»Slep je, kdor se s trto ukvarja ...« V Ljubljani razstava o m v* a*v a I »v V»| (b va • • • v • • a •• • fasisticnih taboriščih Pogovor s štirimi »našimi« vegetarijanci Primorski Št. 203 (20.831) leto LXIX. Naj Siriji pomagajo bombniki ali diplomacija? Marko Marinčič Mednarodna skupnost je spet pred dilemo, kako se odzvati na vse bolj okrutno državljansko vojno. Tokrat gre za Sirijo, ki že dolgo krvavi v spopadu med režimom Bašarja al Asada in opozicijsko fronto, ki je bolj kot zahodnjaškim demokratičnim načelom videti blizu islamističnemu funda-mentalizmu. Tudi zaradi tega je menda Zahod doslej z določeno distanco spremljal konflikt, ki je terjal že vsaj sto tisoč smrtnih žrtev, med temi največ neoboroženih civilistov in številnih otrok. Kapljo čez rob in torej casus belli naj bi zdaj predstavljala uporaba kemičnega orožja v predmestju Damaska, kjer je bilo po nekaterih navedbah ubitih do 1300 ljudi. ZDA krivijo Asadov režim in trdijo, da imajo za to dokaze. Drugi zahodni voditelji so previdnejši. Kemično orožje je bilo uporabljeno, ko je bila v Siriji že na delu misija opazovalcev ZN. Kaj pa, če je opozicija, ki se je med spopadi polastila nekaterih režimskih ar-zenalov, po »balkanskem scenariju« sama zagrešila pokol, da bi krivdo naprtila drugi strani in izzvala intervencijo? Tajne službe najbrž vedo za odgovor, ni pa rečeno, da so javnosti posredovane informacije vedno resnične. Iraška izkušnja, ko je casus belli bila lažna informacija o Sadamovi posesti orožja za množično uničevanje, je poučna. Morda je zato Evropa tokrat previdnejša. Nemčija in Italija nočeta v vojno in celo Velika Britanija je v zadnjih urah nekoliko omilila svoje intervencijske skomine. Tudi sam Obama še okleva med svetovalci, ki ga z ene strani spodbujajo k vzornemu kaznovanju Asada, in drugimi, ki svarijo pred nevarnostjo širitve konflikta na bližnja Libanon in morda Izrael. Izmučeno sirsko prebivalstvo gotovo potrebuje mednarodno pomoč. Nikakor pa ni rečeno, da jo mora dobiti v obliki raket in bombnikov. V Iraku, Afganistanu, Libiji vojaški posegi niso prinesli miru in so atentati in žrtve med civilisti še vedno na dnevnem redu. Mednarodna skupnost bi morala ukrepati z vso odločnostjo, vendar s političnimi in diplomatskimi sredstvi prej kot z bombniki. V nekaterih evropskih državah je ta zavest prisotna, a kaj ko deluje Evropa v zunanji politiki še vedno kot neuglašen orkester. Sirija in svet bi danes potrebovala močno evropsko pobudo, za katero je med ZDA na eni in Rusijo na drugi strani veliko političnega manevrskega prostora. Toda Evrope na mednarodni sceni preprosto ni. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 QOSTISCE TQR] Ribje in mesne specialitete „^^^^nO' ter jedi -—-^T/T nOr f\\\ s tartuf i Bertoki - Bertocchi, Cesta med vinogradi 34 Tel: +386-5-639-25-95 gostisce_turk@siol.net Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakqja@primorski.eu PETEK, 30. AVGUSTA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , TRST - Sinoči množičen poklon rojstnega mesta ob prisotnosti predsednice vlade Alenke Bratušek Boris Pahor: To je zmaga • V II • V • ■ ponižanih in razzaljenih SIRIJA - Se možnost posredovanja odmika? ZDA silijo v napad, v Evropi še pomisleki DAMASK - ZDA so pripravljene tudi same napasti Sirijo, medtem ko svet še omahuje glede posredovanja. Do opozorila je prišlo, potem ko se je britanska vlada odločila počakati na ugotovitve preiskovalcev ZN. Slednji bodo Sirijo zapustili do sobote zjutraj. Odločitev britanske vlade o čakanju na poročilo, kar lahko traja več dni ali tednov, je malce pomirila strahove, da bo do vojaškega posredovanja v Siriji prišlo že kmalu. Vendar pa le za kratek čas, saj je tiskovna predstavnica State Departmen-ta Marie Harf zagotovila, da ZDA pomoči ne potrebujejo. Generalni sekretar ZN Ban pa je znova pozval, naj dajo države priložnost diplomaciji in miru. Na 2. strani Trst: Zveza levice proti hitri železnici Na 5. strani Kounellis v Trstu Na 8. strani V Gradišču spet protest in padec Na 10. strani V Sovodnjah o hitri internetni povezavi Na 10. strani TRST - Organizatorji so obljubljali praznovanje in praznovanje je bilo: s slavljencem, številnimi gosti in presenečenji. Prepoln tržaški Kulturni dom je včeraj praznoval stoti rojstni dan Borisa Pahorja. Po ponedeljskem slavju v Ljubljani se je tako tržaškemu pisatelju poklonilo tudi njegovo rojstno mesto z županom Robertom Cosoli-nijem na čelu. A tudi slovenska država, saj se je sinočnje slovesnosti udeležila tudi predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek. Slednja je v svojem nagovoru obljubila tudi, da bo svojega italijanskega kolego Enrica Letto opozorila na nerešeno vprašanje taborišča v Viscu. Prepričana je namreč, da lahko tudi z ohranjanjem zgodovinskega spomina utrjujemo odnose med državama. V preko dvournem sporedu, ki ga je režirala Neda Rusjan Bric, so se življenje in knjige Borisa Pahorja prepletali z nagovori institucionalnih predstavnikov, glasbo in petjem. Prav tako sta se prepletali slovenščina in italijanščina, jezika, ki sta zaznamovala Pahorjevo življenje in v katerih se počuti doma. Naposled je na oder stopil tudi pisatelj in se v pogovoru s Tatjano Rojc dotaknil številnih tem, v prvi vrsti etike in ljubezni. Na koncu pa je Boris Pahor res prisrčen večer posvetil vsem ponižanim in razžaljenim. O dogodku bomo obširneje poročali jutri. l^o-^UHtav ^teečt Literarni natečaj Založništva tržaškega tiskaj 4 ZBOROVSKO PETJE Bodeči Neži prva nagrada v Arezzu AREZZO - Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha je prejela prvo nagrado na 30. državnem zborovskem tekmovanju v Arezzu. Skupina je odločno izstopala s prepričljivim nastopom, dobrim vokalnim nastavkom in skrbno izoblikovanimi izvedbami skladb Da Victorie, Lajovica in Bo-nata. Tekmovalna pot skupine v okviru najstarejšega in enega od najprestiž-nejših zborovskih tekmovanj na svetu pa se ne ustavi pri nagradi, ki so jo zbo-rovodkinji Mateji Černic podelili včeraj v cerkvi sv. Dominika, saj se bo danes preizkusila tudi v mednarodni konkurenci istega tekmovanja. (ROP) TRST - Ob 50-letnici poslovanja potovalne agencije Vse najboljše Aurora! Sinoči so priredili krajše praznovanje - Danes si je mogoče ogledati spominsko razstavo TRST - V hotelu Savoia so sinoči slovesno proslavili pomemben jubilej, 50-letnico turističnega poslovanja potovalne agencije Aurora. Goste sta sprejela upravitelj Edi Kraus in direktorica Divna Čuk, ki sta se spomnila v teh petih desetletjih prehojene poti in uspehov, za katere je zaslužna predvsem uigrana delovna ekipa. Ob pomembnem jubileju so poskrbeli tudi za razstavo o obširnem delovanju: v hotelu Savoia si jo bo mogoče ogledati samo danes od 17. do 19. ure. Obiskovalca vabijo na sprehod med spominskimi mejniki. Na 4. strani 9771124666007 2 Petek, 30. avgusta 2013 ITALIJA, SVET / SIRIJA - Tudi Velika Britanija želi počakati na ugotovitve preiskovalcev ZN ZDA pripravljene napasti same, svet pa še omahuje DAMASK - ZDA so zatrdile, da so pripravljene tudi same napasti Sirijo, medtem ko svet še omahuje glede posredovanja. Do opozorila je prišlo, potem ko se je britanska vlada odločila počakati na ugotovitve preiskovalcev ZN. Slednji bodo Sirijo zapustili do sobote zjutraj, je napovedal generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Odločitev britanske vlade o čakanju na poročilo, kar lahko traja več dni ali tednov, in napoved, da bo London potem od Varnostnega sveta ZN zahteval resolucijo, ki bi odobrila napad, je malce pomirila strahove, da bo do vojaškega posredovanja v Siriji prišlo že kmalu. Vendar pa le za kratek čas, saj je tiskovna predstavnica State Departmenta Marie Harf zagotovila, da ZDA pomoči ne potrebujejo. »Našega odgovora ne more zadrževati nenehna trma Rusije v ZN. Položaj je tako resen, da zahteva odgovor,« je dejala. Generalni sekretar ZN Ban je po sredinem pogovoru z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, v katerem sta med drugim razpravljala, kako bi lahko »pospešili proces preiskave«, včeraj sporočil, da bodo inšpektorji ZN, ki preiskujejo domnevno uporabo kemičnega orožja, Sirijo zapustili do jutri zjutraj. Generalni sekretar je ob tem znova pozval, naj dajo države priložnost diplomaciji in miru. Rusija nadaljuje svoj boj proti posredovanju v Siriji. Da so načrti za vojaški napad na Sirijo s strani nekaj držav »jasen izziv za ključna določila ustanovne listine ZN in druge norme mednarodnega prava«, je na sredinem srečanju z Banom v Haagu dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Genadi Gatilov. Podobno sporočilo sta po telefonskem pogovoru poslala ruski predsednik Vladimir Putin in nemška kanclerka Angela Merkel, ki sta se strinjala, da mora VS ZN počakati na poročilo inšpektorjev ZN. Da je treba »iskati poti za rešitev konflikta zgolj s politično-diplomatskimi sredstvi«, pa sta se strinjala Putin in njegov iranski kolega Hasan Rohani. Merklova je medtem govorila tudi s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom in se z njim strinjala, da domnevni napad zahteva odziv ter da se mora s krizo ukvarjati VS ZN. Voditelja upata na hiter zaključek misije ZN. Hollande je že pred tem poudaril, da mora svet ukrepati, da ustavi vse hujše nasilje v Siriji. Po srečanju z vodjo opozicijske Sirske nacionalne koalicije Ahmedom Asijem al Džar-bo je tudi ponovil, da je Francija opoziciji pripravljena nuditi »vso svojo pomoč«. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je medtem dejal, da Slovenija obžaluje, da se ne najde politična rešitev krize v Siriji. Stališče Slovenije je, da naj se najde politična rešitev v okviru VS ZN. Britanski premier David Cameron je v nagovoru v parlamentu, ki je na izredni seji razpravljal o vojaški akciji v Siriji, dejal, da je prepričan, da za kemičnim napadom stoji sirski režim, a priznal, da o tem »ni 100-odstotne gotovosti«. V vsakem primeru Camerona čaka vse prej kot lahko delo. Opozicijski laburisti namreč nameravajo glasovati proti predlogu, za katerega trdijo, da je nejasen. Sam predlog je že precej zvodenel po zahtevah la-buristov, da se najprej počaka na poročilo inšpektorjev ZN. Sirski predsednik Bašar al Asad pa je včeraj vnovič zatrdil, da se bo njegova država branila pred vsakim napadom, grožnje pa bodo le okrepile njeno zavezanost svojim načelom in neodvisnosti. Sirski predsednik je v izjavah, ki jih je predvajala državna televizija, zatrdil tudi, da je Sirija odločena izkoreniniti terorizem, ki ga podpirata Izrael in zahodne države. Namen teh držav je po prepričanju Asada razdeliti regijo, razkosati in podrediti si njene narode. Države so medtem od besed že krenile tudi k dejanjem. Rusija je napovedala, da bo v prihodnjih dneh v vzhodno Sredozemlje poslala vojaški ladji, raketno križarko in protipodmorniško ladjo. Velika Britanija pa je medtem v svojo bazo Akrotiri na Cipru poslala šest reaktivnih letal typhoon, ZDA pa na vzhod Sredozemskega morja še petega rušilca. Šlo naj bi sicer zgolj za »previdnostni ukrep«. Zahodne države, predvsem ZDA, Velika Britanija, Francija in Turčija, so z Stotine izraelskih prebivalcev je včeraj v Haifi takole čakalov vrsti pri razdeljevanju kompletov plinskih mask za primer, da bi napad ZDA na Sirijo izzval reakcijo proti Izraelu ansa vojaškim posredovanjem v Siriji začele groziti po domnevnem napadu s kemičnim orožjem na obrobju Damaska 21. avgusta. V nasprotju z Rusijo so prepričane, da za njim stoji Asadov režim. (STA) Homofobni taksist pretepel dekle ZAGREB - Taksist v Dubrovniku je prejšnji teden pretepel potnico, ker se je v njegovem vozilu poljubljala z drugim dekletom, trdi napadeno dekle. Taksist po drugi strani vztraja, da je bil napaden on in da ni vedel, da gre za dekle, danes poročajo hrvaški mediji. Društvo Zagreb Pride je proti taksistu vložilo kazensko ovadbo zaradi napada iz sovra-štva.Napadeno dekle ima poškodbe na čelu, očesu, nosu in zgornji ustnici, kar je videti tudi na fotografijah, ki so jih včeraj objavili hrvaški mediji. Dekle trdi, da jo je napadel »homofobni taksist, potem ko sta se prejšnji četrtek zgodaj zjutraj z njeno partnerko poljubljali v njegovem taksiju. V vozilu je bila tudi njuna prijateljica. Priznala je, da so bile vse tri vinjene in da jih je taksist od začetka opozarjal, naj ne bruhajo v avtomobilu. Dekleti sta se, takoj ko sta sedli v vozilo, začeli poljubljati, nakar je taksist izstopil in še naprej agresivno trdil, da bodo zagotovo bruhale. Dekleta so se odločila, da bodo našla drug prevoz, taksist pa naj bi nato dejal, da je «vse takšne» treba pretepsti. Dekle ga je vprašalo, ali bo udaril tudi njo, nakar jo je napadel. Po klofuti jo je večkrat udaril s pestjo v glavo, dokler ni padla na tla, časnik povzema navedbe napadenega dekleta. KASACIJSKO SODIŠČE - Objava razsodbe o televizijskih pravicah Mediaset Razsodba: »Berlusconi je vedel!« »Bil je organizator sistema, s katerim se je denarno okoristil z davčno utajo« - Berlusconi: »Halucinantna razsodba« RIM - Silvio Berlusconi si je izmislil in je bil koristnik mehanizma televizijskih pravic, s katerim so se preko davčnih olajšav nezakonito okoristila tako njegova podjetja, kot tudi on sam z ustanovitvijo bančnih računov na tujem, ki so bili naslovljeni na podjetja, katerih lastnik je bil sam Berlusconi. Teh koristi je bil deležen tudi potem, ko je prepustil drugim družbene funkcije v svojih podjetjih. Tako so zapisali kasacijski sodniki v razsodbi, s katero so pred slabim mesecem pravnomočno obsodili vodjo Ljudstva svobode na 4 leta zapora zaradi davčne utaje v zvezi s televizijskimi pravicami Berlusconijeve družbe Mediaset. 208 strani obsežno razsodbo so objavili včeraj. Podpisali so jo vsi člani poletnega zbora kasacijskega sodišča, ne le poročevalec, kot je to praksa. Na ta način naj bi izrazili svojo podporo predsedniku sodišča An-toniu Espositu, ki se je znašel v vrtincu polemik po »spornem« intervjuju v neapeljskem Il Mattino. Espositov podpis je prav zadnji pod razsodbo. Silvio Berlusconi je organiziral sistem, ki mu je omogočil koriščenje nezakonitih davčnih olajšav pri televizijskih pravicah, s čemer se je neposredno okoristil. Zato je gotovo vedel zanj tudi potem, ko je zapustil vodstvo Mediaseta, so zapisali sodniki in s tem potrdili, kar so pred leti ugotovili že kazenski sodniki in prizivni sodniki. Na podlagi dokazov so kasacijski sodniki zavrgli tezo Berlusco-nijevih odvetnikov, češ da naj bi bil vodja desnosredinskega političnega bloka žrtev nekakšne goljufije na njegov račun. Ta teza ne drži, ker so Berlusconijevi najtesnejši sodelavci »ostali na položajih« tudi potem, ko je obsojenec zapustil vodstvo podjetja Mediaset, in so bili vedno z njim v stiku. Kasacijski sodniki so tudi s potrditvijo prizivne razsodbe razgradili prizive, ki so jih vložili ostali obsojenci procesa o televizijskih pravicah družbe Mediaset: posrednik Frank Agrama in menežerja Mediaseta Gabriella Galetto in Daniele Lorenzano. »Ta razsodba je halucinantna, temelji na niču,« je komentiral Silvio Berlusconi. Njegovi odvetniki Franco Coppi, Nicolo Ghedini in Piero Longo so ocenili, da so »razlogi neobstoječi,« da je razsodba »daleč od resničnosti« in da je le »zlepljenka prejšnjih obsodb.« Tajnik Demokratske stranke Gu-glielmo Epifani je ocenil, da »razsodba govori o zelo težkem kaznivem dejanju, ki je še toliko bolj hudo, ker ga je zakrivil politični predstavnik.« Ponovil je, da »mora biti pravica enaka za vse« in da »je treba razsodbe spoštovati in aplicirati.« Obregnil se je tudi ob bližnji izrek odbor za potrditev parlamentarcev. »Zakon Severino se mi ne zdi protiustaven,« je zatrdil. Bo torej Demokratska stranka glasovala izključitev Berlusconije iz parlamenta? Pravnomočno obsojeni Berlusconi je po objavi razsodbe o davčni utaji družbe Mediaset še bolj zaskrbljen kroma EVROPA - Stališče komisarja EU za gospodarske in denarne zadeve Rehn: Krize ni konec Okrevanje bo odvisno od Nemčije in Francije - Italija naj po odpravi IMU izpolni fiskalne cilje ALPBACH - Obstajajo znamenja postopnega gospodarskega okrevanja v območju evra, a je prezgodaj reči, da je krize konec, je na ekonomski konferenci v avstrijski alpski vasi Alpbach dejal evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Prepričan je, da bo okrevanje odvisno od Nemčije in Francije, zato je državi pozval k ukrepom. »To poletje smo v Evropi doživeli niz optimističnih signalov, da se je evropsko gospodarstvo znašlo na točki preobrata,« je Rehn dejal novinarjem. Kot posebej pozitivne je omenil podatke, da je območje evra v letošnjem drugem četrtletju na ravni trimesečja zabeležilo 0,3-odstotno gospodarsko rast in izplavalo iz recesije. A glede na »dramatične stopnje brezposelnosti v več delih Evrope« po njegovih besedah ni prostora za samozadovoljnost. »Izjave, da je krize konec, so, milo rečeno, preuranjene,« je ocenil. Za okrevanje evropskega gospodarstva bosta po njegovih besedah ključni Nemčija in Francija. Nemčijo je v tej luči pozval k okrepitvi domače potrošnje, Francijo pa k še večjim naporom za izvedbo strukturnih reform, tudi na področju trga dela in pokojninskega sistema, kjer je s spremembami že začela. »Če bosta Nemčija in Francija to storili skupaj, bosta naredili veliko uslugo celotnemu območju evra, saj bosta ustvarili pogoje za močnejšo rast, več delovnih mest in manjšo socialno negotovost«. Rehn je komentiral tudi razvoj dogodkov v Italiji, kjer je bil v sredo dose- žen dogovor o umiku davka na nepremičnine, kar je umirilo nevarnost za razpad koalicije. Komisar je poudaril, da bodo evropske oblasti od Rima zahtevale jamstva, da bo lahko Italija tudi brez tega davka izpolnila fiskalne cilje. V zvezi z Grčijo pa je dejal, da bodo predstavniki mednarodnih posojilodajalcev prihodnji mesec pospešili analizo, kako zagotoviti vzdržnost tamkajšnjih javnih financ. Trojka - Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad - mora ugotoviti, kakšne dodatne finančne potrebe ima ta ranljiva evrska država. Grčija bo očitno potrebovala novo mednarodno pomoč. V Atenah govorijo o okoli 10 milijardah evrov, hkrati pa zavračajo možnost novih varčevalnih ukrepov. