENKA"
TISKA:
Šaljivi list „BRIVEC"
in
„Gospodarski list"
glasilo „Trž. kmetijske družbe".
V zalogi tiskarne	st" sta izšla
vsi o venske m y revo d 11 ter je dohiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Senoe:
,Čuvaj se senjske roke"
„BARON IVICA".
co
Ctf
Co
o
cd
C/i
cC
i
^^	ustanovljena jk™^^	^
Telefon št. 870
Telefon št. 870.
Ulica Carintia št?. 12. • T R S T • Ulica Carintia št?. 12.
Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n.

Preskrbljena z najnovejšimi črkami.
o o o o o o o o o o o o o o o
o
o o
o o o o oo eo oo oo
Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine. ^ Ose točno in po zmernih cenah ^
Tiskarna „Edinost" je ustanovljena od ro-	podpira tUkiHO EđilOSt"
doljubov v podporo listu „Edinost" ter se	'o..o..o..o:>o..o.,o..o"ono..o.
ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje	pf[pjra jjsj EČlillOSt" 11
tega glasila tržaških Slovencev. ■»m>	<o«ouonoi.oiio>ioiioi!oi
®
S' „Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani ^	Spitalske ulice št. 2.
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, 2 1-stavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po naj«:-!pntr.ejšlh poe-oj'h.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. —avarovanje proti kurzni izgubi.
Fromeso k vicrr žroh-ar.jem.
Sprejemanje denarnih vlog-	^
na vložne knjižice, na tekoči račun m na girokonto 3 4,/;70 obresto vanjem od dne vloge do dne vzdi&a. _:.iompt niTj1- ra"v;;a:-. e Borzna naročila.
/