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. avgusta 2013 423 PODBONESEC - Posvet o manjšinskih tiskanih medijih Cilj je nastanek medijske mreže univ. profesor Mohand Tilmatine, pripadnik berberske skupnosti nm V NEDELJO - V kamnolomu v Repniču (19.30) Taborniki RMV bodo praznovali svojo 60-letnico TRST -Rod modrega vala letos praznuje 60. obletnico ustanovitve organizacije. Od 18. decembra 1953, ko je bila v središču Trsta ustanovljena Družina belih galebov, do danes, ko je družin veliko več, seje taborniško življenje prilagajalo novemu tempu življenja in nove generacije so morale biti kos vodenju organizacije. Ni bilo vedno preprosto, vendar lahko danes trdimo, da so pripravljenost, požrtvovalnost in pozitivna energija v mladih silah za krmilom orga- PODBONESEC - S podpisom pisma o nameri ustanovitve mreže manjšinskih časopisov ter skupne spletne strani, za ustanovitev katere se bo pač treba prijaviti na evropske razpise, se je v sredo, 29. avgusta zvečer zaključil v Podbonescu zanimiv posvet o manjšinskih tiskanih medjih, oziroma v drugih jezikih italijanske države. Pod pokroviteljstvom občine Podbo-nesec so ga skupaj priredili Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra, deželna agencija za furlanski jezik Arlef ter mreža Rolemed (Rete osservazione lingue emergenti del Mediterraneo), ki združuje neodvisne opazovalce, sicer univerzitetne profesorje in strokovnjake, pripadnike posameznih manjšin. Zamisel o medmanjšinskem soočenju, povezovanju medijev in izmenjavi informacij so vsi prisotni podprli. K pobudi sta pristopili tudi tednik Novi Matajur in štirinajstdnevnik Dom. Sicer zelo ambiciozen in zahteven projekt, ki ga bo treba še dodelati, ima možnosti uspeha, saj si je William Cisilino, ki je posvet povezoval, kot ravnatelj Arlefa prevzel nalogo koordinacije in vlogo vodilnega partnerja pri oblikovanju evropskega projekta. Celodnevni posvet je potekal v dveh sklopih. V jutranjih urah je bila letna skupščina mreže Rolemed, na kateri so ocenili stanje sardinske skupnosti (prof. Diego Corraine), katalonske v vseh štirih španskih deželah, kjer je naseljena (prof. Xavier Lamuela), malteške na istoimenskem otoku (prof. Giuseppe Brincat) ter berberske skupnosti oz. jezika, ki je avtohton jezik Maroka, Alžirje in Libije (prof. Mohand Tilmatine), njeni tiskani medji pa so bili do devetdesetih letih prejšnej-ga stoletja v ilegali. V popoldanskem delu, ki so ga s svojim pozdravom uvedli podboneški župan Pier Giorgio Domenis, predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo ter predsednik ladin-skega Inštituta za kulturo iz doline Fas-sa Fabio Chiocchetti, pa je bila pozornost posvečena tiskanim medijem. Ob že navedenih manjšin so na posvetu sodelovali še Lucia Gross, urednica ladinskega tednika La usc di La-dins, Jole Namor o tedniku Novi Ma-tajur ter Larissa Borghese o petnaj-stdnevniku Dom, Mauro Tosoni, odgovorni urednik petnajstdnevnika v furlanskem jeziku Il Diari, William Ci-silino, ki je v zelo strnjeni obliki podal sliko o tiskani furlanski besedi ter Christian Romanini za mesečnik La Patrie dal Friul. (NM) SKS PLANIKA - Jezikovna delavnica S pomočjo igre in glasbe je učenje slovenskega jezika veliko bolj uspešno UKVE - Kot po programu se je od 19. do 23. augusta v Kanalski dolini odvijala jezikovna delavnica slovenskega jezika, ki jo je organiziralo S.k.s. Planika. Jezikovna delavnica je bila prvenstveno namenjena otrokom, ki med šolskim letom obiskujejo izbirne tečaje slovenščine ter ostale dejavnosti Planike. Jezikovna delavnica se je odvijala na ustvarjalnem način, za najmlajše na sedežu v Ukvah, za ostale pa v Kranjski Gori. Delavnice se je udeležilo skupaj 18 otrok. Najmlajši so pridobivali osnovne podlage slovenske besede na igrijv način in s pomočjo glasbe medtem ko se je druga skupina otrok dnevno vozila v Kranjsko Goro. Pri obravnavi posameznih tematik v sklopu delavnice so v Kranjski Gori pomagale 4 učenke kranjskogorske osnovne šole; učenke so se družile z otroki iz Kanalske doline, se z njimi pogovarjale in jim pomagale pri posameznih dejavnostih. Otroci so z veseljem izpolnjevali naloge, bili v živem stiku s slovenščino v avtentičnem okolju, tako, da je vsak od njih nekaj pridobil, obogatil besedišče, se naučil posameznih stavkov ali ves teden intenzivno komuniciral v slovenščini. Udeleženci delavnice so se tako srečali s svojimi vrstniki ter s kon-krektno zastavljenimi nalogami tudi v praksi preizkusili svoje znanje slovenskega jezika. V slovenskem okolju so nakupovali, spraševali, se pogovarjali ter brali, saj je osnovna šola iz Kranjske Gore v ta namen odstopila del svojih prostorov in dala na razpolago svojo knjižnico. Nastal je tudi dnevnik s malo fotografsko razstavo. Jezikovno delavnico je obiskala tudi Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik pri slovenskemu Ministrstvu za kulturo, ki je pobudo tudi prijazno podprlo. Sama je med obiskom preverila kakovost delavnice in preizkusila pridobljeno znanje. Jezikovno delavnico so vodili štirje vsposoblljeni mentorji, ki otroke že poznajo saj med šolskim letom sodelujejo s središčem Planika pri izvajanju izbirnih tečajev. Taka oblika jezikovne delavnice za mlade je tudi zanimiv način, kako mladim približati zanimanje za slovenščino in jih motivirati za nadalj- Jezikovna delavnica je požela veliko uspeha rb nje učenje jezika. Namen delavnice je med drugim bilo tudi uveljavljenje in širjenje slovenščine, vspostavitev živega stika s slovenskimi vrstniki in posledično samozavestnejši rabi slovenskega jezika; od kranjskogorskih vrstnikov pa pričakujejo širitev zavesti in občitljivost za dojemanje prisotnosti slovenskega tudi zunaj meja Republike Slovenije. R.B. nizacije, v vseh teh letih vedno našle svoj prostor. Taborniške vrednote, v prvi vrsti odnos in spoštovanje do narave, so tako še vedno prisotne v zavesti mnogih mladih obrazov, od najmlajših medvedkov in čebelic, ki komaj spoznavajo taborniško življenje, do tistih, ki jim je postalo ta-borništvo del življenja. Tudi letos je za nami vrsta izletov, gozdnih šol, druženj, ognjev in ostalih taborniških akcij. Ne pozabimo na proslave in vaške spomenike, kjer smo taborniki s častno stražo vedno prisotni. »Iz generacije v generacijo ... rastemo že 60 let.« S taborniki, ki rastemo, raste tudi naš rod. Iz leta v leto mora biti kos novim izzivom in novemu načinu življenja. Taborniške vrednote pa ostajajo še vedno trdno zasidrane v čustvih vseh tabornikov. Da se o tem prepričate, vas vabimo na praznovanje 60. obletnice ustanovitve naše organizacije, ki bo v nedeljo, 1. septembra, na prireditvenem prostoru kamnoloma v Repniču, s pričetkom ob 19.30. Uvodnemu delu programa bo sledil taborni ogenj. Vabljeni taborniki, bivši taborniki, starši in prijatelji! Praznovanje bo pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in Slovenske kulturno gospodarske zveze, pobudo pa sta omogočila tudi Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Zadružna kraška banka. (bf) OLETNIFOTOU NA POČITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM na naš HiSSilS dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Če že ne gremo na "ferje", se zabavamo doma!! jasmina smotlak 1 0 Petek, 30. avgusta 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu HOTEL SAVOIA - Praznik ob jubileju potovalne agencije Aurora in postavitev razstave 50-letna vizija o povezavi med različnimi narodi Egon Kraus je bil prav gotovo človek z vizijo. Ko je pred 50 leti odkupil agencijo Adria Express in jo spremenil v Auroro Viaggi, ga je ob zgolj podjetniški vodila tudi vizija o turizmu kot povezovalnem členu med različnimi narodi oz. kot akterju, ki bi lahko vzpostavil odnose s še nepoznano nekdanjo Jugoslavijo. Glede na prehojeno pot in dosežene cilje, se je nedvomno izkazala za uspešno. Številnim poslovnim partnerjem, sodelavcem in prijateljem, ki so se sinoči zbrali v tržaškem hotelu Savoia, na okroglem rojst-nodnevnem slavju agencije Aurora, je prvi izrazil dobrodošlico njen upravitelj Edi Kraus. Ob spremljavi starih fotografij, ki so se vseskozi pojavljale na platnu, se je spomnil prvih sodelovanj z jugoslovanskimi agencijami, prvega potovanja na Kitajsko, v Albanijo in na Brijone, pa tudi na razvoj počitniškega prometa na Lošinj in nasploh v vso Slovenijo, kjer še danes spodbujajo predvsem gorski in termalni turizem. Seveda ni mogel mimo vojne v Jugoslaviji in turizma, ki je po njenem koncu znova začel graditi mostove, »saj je najhitrejši pospeševalec miru«. 50-letni uspeh gre pripisati predvsem skupinskemu delu oz. uigrani delovni ekipi, ki se je ustvarila v tem dolgoletnem obdobju, je prepričana direktorica Divna Čuk. »Prejšnja generacija Krausov je delala po načelih poštenosti, korektnosti in spoštovanja. Po njihovi jasno začrtani poti pa nadaljujemo še danes tudi mi. Uigrana in požrtvovalna ekipa, ki bo veslala složno v isto smer še prihodnjih 50 let.« Agenciji, ki je delovala kot povezovalec s sosednimi ozemlji, je nato čestital tržaški župan Roberto Cosolini, družinskemu podjetju, ki mu je uspelo splesti človeški odnos z vse bolj zahtevnimi strankami, je voščila tudi predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič je zaželel agenciji Aurora - dokazu, da so bili Slovenci vedno prisotni v Trstu in za povrh tudi uspešni - še nadaljnih 100 let poslovanja, na »veliko zor in čisto nobenega zatona« pa ji je zaklical predsednik avtobusnega podjetja La Gradese Luigi Donatone. Praznovanje ob srečanju z Abrahamom se je nato nadaljevalo ob kozarcu in pogrnjeni mizi. Na razstavo samo danes! Ob pomembnem jubileju so pri Auro-ri poskrbeli še za razstavo o 50-letni prehojeni poti: ogledati si jo je mogoče samo danes od 17. do 19. ure v hotelu Savoia. Obiskovalca vabijo na sprehod med spominskimi mejniki, od kupoprodajne pogodbe iz leta 1963, mimo starih člankov, fotografij, zemljevidov (tudi tistega o Kitajski, samo v kitajščini), prvih izletniških programov pa vse do mitičnega pisalnega stroja, pri katerem so se rojevali skupinski potni listi. Seveda pa niso pozabili na pregled potovalnih katalogov in nekdanjih atlasov, na dan pa so potegnili tudi mini potovalni likalnik ter raznorazne agencijske spominke od igralnih kart, do nahrbtnikov, vžigalnikov in podobno. (sas) Goste, ki so si ogledali razstavo o 50-letni delovni poti, sta nagovorila Edi Kraus in Divna Čuk kroma ŠOLSTVO - Včeraj na NSŠ Frana Levstika na Proseku Podeljevali suplence Brez pretiranega navala - Za nekatera področja ni šolnikov z opravljenim habilitacijskim izpitom Pred leti si ob priložnosti podeljevanja suplenc za poučevanje v vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom naletel na precejšnjo množico zainteresiranih (zlasti za vrtce in osnovne šole), zadnje čase pa pretiranega navala ni, saj na pokrajinskih lestvicah šolnikov, ki razpolagajo s habilitacijo za poučevanje, ni več veliko ljudi, za nekatere natečaj-ne razrede pa tudi ni lestvic zaradi odsotnosti natečajev za pridobitev habilitacije, obenem je v zadnjih letih nekaj šolnikov pridobilo stalež (ravno v sredo so za tržaške slovenske šole podelili enajst staležev - štiri za vrtce, pet za osnovne in dva za višje srednje šole). Tako tudi včeraj dopoldne na Nižji srednji šoli Frana Levstika na Pro-seku ni bilo pretiranega navala, ko so predstavniki Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino podeljevali suplence za poučevanje v slovenskih vrtcih in šolah na Tržaškem. V vrtcih je bilo na razpolago eno učno mesto za dvajset ur, tri za 12,5 ure ter po eno mesto za deset, osem in 17 ur. Za osnovne šole pa je bilo na razpolago nekaj več mest oz. sklopov ur: tako je bilo npr. na voljo šest mest za dvanajst ur, eno mesto za osemnajst ur, dve mesti za osem ur, eno mesto za šest ur in eno za štiri ure, poleg tega še dva sklopa po dvanajst ur ter po en sklop po štirinajst, devet in osem ur. Na nižjih srednjih šolah je bila na voljo ena stolica, dalje devet mest za osemnajst ur, eno za petnajst, eno za trinajst, dve za dvanajst, štiri za deset, tri za devet in tri za osem ur za poučevanje umetnostne, telesne in glasbene vzgoje, matematike, angleščine, nemščine, italijanščine, slovenščine, zgodovine in zemljepisa ter na podporni pouk. Na višjih srednjih šolah pa sta bili na razpolago dve stolici, dalje dve mesti za osemnajst ur, eno za sedemnajst, eno za štirinajst, eno za dvanajst, dve za enajst, eno za deset, štiri za devet, pet za osem in eno za sedem ur, to pa za poučevanje kemije, mehanike, elektronike, filozofije in zgodovine, fizike, informatike, angleščine, matematike in fizike, prirodopisa, tehničnega risanja, literarnih predmetov, latinščine ter za delo v laboratorijih mehanske tehnologije oz. gradbeništva in topografije. Vseh suplenc niso podelili, ker kot že rečeno za nekatera področja ni šolnikov z opravljenim habilitacijskim izpitom. Gre predvsem za predmete tehnične narave, kot so npr. mehanika, elektronika, tehnično risanje, laboratorij, informatika idr. (problem pa nastaja tudi pri matematiki in fiziki). Zaradi tega bodo morali ravnatelji črpati učne moči iz zavodskih lestvic posameznih šol. (iž) VPRAŠANJE OŽIVITVE STO - Sporočilo Štefana Čoka (DS) »Oživitev STO je neizvedljiva in potencialno škodljiva za Trst« Po mnenju pokrajinskega tajnika Demokratske stranke Štefana Čoka ni treba čakati na morebitno izredno zasedanje občinskega sveta, da se njegova stranka izrazi o poskusih oživitve nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja, saj so se o tem že izrekli tako Čok kot tržaški občinski svetnik Pietro Faraguna in senator Francesco Russo. Tako piše v Čokovem sporočilu za javnost, ki se nanaša na predlog občinskega svetnika Ljudstva svobode Paola Rovi-sa o sklicu izredne seje občinskega sveta, na kateri bi razpravljali o problematiki STO. Pri tem Čok opozarja, da sta, kar se tiče desne sredine, doslej znani le stališči gibanja Drugi Trst, ki STO-ju nasprotuje, in Severne lige, ki je izrazila svoje zanima- nje za oživitev STO, zato bi bilo važno in zanimivo izvedeti, kakšna stališča zagovarjajo druge desnosredinske sile, začenši z Ljudstvom svobode. Vsekakor DS meni, da oživitev STO ni le neizvedljiva, temveč tudi potencialno škodljiva za Trst in to tako z gospodarskega vidika, saj je zgrajena na hipotezi, da bi se staremu pristanišču preprečilo, da bi ponovno postalo del mesta, kot tudi s političnega vidika, saj lahko ponovno oživi stare polemike o italijanstvu, bi utegnile preseči meje krajevne stvarnosti, upoštevajoč da bi moralo STO vsebovati ozemlja, ki pripadajo danes trem državam. Te polemike so v preteklosti Trstu ogromno škodile, saj so ločevale med Italijani in Slovenci ter med različnimi ideologijami, širile so sovraštva in zamere, ki so bile presežene le zahvaljujoč se trudu številnih oseb. Zato DS, poudarja Čok, ne bo naredila niti pol koraka nazaj od tiste ideje mesta, ki se je pred tremi leti veselilo ob prihodu predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške v Trst in je praznovalo, najprej leta 2004 in potem letos, vstop Slovenije in Hrvaške v Evropsko unijo. To mesto je bilo bogato, ko je lahko dihalo, ko ga niso dušile meje in s tem, da ga ponovno obdamo z mejami ter oživljamo stara razhajanja med njegovimi komponentami, ne bomo omogočili razvoja, je prepričan Čok, za katerega take stvari koristijo kvečjemu kaki majhni volilni špekulaciji, gotovo pa ne razvoju mesta. Glasbena delavnica Veselo poletje V času, ko se že razmišlja o začetku šolskega leta, so poletne delavnice naj-prijetnejši most med poletno razbre-menjenostjo in temeljito izbiro kulturnih ali športnih aktivnosti, s katerimi se bodo otroci ukvarjali v naslednjih mesecih. SOMPD Vesela pomlad namenja vsem osnovno in srednješolcem, ki so željni novih glasbenih in pevskih spoznanj, glasbeno delavnico Veselo poletje pri Veseli pomladi, ki bo od 2. do 6. septembra od 9.00 do 16.ure v Finžgarjevem domu na Opčinah. Glasbena pedagoga Goran Ruzzier in Regina Parente bosta pospremila otroke v glasbeni svet s pevskimi, glasbenimi in ustvarjalnimi dejavnostmi. Pod geslom »vsaka pesem je zgodba« bodo udeleženci odkrili čarobni svet pevskega izražanja skozi stoletja in brez geografskih meja. Pripravili bodo raznolik program s pesmimi v različnih jezikih in slogih iz svetovnega zaklada. Petje bo imelo seveda glavno vlogo v celodnevnem programu (ki predvideva tudi malico, kosilo in razvedrilne trenutke), ki bo obsegal osnove glasbene teorije, zgodovine glasbe, dihalne tehnike, vežbanje posluha in ritmične vaje. Vodja delavnice, solopevec Goran Ruzzier, je sestavil program s prepričanjem, da mora »glasbena dejavnost biti vedno razlog veselja in užitka, saj se s to dejavnostjo otroci navdušijo in približajo glasbi z željo po spoznavanju novih poti izražanja«. V ta namen bodo otroci tudi risali, barvali, sestavljali ročna dela, na zaključnem nastopu pa bodo pokazali, kaj so se naučili. Za vpisovanje in informacije sta na voljo telefonski številki 328 635626 in 335 7869448, ali e-mail goran-ruz@gmail.com. Koncert v Trnovci Na dvorišču galerije Škerk v Trnovci bodo drevi ob 19.uri nastopili pevci kriške glasbene akademije, ki jo vodi Aleksander Švab. Mladi pevci in pevke iz raznih evropskih držav bodo izvedli arije iz Verdijeve opere Rigoletto. V galeriji je na ogled razstava o prvi svetovni vojni, ki bo odprta do 27. oktobra. Bani: Praznik pod kostanji Tradicionalno vaško praznovanje ob prevešanju poletja v jesensko barvno idilo spominja Banovce na davno preteklost. Povezano je s premožno družino, ki je tisti čas omogočala skromni zaslužek za preživetje družin v vasi. Po poletnih počitnicah na posesti v vasi je bilo poslavljanje priložnost za sprevod po vasi mladih parov v nošah, imenovan mantenjada in vaško šagro. Pri SKD Grad so se letos odločili za dva konca tedna, 31. avgusta in 1. septembra ter 7. in 8. septembra; in to zato, ker že vrabci na strehi čivkajo, da banov-sko šagro vsaj enkrat zaliva patron sv. Florijan. Za ples in zabavo bo poskrbel Kraški šopek, ki bo v uvodnem delu spremljal parterce in parterje pri plesu. Za vse ostale bosta za zabavo in ples poskrbela prvi konec tedna ansambel Souvenir, naslednji pa ansambel Venera. Poleg tega bo v društvenih prostorih razstava. Tokrat bodo svoja dela razstavljale klekljarice - »skupina Ribice« KD Lipa iz Bazovice. Poskrbljeno bo tudi za prijetno počutje ob dobro založenih kioskih. Zaradi nesreče zamujali vlaki Zaradi nesreče, v kateri je v Trevisu umrla oseba, so na tržaški železniški postaji včeraj beležili precejšnje zamude pri prihodu in odhodu vlakov, ki so šle od deset do 55 minut. Odpovedali so tudi vlak intercity, ki bi bil moral iz Trsta odpotovati ob 22.06. KONTOVEL - Divji prašiči dodobra obrali Lisjakov vinograd »Slep je, kdor se s trto ukvarja ...« Kakšna čudovita poezija človeka in narave se razprostira tja dol z Dolanje vasi proti kontovelskim Mokolanom! Človek je znal breg upesniti v stopničaste pa-štne, vrste trt se druga za drugo kot verzi prepletajo v pesem vinograda, grozdi malvazije in refoška se rimajo v sladko ru-meno-rdečo idilo. Idilo? Paštni pod Dolanjo vasjo so bili do pred kratkim morda idilični, s svojimi bohotnimi trtami in bogatimi grozdi. Letos so bolj podobni pustinji. Trte so, čeprav ponekod med vrstami samevajo odlom-ljene veje, grozdov pa ni več. Pred trgatvijo človeka so jih »potrgali« divji prašiči. Henrik Lisjak, vinogradnik s Kon-tovela, ki ponuja svoje vino v osmici v Be-kedjeziji s čudovitim pogledom na Trst in morje, je pred dnevi v pismu uredništvu popisal, kolikšno škodo so mu letos pov- zročili divji prašiči. Ogled enajstih opu-stošenih paštnov pod Dolanjo vasjo pa navdaja človeka z večjo žalostjo, kot jo zmorejo izzvati težke napisane besede. Lisjak ima vinograd v najemu. Obsega kakih 4 tisoč kvadratnih metrov. Z Dolanje vasi vodi do njega ozka, mestoma stopničasta potka. Lani so trte, stare kakih 50 let, obrodile za 100 zabojev grozdja, ki so jih bendemači preko sosedovega vinograda ročno prenesli do spodnje poti, od koder je grozdje z vozilom romalo v klet. Vsak zaboj je tehtal po 20 kilogramov. Pridelanih je bilo kakih 20 kvintalov grozdja za 15 hektolitrov vina. »Letos bomo natrgali za največ dva zaboja grozdja,« je zaprepadeno ugotavljal vinogradnik. Hoja med vrstami trt je po svoje enolična: na trtah ni več grozdov. Le tu pa tam, kjer je trta zrastla nad poldrugi meter, je mogoče opaziti nekaj grozd- ,-" i ja. Spodaj je vse obrano. Ponekod so požrešne živali odlomile mladce, da je škoda še večja. »Pred dvema letoma sem opazil stopinje enega divjega prašiča, letos so se razpasli, ponoči so prišli v čredi, po pet-de-set. Mrežo, ki sem jo bil namestil, so strgali. Nič jih ni moglo ustaviti. Med svojim "pohodom" so tudi na več mestih poškodovali zidke: kamne so zmetali na spodnje paštne, tako bo treba tudi zidke popraviti,« je potožil Lisjak. Kontovelski vinogradnik goji trte tudi ob domu v Bekedjeziji, večji del pridelka pa so mu nudili prav paštni pod Dola-njo vasjo. »Letos sem že ob dve tretjini pridelka,« je izračunal. »Obračunal« pa je tudi s tistimi, ki so - po njegovem mnenju - odgovorni za njegov (in ne samo njegov) vinski post. V prvi vrsti tisti, ki so dovolili, da so se prašiči v zadnjih desetih letih tako množično razpasli po celotnem tržaškem ozemlju. »To so divji prašiči, ki niso avtohtoni. Ne sodijo v naše okolje. Nimajo naravnega nasprotnika, zato so se lahko tako nemoteno razširili. Oblasti so podcenjevale njihovo rast, niso pravočasno ukrepale in bojim se, da je sedaj že prepozno.« Namig na tržaško pokrajino in njeno »ne-ukrepanje« je kar se da zgovoren. Lisjak se je v sredo podal na Kmečko zvezo prijavit škodo. Na prispevke bo moral - po utečeni praksi - dolgo čakati, in tudi za to so - po njegovem - krivi politiki. Na njegovi muhi so se znašli tudi lovci. »Zakaj se niso zavzeli za odstrel in ga tudi izvedli?« se je vprašal. Pikro pa se je izrazil tudi o naravovarstvenikih, ki »varujejo naravo za pisalnimi mizami.« »Naj pridejo sem vsak dan pogledat, koliko dela je treba, da lahko ... "nahranimo" divje prašiče.« Njegov epilog je bil pesniško žalosten: »Slep je, kdor se s kmetijstvom ukvarja ... « Prešernovsko bi lahko njegovo vinogradniško tožbo prilagodili v novodobno kontovelsko (in sploh kraševsko) gloso: »Slep je, kdor se s trto ukvarja, prasec tuj mu osle kaže; ker Dolenc se ne prikaže, on živi, žejen, brez dnarja.« Marjan Kemperle Tržaška delegacija na obisku v Srebrenici Tržaška občinska uprava podpira pobudo Adopt Srebrenica, ki ima za cilj ohranjanje spomina na pokol, ki so ga leta 1995 izvedli Srbi v sklopu nasilnega etničnega čiščenja Srebrenice in okolice. Gre za mednarodno pobudo, ki jo v Italiji podpira Fundacija Langer (http://www.alexan-derlanger.org/it/269), katere glavni aktivist je na Tržaškem nekdanji de-vinsko-nabrežinski župan Marino Vocci. Danes je Vocci predsednik kulturne Skupine 85, ki tudi podpira to plemenito pobudo. Tedna spomina v BIH se, poleg Voccija, udeležujejo podpredsednik Skupine 85 Pierluigi Sabatti, novinar Igor Burič ter Marco in Alessandra Maria Rodriguez, katerim se je pridružila tržaška podžupanja Fa-biana Martini. Slednja je včeraj v imenu občinske uprave podpisala listino o sodelovanju v projektu Adopt Srebrenica. V vrtu Carsiana srečanje o nočnih žuželkah Družba Rogos prireja nocoj ob 20.30 večer z entomologom tržaškega naravoslovnega muzeja An-dreo Colla v botaničnem vrtu Car-siana v Zgoniku. Spregovoril nam bo o nočnih žuželkah, ki prebivajo v botaničnem vrtu in na Krasu. V primeru slabega vremena bo predavanje prestavljeno na kasnejši datum. Vstop je prost. Več informacij lahko dobite preko telefonske številke +39 333 4056800 ali na e-mail naslovu inforogos@gmail.com. Mirovniki proti vojaški intervenciji v Siriji Na pobudo nekaterih mirovniških in levičarskih združenj bosta danes tudi v Trstu dve manifestaciji za varovanje načel republiške ustave in proti morebitni vojaški intervenciji v Siriji. Odbor Danilo Dolci vabi občane, naj se ob 17. uri zberejo na Trgu Cavana, kjer bodo zbirali podpise pod peticijo dnevnika »Il fatto quotidiano« proti sprevračanju ustave. Uro kasneje se bodo pomaknili na Trg Unita, kjer bo shod proti vojaškemu posegu v Siriji, za katerega je na državni ravni dal pobudo Stefano Rodota. K shodu je pristopila tudi SKP, ki vabi somišljenike, naj se na Velikem trgu zberejo ob 17.30. Italijanska mejna policija je na Opči-nah ustavila devet nezakonitih priseljencev - afganistanskega in osem pakistanskih državljanov, ki so po navedbah tržaške kvesture vsi moški, stari med 17. in 46. letom, pri sebi pa niso imeli dokumentov. Po prvih ugotovitvah je deveterica prispela iz Madžarske s kombijem, iz katerega so pri-bežniki izstopili malo po prečkanju meje. Policisti so mladoletnika izročili primerni deželni ustanovi, sedem pri-bežnikov je zaprosilo za politično zatočišče, enega pa so izgnali iz države. Hotel je nahrbtnik in šotor Policisti letečega oddelka miljskega ko-misariata so v sredo prijavili sodstvu 35-letnega romunskega državljana S.L., ki so ga v trgovskem središču Montedoro Free Time pri Žavljah zasačili pri poskusu kraje nahrbtnika in kanadskega šotora v trgovini Decathlon. Blago so vrnili lastniku trgovine. Sedeti bo moral štiri mesece Karabinjerska izvidnica nabrežinske-ga poveljstva je v sredo dopoldne blizu bivšega mejnega prehoda pri Fer-netičih aretirala 42-letnega romunskega državljana L.C. in ga peljala v ko-ronejski zapor. Na račun moškega je bil namreč izdan zaporni nalog, saj mora prestati še štiri mesece zaporne kazni, ker ga je sodišče spoznalo za krivega kraje, do katere je prišlo v Pavii leta 2009. Nabrežinski karabinjerji so v sredo popoldne ovadili na prostosti 22-letne-ga maroškega državljana K.I. zaradi zbiranja ukradenega blaga. Pri njem so namreč našli mobilni telefon, za katerega so ugotovili, da je bil ukraden junija letos 67-letnemu domačinu. TRŽAŠKA OBČINA - Zveza levice opozarja Nov »Ne!« hitri železnici Občinska uprava »ni izrazila mnenja« o najnovejšem načrtu za visokohitrostno železnico Nov »Ne!« visokohitrostni železnici. Na včerajšnji tiskovni konferenci so ga ponovili izvoljeni predstavniki Zveze levice v tržaškem občinskem svetu in rajonskih svetih. O zadevi bo v prihodnjih dneh vnovič razpravljal tržaški občinski svet, pred tem pa bodo morali svoje mnenje o zadnjem spornem načrtu vi-sokohitrostne železnice izreči tudi rajonski sveti. Mestna skupščina je že 28. julija lani vzela žgoče vprašanje v pretres in odobrila sklep, v katerem je pogojevala pozitivno mnenje o načrtu z upoštevanjem devetnajstih ugovorov. Dokument je podprlo 15 svetnikov, osem - med njimi tudi svetnika Zveze levice - je glasovalo proti, enajst pa se jih je vzdržalo. Takrat so svetniki osvojili popravek svetnika Severne lige Maurizia Ferrare in pod-amandma Iztoka Furlaniča (Zveza levice), v katerem je bilo jasno zapisano, da bo pozitivno mnenje načrtu avtomatično »odpadlo«, če ne bo družba italijanskih železnic Italferr upoštevala vseh predloženih ugovorov (ti so obsegali polnih pet strani sklepa ... ) Družba Italferr je sprejela le tri ugovore od skupnih 19. »Ko bi obveljala zdrava logika, bi moralo biti mnenje tržaške občine o novem načrtu visoko-hitrostne železnice nujno negativno,« je na tiskovni konferenci poudaril Furla-nič. Kar pa se ni zgodilo. Občinski odbor se je odločil, da predstavi nov sklep o načrtu, v katerem pa ni izrazil nobenega mnenja, s čemer »je demantiral tako oceno občinskih tehničnih uradov kot samega občinskega sveta,« je pojasnil predsednik mestne skupščine. Z leve: Andolina, Furlanič in Behrens Kaj storiti? Furlanič je napovedal, da bo Zveza levice predložila k novemu sklepu le en sam, a odločujoč popravek. V njem bo zahtevala, naj v besedilo vključijo stavek, da skupščina »izraža negativno mnenje o načrtu.« Ko bi občinski svet amandma odobril, bi pomenilo, da tržaška občina »noče visokohitrostne železnice.« Glas svetnikov Zveze levice bo odvisen od odobritve (ali zavrnitve) popravka. »Če bo ostalo pri sedanjem besedilu, bo stališče stranke negativno,« je napovedal Furlanič. Rajonska svetnika Peter Behrens in Paolo Geri sta izpostavila nekatere negativne aspekte načrta. Najprej sta se zaustavila pri paradoksu: po eni strani pakt stabilnosti prepoveduje krajevnim upravam opravljanje nujnih javnih del, po drugi pa načrt predvideva trošenje milijard evrov, ki bi jih lahko izkoristili za bolj potrebne po- kroma sege. Gradnja visokohitrostne železnice bi za dolgo let povzročila velikanske težave krajevnemu prometu, železniška povezava s tržaškim pristaniščem bi bila prekinjena, zaradi česar bi se še povečal tovorni promet na cesti. Zaradi vseh teh težav bi se lahko špediterji odrekli uslugam tržaškega pristanišča, tako bi Trst izgubil pomemben del tovornega prometa. Rajonska svetnika Zveze levice sta opozorila še na protislovje: italijanske železnice silijo v gradnjo visokohi-trostne železnice, obenem pa naj bi se nagibale k zaprtju postaje pri Ronkah in postaje Bivio v Nabrežini. Vodja Zveze levice v občinskem svetu Marino Andolina je bil kategoričen: če Demokratska stranka podpira načrt, naj to jasno pove, in naj se ne igra skrivalnice. Kajti »ne izreči mnenja« ni nič drugega, kot slabo zamaskirana politična skrivalnica. 6 Petek, 30. avgusta 2013 TRST / OPČINE - V parku Finžgarjevega doma 48. študijski dnevi Danes začetek Drage Ob 16.30 okrogla miza Novi izzivi za manjšinsko šolo - Prisotnost veleposlanika Mirošiča - Jutri počastitev Borisa Pahorja TTP - Rekordno število potnikov Vaba za luksuzne jahte in ladje za križarjenje Ob prisotnosti slovenskega veleposlanika v Italiji Iztoka Mirošiča se bodo danes popoldne v parku Finžgarjevega doma na Opčinah začeli 48. študijski dnevi Draga 2013, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev. Ob 16.30 bo okrogla miza na temo Novi izzivi za manjšinsko šolo, kjer bodo govorili Vlasta Polojaz, Sara Brezigar in Marijan Kravos, jutri bo, vedno ob 16.30, Evald Flisar predaval na temo Kdor previsoko leta, nizko pade!, medtem ko bosta v nedeljo dve predavanji: ob 10. uri bo Branko Cestnik govoril na temo Cerkev na razpotju - 50 let potem, ob 16.15 pa bo Aleš Maver imel predavanje Slovenija pred ponavljanjem razreda. Organizatorji bodo tudi počastili pisatelja Borisa Pahorja ob nedavnem stotem rojstnem dnevu. Počastitev bo jutri (in ne v nedeljo, kot je bilo sprva napovedano) ob 16.30 pred predavanjem Evalda Flisarja, medtem ko bodo v nedeljo ob 16. uri podelili drugo Peterlinovo nagrado Janku Zer-zerju in Zvezi cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Dopoldansko nedeljsko mašo za udeležence Drage bo ob 9. uri daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Ob Dragi 2013 bo stekla tudi 23. Draga mladih, ki jo prirejajo društvo Mladi v odkrivanju skupnih poti iz Trsta, Socialna akademija iz Ljubljane in središče Rotunda iz Kopra. Dogajanje se bo začelo danes v Ljubljani, kjer bo ob 18.15 v Jožefovi dvorani MIC okrogla miza Socialna omrežja in jaz ?! s Klemenom Žumrom, Andražem Torijem in Benom Arnejčičem, jutri pa se bo Draga mladih preselila na Opčine, kjer bo ob 10. uri debata Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnosti: ob Bojanu Amonu bodo govorili še Darko Bra-dassi, Uroš Grilanc in Sara Terpin. OPCINE Kaže, da bo leto 2013 rekordno za družbo Trieste Terminal Passeg-geri (TTP), ki upravlja pristaniški potniški terminal v Trstu. Če se trend ne spremeni, bodo namreč do konca leta prešteli kar 139 tisoč potnikov, kar je bistveno višje od lanskih 89.340. Njihovo število se že danes suče okrog 84.355 potnikov, to je le 5 tisoč manj kot v celem 2012. Predsednik Antonio Paoletti pripisuje uspeh predvsem novemu pristopu menedžerskega upravljanja delniške družbe. To pa še ni vse. Spodbudne novice prihajajo tudi s področja velikih, luksuznih jaht. Veliko se jih je namreč v tem letu privezalo na pomol ob Pomorski postaji, med temi tudi štiri od desetih največjih luksuznih jaht na svetu (El Sayd omanskega sultana, Ecstasea, Topaz in Pelorus). Pooblaščeni upravitelj družbe TTP Franco Napp je hitel poudariti tudi drugo novost, in sicer prihod ladij za križarjenje Costa v Trst. Že 24. in 25. novembra bosta na nabrežje spet pripluli velikanki Costa Fascinosa in Costa Magica. Zaradi del v beneški laguni, ki naj bi trajala od 23. novembra do 4. aprila 2014, bodo namreč Od danes do nedelje Tridnevni praznik Demokratske stranke Štefan Čok (levo) in Matej Iscra Na Opčinah se drevi začenja tridnevni praznik Demokratske stranke, ki ga bodo zaznamovali trenutki druženja ob političnih debatah, glasbi, hrani in zabavi. Pobudo sta včeraj predstavila pokrajinski tajnik DS Štefan Čok in član deželnega vodstva oz. svetnik vzhodno-kraškega rajonskega sveta DS Matej Iscra. Zahvalila sta se nesebičnemu prostovoljnemu delu petdesetih članov vseh 11 krožkov DS iz tržaške pokrajine, ki si prizadevajo, da bi praznik povsem uspel. Ob samem upravljanju kioskov s hrano in pijačo, so si namreč prireditelji zamislili še vrsto krajših srečanj z našimi parlamentarci. Drevi bo ob 18. uri prvi na t.i. question time nastopil senator DS Francesco Russo, ki se bo poglobil v vprašanje mladinskega podjetništva (start up), ob 19. uri pa bo debata o DS, vrednotah in prihodnosti, ki jo bosta oblikovala član Mladih demokratov Federico Nastasi in pa starosta, evropski parlamentarec Luigi Berlinguer. Zamislili so si ga kot trenutek soočanja različnih generacij o sedanjem stanju in pa o prihodnosti. Za glasbo bo zvečer poskrbela skupina Alter Ego. devet ladij za križarjenje preusmerili v Trst. Križarjenji po bližjem vzhodu oz. grških otokih se bosta tako zaključili ravno ob tržaški Pomorski postaji, od koder bosta nato štartali še turi po Sredozemlju, ki se bosta zaključili v Savoni. V mestu se bo torej po napovedih izkrcalo oz. vkrcalo kakih 10 tisoč potnikov. Konec septembra bo družba TTP v Trstu okviru prireditve Mon-tecarlo Yacht Show predstavila nov konzorcij Trieste Yacht Berth (TYB), ki so ga ustanovili z marinama Porto San Rocco in San Giusto za skupno privabljanje velikih jaht, upravitelji TTP pa bodo s svojo stojnico prisotni tudi v Hamburgu v Nemčiji na sejmu Seatrade Europe Hamburg. kroma Jutri bo ob 18. uri nastopila poslanka DS Tamara Blažina, ki bo predstavila politike in pobude proti nasilju nad ženskami; sledila bo debata o Hrvaški, Evropi in Jadranu, ki se je bodo udeležile predsednica Dežele FJK Debora Ser-racchiani, slovenska evropska poslanka Mojca Kleva in hrvaška poslanka Tanja Vrbat. Gostje bodo analizirale današnjo evropsko perspektivo in segle tudi do vprašanja sodelovanja onkraj nekdanjih meja. Z glasbo bodo nato postregli gostje, Klapa Lungomare iz Umaga. Nedeljski dan bo ob 18. uri uvedel poslanec DS Ettore Rosato, ki se bo zaustavil pri vprašanju tržaškega pristanišča, medtem ko bodo ob 19. uri srečanje oblikovali župani, in sicer tržaški prvi mož Roberto Cosolini ter novoizvoljena župana iz Brescie Emilio Del Bono in tisti iz Trevisa Giovanni Manildo. Tako Brescia kot Treviso po tradiciji nista levosredinski občini, tako da bo pogovor priložnost za spoznavanje težav teh lokalnih uprav in skupno dogovarjanje, kako naprej po tej poti. Ob njih bo spregovoril tudi pokrajinski tajnik DS Štefan Čok. Za glasbo bo poskrbela skupina Oasi. Sprehod pri Križu V okviru pobude Piacevolmente Carso, ki jo prireja zadruga Curiosi di natura, bo danes pri Križu še zadnji sprehod po t.i. žajbljevi poti. Zbirališče in odhod ob 17.30 blizu športnega igrišča in križišča s pokrajinsko cesto št. 1. Casanova v Trstu Drevi bo v Pomorskem muzeju v Ul. Campo Marzio 5 ob 21. uri zadnje srečanje iz niza Marestate 2013. Guido Cristofori in Marina Sapetti bosta govorila na temo Posebni mornar: Casanova v Trstu 18. stoletja. Šagra otrok na Rouni Na igrišču FC Primorje na prose-ški Rouni bo jutri in v nedeljo potekala prva šagra za otroke (Sagra Junior), ki ga v sodelovanju s Pri-morjem prireja združenje Borgo Rembrandt. Dejavnosti se bodo začele ob 18.30, na njih pa bodo med drugimi sodelovali čarodej Alex, klovn Ciao ciao in združenje Bo-dypainting Trieste ter ognježer, otroci pa se bodo lahko tudi zavrteli ob zvokih Ernesta in Mateje. Delovala bo tudi mala bolšja tržnica, na voljo bo napihljiva igrača ter hrana in pijača. Jutri bo ob 17. uri na Rouni tradicionalna nogometna tekma Stari-Mladi. Umetniki v izložbi Jutri zapade rok za prijavo na deveto glasbeno tekmovanje Umetniki v izložbi, ki ga prireja združenje META. Prijaviti se je mogoče preko spletne strani www.artistin-vetrina.it ali pa v tajništvu združenja v Ul. Alpi Giulie 10. Prvo srečanje bo v torek na omenjenem sedežu, sodelujoči pa bodo lahko prišli od 16. do 19. ure. Včeraj danes Danes, PETEK, 30. avgusta 2013 ROZA Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.47 - Dolžina dneva 13.23 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 15.59 Jutri, SOBOTA, 31. avgusta 2013 RAJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,1 stopinje C, zračni tlak 1017,5 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, brezvetrje, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 25 stopinj C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 - 040 421125, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B, Bazovica - 040 9221294 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 18/B - 040 7606477. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. âu Kino 40. STUDIJSKI 0NÉV( DRAGA 2013 ParkFinSgirjçvçq? -Opiin* Ourtijfka inci K Dan«, Ji. avgusta Ob 16,3d: dr. Pplojoi. dr-Sîjri in dr. Marian Knavw NOVI IZZIVI ZA MANJŠINSKO &OLO Arin'r JI, □b 16.30: psi¿itttev iblttniu pisatelja Borisa Pahorja Sladb Ev.ild Flfc.ir KDOH PREVISOKO LETA, NfZKO PADEt 16.30, 19.00, 21.30 »L'evocazione - The Conjuring«; 16.40, 19.05, 21.30 »Red 2«; 16.30, 18.50, 21.10 »Monsters University«; 21.10 »Monsters University 3D«; 16.10, 18.10, 20.10 »Turbo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Elysium«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Monsters Univer-sity«; Dvorana 3: 17.20 »Turbo«; 20.00, 22.10 »L'evocazione«; Dvorana 4: 17.20, 20.10, 22.15 »Red 2»; Dvorana 5: 17.45, 20.15, 22.00 »La variabile umana«. M Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Monster University«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«; 18.15, 20.00 »Searching for Sugar Man«. FELLINI - 17.00, 20.30 »In trance«; 18.45, 22.15 »Red 2«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Una canzone per Marion«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.50, 21.15 »A Royal affair«; 16.30, 16.30, 17.50, 20.45, 22.15 »La variabile uma-na«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 »In another country«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.15 »Dvojina«; 21.10 »Elizij«; 16.05, 23.00 »Kick Ass 2«; 18.15, 20.10, 22.45 »Kronike podzemlja: Mesto kosti«; 20.50, 23.05 »Mi smo Millerjevi«; 21.15 »Odrasli 2«; 17.30, 18.25, 19.45, 22.05 »One direction: To smo mi 3D«; 15.20, 17.40 »Smrkci 2«; 16.30, 18.40 »Smrkci 2 3D«; 15.05, 17.15 »Turbo«; 15.30, 16.15 »Turbo 3D«; 20.30 »Upokojeni, oboroženi, nevarni 2«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Benvenuto pre-sidente«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Shadowhunters - Citta' di ossa«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Elysium«; Dvorana 3: 16.30 »Turbo«; Dvorana 4: 18.30, 20.20, 22.15 »L'evocazione - The conjuring«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »In trance«; 16.35, 19.10, 21.45 »Elysium«; 16.20, 19.00, 21.40 »Shadowhunters - Citta' di ossa«; OMPZ F. BARAGA vabi v ponedeljek, 2. septembra, na romanje: Barbana, kjer bo za Goričane in Tržačane skupna sv. maša s procesijo ob 10.30 in Porčinj, kjer se je l. 1855 prikazala Marija slovenski deklici. Vmes bo tudi dobro kosilo. Za vpis in ostale informacije pokličite čim prej tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Makedonijo od 6. do 13. septembra: arheološki ostanki davnih mest in astronomski observatorij, zanimivi samostani z edinstveno zbirko ikon na svetu, obisk poleg ostalega tudi petih največjih mest, naravnih parkov, jezer (med njimi Ohridsko, najstarejše v Evropi), vožnja s čolni v podzemsko jamo, trgatev »grozdobera«, spoznali bomo kulinariko, bogato folklorno izročilo itd. Informacije in prijave na +38670407923 ali dusan.pav-lica@siol.net. Loterija 29. avgusta 2013 Bari 59 72 87 48 24 Cagliari 28 79 14 86 24 Firence 47 50 55 10 08 Genova 19 12 74 13 48 Milan 84 10 50 56 17 Neapelj 87 41 16 60 38 Palermo 32 08 52 83 27 Rim 26 66 15 16 36 Turin 59 55 03 66 05 Benetke 82 27 40 08 86 Nazionale 36 24 71 59 77 Super Enalotto Št. 104 19 54 55 71 80 84 jolly 81 Nagradni sklad 9.510.506,16 € brez dobitnika s 6 točkami --€ 1 dobitnik s 5+1 točkami 309.215,83 € 2 dobitnika s 5 točkami 115.955,94 € 610 dobitnikov s 4 točkami 396,20 € 25.674 dobitnikov s 3 točkami 18,44 € Superstar 73 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 39.620,00 € 119 dobitnikov s 3 točkami 1.844,00 € 1.709 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.461 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 25.329 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. avgusta 2013 427 Čestitke [H Osmice Draga Ml]A, vse najboljše in najlepše za tvojih 25 let. Da bi bila vedno tako pridna mama in super žena. Tvoji Matjaž in Damjan. V veliko veselje je privekal na svet mamici Tanji in očku Damjanu mali ERlK. Srečni družinici mnogo veselja in mirnih noči, to ji iz srca voščimo Aleksja in ostali v družini mi vsi. Mamici Tanji in očku Damjanu se je rodil ERlK. Srečnima staršema iskrene čestitke, malemu Eriku pa želimo mnogo sreče v življenju. Stric Adrijan, teta Cristina in sestrična Lara. SI Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo v soboto, 31. avgusta, šola zaprta. Začetek pouka bo v ponedeljek, 9. septembra. DRŽAVNI LICEJ A.M. SLOMŠKA sporoča, da se bo pouk začel 12. septembra, ob 9. uri, jesenski izpiti pa 2. septembra. Razpored preizkušenj je na oglasni deski. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja v ponedeljek, 2. septembra, ob 11.00 na sedežu šole Gregorčič v Dolini. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo 1. seja Zbora učnega osebja v ponedeljek, 2. septembra, ob 10. uri v dvorani Zadružne Kraške banke na Opčinah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA sporoča, da bo prvi zbor učnega osebja v ponedeljek, 2. septembra, ob 9.00 na sedežu ravnateljstva pri sv. Ivanu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 9. septembra. Prvi teden pouka bo potekal po naslednjem urniku: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju od 7.45 do 12.30 (brez kosila), osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri sv. Ivanu od 8.00 do 12.30, nižja srednja šola pri sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 13.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli bo od 16. septembra pouk stekel po rednem urniku. NA DTZ ŽIGE ZOISA se bo pouk začel v torek, 10. septembra, ob 8. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v novem šolskem letu v torek, 10. septembra. Otroški vrtci in osnovne šole: od 8.00 do 12.00 (brez kosila). Nižji srednji šoli: pet učnih ur, in sicer: Kosovel od 8.00 dalje, Levstik od 7.55 dalje. Prvi teden pouka: otroški vrtci: od srede, 11., do petka, 13. septembra, bo pouk samo v dopoldanskem času (s kosilom). Osnovne šole: od srede, 11. septembra, bo pouk potekal redno (s kosilom). Nižji srednji šoli: pet učnih ur. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). ZÜ] Obvestila ■ACCADEMIA LIR.ICA ^SANTÄCROCE TRETE MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ PRI TRSTU prireja koncert izbora opere RIGOLETTO (Giuseppe Verdi) v Kulturnem centru Škerk v Trnovci danes, 30. avgusta, ob 19.00 uri Vstop na koncert prost Toplo vabljeni! Pokroviteljstvo: Občina Devin Nabrežina BORIS IN MARGARET MI HALIČ z družino, sta odprla osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. 335-6067594. Toplo vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. 339-2019144. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. Tel. 339-4193779. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. PAOLO PAROVEL je odprl osmico v Mačkoljah št. 33. Tel. št.: 040-231572. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5, je odprta osmica. Vabljeni! Tel. 040229270. SERGIO KRALJIČ je odprl osmico v Prebenegu št. 99. Tel. 335-6322701. ZSKD obvešča, da bo v kratkem objavljen razpis za civilno službo za polnoletne (od 18. do 28. leta). Zainteresirane pozivamo, da spremljajo spletno stran državnega Urada ARCI za civilno službo www.arciserviziocivile.it. Informacije tudi na www.zskd.eu KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do danes, 30. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta do danes, 30. avgusta. PIKAPOLONICA PARTY Šc Melanie Klein vabi vse otroke, ki so letos obiskali poletni center na zaključno zabavo, ki jo kot vsako leto prirejamo ob koncu poletnega centra. Otroke in starše čakamo danes, 30. avgusta, ob 14. uri v Bazovici na sedežu gozdne straže (za vrtcem), kjer si bomo ogledali slike letošnjega poletnega centra. Sledila bo zakuska. Poletni center se vsekakor nadaljuje do 6. septembra. PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice od 9. do 12. ure v skupinah: 2. skupina do danes, 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis: info@bambinieadulti.org. SKGZ obvešča, da je do danes, 30. avgusta, odprta od 9. do 14. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do danes, 30. avgusta, odprta od torka do četrtka. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu, zaprt do 31. avgusta. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, ki deluje v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, zaprta do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. SKD GRAD od Banov obvešča, da bo tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« v soboto, 31. avgusta in nedeljo, 1. septembra, ter v soboto, 7. in nedeljo, 8. septembra. V sklopu vaškega praznika bo na ogled razstava klekljarske skupine Ribice. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, v nedeljo, 1. septembra, organizira večerni naravoslovni sprehod v odkrivanju novih živalskih vrst po dolini Glinščice, ki so budne prav od mraka do zore, z iskanjem znakov njihove prisotnosti, kot so petje, klici, pre-letavanja ali šuštenje med grmi in v goščavi. Štart ob 17.00 s Sprejemnega centra Naravnega Rezervata doline Glinščice v Boljuncu. Za info in rezervacijo izletov v slovenskem jeziku: tel.: 040-8329237 (od pon. do pet. od 9. do 11. ure) - e-mail: info@riserva-valrosandra-glinscica.it ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 1. septembra, k Marijini kapelici pri Lajnarjih, kjer bo ob 18. uri tradicionalna sv. maša. TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse svoje člane, starše in prijatelje na praznovanje 60. obletnice ustanovitve taborniške organizacije, ki bo v nedeljo, 1. septembra, na prireditvenem prostoru kamnoloma v Repniču. Večer s tabornim ognjem se bo začel ob 19.30, sledila bo družabnost. Taborniški srečno! A.S.D. NK KRAS REPEN IN FC PRI-MORJE vabita na prvi trening ter informativno srečanje sezone 2013/14 za otroke letnikov 2003-2008 na športnem igrišču Rovna na Proseku v ponedeljek, 2. septembra, ob 17.30. Informacije na tel.: 348-2656995 (Mauro), 340-2467782 (Franco), 3346563915 (Giacomo). ANPI - VZPI: v ponedeljek, 2. septembra, ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah seja predsednikov sekcij. Na dnevnem redu bo priprava srečanja, ki bo 13. septembra v Narodnem domu ob 70. obletnici Posebnih bataljonov. AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta starosti na začetniški tečaj za umetnostno kotalkanje in hokej na roler-jih, ki se bo začel v ponedeljek, 2. septembra, ob 16. uri na Pikelcu. Za morebitne informacije lahko kličete na 328-6421825. AŠD SOKOL organizira na odprtem igrišču v Nabrežini »Športni kamp« za otroke rojene v letih od 2001 do 2007, od ponedeljka, 2., do petka 6. septembra, od 8.00 do 16.00. V primeru slabega vremena v telovadnici. Informacije Marko Švab, tel. 340-8556304. MEPZ IGO GRUDEN vabi stare in nove pevce k začetku nove sezone. Prva vaja za bližnje nastope v Kranju, Spi-limbergu in Trstu bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. SOMPD VESELA POMLAD vabi osnovno in srednješolce na poletno glasbeno delavnico »Veselo poletje pri veseli pomladi - vsaka pesem je zgodba... « , ki jo bosta s pevskimi, glasbenimi in ustvarjalnimi dejavnostmi vodila glasbena pedagoga Goran Ruzzier in Regina Parente. Delavnica bo vsak dan od 2. do 6. septembra, od 9. do 16. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 39. Vpisovanje in informacije na št. 328-635626 ali 3357869448, na goranruz@gmail.com ali puric1@hotmail.it. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pričela v torek, 3. septembra. Urnik: ob torkih od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30, ob četrtkih pa od 17.00 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Informacije in vpis na tel.: 349-6483822 (Mileva) TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra vabijo na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico. Prva vadba bo v torek, 3. septembra, od 9. do 10. ure. FOTOKROŽEK TRST80 vabi prijatelje in fotografe naj se udeležijo fotografskega natečaja »4 letni časi v Bazovici«. Informacije in pravilnik na www.trst80.com ali na tel. 3294128363 (Marko). SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 48. študijske dneve Draga 2013 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu (Dunajska cesta 35). Danes, 30. avgusta, bo ob 16.30 okrogla miza na temo Novi izzivi za manjšinsko šolo, sodelujejo dr. Vlasta Polojaz, dr. Sara Brezigar in dr. Marijan Kravos. V soboto, 31. avgusta, bo ob 16.30 predaval Evald Flisar z naslovom Kdor previsoko leta, nizko pade. V nedeljo, 1. septembra, bo ob 9. uri sv. maša, ob 10. uri pa predavanje dr. Branka Cestnika na temo Cerkev na razpotju - 50 let potem; ob 16. uri bo počastitev stoletnice pisatelja Borisa Pahorja in podelitev 2. Peterlinove nagrade. Zaključno predavanje ob 16.15 bo imel dr. Aleš Maver na temo Slovenija pred ponavljanjem razreda. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, s pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina, vabita na koncert izbora Verdijeve opere »Ri-goletto«, ki bo v Kulturnem centru Škerk v Trnovci danes, 30. avgusta, ob 19.00. Vstop na koncert prost. Toplo vabljeni! DRAGA MLADIH 2013: Društvo Mosp prireja debato »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi« v soboto, 31. avgusta, ob 10.30 v Finžgarjevem domu na Opči-nah v sklopu študijskih dnevov Draga. Toplo vabljeni k sodelovanju! TABORNICE IN TABORNIKI Rodu modrega vala vabijo vse člane, starše in prijatelje na praznovanje 60. obletnice ustanovitve taborniške organizacije, ki bo v nedeljo, 1. septembra, v kamnolomu v Repniču. Večer s tabornim ognjem se bo začel ob 19.30, sledila bo družabnost. Taborniški srečno! SKD VIGRED vabi na predstavo »(u)TRI(n)KI«, ki bo v torek, 3. septembra, ob 20.30 v Štalci v Šempola-ju. Nastopata Matej Gruden in Iztok Cergol. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na »9. Koncert za mir«, ki bo v petek, 6. septembra, od 17.00 dalje v Zgoniku. Nastopili bodo: My Space Invaders, Welcome Coffee, Radio Zastava, Dežurni krivci, Fool fighters (Foo fighters tribute band), Slick Steve & the Gangsters in Greta Moise. Potekala bosta tudi sejem izmenjave (oblek in modnih dodatkov) ter zbiranje rabljenih mobilnih telefonov. V sodelovanju z AŠK Kras, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in podporo Pokrajine Trst. PREDVEČER VILENICE: Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Skupino-Gruppo 85 in Slovenskim klubom prireja predvečer 28. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica v torek, 10. septembra, ob 19.30 v dvorani G. Costantinides v Mestnem muzeju Sartorio v Trstu. Večer bodo oblikovali Marko Sosič, Florjan Lipuš in Mauro Covacich. Moderatorka bo prof. Veronika Bre-celj. Srečanje je preddogodek festivala Slovencev v Italiji - Slofest. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota, nedelja in prazniki 10.30-13.00 in 17.00-21.00; petek 17.00-21.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 331-7403604. 0 Mali oglasi PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah). LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo ali prodamo dvomesečnega starega psička, mešane pasme. Tel. 040-229224. PRODAM KNJIGE za 1., 2. in 3. razred liceja F. Prešerna. Klicati na tel. št. 339-6663863. PRODAM kraško skrinjo, okrašeno z rožami (dolžina 210, širina 56, višina 59). Tel. št.: 339-7396098. PRODAM lovske pse pasme nemški kratkodlaki ptičar z rodovnikom (brac-co tedesco). Tel. št.: 335-5319333. PRODAM pomivalni stroj za kozarce znamke zanussi. Tel. št.: 335-6322701. PRODAM sliko Enrica De Cillia 1948. Tel. št.: 338-5313529. PRODAM učbenike za 1. leto humanističnega liceja A. M. Slomšek. Tel. št.: 040-200622. PRODAM v Prebenegu zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701. SEŽANA dvosobno stanovanje 56 kv.m., spalna in dnevna soba, kuhinja, terasa, kopalnica, kletni prostor. Tel. 00386-31-512103. V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem prenovljeno stanovanje. Tel. št.: 3388028163. Prispevki V spomin na dragega Učija Sedmaka daruje Marta Košuta rojena Sedmak 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na drago Klaro Gregoretti darujeta Gisella in Stojan 20,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin. Namesto cvetja na grob dragega brata Vojkota Škabarja darujeta sestri Olga in Albina z družinama 100,00 evrov za SlPZ Doberdob. V spomin na dragega Vojkota Škabar-ja darujejo: Dora, Žarko, Nives, Gianni, Majda, Milko, Božica, Igor in Vesna 135,00 evrov ter Milko in Irma 20,00 evrov za SlPZ Doberdob. V spomin na Vojkota Škabarja darujejo Ema Ciletova 20,00 evrov ter Milko in Irma Škabar 30,00 evrov za MoPZ Kraški dom. V spomin na Borisa Kobala darujejo bratranci žene Marije: Irene, Vesna, Darko, Sergij in Dario 70,00 evrov za AŠD Vesna iz Križa. V spomin na Mirko Prašel daruje Palmira Bukavec 30,00 evrov za KD Pro-sek - Kontovel. V spomin na sina Milana daruje Marjan Starc 50,00 evrov za Š.D. Konto-vel. V spomin na Mirko Prašelj daruje Gue-rina Lukša 30,00 evrov za KD Prosek Kontovel. + Zapustila nas je naša draga Maria Bruna Ferluga vd. Taucer Žalostno vest sporočajo hčeri Annamaria in Sara, vnuki in vsi sorodniki Pogreb bo v torek, 3.9., ob 10.00 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 30. avgusta 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna 428 Torek, 27. avgusta 2013 KULTURA / SODOBNA UMETNOST V nekdanji ribarnici Kounellisova inštalacija Trst MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE - Odprtje v četrtek V Ljubljani pripravljajo razstavo Zadnji pričevalci Zbrali so spomine internirancev italijanskih fašističnih taboriščih Odprtje velikega dogodka sodobne umetnosti je za Trst velik uspeh. Na včerajšnji predstavitveni konferenci župan Roberto Co-solini in kulturni odbornik Franco Miracco nista skrivala zadovoljstva nad razstavo Jannisa Kounellisa, ki jo bodo v nekdanji ribarnici odprli prihodnji petek ob 18. uri. Tu bo do 6. januarja 2014 na ogled njegova inštalacija Trieste, s katero je skušal ponovno vdihniti nekaj življenja v čudovito zgradbo na tržaškem nabrežju. V neke vrste dialo- Grški umetnik Jannis Kounellis v nekdanji ribarnici manous baboussis gu s prostorom in njegovo zgodo-vinsko-kulturno identiteto je vanjo ponovno postavil tudi velike kamnite mize, na katerih so nekoč prodajali ribe in školjke. Kot je dejal pi-rejski umetnik (letnik 1936), je imel pri uresničitvi svojega dela vedno pred seboj Trst, njegove nenavadne vonje in ljudi. Razstavo sta uredila Davide Sarchioni in Marco Lorenzetti, omogočili pa številni sponzorji (med njimi je tudi Edi Kante), v prvi vrsti zavarovalnica Generali. V četrtek, 5. septembra 2013, bo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani odprtje fotografsko-dokumen-tarne razstave Zadnji pričevalci, spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč. Gre za poskus zgodovinske in družbene umestitve internacije civilnega prebivalstva v fašistična koncentracijska taborišča med letoma 1942 in 1943; obele-ženje, ki v Sloveniji vse od konca druge svetovne vojne nima precedensa. Razstava bo odprta do 28. oktobra. Avtorice razstave, novinarka Saša Petejan, fotografinja Manca Juvan in zgodovinarka dr. Urška Strle, skupaj s partnerskimi ustanovami, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Zavodom APIS, izpostavljajo, da razstava ni namenjena pojasnjevanju zla ali merjenju statistik, pač pa ovrednotenju spomina, ki je bil izpostavljen pozabi. Jeseni bo tako Muzej novejše zgodovine Slovenije za sedem tednov tudi mesto spomina in poklo-na žrtvam fašističnih taborišč. V enoletnem sodelovanju so avtorice razstave oblikovale zbirko avtorskih fotografij in pričevanj tistih, ki so preživeli fašistična taborišča (ti so maloštevilni in v jeseni svojega življenja), redkih ohranjenih predmetov iz internacije ter sekundarnih pričevanj svojcev ali prijateljev, ki ohranjajo spomin na internirance ali predmete iz internacije. Njim gre vsa hvaležnost za odprtost in pogum, da so 70 let po dogodkih delili intimne zgodbe o deportacijah, odvzemu človekovih pravic, ponižanju, lakoti, žeji, boleznih in smrti ter o človekovem obnašanju v skrajno nečloveških razmerah. Njihova pričevanja so spodbudila nastanek razstave Zadnji pričevalci. Razstava je v več ozirih izjemen dogodek: tovrstnega spomina na internaci- FILM - Začetek snemanja Gabriele Salvatores tri mesece v Trstu Gabriele Salvatores bo od srede septembra ponovno snemal v Trstu Italijanski filmski režiser Gabriele Salvatores se bo sredi septembra ponovno preselil v Trst. Tu naj bi namreč 16. septembra začel s snemanjem svojega najnovejšega filma The invisible boy (Nevidni deček). Potek snemanja je kot običajno ovito v skrivnost, prav tako vsebina. Kot se je izvedelo, naj bi šlo za fantazijski film, katerega glavni protagonist bo najstnik iz Furlanije Julijske krajine, ki ga je Salvatores izbral med 800 prijavljenimi. Njegovo ime ni znano, znana pa so tista njegovih soigralcev: Fabrizio Bentivoglio, Valeria Golino (letošnja zmagovalka goriške nagrade Amidei) in Ksenia Rap-poport, ki se tako ponovno vrača v Trst, kjer je že snemala Salvatoresov La sconosciuta (Neznanka). Snemanje naj bi trajalo 12 tednov, začelo pa naj bi se na glavni univerzi. Velik del filma naj bi nato snemali v starem pristanišču, v filmsko prizorišče pa naj bi se preselil tudi tam zasidrani Ursus. To je moja identiteta, pove nekdanja prva dama Barbara Miklič Türk manca juvan jo v fašističnih taboriščih v obdobju po drugi svetovni vojni v Sloveniji še ni bilo, razstava je osredotočena na spomine civilnega prebivalstva, uporabljene so bile metode ustne zgodovine in avtorska dokumentarna fotografija. Gre za projekt, ki ima izjemno znanstveno-dokumentarno vrednost. Z njim so avtorice sledile trendom zgodovinskih raziskav v Evropi in v svetu, kjer smo priča novemu valu zgodovinskih študij o dogodkih med drugo svetovno vojno in po njej ter novemu valu študij o internaciji v nacističnih taboriščih. V evropskem in mednarodnem merilu je potrebno zapolniti vrzel o poznavanju in priznanju italijanskih fašističnih taborišč in žrtev, med njimi tudi civilnega prebivalstva tedanje Ljubljanske pokrajine in Primorske. Materialni del razstave sta velikodušno podprla Muzej novejše zgodovine Slovenije in Znanstvenoraziskovalni center Slo- venske akademije znanosti in umetnosti. Vsebinski del pa je povsem volonterski. Avtorica in nosilki projekta so projekt izpeljale iz humanističnih vzgibov. Sedemdeseta obletnica kapitulacije Italije in razpustitev fašističnih taborišč še nista jamstvo, da so posledice internacije odpravljene. Razstava fotografij je prva faza projekta. Posneta pričevanja zaradi finančnih omejitev za zdaj še niso primerno obdelana in zato niso predstavljena. Intimna postavitev razstave bo omogočila gledalcem pogled na zgodbe posameznikov, ki pa so tudi zgodbe vsega človeštva. Ker pa ima ovrednotenje spomina na internacijo v italijanskih fašističnih taboriščih pomen tako za slovensko kot za evropsko zgodovino druge svetovne vojne, so avtorice del projekta prenesle na internet. Vsebina je zapisana v angleškem jeziku in dostopna na naslovu: http://rememberingfascistcamps .blogspot.com 100 LET BORISA PAHORJA Jubilej praznovali tudi v Argentini Sklopu dogodkov ob praznovanju 100. rojstnega dneva pisatelja Borisa Pahorja se je na pobudo slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu pridružilo tudi več argentinskih institucij. Vrhunec dogajanja je predstavljal literarni dogodek Ne-kropola: živ spomin, izdali pa so tudi ponatis romana Nekro-pola v španskem prevodu. Literarni dogodek Nekropola: živ spomin je v organizaciji slovenskega veleposlaništva in argentinske veje španske založbe Anagrama 27. avgusta potekal v kulturnem centru fundacije OS-DE. Na njem se je zbralo več kot 100 argentinskih založnikov, pisateljev, predstavnikov knjigarn, novinarjev in članov slovenske skupnosti. Na dogodku se je prvič v Južni Ameriki predvajal tudi večkrat nagrajeni dokumentarni film Boris Pahor - trmasti spomin regionalnega RTV centra Koper-Capodistria. Začasna odpravnica poslov na slovenskem veleposlaništvu v Buenos Airesu Petra Kežman je opozorila na Pahorjev pomen doma in v tujini. Posebno pozornost je namenila enemu vodilnih Pahorjevih sporočil - pomenu ljubezni kot družbenega dejanja - in njegovim prizadevanjem, da s svojimi deli in javnimi nastopi širi poznavanje zgodovine tudi med mladimi generacijami. Posebno pozornost so namenili tudi romanu Nekropola in njegovem mestu v svetovni literaturi. Roman so predstavili predstavnik založbe Anagrama Fernando Fagnani ter dva uspešna argentinska pisatelja s slovenskimi koreninami, Alejandra Laurencich, ki jo s Pahorjevo zgodbo povezujejo tudi lastne družinske izkušnje, in lanski prejemnik literarne nagrade alfaguara Leopoldo Brizuela. Založba Anagrama je poskrbela tudi za ponatis romana Nekropola v španskem prevodu, ki je v 2000 izvodih na voljo v vseh argentinskih knjigarnah. Pahorju sta v zadnjih dveh tednih pozornost namenila tudi največja argentinska časnika, Clarin in La Nacion. Prvi mu je v njihovi reviji za kulturo, poimenovani N, namenil štiristranski intervju z naslovom Fašizem mi je uničil življenje, drugi pa je posebno literarno kolumno posvetil romanu Nekropola. Boris Pahor se je tik pred rojstnim dnem, v soboto, 24. avgusta, v živo javljal tudi v slovenski oddaji Okence v Slovenijo na Radiu Argentina. (STA) glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Woodempire Woodwall Stoner psychedelic drone metal Red Sound Records, 2013 Ocena: ★★★★★★★★ Italijanska stoner rock oziroma stoner metal scena se v zadnjih letih počasi, a vendarle redno širi. Viša se ne le število bendov, ampak tudi kvaliteta glasbenega materiala, neposredno pa tudi zanimanje za to posebno glasbeno zvrst in njene različice. V naši glasbeni rubriki smo večkrat spregovorili o stoner bendih, tokrat pa bomo predstavili nekoliko neobičajno glasbeno zasedbo, ki stoner uporablja kot odskočno desko do novih glasbenih eksperimentiranj. Skupini je ime Woodwall, njenemu prvencu pa Woodempire. Woodwall, fantje iz Toskane, spajajo v svoji glasbi že omenjeni stoner rock in doom metal, psihedelijo in elektronske efekte ter hard rock. Nekateri komadi se zelo približujejo tako imenovanemu drone metalu, to je glasbeni podzvrsti doom metala, ki vsebuje ambient, minimal ali pa noise efekte. Malo bendov se spušča v globoke vode drone metala, saj se poteza običajno ne obrestuje (v Italiji gotovo ne), poleg tega pa zna biti stvar kar zahtevna. Woodempire, prvenec »pogumne« toskanske skupine, bo izšel naslednji mesec, vseboval pa bo šest komadov. Bend sestavljajo pevec in kitarist Matteo Signanini, basist Massimo Cornali, bobnar Pietro Groppi in Paolo Cipolla, ki se ukvarja s sinte-tizatorji zvoka. Ploščo podpira neodvisna glasbena založba Red Sound Records, fantom pa je priskočil na pomoč celo znani glasbeni producent James Plotkin. Že prva Woodempire je idealen primer prej omenjenih glasbenih eksperimentiranj. Stoner evolucija! Po dolgih šestih minutah je čas tudi za krajši »ambient« premor, po katerem pa je takoj na vrsti komad Locrian, nekoliko hitrejša stoner rock pesem, v kateri pride tudi do izraza mogočen Signaninijev vokal. King Stuste je res heavy komad, ki rahlo spominja na mogočnost Black Sabbathov, za njim pa je na vrsti verjetno najboljša pesem, gotovo pa najkrajša, le tri minutna Red Toad. Walden je enajst-minutno glasbeno potovanje polno psihedeličnih riffov in efektov, ploščo pa zaključuje »jezna« Holocene Cambrian. Woodempire je torej kvaliteten prvenec, bend pa ima vse potrebne rekvizite, da zaslovi na širši stoner sceni. Bravo fantje! / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. avgusta 2013 429 ŽARIŠČE Smo sposobni tretje poti? Julijan Cavdek Svoje otroštvo sem večkrat preživljal v Vrtojbi, na slovenski strani meje. Kot otroci smo se večkrat igrali na »Partizane in Nemce«, kjer smo vsi hoteli biti za partizansko, nobeden pa za nemško skupino. Zaradi tega se je igra začela in tudi hitro končala, o zmagovalcu pa ni bilo dvomov. Idealizirana podoba partizanstva je bila podkrepljena z likom starega očeta, ki je najprej ilegalno zbiral živež in oblačila za partizane, nato je moral prestati mučenje in fašistične zapore, dokler se ni, po 8. septembru, iz tržaškega Coronea, vrnil za teden dni domov in se nato pridružil partizanskim odredom v Trnovskem gozdu. Tam je bil tudi ranjen in kakšen mesec preživel v partizanski bolnici Pavla. V dijaških in študentskih letih se mi je ta idealizirana podoba partizan-stva nekoliko porušila. Preko prijateljev in nekaterih profesorjev, še posebno se pri tem spominjam pokojnega Ivana Sirka, sem začel spoznavati, da je novejša zgodovina slovenskega naroda zelo zapletena in nikakor ne črno-bela. V spominu mi še vedno ostaja debatni večer z Ivanom Sirkom in nekaterimi prijateljimi, v koči pod Tamarjem, ko smo čakali jutro za vzpon na Jalovec. Pa tudi pričevanja ljudi, ki sem jih poslušal na raznih obiskih in srečanjih po Sloveniji. Ti pogovori, razmišljanja in pričevanja so mi dali nova spoznanja o zgodovinskem dogajanju na Slovenskem. Vpliv, ki ga medvojno in povojno obdobje ima na slovensko družbo je tako izrazit, da še danes pogojuje tudi najvišje in najpomembnejše odločitve za PISMA UREDNIŠTVU K članku »Ideja, zapisana propadu« Pojasnila članku Bojana Brezigar-ja »Ideja zapisana propadu«, ki je izšel na straneh Primorskega dnevnika v nedeljo, 4 avgusta 2013. Zdavnaj pozabljeno idejo o STO-ju je prebudil prav italijanski ekspan-zionistični načrt osvojitve mednarodnega prostega pristanišča že leta 2011 in prva manifestacija svobodnih državljanov se je začela prav tistega leta, ko si je nek italijanski umetniški kritik zamislil, skupaj z običajnimi tržaškimi politiki, da bi lahko zrušili mejo mednarodnega prostega pristanišča in s tem osvojili tuje ozemlje, z neko razstavo, ki čeprav nima nič kaj opraviti z beneško »Biennale d'arte« (kar so Be-nečami kmalu izjavili), bi jo imenovali »biennale diffusa«. S tem so dobili absolutno potrebno podporo naivnih tržaških prebivalcev, da se prefekta prepriča za podpis odloka o začasni polastitvi nekega dela ozemlja tuje države. Vse skupaj na pravno lažnem prepričanju, da Commis-sario generale del governo per il Territorio di Trieste (ki je imel kot ZVU tudi zakonodajno oblast, vendar je bil ukinjen z ustavnim zakonom št. 1 z dne 31.1.1963, člen 70) je ob spremembi v Prefetto e Commissario del governo nel-la regione Friuli-Venezia Giulia obdržal vse funkcije prejšnjega mandata, ki vsekakor ni imel moči spremembe držav- prihodnost. Predvsem so s tem obdobjem močno pod vplivom politika in institucije, ki bi ravno v današnjih hudih, kriznih časih potrebovale zrelost, da slovensko državo in družbo uspešno izpeljejo v mirnejše vode. Zaradi tega ne moram skrivati zaskrbljenosti nad načinom pristopa, s katerim se zadnje čase in po več kot dvajsetih letih samostojnosti in demokracije, vse bolj odzivamo na zgodovinsko obdobje, kjer se bijejo kopija in vsaka stran išče svoj prav, čeprav bi bilo moralo biti že zdavnaj jasno, da gre za ogromno narodno tragedijo, na katero bi se morali že zdavnaj odzvati z odločnim: Nikoli več! Slovenska družba mora po mojem mnenju nujno poiskati tretjo pot, saj je danes dovolj jasno, da se nasprotujoči si strani ne bosta nikoli vzajemno priznali. Da so domobranski simboli za partizane, borce in levico nesprejemljivi ni potrebne nobene posebne razlage, kot isto velja tudi obratno, saj smo ravno na podlagi novih zgodovinskih podatkov lahko odkrili okrutna dejanja, ki so bila v Sloveniji dolga leta zamolčana in jih nikakor ne moremo oceniti le kot nesprejemljivo maščevanje posameznikov. Prav zaradi tega je nujno potrebno, da se novejše zgodovinsko obdobje na strokoven način dopolni. To pa ne sme biti označeno kot poskus zgodovinskega pot-varjanja in ga ne gre primerjati s tem, kar nekateri želijo narediti v Italiji glede vloge fašizma. Slovenska in italijanska medvojna in povojna zgodovina sta dve različni in ločeni stvari, kot sta prav tako različna in neprimerljiva politična pola v Italiji in Sloveniji. nih meja STO-ja. Nihče si tedaj ni mislil, da se bo še kdo spominjal Mirovne pogodbe in njenih prilog, saj kdo bi si v novem tisočletju vzel čas za brskanje po prašnih dokumentih v knjižnicah? Največja sreča za vedno več sim-patizerjev Gibanja Svobodni Trst je ta, da obstaja splet. Mednarodno omrežje računalnikov nudi izredno lahko dosegljivost vsakovrstnih dokumentov, tudi mednarodnih pogodb in dvostranskih sporazumov, ki govorijo o Trstu (sedaj tudi v slovenščini zbrani na spletni strani svobodnitrst.org). Globoko smo jih preštudirali, dajte jih tudi vi, bralci. Seveda bo svobodno ozemlje potrebovalo plačilo davkov, a tile bodo sorazmerni z velikostjo države in seveda brez nalaganja javnega dolga sosednjih držav. Če pa pregledamo javno dokumentacijo dohodkov-izhodkov našega ozemlja, lahko razberemo, da je Trst že danes, pod simulacijo italijanske suverenosti, samozadosten (s pristaniščem v takem stanju in v obdobju ogromne krize), a zaradi prepožrešnega upravitelja, čigar neverjetni javni dolg presega 2000 milijard evrov, moramo nazadnje občini plačevati še povišan davek IMU. Dobro se zavedamo, da država v stečaju še sama si ne zna pomagati, a Trst ni tega kriv. Vlado STO naj čimprej in do imenovanja guvernerja prevzame druga država ZN. Sumi ali »šu-šljanja«, da so podporniki gibanja nekdanji veljaki Liste za Trst ter morebitne zakulisne povezave s Camberjem in Staffierijem izhajajo iz volje po obi- Slovenski narod je moral žal hudo pretrpeti vse tri totalitarizme, to nas v teh dneh prav dobro uči prof. Boris Pahor s svojim življenjskim pričevanjem. Začelo se je pri nas, na Primorskem, ko smo doživeli požig Narodnega doma v Trstu, usmrtitev Ferdinanda Bidovca, Frana Maruši-ča, Zvonimirja Miloša in Alojza Va-lenčiča na bazoviški gmajni, muče-niško smrt Lojzeta Bratuža v Gorici ter še mnogo drugega gorja. Za fašizmom sta nastopila nacizem in komunizem. Vsi trije so za sabo pustili ogromno žrtev, razdejanja in narodnega sovraštva. Fašizem in nacizem sta imela in izvajala načrtno iztrebljenje našega naroda, zato je bila kolaboracija zgrešena odločitev. Upor proti okupatorju je bilo obvezno dejanje, vendar komunistično nasilje in prevlada komunistov znotraj OF sta slovenski narod pripeljala pod novo diktaturo. Velika škoda je, da v Sloveniji in v slovenskem narodu si nismo še poenoteni pri obhajanju evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga vsako leto obhajamo na dan 23. avgusta. Prav zaradi te naše narodne nesposobnosti biti enotni se potem dogajajo Stožice in Rovte, oskrumbe partizanskega spomenika in plošče v spomin na sojenje Janeza Janše, Ivana Borštnerja, Davida Tasiča in Francija Zavrla. Iz tega se kaže, da smo potrebni globoke streznitve in spoznanja, da je bilo dovolj prelite bratske krvi in da enega samega življenja ni vreden noben simbol ali ideja, naj si bo to desna, leva ali sredinska. m čajni italijanski politiki in prepričanja, da se gibanje bori za zasedene stolčke v občini. Najtemnejši časi zgodovine Trsta in epizode, ki jih vsak zamejec dobro pozna, so močno povezani z ek-spanzionističnimi željami Italije. Tržaško mednarodno pristanišče (najgloblje pristanišče Sredozemlja v samem srcu Evrope - pravi trn v peti za Italijo - državo pristanišč) je s svojimi petimi prostimi točkami in svetovno priznano lastnostjo »tax free area« še danes izrednega pomena za potrebe držav Srednje Evrope in za vse ostale države članice ZN. Ze leta 1947 je De Gasperi trdil, da je to »problem ekonomskega značaja, ne pa političnega«. Suverena politika je opravila svoj čas: zdaj države še o valuti ne odločajo več (to odloča ECB). Danes se vse vrti okoli ekonomije, jutri ekologije, kjer »tax free« ozemlja pomagajo iz ekonomske krize precej več kot neplodni politični sestanki. To so razumeli v bližnji Sloveniji, kjer vlada pripravlja pristaniške proste cone. Kako to, da naše, mednarodno že priznane, so dobre le za gradnjo hišic? Za Gibanje Svobodni Trst A. Rupel SVOBODNA TRIBUNA Prodajanje stališč desnice v senci pod lipami V vrelih dneh, ko bi bilo pametno izogibati se vročim temam, se zaradi razlogov, ki niso vedno racionalni, to žal ne zgodi. Ker se nekateri v iskanju nekega poletnega vzburjenja zatekajo pod lipe, se moramo drugi, ne le zaradi iskanja prijetnega hladu, zatekati v arhiv. Tam najdeš, poleg prijetne temperature in vlage, še kopico dokumentov, ki na nek način relativizirajo povedi pripovedovalcev zgodb pod lipami. Izogibanje alergijam povezanih s cvetenjem tega simbolnega in starodavnega slovenskega drevesa, meni na nek način narekujejo sedenje v arhivu, kjer se resnica realizira v dokumentirano rekonstrukcijo zgodovine, ki se sprašuje zakaj! V senci arhivskih polic zbledijo vse floristične zgodbe in »real life« postane lahko res realen. Jasneje povedano: družbeno informacijska srečanja Pod lipo v organizaciji krožka Antona Gregorčiča in kulturnega centra Lojzeta Bratuža, ki se pod mentorstvom Erike Jazbar odvijajo v Bra-tuževem centru v Gorici potrebujejo neko korekcijo. Ker nisem velemojster, ki bi z mojstri igral si-multanko, bom šel h koreninam te vedno prisotne potrebe po izpostavljanju grehov levice s strani tamkajšnje skoraj mitizirane »sredinske desnice«. Še danes bi nekateri radi, da se kulturni boj, ki ga ljudje iz bele Ljubljane prinašajo v obsoško Nico in se prenaša s parolami, kot: »sprave nikdar«, »čefurji raus«, »jugonostalgiki«, »enkrat vklenjen JJ vedno vklenjen JJ«, »patrija in oprostitev«, zaostri tudi v lokalnem okviru. Zato verjetno ta srečanja pravi Goričani organizirajo sredi »italijanske Gorice«. Dvom v levico v mestu ob Soči ne tli od včeraj in tudi danes, če se retorično vprašamo, komu koristijo monologi Možine, Omer-ze in Dežmana pod lipami, ni povsem jasno, kako bi to koristilo dobri kondiciji tamkajšnjih Slovencev. Obe imenovani društvi sta namreč javna zavoda, ki se financirata iz javnega denarja in obe naj bi prvenstveno skrbeli za rast slovenske zamejske kulture. Vendar se ob prebranem, če poročevalec »a. r.« ne laže, dogaja nekaj povsem drugega in sicer, da se ljubljanski spori prenašajo med zamejce. Kot sem po eni strani prepričan, da vse to dogajanje ni želja Goričana A. Mermolje,čeprav si je tudi on v svoji kolumni zaželel »močnejših oblik politične integracije obeh polov slovenske politike v zamejstvu«, sem po drugi sumničav do tistih, ki vijugajo med količki ko eno govorijo, drugo pa delajo. Želim omeniti dokument, ki predstavlja dvoličnost nekaterih goriških krogov v preteklosti v odnosu do narodnega vprašanja. Gre za dokument goriške kvestu-re iz leta 1944, ki je v dneh, ko proslavljamo Mussolinijev padec, še kako aktualen. Vsebina uradnega dopisa goriškemu kvestorju s strani »c.a.p.s.« z dne 26. 1. 1944/XIII je v svoji strnjenosti ze- lo povedna. Poročevalec kvestorju naznanja, da se je na goriško med leti 1943/44 vrnilo 300 lokalnih Slovencev, ki jih je v preteklosti v taborišče Cairo Monte-notte, kot krivce, interniral tržaški policijski inšpektorat. Teh 300 trpinov se septembra 1943 ni vrnilo domov, ker so jih iz Italije internirali v Linz (bližina Maut-hausna), kjer so jih več mesecev slabo hranili in pretepali do onemoglosti. Poročevalec sprašuje kvestorja, kaj naj stori s temi fizično povsem uničenimi možmi, ki so s svojo obupno podobo in zgodbo živi dokaz velike laži nem-ško-italijanske propagande, da oblasti v Adriatisches Kuestenland (tudi goriška kvestura) podpirajo slovensko pot k avtonomiji v okviru sil osi. Ker iz papirjev izhaja, da so bili tvorci genocida nad Slovenci leta 1944 še vedno na goriški kvesturi, lahko verjamemo poročevalcu, da ga zelo skrbi za politično enotnost s slovenskimi klerikalci. Gre torej za zanimiv paradoks goriškega klerikalizma, ki ni od Janka Premrla Vojka dalje, nikdar sprejel nacionalnega programa OF in se je raje zatekal k nacifašistom, ki naj bi bili tokrat, tako je govorila njihova ideologija, do Slovencev povsem drugačni kot fašisti, saj so jim nudili šole, domačo upravo in duhovništvo. Resnica je bila, kot dokazuje navedeni dokument, povsem drugačna in strah, da bi to slovensko politiko v bivši goriški pokrajini ljudje spoznali, je imel res velike oči. Stik vrhov lokalnega klerikalnega vodstva z bazo (sic!) slovenskega goriškega prebivalstva je bil v nevarnosti in bati se je bilo, da bi propaganda za sprejemanje politike 'sil osi do končne zmage' in pozaba na dvajsetletno fašistično asimilacijsko politiko,bila pred svojim žalostnim koncem in da bi se ljudje posledično obrnili na nasprotno stran. Danes, ko je teorija Lacana že dobro uveljavljena, bi vsemu temu trpljenju in bratomorni vojni rekli na kratko tako: desni marketing je s prisotnostjo teh nezaželenih 300 internirancev zgubljal v primeru z levim marketingom. Šlo je torej le za štetje svojih ovc, ki so morale v točno določeno stajo, ali drugače rečeno: ob živi prisotnosti izmučenih internirancev bi lahko bil načet konsenz lokalnega klerikalnega telesa silam osi, ki so svoje pristaše zbirale na osnovi antiko-munizma, protirevolucije, strahu pred kolektivizacijo in brezbož-nostjo partizanov. Na tem stališču je goriška klerikalna politična opcija vztrajala do konca vojne in naprej. In isto, torej prodajanje lastnih stališč v imenu neoporečnosti desnice in zlaganosti slovenske levice smo doživeli te dni v prijetni senci pod lipami, kjer so na vabilo organizatorjev gostovali predavatelji, ki spodbujajo k nerazumevanju s prirejenimi brezupnimi zgodbami. V grobu se obrača vseh 300 interniranih Slovencev, ki si takega epiloga lastnega trpljenja niso zaslužili. Boris M. Gombač Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 1 0 Petek, 30. avgusta 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu V centru za nezakonite priseljence CIE Spet protest in padec s strehe V centru za nezakonite priseljence CIE v Gradišču je spet napeto. V noči s srede na včerajšnji dan se je kakih dvajset tujih državljanov povzpelo na streho bivše kasarne Po-lonio, da bi opozorili na svojo življenjsko stisko in hkrati protestirali proti zakonu Bossi-Fini, na podlagi katerega so po več mesecev zaprti v centrih CIE po raznih krajih Italije. Priseljenci so se za nov protest odločili ravno, potem ko so nekateri izmed njih prejeli sporočilu o podaljšanju bivanja v centru CIE v Gradišču. Nekateri izmed tujih državljanov so v njem zaprti že štirinajst mesecev, za druga dva meseca pa so podaljšali obdobje bivanja celo dvema priseljencema, ki sta pristala k prosto voljni vrnitvi v svojo domovino. Med protestom so priseljenci vrgli vrv proti ograji, po kateri so se nato skušali splezati do visokega zidu, ki obdaja center CIE. Njihov poskus bega so zatem preprečili policisti, pri čemer sta dva priseljenca padla na tla in se poškodovala. V center CIE je na pomoč prihitelo osebje službe 118, ki je poškodovanca prepeljalo na zdravljenje v goriško bolnišnico. Po razpoložljivih podatkih naj bi se moška le lažje poškodovala, medtem ko še vedno leži v komi v katinarski bolnišnici pri Trstu 35-letni maroški državljan, ki si je pred velikim šmarnom hudo poškodoval glavo med poskusom bega. NOVA GORICA Vpis v šole in otroške vrtce se je povečal V novogoriški občini se bo z letošnjim šolskim letom število oddelkov v vrtcih povečalo za dva. Kljub temu so vsi vpisani za september dobili prosto mesto. Narasel je vpis najmlajših otrok v starostni skupini od 1 do 3 let. Dva dodatna oddelka bosta organizirana v vrtcu Nova Gorica, dodaten oddelek bo tudi v vrtcu Grgar. Občina bo v letošnjem letu za investicijsko vzdrževanje vrtcev namenila 103.000 evrov. Tudi število šolarjev se povečuje. V novo-goriški občini je osem osnovnih šol, v katere je bilo v šolskem letu 2012/13 vključenih v 125 oddelkih 2.443 učencev . Po zadnjih podatkih bo v novem šolskem letu v 126 oddelkih 2.501 učencev. Povečanje števila oddelkov je opazno na osnovni šoli Dornberk. 1. razred osnovne šole bo obiskovalo 296 prvošolcev, kar v primerjavi z lanskim letom pomeni za 3 več. V mestni občini deluje tudi Glasbena šola Nova Gorica, ki ima podružnico v Šempetru pri Gorici. V Glasbeno šolo bo vključenih 627 učencev, in sicer v 33 oddelkih. Novogoriška občine je letos za investicijsko vzdrževanje osnovnih šol namenila 250.000 evrov. (km) Včerajšnje nudenje pomoči poškodovancema so priseljenci poslikali z mobilnimi telefoni in fotografije poslali televizijskemu novinarju, ki je v svojo kamero posnel protest na strehi. Priseljenci so preko telefona tudi opozorili na hudo stisko, ki jo doživljajo v centru CIE, kjer jim življenjske energije pobirata brezdelje in večmesečno čakanje na odločitev o njihovi usodi. V prejšnjih tednih so zaprtje centra CIE v Gradišču zahtevali predsednica dežele Debora Serracchiani, župan iz Gradišča Franco Tommasini, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in drugi krajevni upravitelji. Včeraj so se glede centra CIE oglasili iz vrst desne sredine; po njihovem mnenju je treba pri vseh zahtevah po zaprtju centrov CIE tudi upoštevati, da so med zaprtimi priseljen- ŠTANDREŽ - Na novem krožišču Tudi slovenski kažipot Italijanskemu kažipotu so ga komaj dodali, pa ga bo že treba zamenjati, saj na njem ni strešic Na novem štandreškem krožišču je bil opravljen korak - čeprav resnici na ljubo malce »šepav« - v smeri uveljavljanja vidne dvojezi-čnosti. Pod kažipot z italijanskim imenom vasi »S.Andrea« je podjetje Autovie venete dodalo kažipot s slovenskim imenom »Standrez«, pri čemer je očitno pozabilo na strešice. Napako bo zdaj treba popraviti, verjetno pa bi bilo boljše postaviti namesto dveh kažipotov samo enega, seveda dvojezičnega. Da je treba pri nameščanju prometnih tabel ob novi avtocesti Gorica-Vileš upoštevati določila za- ščitnega zakona št. 38 iz leta 2001, je v prejšnjih dneh opozoril deželni tajnik in goriški predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Li-vio Semolič, ki je v ta namen pisal pismo vodstvu podjetja Autovie venete ter v vednost tudi goriškemu županu Ettoreju Romoliju in prefektinji Marii Augusti Marrosu. In ravno prefektinja se je na Semoličevo pisanje že odzvala, saj je tudi sama odposlala pismo predsedniku podjetja Autovie venete Emiliu Terpinu in ga vprašala, kako namerava ukrepati glede na zahteve po spoštovanju določil o vidni dvojezičnosti. Dvojni kažipot pri Štandrežu bijmbaca NOVA GORICA - Nova sezona novogoriškega Kulturnega doma Sprašujejo se, ali je morda meja še vedno problem Triintrideseta sezona v novogori-škem Kulturnem domu bo kljub ne najbolj rožnati splošni finančni situaciji zelo bogata. »Odločili smo se namreč, da nehamo jamrati in da poiščemo vire tudi drugje. Tako smo se začeli prijavljati na razne razpise in na ta račun pridobili sredstva in celo več programa,« je zadovoljna direktorica Pavla Jarc. Takšen primer je čezmejni glasbeni festival Echos, ki je financiran z evropskim denarjem. Na ta račun je glasbena ponudba bogatejša za 14 koncertov, v letošnji sezoni bo na voljo tudi več filmskih predstav. V matično ustanovo in na številna dislocirana prizorišča, kjer so tudi začeli ponujati dogodke in jih tako približevati novemu občinstvu, so lani uspeli pritegniti nekaj čez 39.000 obiskovalcev. »Z obiskom smo zadovoljni, čeprav je nekoliko manjši kot prejšnje leto. Kriza je vendarle vplivala na število obiskovalcev,« dodaja direktorica. Prav zato letos niso dvigovali cen abonmajev, tako glasbenih kot filmskih. Nekateri dogodki, kot je celoten festival Echos, in del festivala Dnevi stare glasbe in vse prireditve, ki jih šolam in vrtcem ponujajo ob tednu otroka, pa so celo brezplačni. Predvsem pa si v novogoriškem kulturnem domu želijo pritegniti in vzgojiti »mlado publiko«, kot pravijo, zato so veseli, če se na njihovo abonmajsko glasbeno ponudbo odzovejo v posameznih goriških šolah. Učencev oz. dijakov iz slovenskih šol v bližnji Italiji še niso uspeli pri- Pavla Jarc foto k.m. tegniti, obžaluje Jarčeva. »Morda je meja še vedno problem...« razmišlja direktorica, »zelo pa bi si želela več te publike! Zato jim bomo naš program skušali predstaviti s pomočjo tamkajšnjih slovenskih kulturnih organizacij ali pa še bolje kar z osebnim stikom. Želeli bi si tudi italijansko govorečih obiskovalcev. Ti bi se zlahka lahko udeleževali glasbenih dogodkov, razstav, kjer dogajanje ni vezano na razumevanje jezika. Lep primer uspešnega medsebojnega "mešanja" občinstva se je pokazal ravno pri festivalu Echos, kjer smo z obiskom zelo zadovoljni.« Festival Echos se bo sicer zaključil sredi septembra, toda prvi jesenski mesec že prinaša šest koncertov v okviru festi- SOVODNJE Da bo internetna povezava ••• ci tudi taki, ki so bili v Italiji obsojeni na zaporno kazen zaradi razpečevanja mamil, ropov, tatvin in drugih kriminalnih dejanj. To sicer dobro vedo tudi deželni upravitelji. Deželni odbornik Gianni Torrenti je takoj po nesreči maroškega državljana poudaril, da v centrih CIE ni mogoče skupaj gostiti priseljencev brez dokumentov in pravih kriminalcev, ki so pripravljeni tvegati življenje, da bi ostali v Evropi. vala Dnevi stare glasbe, oktobra se začenja Glasbeni abonma osmih koncertov, pomlad bo v znamenju tretje sezone Grajskih harmonij s tremi koncerti, od oktobra do marca bo že tradicionalna Art sredica razveseljevala z glasbo, plesom in poezijo, v načrtu so še štirje koncerti za izven. Jesenski glasbeni tris bo postregel z jaz-zom, bluesom in črnsko duhovno glasbo. Cikel koncertov Glasba z vrtov sv. Frančiška bo letos stopil v jubilejno, 20. sezono, poleti pa bo na sporedu 18. mednarodno srečanje saksofonistov. Razstavna sezona v novogoriški mestni galeriji se bo začela s pregledno razstavo nedavno preminulega kiparja, domačina Zmaga Posege. Sledil bo mednarodni festival novo-medijske umetnosti Pixxelpoint, nato pa še šest različnih razstav. Čeprav Nova Gorica nima kinodvo-rane s stalno komercialno ponudbo, je filmska tradicija na Goriškem stalnica. Filmsko gledališče je abonmajska ponudba, ki je na voljo že več kot 30 let, z njim pa je začel ravno Silvan Furlan, kateremu novogoriška občina posveča letošnje leto. V letošnji ponudbi bo 18 filmov, dvorana je vsako leto razprodana. V kratkem se obeta tudi digitalizacija male dvorane in filmskega arhiva. Za otroke in najstnike so v novogori-škem kulturnem domu četrto leto zapored pripravili Filmski vrtiljak. Večina risanih filmov, ki bodo prikazani - vseh bo 18 - je sin-hroniziranih v slovenščino, preostali so opremljeni s podnapisi. (km) hitrejša V dvorani sovodenjskega Kulturnega doma je v sredo zvečer potekalo srečanje, ki ga je priredila občinska uprava v zvezi z možnostmi, ki se občanom odpirajo na področju brezžične medmrežne povezave. Dejstvo je pač, da te možnosti na ozemlju sovodenj-ske občine nimajo vsi. Odvisno pač od kraja, kjer nekdo stanuje, ali pa ni sam poskrbel za rešitev, posebno ko gre za poslovno proizvodne zadeve. Županja Alenka Florenin, drugih članov občinskega sveta ni bilo, je v imenu celotne uprave obrazložila, da gre v današnjem času za pomemben vidik kvalitete življenja, seveda pa uprava ne sme in tudi noče dajati prednosti nobeni ponudbi. Vedno pa je pripravljena poskrbeti za povezavo med ponudniki in občani. Institucionalno se deželna pobuda na tem področju razvija zelo počasi in bo predvidoma trajalo še nekaj let do njene uvedbe. Tokratni ponudnik hitre med-mrežne povezave je bilo podjetje Eo-lo, katerega predstavnika sta prepričano in suvereno posredovala vse pozitivne vidike svoje tehnologije, kar se je kazalo tudi v odgovorih na številna in za laika tehnično zapletena vprašanja, ki so prišla iz publike. Med pičlimi petnajstimi poslušalci - pred dvema letoma so se morali seliti iz predavalnice krajevne banke v Kulturni dom, ki je trikrat večji - je bilo kar nekaj teoretično in praktično tako izvedenih, da je v presledkih pogovor s ponudnikoma za ostale postal povsem nerazumljiv. Tako je pač danes ta zadeva s hitro, hitrejšo in še hitrejšo medmrežno komunikacijo. Navadnemu državljanu se samodejno postavlja vprašanje, podobno onemu povezanim s »hitro železnico«: kaj imamo od tega, če bo pošiljka tekstila prišla iz Lyona šest ur prej v primerjavi s sedanjo prakso? V medmrežni tehnologiji se govori o ti-sočinki sekunde. In kaj potem, če rabi sporočilo med oddajnikom in sprejemnikom eno »ogromno« celo sekundo? Drugo je seveda vprašanje, če se zaradi najrazličnejših vzrokov elektronske linije zatrpajo in se postopek ustavi za nekaj ur. Podjetje Eolo vsekakor ponuja brezžično povezavo, ki je v njegovi lasti. Linije so zato brezplačne, se pravi, da jih ne vključujejo v ceno. Prav tako ne zaračunajo antene, ker so ocenili, da potekajo zadeve prožneje in učinkoviteje, če ostanejo v njihovi lasti in jih strankam nudijo le v uporabo. V teh zadevah neizvedenemu kronistu se je celotna ponudba zdela vabljiva. (ar) Pogreb bo jutri V števerjanski cerkvi bo jutri ob 11. uri pogreb 17-letne Žive Srebr-nič iz Ločnika. Novica o njeni smrti je boleče odjeknila po Gorici in vseh okoliških krajih; na socialnem omrežju Facebook je objavljenih na desetine sožalj in sporočil, ki so jih spletni uporabniki izrekli Živinim svojcem. Preko spletne skupine, v kateri se je nabralo nad 4500 članov, se je Živin brat v imenu cele družine zahvalil vsem za lepe besede in še zlasti za pomoč pri iskalni akciji. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 28. avgusta 2013 1 1 GORICA - Pogovor z »našimi« vegetarijanci »Mesa ne jem« Ne strinjajo se z industrijsko predelavo mesa in intenzivno živinorejo Brez mesnatih izdelkov se počutijo bolje - Ponudba vegetarijanske hrane se širi Šest odstotkov celotnega italijanskega prebivalstva se je odločilo za vegetarijansko ali vegansko prehrano. Na italijanskem polotoku je namreč 4,9 odstotka vegetarijancev, 1,1 odstotka pa veganov; v prihodosti jih bo po vsej verjetnosti vedno več, saj je samo v zadnjem letu njihovo število naraslo za dva odstotka. Tudi nekaj goriških Slovencev se je odpovedalo mesu in ribam. Med pogovorom z njimi smo izvedeli, da vegetarijanstvo ni zgolj prehranjevalna navada, ampak pravi način življenja. Ljudje se odločajo za vegetarijanstvo iz najrazličnejših razlogov, od etičnih do zdravstvenih. Petintridesetletna Martina Humar, ki je zaposlena v knjižnici Damir Feigel in pokrajinski Mediateki, je postala vegetarijanka pred osemnajstimi leti, ko je bila še mladoletna. »Na noben način se nisem mogla strinjati z načinom pridelave mesa na industrijski ravni, zato sem se odločila, da teh pridelkov ne bom več jedla. Pretresel me je predvsem način, kako gojijo živali in kako poteka njihovo klanje v velikih farmah, nisem pa veganka, saj ne maram ekstremnih odločitev,« pravi Humarjeva in pojasnjuje, da v vseh teh letih ni imela posebnih težav; niti v družini ni bilo večjih problemov, saj se je pred njo tudi brat Marko odločil za isto potezo. Z leti pa se je po njenih besedah ponudba za vegetarijance zelo razširila. »Sedaj imamo na razpolago široko paleto izbire. V prvih letih pa si lahko našel samo dve ali tri vrste pridelane soje in to le v Sloveniji, saj v Gorici kultura vegetarijanstva sploh ni bila razširjena. V zadnjih šestih letih pa je ponudba zelo bogata tudi, kar se tiče biološke hrane in zelenjave,« pravi Martina in dodaja, da se je z novim načinom življenja naučila kuhati in se mnogo bolj poglobila v zdravo prehrano. Nov način prehranjevanja ji tako ne povzroča nobenih težav, če pomislimo, da je bila Martina pred leti tudi krvodajalka. Pred petnajstimi leti se je vegetarijanski prehrani približal dvaintridesetletni inženir Jan Prinčič, ki dela v Turinu. »Prehod iz enega prehranjevalnega režima v drugega je bil postopen, tako da s tem nisem nikoli imel nobenih težav,« pravi Jan, ki se je za ta korak odločil iz etičnih razlogov, tako da ne nikoli nosi niti nobenih usnjenih oblačil. »Nekateri prijatelji se še zdaj norčujejo iz mene, a jih vsakič utišam. Sploh pa v zadnjih letih opažam, da se vse manj ljudi čudi ob vegetarijancih, medtem ko so me v preteklosti večkrat spraševali, zakaj sem se za to odločil in podobno,« poudarja Jan, ki je bil nekaj let tudi vegan, sedaj pa ne je nobenega pridelka, zaradi katerega mora žival umreti. Kakšen pa bi zgledal svet, na katerem bi živeli sami vegetarijanci? »Sploh se ne bi strinjal s takim svetom. Problem ni namreč, kaj ješ, a kako prideluješ to, kar ješ. Ko bi bili vsi vegetarijanci, bi naleteli na iste probleme, ki jih trenutno prinaša intenzivna živinoreja, saj bi bilo tudi intenzivno gojenje rastlin nevarno za okolje,« meni Jan. Mesu in ribam se je pred štirimi leti odpovedala sedemindvajsetletna Isabel Pasculin iz Štandreža, ki je pravkar doktorirala iz socio-antropo-logije. »Za vegetarijanstvo sem se odločila iz zdravstvenih razlogov, poleg tega pa so se mi živali vedno smilile. Ze kot otrok nisem jedla zajčjega ali konjskega mesa. Z novim prehranjevalnim režimom pa sem zdravstvene težave odpravila, tako da sem Jan Prinčič Isabel Pasculin Martina Gereon zdaj prepričana vegetarijanka«. Isabel nam je zaupala, da je imela pred leti težave z anemijo, odkar ne zauživa mesa in rib pa so te izginile. »V zadnjem obdobju opažam v restavracijah mnogo večjo ponudbo vegetarijanskih jedi. Naj povem tudi, da me je med letošnjim festivalom eStoria veliko ljudi spraševalo po vegetarijanskih restavracijah v Gorici, teh pa še vedno ni, medtem ko v tujini sploh ni nobenih težav s tem«. Predvsem med mladimi ljudmi postaja vegetarijanstvo vse bolj vsakodnevni pojem. »Starejše generacije so še vedno zelo navezane na meso. Starši so se takoj sprijaznili z mojo izbiro, stari starši pa sploh ne. Naj povem, da je bil moj dedek mesar in še vedno doma goji živali, tako da mi vsakič ponudi rezino šalama ali pršuta,« simpatično dodaja Isabel. Pred natanko enim letom se je za vegetarijansko prehrano odločila ena-intridesetletna profesorica na slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel, Martina Gereon iz Rupe. »Med poletjem delam v koči v v kraju v Forni di Sopra. Veliko obiskovalcev me sprašuje po vegetarijanskih krožnikih, tako da sem se naprej pozanimala, kaj pomeni biti vegetarijanec, nato pa sem se tudi sama odrekla mesnatim izdelkom. Prej sem meso redno jedla, sedaj pa ga ne pokusim niti, ko pomagam v kuhinji«. Martinina odločitev je prišla iz srca. »Sem ljubiteljica narave in ta je bila edina logična izbira, da bi lahko živela v popolni harmoniji z njo. Marsikdo ne ve, da prihaja približno 20 odstotkov emisij ogljikovega dioksida iz industrijske pridelave mesa, ob tem se mi zdi absurdno, da ljubimo pse in mačke, prašiče in zajce pa ubijamo«. Kako pa ocenjujejo naši interv-juvanci goriški vegetarijanski festival, ki se začenja ravno danes? »Zelo me veseli, da letos z Mediateko sodelujem s festivalom, saj prirejamo nekaj delavnic za otroke. Drugače je festival zelo zanimiva pobuda, ki je naletela na veliko zanimanje tako med Goričani kot med obiskovalci iz drugih krajev. Martina Humar Festival med drugim spodbuja ljudi k večji pozornosti do okolja,« pravi Martina Humar. Nekoliko drugačnega mnenja je Jan Prinčič. »Festival je zanimiv za tiste, ki vegetarijanske kulture ne poznajo. Jaz sem to kulturo spoznal pred poldrugim desetletjem in me torej festival ne zanima,« pravi Prinčič, medtem ko Gereonova in Pasculinova napovedujeta, da se bosta festivala udeležili. »Zagotovo bom prisluhnila kakemu predavanju. Lani me je sicer nekoliko motila ponudba hrane, ki je po okusu in izde- lavi podobna mesu, kot je na primer seitan. Drugače je bila ostala hrana izvrstna,« pravi Martina Gereon, medtem ko bo Isabel Pasculina na letošnjem festivalu sodelovala tudi kot prostovoljka. »Gre za zelo pomembno pobudo, ki jo mora Gorica ohraniti, saj so se ljudje nanjo navezali. Upam, da bo iz leta v leto večja, saj se tudi po zaslugi festivala veliko nevegetarijan-cev zanima za našo prehranjevalno kulturo in za naš način življenja,« zaključuje Isabel Pasculin. Albert Voncina Pet plesnih dogodkov Kulturno društvo Krea danes v Novi Gorici pripravlja poseben plesni dogodek Plesni pozdrav poletju -na petih lokacijah v mestu se bo med 16. in 20. uro odvijalo pet plesnih odlomkov v različnih tehnikah. Obiskovalci se bodo v posameznih plesnih tehnikah lahko tudi preizkusili pod vodstvom plesnih mentorjev, tako da bodo tudi sami spoznali lepoto plesnega izražanja. Začelo se bo s plesom »Hip hop new style« ob 16. uri na ploščadjo pred novogoriško krajevno skupnostjo na Erjavčevi ulici, naslednji stil bo »reggaeton«, ki ga bodo med 16.50 in 17.30 izvajali na ploščadi pri spomeniku Edvarda Rusjana, med 17.40 in 18.20 bo na ploščadjo med knjižnico in gledališčem prikaz »horton« plesne tehnike, tango bodo izvajali med 18.30 in 19.10 na ploščadi pred restavracijo vrtnica, »tecktonik« pa med 19.20 in 20. uro na Bevkovem trgu. V primeru dežja pa bodo celotni dogodek izpeljali v prostorih novogoriške mestne občine. (km) V Gorici tudi folklora Poleg vegetarijanskega festivala bo od danes do nedelje Gorico poživil tudi svetovni festival folklore. Danes ob 20.30 bo na Trgu Batti-sti koncert goriške godbe na pihala, ob 21.15 bo slovesni začetek festivala, ob 21.30 pa bodo nastopile folklorne skupine Santa Gorizia, Alto Aragón iz Španije in Dimitrije Koturovic iz Srbije. Jutri ob 20.30 se bodo zvrstili nastopi skupin Danzerini di Lucinico, Milon Mela iz Indije, Alto Aragón iz Španije, Africa Chiossan iz Senegala, Dimitrije Koturovic iz Srbije in ma-halcev z zastavami San Gemini iz Ternija. V nedeljo, 1. septembra, ob 10.30 bo na Travniku nastop godbe in mažoretk kraja Santa Maria Nuova, ob 11. uri bo na Korzu Verdi koncert godbe iz Celovca in Lienza. Vrhunec festivala bo sprevod po mestnih ulicah; začel se bo ob 16.30 pri cerkvi sv. Justa na Kor-zu Italija, nato pa se bo vil po Kor-zu Verdi in Ulici Petrarca do Trga Battisti, kjer bo ob 18. uri nagrajevanje, ob 19. uri koncert mladinskega zbora Freevoices in ob 21. uri pa nastop vseh folklornih skupin (ob slabem vremenu v veliki dvorani UGG). GORICA - Danes se začenja tridnevni festival Praznik vegetarijanstva Ob 11. uri odprtje stojnic - Popoldne in pod večer več srečanj in glasbenih nastopov Na goriškem Travniku se danes začenja tridnevni vegetarijanski festival, ki je bil na svojih prvih treh izvedbah zelo uspešen. Lani ga je obiskalo kar 25.000 ljudi, letos pa prireditelji pričakujejo še več obiskovalcev. Uradno odprtje stojnic bo danes ob 11. uri, poleg predstavnikov občinske uprave bosta spregovorila Massimo Santinelli iz podjetja Biolab ter pisatelj in gledališki igralec Jaco-po Fo. Ob 14.30 bosta zdravnik Stefano Martelossi in strokovnjak za prehrano Paolo Bianchini spregovorila na temo celiakije in veganske diete. Ob 16. uri bo predstavitev knjige »Cucinare«, ki jo je napisala Marinella Correggia. Ob 17.30 bosta Lucio Cavazzoni, predsednik skupine Alce Nero, in Fabio Brescacin, direktor podjetja Ecor-Naturasi, govorila o ekološkem kmetovanju Ob 18.15 bo v pokrajinski Mediateki in ob 19. uri v Kinemaxu »No impact ci-nema«. Ob 19. uri bo na dvorišču palače Sigisfredo koncert Gabrielle Ga-brielli in skupine Benandanti ob spremljavi Diega Todesca. Ob 21. uri Lanski festival bo gledališka predstava Jacopa Foja in gledališke skupine Compagnia teatrale Fo Rame »I calzini sul como - ti amo, ma non li trovo«. Prvi festivalski dan se bo zaključil ob 22.30 s koncertom skupine I Benandanti. V organizaciji muzeja »Science centre Immaginario Scientifico« bo v Mediateki delavnica za otroke med 5. in 12. letom starosti na temo žitaric, list- bumbaca nate zelenjave in sadja (število omejeno); več informacij je na voljo na spletni strani www.festivalvegetario-no.it. Zaradi festivala so že včeraj zaprli prometu Ulico Roma; če k temu dodamo še zaporo Korza Verdi, je jasno, da se morajo avtomobilisti prihodnje tri dneve opremiti še z večjo mero potrpežljivosti kot sicer. 12 Petek, 30. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR GORICA - V nedeljo, 1. septembra, bo 28. Soška regata JI V v v ■ I V Soča ze čaka na veslače Start osemkilometrskega spusta bo v Solkanu, cilj pa pod ločniškim mostom v Podgori V nedeljo, 1. septembra, bo na sporedu že 28. Soška regata. Tradicionalno čezmejno prireditev so včeraj predstavili na goriškem županstvu. Prireditelje priljubljenega veslaškega srečanja je uvodoma nagovoril goriški občinski odbornik za šport Alessandro Vascotto, ki se je zahvalil pobudnikom regate in jim zaželel, da bi se 8-kilometrski spust odvijal v najboljšem redu. Čeprav državna meja izgublja še zadnje obrise, ostaja spust po Soči ena tistih prireditev, ki pomaga pri razpoznavnosti Goriške in njenih lepot, je še povedal odbornik Vascotto. V nadaljevanju predstavitve so o sami regati, o njenem pomenu in o podrobnostih spusta spregovorili Loredana Princic in Igor Tomasetig v imenu ZSŠDI, Albin Spacal v imenu soorganizatorja kajak klluba Soške elektrarne ter Aldo Rupel in Bojan Makuc za kajak klub Šilec iz Gorice. Vsi so iz svojega zornega kota poudarili, da Soška regata verjetno kot še edina vztraja med številnimi čezmejnimi športno-rekreacijskimi prireditvami, ki so še do pred leti pestrile tovrstno ponudbo na Goriškem. Vsi pa so bili edini, da bo spričo krize, ki je potrkala na marsikateri žep, udeležba na nedeljski regati s težavo dosegla število veslačev izpred nekaj let, ko je 8-kilometrsko progo preveslalo več kot 310 ljubiteljev vodnih športnov. Zato je izšel poziv društvom (ne glede na Predstavitev regate na županstvu športno panogo), naj pri ZSŠDI v Gorici najamejo gumenjake in naj s tem svojim članom na lep in svojevrsten način pripravijo uvod v novo športno sezono. Možen je namreč predvpis v uradu ZSŠDI v Gorici, sicer naj se interesenti javijo na štartu od 9. ure dalje. Soška regata bo tako na sporedu v nedeljo, 1. septembra, s štartom ob 11. uri pri čolnarni kajakaškega kluba Soške elektrarne v Solkanu (tik pod jezom). Po štar-tu se bo živopisana kolona plovil podala proti cilju pod ločniškim mostom pri Podgori, ki ga bodo dosegli približno poldrugo kasneje. V pevmskem parku bodo kolono čolnov pričakali člani združenja krajevna skupnost za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ki bodo na pla- foto vip vajočem pomolu postavili okrep-čevalno postajo. Podobno postajo bodo postavili tudi Podgorci na cilju regate. Prireditelj bo poskrbel, da bodo vsi prisotni na čolnih zavarovani, od udeležencev pa zahteva, da morajo nositi rešilne jopiče in da je njihovo plovilo nepo-topljivo (zaželjena je tudi varnostna čelada). Organizator pa si ne prevzema nobenih odgovornosti za morebitno nastalo škodo na osebah in predmetih pred, med in po prireditvi. Zaključna prireditev s »pa-štašuto« in nagrajevanjem najštevilnejših skupin (skupine z več kot 7 udeleženci bodo prejele pokal) bo kot po navadi potekala na sedežu kulturnega društva Paglavec v Podgori. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče »GLEDALIŠČE NA KONTRADI 2013« v Kanalu ob 20. uri (ob slabem vremenu v Kulturnem domu v Desklah): danes, 30. avgusta, Društvo Gledališče Bohinjska Bistrica »Alma in ubrisan-ci«; v nedeljo, 1. septembra, Gledališka skupina BC Bovec »Mišolovka«. Prodaja abonmajev TIC Kanal, Pionirska 2, Kanal (tel. 003865-3981213). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Elysium«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Monsters University«. Dvorana 3: (Vegetarijanski festival) 17.15 »Costruisci i tuoi giocattoli«; 19.00 »Il mondo secondo Monsanto«; 21.30 »Red 2«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Elysium«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Monsters University«. Dvorana 3: 17.20 »Turbo«; 20.00 - 22.10 »L'evocazione«. Dvorana 4: 17.20 - 20.10 - 22.15 »Red 2«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.00 »La variabile umana«. ~M Koncerti V GRADU KROMBERK v Novi Gorici bo danes, 30. avgusta, ob 20. uri koncert skupine Astorpia tango quintet z gostjo Laro Jankovic. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na koncert izbora Verdijeve opere »Rigoletto«, ki bo v soboto, 31. avgusta, na kmetiji Ščurek v Medani s pričetkom ob 18. uri in na kmetiji Polje v kraju Novali (Krmin) ob 19.30. Koncerta sta v sklopu evropskega projekta Heritaste, ki ga podpira pokrajina Gorica. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da bo prvi zbor učnega osebja za novo šolsko leto v ponedeljek, 2. septembra, ob 10. uri v prostorih srednje šole. VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 8.30 prvi letni sestanek z neučnim osebjem v prostorih srednje šole. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja z agencijo Avri-gotours v soboto, 21. septembra, enodnevni izlet samo z enim avtobusom v Celje in Olimje. Udeleženci bodo spoznali zgodovino, zanimivosti in naravne posebnosti obeh krajev in okolice. Prijave do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. SPDG prireja v soboto, 7., in nedeljo, 8. septembra, izlet v Dolomite z vzponom na Sass Putia (2.874 m) v narodnem parku Odle/Puez. Prevoz z mini-busom, prenočevanje v zavetišču Genova. V soboto približno 2 uri hoje, v nedeljo med vzponom in sestopom okrog 6 do 7 ur. Trenutno so na raz- polago še tri prosta mesta v avtobusu. Informacije in prijave: Vlado (tel. 0481-882079 v opoldanskem času). KROŽEK KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za letovanje na Mali Lo-šinj od 7. do 14. septembra; informacije po tel. 040-360072 ali 0481530927 (vsak torek od 9. do 12. ure). SEKCIJIVZPI-ANPI Doberdob in Dol -Jamlje prirejata v soboto, 28. septembra, izlet v Kumrovec z ogledom samostana Olimje in Kostanjevice na Krki ob povratku. Odhod ob 7. uri pri Devetakih, 7.05 na Palkišču, 7.10 na Poljanah, 7.15 v Doberdobu in 7.20 v Jamljah. Za informacije in vpisovanja Jordan Semolič (0481-419946), Jožko Vižintin (0481-78192) ali v Doberdobu v Gostilni Peric in v trgovini Pri Mili. Vpisovanja do 20. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest. H Čestitke Na svet je privekal PETER, mali korenjak, mamici Andrejki je prvi nasmešek podaril, da bi postal kot očka Martin, pravi junak, bratec Ivan se je trenutka zelo veselil! Vsi svojci in domači mladi družini čestitamo, malčku pa želimo, da bi postal velik in krepak! □ Obvestila DRUŽBA se dobi v nedeljo, 1. septembra, ob 13. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo sedež na Korzu Verdi 51 zaprt zaradi počitnic do 31. avgusta. Za morebitne informacije kličite po tel. 0481532092 (ED), 0481-20642 (ET) ali 349-4042060 (EL). DRUŠTVO ZA KULTURO FORUM GO-RIZIA GORICA GURIZA vabi na otvoritev novih prostorov v Ul. Ascoli 10/A v Gorici v četrtek, 5. septembra, ob 18. uri. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA razpisuje, ob 40. obletnici ustanovitve, skladateljski natečaj za slovensko peto mašo. Vpis na natečaj je brezplačen; informacije o pravilniku in prijave na cori-li01@gorica.191.it ali po tel. 048131817 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Urad bo zaprt zaradi dopusta do 25. avgusta. ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME vabi na solidarnostno tržnico v nedeljo, 1. septembra, med 8. in 14. uro na Pla-cuti v Gorici. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481-547209, 0481-538457; za Tržič tel. 0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154. URAD KROŽKA KRUT v Gorici je odprt vsak torek od 9. do 12. ure; v torek, 3. septembra, pa bo zaprt. AŠZ MLADOST vabi na prvi trening sezone 2013-14 za cicibane (2003-0405), na nogometnem igrišču v Doberdobu v ponedeljek, 2. septembra, ob 17. uri. Za mlajše cicibane (200607-08) pa v torek, 10. septembra, ob 17. uri. Za otroke, ki obiskujejo šolo v Romjanu, bo poskrbljen brezplačni prevoz čez celo sezono. Informacije po tel. 339-3853924 (Emanuela) in tel. 340-4687415 (Genko). SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je tajništvo na sedežu v Gorici odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici obvešča, da se lahko izposojene filme vrne do 30. avgusta. Po tem datumu bodo zamudnikom onemogočili izposojo filmov za toliko dni, kolikor znaša zamuda; informacije po tel. 0481-534604 ali na info@media-teca.go.it. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bo do 31. avgusta urad odprt po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtka 11.00-12.00, ob petkih zaprto. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo do 31. avgusta odprta po poletnem -/ urniku od ponedeljka do petka 8.0016.00. Od ponedeljka, 2. septembra, pa bo odprta po zimskem urniku 10.00-18.00. AŠZ DOM obvešča, da se bodo treningi za skupino minibasket (2004 in mlajši) začeli v ponedeljek, 2. septembra, od 15.30 do 16.30 v Kulturnem domu v Gorici. Obvestilo je namenjeno tudi otrokom, ki se želijo prvič preizkusiti v igranju košarke; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in po tel. 329-2718115 (AŠZ Dom), dom-gorica@gmail.com. Prireditve »TEDEN GORA« V TRŽIČU z naslovom »Natura e cultura senza frontiere -Narava in kultura brez meja« bo potekal do 1. septembra v Galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour 44 v Tržiču: danes, 30. avgusta, ob 18.15 srečanje z Robertom Tirellijem, ki bo predstavil svojo knjigo »Daniele D'Ungrispach. Meraviglia e mistero«; ob 19. uri srečanje z novinarjem in pisateljem Corradom Augiasom; ob 21. uri srečanje z alpinistom Klemnom Premrlom, ki bo govoril o Kanadi in Severni Ameriki; med 19. in 23. uro tržnica hrane in okusov; na ogled so fotografske razstave »Il mondo di Diego Cinello. Un viaggio di larghe vedute«, »Italiani sulle rive del Bajkal«, »Dall'Adriatico alle Alpi aspettando la Trieste-Opicina«. »ONDE MEDITERRANEE« V TRŽIČU: danes, 30. avgusta, ob 20.30 na Trgu Republike nastop plesalcev plesne šole Alexander club; več na www.on-demediterranee.it. DRUŠTVO TRŽIČ vabi na Teden gora v Tržiču z naslovom »Natura e cultura senza frontiere - Narava in kultura brez meja«, ki bo potekal od 24. avgusta do 1. septembra. V Galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour 44 v Tržiču bo v soboto, 31. avgusta ob 17.30 Gianfranco Beltrame predstavil vodnik »Sui sentieri di Paco«, sodeloval bo Dušan Jelinčič, ki bo spregovoril o slovenskem prevodu vodnika »Po naših gorah«. Ob 20. uri bo srečanje z alpinistom Erikom Švabom. Večer sta organizirala društvo Tržič in tržiški CAI. V ŠTARANCANU bo v soboto, 31. avgusta, ob 18.30 na prostoru, kjer bo potekala Šagra rac (na območju med občinskima poslopjema) predstavitev knijge v slovenščini in italijanščini »Bratje v svobodi / Fratelli nella liberté. Renče - Staranzano«, ki prikazuje pobratenje od začetkov do današnjih dni. Predstavitev pripravlja občina Štarancan v sodelovanju z Odborom 2. junij, VZPI-ANPI ob prisotnosti predstavnikov Krajevne skupnosti Renče in občine Renče -Vogrsko. Pogovor o knjigi bo vodil zgodovinar Marco Puppini, sodelovala bo senatorka Tamara Blažina. KAJAK KLUB ŠILEC, KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE IN ZSŠDI prirejajo »28. Soško regato 2013«: v nedeljo, 1. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. Prijave do dneva prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije in rezervacije gumenjakov po tel. 3931321582 (Robert Makuc) ali tel. 048133029 (ZSŠDI). TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo člane, starše in prijatelje na praznovanje 60. obletnice ustanovitve taborniške organizacije, ki bo v nedeljo, 1. septembra, na prireditvenem prostoru kamnoloma v Repniču. Večer s tabornim ognjem se bo začel ob 19.30, sledila bo družabnost. Pogrebi DANES V FOLJANU: 10.00, Elda Cal-ligaris vd. Cogliandro v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER: 11.30, Nives Franco vd. Buttignon (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ter malih oglasov (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonsko številko plačnika, davčno številko naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. Primorski r dnevnik Mcmedia EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA GORICA, ul. Malta 6 Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski aikBOO.3iz.775/ E-pošta: primorski@tmedia.it ŠE|4iDNI do začetka eurobasketa 2013 w / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. avgusta 2013 433 Evropska liga za Udinese začarana LIBEREC - Udinese je tretje leto zapored obstal pred vrati evropske lige. Po Arsenalu in Bragi jo je tokrat izločil povprečni češki Slovan. Povratna tekma na Češkem se je končala i izidom 1:1, na prvi tekmi v Trstu je Liberec zmagal s 3:1. Libe-rec je tudi sinoči prvi povedel v 22. min, izenačil pa je Lazza-ri v 42. minuti. Udinese v drugem polčasu ni bil nevaren, tako da se nad izločitvijo niti ne more pritoževati. Večerna tekma: Fiorentina - Grasshoppers 0:1, prva tekma 2:1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Martina ujeli tik pred ciljem MADRID - Danec Michael Morkov (na sliki) je zmagal v šesti etapi kolesarske dirke po Španiji od Guijuela do Ca-ceresa. V sprintu je bil drugi Argentinec Richeze, tretji pa Švicar Cancellara. Skupno vodstvo je zadržal Italijan Ni-bali. Zgodbo dneva pa je spisal Nemec Tony Martin, ki je sicer v cilj prišel na sedmem mestu v času zmagovalca, aj je bil 173 kilometrov sam v pobegu, glavnina pa ga je ujela vsega 150 metrov pred ciljno črto. NOGOMET - Žreb Lige prvakov Izenačene skupine MONACO - Evropska nogometna zveza Uefa je izžrebala skupine lige prvakov. Niso vse enako močne, vendar je bil žreb dokaj pravičen. Italijanska moštva bodo težko prišla do prvega mesta v svoji skupini, vendar pa preoboj v naslednjo fazo je realen cilj. Milan bo za tekmeca imel slovito Barcelono, toda Ajax in Celtica nista kdove kako močna. Juventus se bo v svoji skupini pomeril z Ancelottijevim Real Madridom, moč Galatasaraya pa upada, Koeben-havn pa se bo težko izognil četrtemu mestu. Težja ne naloga Napolija proti Srsenalu, Marseillu in Borussi iz Dort-munda, dejansko pa gre za eno najbolj izenačenih skupin. Viktoria iz Plzna, ki je ugnala Maribor, se je znašla v izjemno močni konkurenci s prvakom Bayernom, moskovsko CSKA in Manchestrom Cityjem.Tekme skupinskega dela se bodo začele 17. in 18. septembra. Po žrebu pa je Uefa izbrala tudi najboljšega igralca v Evropi v minuli sezoni. Kandidati so bili «standardna» Argentinec Lionel Messi (Barcelona), Portuga- lec Cristiano Ronaldo (Real Madrid) in Francoz Franck Ribery iz vrst evropskega prvaka Bayerna. Prav slednji je tudi dobil prestižno priznanje, s čimer je postal prvi igralec iz bundeslige po Mathiasu Sammerju (Borussia Dortmund) leta 1996 s tovrstno nagrado. Tridesetletni Francoz (na sliki) je bil ključni igralec pri Bayernovi trojni kroni - zmagi v ligi prvakov, v domačem prvenstvu in pokalu. Skupine lige prvakov Skupina A Manchester United, Šahtar Donjeck, Bayer Leverkusen, Real Sociedad Skupina B Real Madrid, Juventus, Galatasaray, Koebenhavn Skupina C Benfica, Paris Saint-Germain, Olympiakos Pirej, Anderlecht Skupina D Bayern München, CSKA Moskva, Manchester City, Viktoria Plzen Skupina E Chelsea, Schalke 04, Basel, Steaua Bukarešta Skupina F Arsenal, Marseille, Borussia Dortmund, Napoli Skupina G Porto, Atletico Madrid, Zenit St. Peterburg, Austria Dunaj Skupina H Barcelona, Milan, Ajax, Celtic ¿Primorski ~ dnevnik EUROBASKET 2013 V dvorano peš ali z javnim prevozom LJUBLJANA - Za tekme eurobasketa 2013 bo veljal poseben režim. Obiskovalci tekem se morajo zavedati, da so vse vstopnice za eurobasket 2013 posamične, za vsako tekmo posebej, zato bodo redarji po vsaki tekmi izpraznili dvorane. V prireditveni prostor - obiskovalec bo pred vhodom v dvorano deležen dvojnega pregleda, enega tudi z detektorjem kovin - bo vstop možen uro in 15 minut pred tekmo, v dvorano pa točno uro pred začetkom. Pomemben vidik za obiskovalce je tudi prihod na tekme. Ker bo večina javnih parkirišč v okolic dvoran zaprtih (za Koper to ne velja!), bodo morali gledalci svoja vozila pustiti na označenem parkirišču za obiskovalce eurobasketa in se do dvorane odpraviti peš, z javnim prevozom ali posebnimi avtobusi, ki bodo obratovali v ta namen. V dvorane je prepovedan vnos različnih predmetov, med temi tudi dežnikov in profesionalnih fotoaparatov ali kamer. Pitje in točenje alkoholnih pijač v prireditvenem prostoru pa je na prizoriščih EP prepovedano. Vstopnice na blagajnah pred dvoranami bodo na voljo od 11. ure 3. septembra dalje. Trenutno je prodanih 90.000 vstopnic, kar je dve tretjini pričakovanj organizatorjev, še vedno pa precej manj od želenih 250.000. UDINESE - Videmski prvoligaš bo igral vse tekme na svojem stadionu in ne v Trstu, je zveza sprejela priziv furlanskega kluba. MATRI - Milan je najel Juventuso-vega napadalca. NOGOMET - V nedeljo začetek D-lige »Ekipa je kakovostna« Trener Triestine Costantini pa je brez jasne predstave o možnih ciljih V D-ligo, ki je bila lani Krasova se letos podaja Triestina, ki je po enem samem letu znova vodilna tržaška ekipa. Pred začetkom prvenstva smo se pogovorili s trenerjem Mauriziom Co-stantinijem, ki nam je najprej izdal svoje občutke pred začetkom prvenstva: »Mislim, da smo se dobro pripravili. Pred začetkom bojev smo dokaj sproščeni in mirne vesti. Zavedamo se, da bodo težava, toda prepričani smo, da imamo dovolj kakovostno ekipo, da ežave tudi premostimo.« Je kakovostni skok med elitno in D-ligo res tako velik? »D-liga je dokaj zahtevno prvenstvo. Sicer ne bi delal primerjav med ekipami, vem pa, da to kar si naredil leto prej v elitni ligi, v D-ligi nič ne pomeni. Za napovedi je prezgodaj. Prej moramo sploh razumeti, kam sodimo.« MLADI - V elitni ligi je že lani o zmagovalcu večkrat odločala kakovost dveh mladih, ki sta bila obvezno prisotna na igrišču. V D-ligi bodo mladi igralci še bolj vplivali na potek srečanja. »Nedvomno. VD-ligi morajo biti obvezno na igrišču kar štirje. To sili vsa društva, da se podajo v boj za mlade, velikokrat pa ti ne uspe zbrati zadostnega števila kakovostnih mladih igralcev. Kdor je izbral prave mlade bo gotovo imel veliko prednost nad ostalimi. Mladi bodo torej odločilni, čeprav se sam ne strinjam s pravilom. Moj nauk se glasi: kakovostni igralci nimajo starosti. Če si dober, igraš ne glede na starost.« NASPROTNIKI - »Nasprotniki so večkrat res prava neznanka, zlasti pred začetkom prvenstva. Vendar so v Por-denonu in Maranu Vicentinu jasno napovedali boj za C-ligo. In mislim, da so poleti porabili dovolj denarja, da na- povedi ne bi ostale le na papirju. Gotov sem sicer, da bo prišlo do presenečenj. Upam, da bo Triestina med temi, čeprav ne vem še točno, kam bi lahko sodili. Posnetkov o nedeljskem nasprotniku (Fersina Perginese iz bližine Trenta, op.p.) nimam, imam pa poročal o njihovi tekmi v italijanskem pokalu in svojim igralcem bom nekaj napotkov že posredoval.« O DRUŠTVU - »Lani je šlo za prvo leto obstoja kluba, tako da so bile določene pomanjkljivosti razumljive. Nisem pa prebavil določenih izjav bivšega predsednika, saj je po mojem mnenju treba reševati težave ne preko medijev ampak na štiri oči. Mislim, da so družina Cergol in predsednik Puglia v prvih mesecih delovanja precej izboljšali prejšnje stanje.« O SVOJI EKIPI - Tik pred začetkom prvenstva je Triestino okrepil veteran Denis Godeas, ki pomeni za D-ligo dodano vrednost. Potrebuje moštvo še kakega igralca ali je zdaj popolno? »Nikomur se nočemo odpovedati. Tudi v napadu bi želel obdržati vse igralce. Morda bo prišlo še do premikov v vezni vrsti in obrambi. Ne izključujem, da bosta prišla še dva mlada igralca, da jih bo čim več. Godeas je gotovo za nas pomembna okrepitev, vendar ne vem še, katero postavo bom izbral v nedeljo. Vsekakor se ne bi rad izneveril sistemu 4-3-3, ki smo ga vadili celo poletje. Ni izključeno, da bomo nato med letom tudi spremenili tak sistem, saj imamo dve odlični špici.« Seznam igralcev: Vratarja: Marco Franceschin, Simone Del Mestre; Branilci: Michael Cardin, Fabrizio Pratoli-no, Luca Piscopo, Gioele Lapaine, Marco Sessi, Nicola Primazzoni, Gianluca Potenza, Filippo Vianello; Vezni igralci: Matteo Cipracca, Andrea De Bona, Federico Zetto, Alessandro Paolucci, Marco Piscopo, Tommaso Bertoni, Antonio Stendardo, Ilir Frangu; Napadalci: Enrico Da Ros, Luca Monti, Simone Maugeri, Marino Taddeucci, Roberto Bortolotto, Denis Godeas. SPORED 1. KROGA (v nedeljo ob 15. uri) Belluno - Trissino Valdagno, Montebelluna - Pordenone, Dro - Ma-rano, Este - Tamai, Sacilese - Mezzo-corona, S. Paolo - Union Ripa La Fe-nadora, Sanvitese - Giorgione, U.F.M Tržič - Vittorio Falmec, Fersina Pergi-nese - Triestina. (I.F.) Iz ZDA na preizkus v Trstu Iz Chicaga naj bi vrste tržaškega košarkarskega prvoligaša Pallacane-stro Trieste 2004 okrepil 25-letni košarkar Kellen Throton. Od ponedeljka bo na preizkusu za deset dni. Krilni center je visok 2,02 metra, lani pa je igral v ligi NCAA za Tennessee State, za katerega je v povprečju igral 32 minut in v term času dosegal 15,8 točke na tekmo (56% za dve, 33% za tri točke), imel 8 skokov KOŠARKA - Turnir v Dolini Prvi letošnji preizkus za Jadran, Bor in Breg Za naše najboljše košarkarske ekipe je po prvih pripravljalnih tekmah napočil tudi čas za prvi testni nastop. V organizaciji ŠD Breg bo danes in jutri v dvorani Silvana Klabiana v Dolini neuradni četvero-boj (a s sodniki), na katerem se bodo predstavili Jadran, Breg in Bor, poleg njih pa še tržaški Don Bosco. Prvič bodo tako na ogled moštva v novih sestavah, ki so po vročem poletju, zaznamovanim z negotovostjo zaradi finančne stiske in dolgimi pogovori o sodelovanju, končno »operativne«. Prvi bo danes na parket stopil Jadran, ki se bo ob 19. uri pomeril z Don Boscom. Razen Malalana bodo prisotni vsi, tudi Ma-rusic in De Petris. Ob 21. uri pa bo prvi od letošnjih derbijev med Bregom in Borom. Sestava Jadrana je znana, nosilci igre Brega bodo Kos, Semec, A. Grimaldi, Kos, Ci-gliani (še poškodovan) in Spigaglia, ekipa pa dopolnjuejo mladi, med katerimi pa ne bo Lenarta Zobca, ki se je odločil za selitev v Ligurijo k moštvu Loano. Pri Boru trenutno trenira 15 igralcev, ekipa pa je še v fazi sestavljanja, zagotovo bodo letos igrali Crevatin, Bole, Meden, Ba-bich, Contento, Pertot, povratnik Bocciai, novinec Daneu, več mladih in morda še kdo od lanskih igralcev. Jutri bosta ob 19. ure dalje tekmi za 3. oziroma 1. mesto. SK Devin: V Tržiču na rolerjih Smučarski klub Devin bo v nedeljo v Ul. Sorgente v Tržiču organiziral alpski slalom z rolerji. Peta tekma medde-želnega prvenstva Inline alpine slalom šteje za 1. trofejo Alternativa sport. Lahko se vpiše vsakdo, mora pa imeti s sabo predpisano čelado in ščitnike. Začetek ob 10. uri. Vpisovanje na rollerteam-veneto@gmail.com Tenis: Lara Betocchi se je na državnem prvenstvu do 13 let prebila do drugega kroga Igralka Gaje Lara Betocchi, najboljša igralka FJK med trinajstletnicami, je pred dnevi nastopila na državnem prvenstvu U13 v Sanremu. S tekmovanja se je morala sicer posloviti že v drugem krogu, s svojim nastopom pa je vseeno zadovoljila. Med posameznicami je gladko premagala Ottavio Iotti (6:2 in 6:2), v drugem krogu pa je morala priznati premoč najboljše igralke Lacija Giulie Carbonaro (3.3) s 4:6 in 5:7. Be-tocchijeva (3.5) je v obeh nizih povedla, popustila pa le v končnici. Tudi v dvojicah je napredovala v drugi krog, kjer je s soigralko Magdaleno Santer iz Bocna izgubila proti višjepostalvjenemu paru. 30 Sobota, 31. avgusta 2013 VREME, RUBRIKE / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 1010 OSLO 10/21 O Nad deželo dotekajo bolj suhi tokovi v primerjavi s prejšnjimi dnevi. V nedeljo nas bo prešla oslabljena fronta, ki pa bo prinesla bolj vlažen zrak v višinah. Naslednji teden nam bo anticiklon zagotavljal lepo stabilno vreme vsaj do četrtka. v_:_A STOCKHOLM 12/24 O . \ K0BENHAVN 11/24 ° - ¿9 HELSINKI 10/22 O, MOSKVA 13/21 0 1010 AMSTERDAM BRUSELJ 10/24 A BERLIN °11/25, PARIZ O 12/24 c—ŽENEVA 13/22 ° MILAN O 16/2 VARŠAVA 11/22 KIJEV 0 12/23 C DUNAJ O 16/18 LJUBLJANA O 12/22 LIZBONA .0 18/30 MADRID '16/29 £ Sonce vzide ob 6.24 in zatone g ob 19.47 Dolžina dneva 13.23 V- v E - , nalivi na ^.27/34 o- ""H5 Po vsej deželi bo pretežno jasno do zmerno oblačno vreme, le zaradi občasne visoke koprena-ste oblačnosti. Na obalnem območju bo zjutraj pihal burin nato pa zmorec. Sončno bo, predvsem v gorskem svetu sredi dneva in popoldne spremenljivo oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 13, ob morju 15, najvišje dnevne pa od 20 do 25, na Primorskem do 27 stopinj. TOLMEC 014/23 iS TRBIŽ O 7/22 iS VIDEMO 13/28 ČEDADo^ 14/27 CELOVEC °9/21 KRANJSKA G. O 7/17 OTRZIČ 10/20 KRANJ O S. GRADEC c^^j O 9/20 CELJE 11/22 O LJUBLJANA O 12/22 GORICA 16/28 O N. GORICA O 14/24 N. MESTO 13/22 O POSTOJNA 2003 - Močni skrajnem severozahodu Slovenije so povzročili hudourniške poplave. V Ratečah je v 6 urah padlo 125 mm, na Predelu v 1 uri in < 40 minut 99 mm in v Logu pod Mangartom 51 mm padavin v eni uri. V soboto bo pretežno jasno vreme. V hribih bo popoldne lahko nastala kakšna kratkotrajna ploha. Ob morju bo pihal okrepljen zmorec. V soboto in sprva v nedeljo bo pretežno jasno. V nedeljo proti večeru se bo postopno pooblačilo, v severni Sloveniji bodo krajevne plohe in nevihte. TOLMEC 014/25 TRBIŽ O 7/22 VIDEMO 13/28 CEDADo" 14/27 C-Jl CELOVEC ^©10/22 KRANJSKA G. O 9/18 ¿^r? OTRZIČ 11/22 KRANJO S. GRADEC 010/20 CELJE 12/22 O LJUBLJANA 013/23 GORICA 0N.GORICA 16/28 O ° 15/25 POSTOJNA O 9/22 N. MESTO 12/23 O Danes: ob 2.31 najnižje -43 cm, ob 9.23 najvišje 26 cm, ob 15.03 najnižje -6 cm, Q ob 20.22 najvišje 29 cm. S Jutri: ob 3.01 najnižje -50 cm, ob 9.40 najvišje 31 cm, ob 15.23 najnižje -13 cm, ob 20.55 najvišje 36 cm. Morje je mirno, temperatura morja 25 stopinj C. ¡o 500 m ..........22 1000 m ..........18 1500 m...........12 2000 m ...........8 2500 m............5 2864 m............3 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah do 6 in v gorah 6,5. Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska Naprej? Je vredno? Živeti? Pogoltnil sem jih. Zaprl sem oči in v mislih videl tri prestrašene pare oči, ki so se ozrle na desno. To je moral videti voznik. Oči, ki so se v hipu streznile. Oči, ki so ugotovile, da je konec blizu. Trk, ki mi je vzel še eno stvar iz mojega vsakdana. Pogledal sem na uro. Kmalu bodo prijele. Začelo se mi je megliti pred očmi.... Počasi sem odprl oči in zamežikal, saj me je svetloba neprijetno slepila. Živ sem. To mi je sprva prineslo olajšanje. A kje sem? Bolnišnica me je očitno prijazno sprejela. Olajšanje je zamenjalo pomilovanje. Še ubiti se ne znam. Odprla so se vrata in hitro sem zaprl oči, da se mi s prišlekom ne bi bilo treba pogovarjati. A moja mati se ni prišla pogovarjat, roko mi je naslonila na čelo in tiho ihtela, ne da bi vedela, da jo poslušam. Odprl sem oči in lice se ji je razvedrilo. »Miha, kako se počutiš?« me je vprašala in ker ni dobila odgovora, je tiho zašepetala: »Zakaj? Zakaj si poskušal to storiti? Saj imaš vendar še vse življenje pred seboj.« Glavo sem obrnil vstran, da ne bi videla solze, ki mi je obtičala v levem očesu. Ja, res lepo življenje! Kaj naj bi z njim brez svojega najboljšega prijatelja, svojega kolena, nogometa in sploh brez prihodnosti! Kako naj bi šel naprej, ko pa so se mi sanje čisto sesule. A seveda so mi vsi mahali pred nosom s to mladostjo. »Miha, čas začeli rane.« »Miha, življenje se ti bo kmalu vrnilo na stara pota.« »Miha, saj vem, da je težko, a je treba iti naprej«. Da, vsi so bili polni nasvetov, ne da bi se me sploh trudili razumeti. Dnevi so minevali. Vsi enolični in enako brezupni. Odpustili so me iz bolnišnice, a vsak dan sem imel pogovore s terapevtom ali bolje rečeno psihologom, ki je mislil, da me razume in pozna že celo življenje. In vsak dan ista vprašanja staršev. »Kje boš zdaj nadaljeval šolanje? Časa imaš še dovolj, le začeti moraš razmišljati o tem, kaj te poleg nogometa še zanima.« Aha. In tako se je moje molčečnosti in zdolgočasenosti očitno naveličal tudi moj terapevt, saj mi je povedal, da bom odslej hodil na »skupinsko terapijo za mlade s težavami«, kot je to imenoval on. Povedal mi je, da me v sredo že pričakujejo. In tako sem šel. Odprl sem vrata in vame so se zazrle vse oči v sobi. Skupinska terapevtka Maja se mi je nasmehnila in rekla: »Ti si gotovo Miha. Izvoli, sedi zraven Urše. Saj boš hitro videl kako potekajo terapije.« Usedel sem se na edino prazno mesto in samo pokimal dekletu, ki se mi je prijazno nasmehnilo in je sedelo zraven mene. No, saj terapije niso bile tako slabe. Šlo je zato, da so govorili, kaj jih je pripeljalo do roba ter o svojih zdajšnjih težavah. Jaz sem bil večino časa tiho in razmišljal, kaj bi rekel Aleš, če bi bil z mano. On bi vedel, kako se počutim. Dnevi pa so še vedno kar minevali. Na terapiji sem dobil nekaj prijateljev in priznati moram, da sem tam včasih kar pozabil. pozabil na vse. In čim sem se tega zavedal, me je postalo sram. Aleša ni več, jaz pa razmišljam, kaj je Uršo pripeljalo do roba. Bila je zelo vedra oseba in nisem si mogel predstavljati, zakaj bi si ona hotela odvzeti življenje. O ŠIFRA: RADOVEDNI DEGU svoji preteklosti ni govorila, ali pa je, še preden sem se jaz priključil skupini. Doma pa sem večino časa sedel za mizo z žogo v roki in razmišljal. To je bil moj problem že od nekdaj. Sošolci so mi vedno govorili: »Ti o vsem preveč razmišljaš! Prepusti se.« In ko sem eno noč naredil, da sem hotel pozabiti na vse, se je končalo. slabo. Spet sem jokal in počutil sem se kot ena raznežena punčka. Kam se bom vpisal? Zakaj bi se, saj sploh nima smisla... Bližal se je Alešev rojstni dan. Nedelja, ll.maj, dan, ko bi dopolnil 19 let. Njegova mati me je povabila, naj se kaj oglasim, a sem seveda trdno sklenil, da se bom tega izognil. Nisem hotel poslušati njenega joka in ihtenja, ko bi o Alešu govorila dobre stvari. Saj sem ga poznal in o njem vse vedel. Kot da ne bom že sam cel dan razmišljal o tem in se obtoževal. Po nevemkateriže terapiji sem postal pred vrati in čakal. Urša je kmalu prišla in se mi nasmehnila: »Koga pa ti še čakaš?« Jaz pa sem ji rekel: »Urša, bi imela v nedeljo kaj časa in bi se dobila z mano?« To ne bi bilo nič čudnega, saj so se člani skupine veliko družili tudi čez teden. Vsi, razen mene. Pa ne zato, ker me ne bi povabili zraven, ampak ker jaz nisem hotel. In ker je mislila, da je to znak, da sem začel prebolevati, je seveda privolila. »Bi šlo ob desetih?« sem vprašal. Prej ko grem od doma, bolje je. »Ob desetih grem k maši. Kaj ko bi se dobila ob pol 12?« A ko je opazila moj prestrašeni pogled, ki sem ji ga nevede poslal, ko sem pomislil, da se bo Aleševa mami sama od sebe oglasila pri nas, je rekla: »Lahko greš z mano. Ob desetih pred cerkvijo.« In tako sem v nedeljo po dolgem času hodil po cesti, ki je vodila do cerkve. Razmišljal sem, kako bom Uršo sploh našel. A ko sem prišel, je bila že tam. Vstopila sva in se usedla. Urša je mašo spremljala in prepevala in sodelovala, jaz pa sem bolj kot ne sedel tam in bil z mislimi drugje, saj sem spet razmišljal. In tako sem občasno ujel kak delček župni-kove pridige o Lazarju, ki je vstal. Ugotovil sem, da o posmrtnem življenju sploh še nisem razmišljal. Zame je bilo Aleša konec in nisem verjel, da bi še lahko obstajal. A pogled na te vernike, Uršo in številne druge, ki jih nisem poznal in so z veseljem spremljali mašo, me je razdvojil. Kaj pa, če Aleš vseeno ni mrtev? Kaj pa, če res nekje še obstaja? Zajel me je nemir in prvič po dolgem času sem se počutil živega. Poskušal sem se vklopiti nazaj v družbo, a s starimi prijatelji ni šlo. Bilo je preveč, prepolno bolečih spominov. In tako sem se družil z Uršo, katere preteklost so kazale zareze na roki, Lukom, ki se je potem, ko ga je pustilo dekle in zaradi drugih težav, preprosto hotel obesiti, Anžetom, napol ozdravljenim narkomanom, Nežo, ki, tako kot jaz, o sebi ni veliko govorila in Aljo, ki se je skoraj izstradala do smrti. Oni so razumeli. Razumeli, da enkrat pač ni šlo več naprej in sem si zaželel konca, ki ga zdaj tudi sam nisem mogel razumeti. Oni so bili na istem. Terapije so mi postale celo zabavne, sploh niso bile tako slabe. Na eni me je Maja vprašala: »Miha, kakšna pa je tvoja zgodba? Če želiš, jo lahko deliš z nami.« Pogledal sem okoli sebe in videl svoje nove prijatelje, kako mi kimajo in se mi smehljajo, da bi me opogumili. In čeprav tega nisem še nikomur povedal, saj me je bilo vedno preprosto strah, da se mi bo srce razpočilo, če bom vse svoje stiske povedal naglas, sem spregovoril. »Od malih nog sem igral nogomet. In v tem sem bil dober. Skupaj s sosedom in mojim najboljšim prijateljem Alešem sva se že kot majhna otroka vpisala v nogometni klub. Aleš je bil krasna oseba, vedno nasmejan in spontan. Oba sva prejela povabilo nogometnega kluba iz Amerike, ki je štipendiralo obetavne nogometaše, da bi po končani gimnaziji šolanje nadaljevala pri njih. Bila sva navdušena. Amerika, o kateri sva vedno sanjala. A pred nekaj meseci sem si na tekmi močno poškodoval koleno. In diagnoza je bila postavljena: od nogometa se lahko kar poslovim, saj bi ob najmanjši poškodbi postal invalid. To me je zelo prizadelo, saj je bilo jasno, da se sanje bleščeče kariere nogometaša ne bodo uresničile. Kaj bi potem sam s sabo, nisem vedel. Jezil sem se sam nase, da sem se tako bedno poškodoval, a Aleš me je bodril, da bom v življenju vseeno na drugih področjih lahko veliko dosegel. In tako sem na pol prebolel, a globoko v sebi sem še vedno trpel. Nek petek sem šel z Alešem in še nekaj drugimi prijatelji ven. Vsi smo ga preveč spili, tudi jaz, čeprav tega nisem imel v navadi. V takšnem stanju smo se tudi peljali domov. Aleš je sedel zadaj na desni strani in v desni bok se je v nas zaletel avto.« Premolknil sem. Lahko bi jim govoril o hipni streznitvi, bolečini, ki sem jo od trka čutil v glavi, lučeh reševalnega vozila, obrazih reševalcev, ko so ugotovili, da je prekmalu ugasnilo še eno mlado življenje... in seveda o dnevih, ki so sledili. Po licih so mi tekle solze. »In tako je odšel moj najboljši prijatelj. Poskušal sem živeti naprej, a ni šlo. Dnevi so minevali počasi, nisem videl ne cilja ne razloga za življenje. In zato sem se poskušal ubiti ter pogoltnil pest tablet. Nezavestnega me je našla mama in poklicala reševalce. Rešili so me.« Zopet sem utihnil in Luka me je potre-pljal po ramenu. Pogledal sem okoli in videl, da me razumejo in podpirajo. Šele zdaj sem se zavedel, da mi je - poleg čudne bridkosti - ta pogovor prinesel tudi olajšanje. In nenadoma sem začel verjeti. Verjeti, da življenje lahko teče naprej. Verjeti, da bom našel nekaj, kar me bo v življenju še veselilo. Verjeti, da Aleša ne bom pozabil. In verjel sem, da je nekje tam zgoraj Bog in celo Aleš, ki sta me gledala in podpirala. Aleš ni umrl, ampak bo z mano in njegovimi starši ter drugimi, ki so ga poznali, v mislih živel. Naprej. Tako kot jaz. Verjel sem, da mi lahko uspe preboleti. Spoznal sem, da je vredno živeti naprej. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. avgusta 2013 15 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 7.00 Risanke 8.25 Nan.: Heartland 9.05 Nan.: Settimo cielo 10.30 Dnevnik: Tg2 In-sieme, sledijo rubrike 11.20 Nad.: Il nostro amico Charly 12.10 Nad.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 19.35 Nad.: Castle 14.50 Nad.: The Good Wife 16.15 Nan.: Guardia Costiera 17.50 20.30, 23.30 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: Senza traccia 21.05 Nan.: Ombrello-ni 21.10 Nan.: NCIS 22.15 Nan.: Vegas 23.45 Stracult (A casa) di Marco Giusti ^ Rai Tre 21.10 Film: Mission - Impossible (akc., i. T. Cruise, J. Voight) 23.35 Film: Flags of our fathers 21.10 Film: Rosamunde Pilcher - Un amo-re quasi impossibile 23.05 Dnevnik O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.20 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Il com-missario Manara 15.05 Film: Il desiderio di Lilli 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 21.15 Nan.: Fuoriclasse 23.25 Aktualno: Petrolio 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Giovani campionesse 9.30 Nad.: The Vampire Diaries 10.30 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nad.: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Igra: Top one 16.25 Nad.: Smallville 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 20.20 Supercoppa Europea -Bayern Monaco - Chelsea 23.00 Film: Le colline hanno gli occhi (horor) La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 20.30 In Onda Estate 11.45 Film: Menzo-gna e ricatto 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 21.10 Vacan-ze nel Paese delle Meraviglie w M 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 8.00 Agora Estate 10.30 Film: Agente Segreto 777 - Operazione mistero 12.00 Dnevnik 12.25 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.55 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 15.40 Film: Un genio, due compari, un pollo 17.40 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.35 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Simpatiche ca-naglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Gomorra (dram., It, '08, r. M. Garrone) 0.15 Reportaža: I dieci comandamenti u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 9.00 Nan.: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Dnevnik. Vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Nan.: My life 15.50 Film: Lo specchio della vita 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Aktualno: Quinta Co-lonna - Il Quotidiano 22.15 Film: Tre tigri contro tre tigri ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.3017.25 Dok.: Italia da scoprire 8.0017.55 Dok.: Pic-cola grande Italia 13.00 Le ricette di Gior-gia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio News 17.00 Dnevnik 18.20 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved iT Slovenija 1 7.00 Kultura 7.15 Odmevi 8.00 Risanke, otroške nan. in odd. 10.20 Nad.: Nina 11.00 Dok. film: Fant, pobratim smrti 2 11.55 Sveto in svet 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Polnočni klub 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.05 Odd.: Sprehodi v naravo 16.20 Nad.: V boju s časom 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. odd.: Invazivne živali 17.45 Nad.: Mali širni svet 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Ptujski festival 2013 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub Jr Slovenija 2 7.00 Otroški infokanal 8.00 Zabavni infokanal 12.25 19.05 Točka 13.20 Otroški pevski zbor 14.40 Prisluhnimo tišini 15.15 Osmi dan 15.50 Knjiga mene briga 16.10 Migaj raje z nami 16.35 Veslanje - SP, posnetek 17.40 Mostovi - Hidak 18.15 Dok. serija: Zakaj revščina 20.00 Dok. odd.: Bal-to - čudežni pes 20.55 Nan.: Moja družina 21.30 Nad.: Polje krvi 22.30 Film: Sedem samurajev 5 Canale 5 (t Slovenija 3 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Elisa di Rivom-brosa 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Nad.: Il Segreto 15.45 Film: Tre signore e una grande impresa 18.05 Film: Rosamunde Pilcher - Ovunque tu andrai 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint tolmačem 20.00 22.30 Aktualno 20.15 23.00 Tedenski pregled 20.40 Poslanski premislek 20.45 Slovenci Evropejci 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.45 Žarišče 23.30 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Agguato nella savana 16.00 Dok.: K2 16.30 Rapiti dalla poesia 17.00 Eno življenje, ena zgodba 18.00 Klepelutke 18.10 Iz popotne torbe 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Potopisi 21.00 Musica sotto l'olivo 22.30 Arhivski posnetki 23.15 Ora musica 23.30 Biker explorer Tv Primorka 8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 8.35 10.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija v Domžalah 9.30 ŠKL11.00 Videostrani 17.30 20.30 Med nami 18.30 Naš čas 20.00 Na Postojnskem 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.25 16.50 Nad.: Vihar 9.20 10.30, 11.40 Tv prodaja 9.35 15.00 Nad.: Ljubljena moja 10.45 15.55 Nad.: Rožnati diamant 11.55 17.55 Serija: Divja v srcu 12.50 Nan.: Tv Dober Dan 13.40 Nan.: Naša mala klinika 14.35 Nad.: Mladi zdravniki 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 22.05 24UR - novice 20.00 Film: Arthur (kom., ZDA, i. R. Brand) 22.35 Film: Društvo mrtvih pesnikov (dram., ZDA, '89, i. R. Williams) 23.00 Eurojackpot Kanal A 6.50 Risane serije 7.45 13.05 Nan.: Policisti v Los Angelesu 8.35 Faktor strahu ZDA 9.25 17.05 Serija: Alarm za Kobro 1110.20 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.55 19.00 Nan.: Dva moža in pol 14.25 Film: Njegovi tastari (kom.) 16.30 18.00, 19.55 Svet, Novice 16.35 Nan.: Jimova družina 19.25 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.05 Film: Dvojna igra 22.50 Film: Ali je pilot v letalu? 2 6.00 10.30, 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 Evropski magazin 7.35 Aktualno 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 9.25 12.25 Evropski premislek 9.40 Slovenska kronika 10.45 Žarišče 12.40 Politik, to sem jaz! 13.30 Prvi dnevnik 13.55 SVS, izbor 15.30 17.30 Poročila 17.50 19.30, 21.50, 23.20 Kronika 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.40 Slovenska kronika s RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Romeo Grebenšek in Evgen Ban; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Pahor: V imenu besede - 5. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Čisto blizu nas; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Poletni mix; 9.35 Ap-puntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Te- Petek, 30. avgusta Rai 3, ob 21.05 VREDNO OGLEDA Gomorra Italija 2008 Režija: Matteo Garrone Igrajo: Toni Servillo,Gian-felice Imparato, Maria Nazionale, Salvatore Can-talupo Pet različnih zgodb. Skupni imenovalec, mesto Ca-serta in njegova okolica, kjer si je neapeljska ka-mora zamislila državo, v državi. Garronejev film, ki je pred petimi leti s filmom Il divo, Paola Sor-rentina, naznanjal novo pomlad italijanskega filma, je povzet po istoimenski knjižni uspešnici Roberta Saviana. Filmska kamera tako še bolj slikovito predstavlja nasilje in obup številnih, predvsem mladih življenj, italijanskega juga. levizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 15.00, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Mi ritorni in mente; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.5512.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. OPTIČNI CENTRI PRIZNANIH! POPUSTOM V Sledite nam: www.spacciocchialivision.it SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI CODOGNE (TV) - VISNADELLO (TV) - MESTRE (VE) PORTOGRUARO (VE) - JESOLO (VE) - VIDEM TAVAGNACCO (UD) - CODROIPO (UD) - GORIZIA FONTANAFREDDA (PN) - SESLJAN (TS) MONTECCHIO MAGGIORE (VI) - TREVIOLO (BG) CAPRIOLO (BS) - REZZATO (BS) - CARAVAGGIO (BG) PESSANO CON BORNAGO (MI) - ERBA (CO) QUINTO DI TREVISO (TV) - CITTADELLA (PD) h facebook Postanite fan naše strani! facebook.com/spacciocchialivision I S TEM ODREZKOM BOSTE V NAŠIH PRODAJNIH MESTIH DOBILI DODATNI POPUST V VIŠINI Na ceni korekcijskega ali sončnega okvirja. Ponudba ni združljiva z drugimi tekočimi akcijami. Za nakup v vrednosti nad 100 evrov POHITITE, PONUDBA VELJA DO 30.09.2013 SESLJAN (TS) Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE GORICA Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE TAVAGNACCO (UD) Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka) 400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED!