Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 28. aprila 1956
štev. 97. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Gena 1 Din
VECERNIK
*vo m uprava: Maribot, Gosposka ul. >1 / leleton uredništva 2440, uprava M»Ja rasa« nadalje In praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prajaman v upravi ali po po*ti 10 Dl«, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po oairiku / Oglase »nrefemti tudi o^fasni oddelek .Jutra” v Ljubljani / Postni čekovni račun St. 11.406
99
.JUTRA
99
l e dni je bil jubilejni občni zbor tukajšnje Slovanske čitalnice, o katerega poteku poročamo na drugem mestu. Letos poteka namreč 75 let, odkar obstoja iti deluje Slovenska čitalnica, ki je najstarejše Mariborsko slovensko društvo. Omenjeni Pomembni kulturni jubilej pa je zvezan z drugim kulturnim jubilejem, to je s proslavo 30 letnice Ljudske knjižnice, ki jo vzdržuje Slovanska čitalnica. Obe kulturni ustanovi sta bili v dobi svojega obstanka in razvoja važni nosilki slovenske kultne aktivnosti v Mariboru. Mlajša generacija, ki je vznikala v medvojnih letih, £>nia niti najmanjše konkretne slike o tem. kolikega pomena je bila za nacionalno kul ‘Urno življenje v Mariboru ter za vse območje bivšega slovenskega Štajerja Slo-Vanska čitalnica v Mariboru, kjer so se zbrale najinteligentnejše, najtvornejše in Najpogumnejše nacionalne sile in osebnost Četudi poteka ta jubilej mirno in re-sjišno, je vendar potrebno, da je naša nacionalna javnost vsaj v glavnih obrisih Poučena o rjasto ju in razvoju obeh navedenih kulturnih ustanov.
Kakor omenjeno je Slovanska čitalnica naistarejše mariborsko slovensko društvo snioh. Ustanovljena je bila dne 17. julija '861. v prvih letih svojega obstoja je pred stavljala Slovanska čitalnica center in regulator vse mariborske slovenske kultur-N® aktivnosti ter je združevala v svojem °*rHiu vse nacionalno slovensko maribor-sko društveno in kulturno življenje. Ta Drva doba popolne koncentracije vse slovenske kulturne, družabne in društvene tvornosti, sega vse tja do prevrata, ko se * razbohotenem razmahu društvenega živ *enja omejuje pozornost in delovanje Slovanske čitalnice na razvoj in vzdrževanje Liudske knjižnice.
Ljudska knjižnica je izšla iz matične °rSanizacije Slovanske čitalnice. Je pravzaprav ustanova slovanskih mariborskih ub'turientov iz let 1905, 1906 in 1907. Za-vodni nacionalni abiturienti omenjenih letakov so namreč svoje privatne dijaške niižnice, ki so jih z lastnimi sredstvi u-, anovili v dobi višjegimnazijskega studi-d)’-lzr°^il’ p0 sključenih gimnazijskih štu-t Slovanski čitalnici z željo, da bi čl-Sl n*cai iz te zbirke knjig ustanovila javno : Ovensko ljudsko knjižnico. Na osnovi te l ea!ne pobude nacionalno vnetih mari-, rskih abitirrientov je vodstvo Slovan-
Ust ^ta'niCe	1^05	sklenilo, da
‘ anovi javno knjižico, ki je pričela pojiti v pričetku junija 1906. Bila sta
®dvsem sedanji upokojeni šolski insp. p; Leopold Poljanec in prof. dr. L. -T.1Y ^ o, ki sta se z vso vnemo lotila or-, nizacijs knjižnice ter jo postavila na terste temelje. Ljudska knjižnica, iz ka-s,re 'e prihajala duševna hrana sloven-0reniu življu, predvsem mladini, je bila jotno nameščena v majhni sobici ob je Vnem vhodu v Narodnem domu. Prišlo I j ^dejanje svetovne vojne, ki tudi v udsk| knjižici ni prizaneslo, dokler se nj r.(P°vojnih letih zopet organizirala ter Slo a vel&ega razmaha in procvita. ka''Vf"sl<a ^i^^lnica in Ljudska knjižnica in ^ a krasno bilanco svojega kulturnega ter lac'ot,alnega poslanstva v Maribohi 2ad ^.^iborskem okolišu. Lep napredek dainf 'et	o jamstvu, ki nam ga
Svoi a °*\e kulturni ustanovi, da bosta to juibif' Važno kulturno misijo po piteku ,jev;^a 'eta z nezmajnšano silo tiada-
SUVAJTE JUGOSLAVIJO!
Madliarska lomi trianonsko pogodbo
LONDON, 28. aprila. Daily Telegruph« doznava iz Rima, tla bo Madžarska v smislu rimskega dogovora med Italijo, Avstrijo in Madžarsko uvedla splošno vojaško dolžnost in da bo istočasno odpovedala vojaške klavzule trianonskega dogovora. Omenjety list doznava istočasno, da bo mala antanta ob priliki konference dne 6. maja vložila energičen protest proti temu. V italijanskih vladnih krogih so prepričani, da se bo posrečilo odstraniti odpor male antante, predvsem Jugoslavije, ker razpolaga Italija v Albaniji z veliko vojaško bazo.
41. t&isisu im kmm m-
Austeifo v
ušSinlinišAuUM LmtesmoLbmM&hoAft žium
DUNAJ, 28. aprila. Zadnja govora zveznega kanclerja dr. Schuschnigga in podkanclerja Starhemberga sta v diplomatskih krogih potrdila prepričanje, da je med obema državnikoma nastala ljuta borba za vodstvo države. Heim-\vehrovski prvaki se sestanejo danes v Rimu k zaupnemu posvetovanju in se, šušlja o nekem predstoječem heimuehrovskem puču za slučaj, da ne bi! SchtiscBnigg hotel umakniti svoje zahteve po razorožitvi Heim\vehrov. Vzne- i mirjenje v heimwehrovskih vrstah je še naraslo radi tega, ker so klerikalne strokovne zveze sklicale za nedeljo veliko zborovanje na Dunaju, v okviru katerega bo govoril zvezni kancler dr. Schuschnigg. Položaj se še bolj kom-plicira radi nesloge v heimwehrovskih vrstah. Iz vlade svojčas izkrcani major Fey se že javno izreka za sporazum z Nemčijo in se govori, da bo imel! v Budimpešti ob priliki lova važne razgovore s pruskim ministrskim predsed- j nikom Goringom, ki bodo odločilne važnosti.
LONDON, 28. aprila. Tukajšnje časopisje se obširno peča s položajem v Avstriji in soglasno ugotavlja, da se Avstrija nahaja na predvečeru notranjih pretresljajev, ki bodo odločilne važnosti.
ud&t u&ati uaii$ki vi&di
PRAliA, 28. aprila. Iz dobro poučenih virov so prispele semkaj senzacio-nelne vesti, ki so v zvezi z nameravanim udarom polkovniške skupine na Poljskem proti vladi Koscialko\vskega, ki je moral, kakor znano, radi tega nenadoma odložiti za nekaj dni svoj prihod v Budimpešto. Sedaj se doznava, da so nameravali člani takozvane polkovniške skupine v odsotnosti predsednika vlade izvršiti nekakšen udar in palačno revolucijo, nato pa onemogočiti prezidentu republike Mosčickemu vsako akcijo, če ne bi hotel pristati na vlado »močne roke«. Med kandidati za sestavo vlade močne roke so bili med drugim polkovniki Prystor, Matuszewalski, Svvitalski, Miedzinski ter drugi. Polkovniki so hoteli izvršiti na prezidenta republike moraličen pritisk, da se postavi vlada »močne roke« iz vrst voditeljev polkovniške skupine, ki naj bi v državi napravila red in mir. Čim je Koscialkowski izvedel o tej zaroti, mu ni preostalo drugega, kakor da je odložil svojo potovanje v Budimpešto ter sprejel prvo bitko s polkovniki, pri čemer mu je pomagal poleg prezidenta republike naslednik Pilsudskega armadni generalni inšpektor Rydz-Smlgly. Poučno je vedeti, da so pripadniki polkovniške skupine, ki so bili na visokih položajih vojvod ter policijskih šefov s provokačnim streljanjem v delavske množice hoteli kompromitirati vlado Koscialkovvskega v širokih ljudskih plasteh. Glede zunanjega ministra polkovnika Becka se trdi, da ideološko sicer pripada polkovnlški skupini, da pa je sedaj s to skupino pretrgal vse stike in da je med prvimi pričel diplomatsko borbo proti nameravanemu polkovniške-mu puču.
tftesfaika
obhajamo na današnji dan. Visoki slavljenec. Iti imu naša kultura in umetnost, v njem vzvišenega dobrotnika in pokrovitelja, je že blagopo-kojnemu kralju Aleksandru Ujedi-nitelju pomagal v državnih poslih. Ob lepem življenjskem jubileju se s kraljevim domom vred raduje ves narod.
PMftmi imi&M
a—mi i iiiiiii) fasparagsiatasm
KRALJEVA NAMESTNIKA ZOPET V BEOGRADU.
Kraljeva namestnika dr. Radenko Sian-kovic in dr. Ivo Perovič sta se po krajšem potovanju po notranjosti države zopet vrnila v Beograd.
NOVI BAN SAVSKE BANOVINE.
Namesto dosedanjega bana Savske banovine dr. Marka Kostrenčiča je bil imenovan na njegovo mesto dr. Viktor Ružič, odvetnik s Sušaka.
AFERA SE RAZČIŠČUJE.
Kakor znano je marca meseča leta 19,n predložil bivši prometni minister inž. An-dra Stanič proti tedanjemu prometnemu ministru inž. Lazi Raaevojeviču obširno interpelacijo radi nekih pogodb o gradnji novih železniških prog in drugih železniških objektov, pri čemer da je utrpela država veliko škodo. Sedaj se vodi glede tega preiskava in se bodo zaslišali kot priče tudi nekateri bivši ministri.
A&esiuske matamieMe koloM sio/utja k aluiin
DESS1E, 28. aprila. Reuter poroča: Lahi nadaljujejo s prodiranjem proti Addis Abebi. Laške predstraže, ki jih predstavljajo pretežno domačini, so prispele na 100 km pred Addis Abebo in niso zadele pri tem na nikakšen odpor. Pričel se je pokret laških glavnih sil, ki se pretežno sestavljajo iz motoriziranih oddelkov, ki razpolagajo z najmodernejšimi vojnimi sredstvi.
RIM, 28. aprila. Agencija Stefani poroča: Pri operacijah okoli Harrarja se je našlo letalo pilota Minitija, ki so ga Abesinci baje na edinstveno surov način mučili in mu skalpirali glavo. Laška poročila iz Goraheja pravijo, da se na južni fronti navzlic deževju nadaljujejo vojne operacije. Pri Dagaburju so prvikrat stopile v akcijo abesinske motorizirane kolone, ki so izvršile ponoči napad na Dagabur. Glavna borba se pričakuje na liniji Sasanaheh - Dagabur— Mulle, ki predstavlja najtrdnejši abesinski položaj, ki je bil zgrajen po navodilih turškega generala Vehib naše.
ODPIS DOLGOV.
Na včerajšnji seji gospodarsko finančnega odbora ministrov se je sprejela med drugim tudi uredba, ki predvideva odpis dolgov kolonizacijskemu fondu, in sicer 80% za naseljence v južnih krajih in 60% za naseljence v severnih krajih, vendar tako, da se ta odpis lahko vrši samo na dolgov,e do največ 25.000 dinarjev.
HODŽERA: SRSKIC.
V nedeljo je bilo v Stari Pazovi zborovanje Hodžerovih borbašev. Ob tej priliki je Hodžera navalil zlasti na dr. Srs-kiča, ki -da je bil še včeraj centralist in ki je sedaj iz zavisti in" mržnje naenkrat postal federalist«. Srskič spada, tako je dejal Hodežra, v vrsto onih ljudi, ki so največji reakcionarci, ko so na oblasti, ki so pa v opoziciji pripravljeni na vsemogoče metairmofoze.
LJOTIČEVO GLASILO O »PH(JNIXU«.
V »Otaždbini«, glasilu Ljotičevega po-Irreta »Zbor«, beremo, da je »Ph6nix« finansiral vso legitimistično propagando v Avstriji. Nato pa piše: »Phonix« je moral imeti tudi v naši državi svoje ljudi, ki so sedeli v njegovih upravah in ki so imeli dolžnost, da vršijo kontrolo nad njegovim delom. Javnost zahteva, da se ti ljudi objavijo, da se objavijo njihova imena, njihove funkcije, njihove plače in tantieme ter vso njihovo vlogo, ki so jo igrali v »Phonixu«. .
V Beograd sc pripeljali včeraj avto, v katerem je bil umorjen blagopokojni kralj Aleksander Ujedinitelj kot žrtev gnusnega marsejskega atentata. Avto je tipa De-!age in ima številko 6068 F A 6, Avto je francoska vlada darovala za naš vojni •ini|zej.
teže fietkrtim H gostovanju Crkovčanov
Nedvomno je hvalevredna pobuda mariborske gledališke uprave, ki je povabila gasilsko odrsko družino iz Cirkovcev k gostovanju. V soboto zvečer so Cirkovča-ni, ki so želi v ptujskem gledališču triumfalen uspeh, nastopili tudi v tukajšnjem gledališču z narodno veseloigro »Micki je treba moža« v štirih dejnajili. Mariborska gledališka publika je za to priliko pokazala potrebno pozornost in je napolnila gledališče do zadnjega sedeža. Sam potek igre je nudil obilo živahne zabave, preproste ljudske komike, svežega humorja in neprisiljenega, prostodušnega veselja. Mariborčani so bili s tem, kar so videli, zadovoljni, in tudi niso štedili s priznanjem.
1.
Naslov veseloigri je »Micki je treba moža«. Avtor je cirkovškl domačin Vinko Kor že. Fabula je povsem preprosta in zgrajena na osnovi naivne prevare bogatega kmeta. Na odru pa se dogodki z zanimanjem gledajo, tako da se iluzija ob dobrj igri ne razblinja. Važnost pa je v tem, ker so igralci podajali štiridejanko v svojem narečju, takozvani polonščini. Tudi je mariborsko občinstvo lahko zbralo ob tej priložnosti izdaten šopek žlahtnih narodnih priškrne in rekel ter sočnih ljud skih izrazov. V IV. dejanju pa se je razen tega verno in poučno prikazovala zanimiva svabena slovesnost, kakršna je običajna na Dravskem in Ptujskem polju. Avtor Korže, ki je izkazal precej spretnosti v peresu in. veščine v režiserskih poslih, je zbral in nanizal v tej veseloigri precej poučnega in zabavnega gradiva, v čemer je menda bilo bolj težišče vse zadeve kakor pa v sami fabuli.
II.
Posamezni igralci so izpričali precej odrske okretnosti, 'živahnosti in razgibanosti, pa tudi sigurnost] in privajenosti, le pa med njimi precej razlik. Dočim so nekateri na precejšnji višini prepričevalnega odrskega podajanja, se zopet drugim poznajo v igri, besedi in gibih težave za-četništva. Nedvomno najprepričevalnejšo podobo nam je podala Pepca D o 1 i n č e-kova kot Goričanova Micka. Ta njena Micka jc bila pristno vaško dekle kakor da bi ga videli nekje zunaj na vasi v najbolj resničnem življenju in ne na odru. Bilo je v njej vse iskreno doživljeno ter naturno, neprisiljeno podano. Njej ob strani se je živahno gibal in uveljavljal Janez V. K o r ž c t a. Simpatičen kmečki fant, ki mu je pa govorila mestoma delala preglavice. kar je pa mogel občutiti samo oni, ki polonsko narečje dobro pozna. V psihološki razčlenitvi raznih duševnih reakcij je menda dala največ napora vloga bo-
ikvavi M
Celo uro je trajalo poučevanje, kako moramo pozdravljati častnike in kako naj se ponašamo do višjih činov. Ponavljali smo ta kratka gesla sto in stokrat, dokler se ni sleherni, četudi ni imel pojma o francoskem jeziku, naučil vseii izrazov na pamet. Zaigrali so nam mar-seilleso, ki nas je silno navdušila. Ko je godba prenehala, je neki stari častnik, po narodnosti Anamit, zapičil svoj pogled uprav name.
— Odkod ste vi?
■ Z Balkana sem, gospod kapetan.
— Mar ne Slovenec?
— Da. gospod kapetan.
V	slučaju borbe bodite vzgled vsem ostalim, dragi moj Slovenec!
Potrudil se bom. gospod. kapetan, da bo temu tako!
Nekaj ie prišepnil pisarju, ki je prišel k meni in me vprašal za legionarsko številko. Prihodnji dan sem hi! prideljen k mitraljeski četi.
Minil je dan za dnem v največji brezskrbnosti. Hrana jc bila sijajna in obilna. Delo ni bilo ne pretirano in ne pretežko. Četudi je bila disciplina stroga, so predstojniki z nami izredno lepo ravnali. Pomislil sem, da bi na ta način bilo vredno preživeti vse svoje življenje.
Hvaležnost dolgujem svojemu znanju francoskega jezika, da sem jako hi-
gatega kmeta Matevža Goričana,. Ta lik Ekartovega Toneta je imel na sebi vse polonske značilnosti. Ob zelo kočljivih situacijah, ki bi delale težave morebiti tudi marsikateremu poklicnemu igralcu, (pristanek k ženitbenj pogodbi v II. dejanju, končna odločitev za odpuščanje hčerki in zetu ob zaključku IV. dejanja), je bil nekoliko majav. V zgovornosti nepreko-sljiva je bila dekla Urša Neže Ekarto-v e, manj prepričevalna pa je bila hribovska kmetica Nacla Ekartove Micke. Tudi njen sin Nace Ignaca Podgorška ni bil menda v nerodnosti in tepč-karstvu prikazan v pravilni smeri. Bil je bolj podoben pračloveku iz dupline kakor pa gorjanskemu telebančku. Pač pa je sijajno sukala svoj jezik pobiralka jajc Repla Napastove Micke, zadovoljivo in dobro so se postavili tudi ostali sodelavci v več ali manj pičlih vlogah, tako Betika’D e b e n a k o v a kot Ivanka, Jurtelova Justika kot Anica. N a p a s t o v Štefan kot svat Draško-vič. Mesa rekov Ivan kot prvi godec, Petkov Jože kot drugi godec, E k a r-t o v a Marija kot botra Katra, Ekartov Franček kot drug in Mimika S a v e-čeva kot družica.
Gotovo ni bil namen gostujoče diletantske družine, da kaže v Mariboru odrsko umetnost, ampak da s prepričevalno igro koristi namenu prosvete in zabave, ki •mu služijo vsa slična odrska diletantska združenja. Iz tega vidika gre vrlim Cir-kovčanom čast in hvala. Ni dvomiti, da bedo tudi drugod želi uspeh kakor so ga v Ptuju in Mariboru.
III.
Hkrati s tem gostovanjem pa se je spro žilo novo vprašanje. Gre za to, da se na našem odru nudi možnost poizkusa in preizkusa tuclj drugim diletanskim odrom, ki so si pridobili sloves s svojimi lepimi odrskimi uspehi. Ta gostovanja naj bi sc po možnosti organizirala tako, da bi mariborska gledališka publika lahko slišala z našega odra vsa mogoča narečja od pr-leščine in pokorščine do kobanščine. — Predvsem prihaja v poštev sokolska odrska družina v Rušah, ki je zaslovela radi svojih predstav na prostem in ki je na pr. ob lanski uprizoritvi Vombergarjeve »Vode« žela tako prodoren uspeh, ki ne bi bil nobenemu poklicnemu odru v sramoto. —ec.
Grilc prvi. Primožič tretli
Izbirna tekma Sokolov za berlinsko olimpiado
ribor Matica); 99.8;	4.	Forte Miroslav
(Ljubljanski Sokol) 97; 5. Zupančič Neli
(Ljubljanski Sokol) 93.1; 6. Gregorka Boris (Ljubljanski Sokol) 91.5;	7.	Vadnal
Jože (Ljubljanski Sokol) 88.6; 8. Budja
Preteklo nedeljo je bila v Ljubljani izbirna tekma Sokolov, ki bodo zastopali naše jugoslovansko Sokolstvo na letošnji olimpiadi v Berlinu. K tekmi, ki je pokazala, da je jugoslovansko Sokolstvo na višku, se je priglasilo 25 tekmovalcev, med njimi trije člani Sokola Maribor matica in sicer bratje Konrad Grilc, Tošo Primožič in LeOn Štukelj. Tekmo je vodil br. dr. Murnik, navzoč pa je bil tudi savezni načelnik br. dr. Picbler. Tekmovalci so morali predelati težko snov vseh predpisanih in prostovoljnih vaj na orodju, prostih vaj in preskokov čez konja. Od 120 dosegljivih točk je dosegel največ in s tem prvo mesto Grilc Konrad (Maribor Matica) 110.1; 2. Pristou Janez ! (Jesenice) 104.7; 3. Primožič Tošo (Ma-
Juraj (Beograd) 87.3; 9. Skrbinšek Marjan (Ljubljanski Sokol) 86.5;	10. WHd*
man Oti (Ljubljanski Sokol) 86; 11. Strgar Miloš (Beograd) 83.9; 12. Malnarie Janez (Ljubljanski Sokol) 82.8.
Br. Leon Štukelj se izbirne tekme ni udeležil. Po 1. maju se bo podal v Ljubljano, kjer se bo stalno vadil in »ato udeležil olimpiade. Po pripravah sodeč bo naše mariborsko Sokolstvo na letošnji olimpiadi v Berlinu prav častno zastopano.
fltdUuaU
Koncert »Smetane ?z Pfzna
V petek 24. t. m. nas je obiskal moški pevski zbor »Smetana«. Dragi slovanski gosti so nam v prijetnem spominu še iz 1.
1920. ko jih je njihov takratni dirigent Tichy pripeljal v Jugoslavijo. Kakor pred šestnajstimi leti, tako so uspeli tudi letos širom naše domovine. Izvrstni zbor upravičeno uživa svoj sloves. Pel je vrsto češkoslovaških skladb starejšega in novejšega porekla. Za uvod je zadonela naša in češkoslovaška himna, potem pa je sledilo trinajst izbranih draguljev češkoslovaške umetne zborovske glasbe i» narodne pesmi. Zdenek F i b i c h (1850—1900) je eden izmed najznamenitejših novejših čeških skladateljev, predstavnik poznega romantizma. Njegova Ticlia noc je lirska skladba, mehka, a brez narodnostnega po vdarka. ki ga jasneje opazimo v barviti glasbeni baladi Milenka travička Auto-nina Dvoraka (1841—1904). Bed-fich Smetana (1824—188-1) je bil zastopan z Rolnicko (Kmečko pesmijo), večjim delom, ki proslavlja češkega kme ta. Besedilo spominja nekoliko na Koseskega »Kdo je mar?«, po glasbeni plati pa je to umetnina, očitujoča narodno noto in skladateljev ponos ter velikopoteznost, ki jamčita skladbi trajno veljavo. Uvrstitev Prelovčeve »Škrjančku« v spored je topel dokaz bratstva med obema narodoma. —
Zapeli so jo občuteno, baritonist Flek je ugajal. — »Dvanact bilych sokolu« Vitez-slava Novaka, učitelja mladočeške glas bene struje, je živ. ognjevit slavospev Ja-nošiku, slovaškemu narodnemu junaku. —
Izmed del Josefa Bohuslava Foersterja,
tro napredoval. Za menoj so ostali vsi tovariši. Napredoval sem dalje in dalje, od grupe do grupe iti po štirih mesecih, ko sem položil izpit odličnim uspehom, sem hi] povišan za desetnika in sem vstopil v podoficirske šolo. Čez tri nadaljnje mesece sem napredoval do pod-narednika.
— Kot podnarednik sem bil prideljen v kaplarsko šolo za inštruktorja. 10. julija 1921. leta so me pridelili v tečaj uuto-matskega orožja v Algier. Zapustil sem Sidi Bel-Abbes s precejšnjo nezadovoljnostjo in z žalostjo radi izgube dobrih tovarišev.
— Tri mesece sem vestno izvrševal svojo dolžnost v Algieru. In čeprav ni bilo življenje v tem velikem mestu brez pustolovščin mi nikakor »i ugajalo.
Ko sem doVršil prvi tečaj 10. oktobra, so me poslali nazaj v Sidi Bel-Abbes in ker sem že imel za seboj leto dni službe v legiji, so mi dali znake sergenta majeura in mi obljubljali lepo bodočnost. Bil sem zdaj poveljnik mitraljeskc čete. Ves iz sebe sem bil, ko sem pomislil, da bi mogel leta in leta ostati na tern položaju. Medtem mi silna želja po pustolovščinah ni dala miru. Hotel sem v borbo..
— Presedalo mi je to enolično življenje, zasovražil sem to mesto, polno javnih hiš. Zarnrzil sem vedno sedenje med istimi ljudmi, v istih kavarnah in sleherni trenutek sem sc odločeval, da se poženem v bojne linije v Maroko
ČETRTO POGLAVJE.
Moje priprave za beg iz Legije.
Takoj, ko sem prišel na raport k poveljniku čete, je ta mojo prošnjo odbil. Zavedal se je, da me v polku preveč cenijo, da bi me pustili v Maroko, gotovo zato, ker sem bil edinj zmožen ravnanja z avtomobilskim orožjem.
— Imel sem še nekega prijatelja, ki je, gnan od pustolovščin, prišel sem in ki je prav tako želel, da le-to življenje nadaljujeva. Preostalo nama je še edino, da naju kazensko pošljejo na maroško fronto. — Odločila sva se torej za skupen prestopek. da bi zavoljo tega bila poslana v borbo. Sklenila sva takoj, kakšen mora biti prestopek.
— Odšla sva v eno najzloglasnejsih kavarn in pričela na veliko piti. Ko sva bila že precej natrkana, sva se podala v Mou-lin Rouge, kjer sva se lotila deklet in preganjala goste, ki so sedeli v lokalu. Ne ozirajoč se na to. kdo je vse prisoten, sva potegnila orožje. Čeprav so naju tovariši, ki so_ naju poznali kot zmerna in mirna vojaka, prijateljsko svarili, sva na najprijaznejše besedo odgovorila s prost8 škimi psovkami in na vsak način sva iskala čim večjo zgago. Poveljnik patrole, ki je bil najin prijatelj, naju je skušal »a miren način odstraniti. Toda navalila sva nanj. Tako je bil poveljnik prisiljen, da naju prijavi dežurnemu častniku, ki naju je z velikim naporom, vendar pa na lep način, spravil v podoficirsko ječo. kjer sva tudi prenočila
enega izmed prehodnikbv od Smetane i« Dvoraka k moderni, je dirigent izbral tri: Oračova pisen, Polni cestou (Po poljski poti) in Hymnus. Prvi dve skladbi sta bisera novejše češke vokalne glasbe, naravnost klasično lepo oblikovani tvorbi, globoko občuteni, učinkoviti, z izrazitim’ toplim narodnim tonom. Zamišljenost in vdanost pa povezanost z zemljo v prvi. tuga ob mladenkinem pogrebu v drugi pesmi. Hynmus je velika, silna skladba z8 dvojni zbor, izborno ponazorjena vroča prošnja k Vsevišnjemu za dom in rod. Mogočen slog, veličastna gradnja, blesteča barvitost mora prevzeti človeka.
Drugi del je obsegal skladbe lažjega značaja. Zborov dirigent Gselhofer je v narodnem duhu izborno uglasbil ljudsko pesem My zlaty rodiče, ki jo je okrasil s prijetnimi brenčečimi vložki. — Koupim ja si kone vrany in Vojenska (Vojaška) sta v češkem nacionalnem tonu zajeta lahka zbora Františka S pi 1 k e, vodje praškega zbora »Smetane«. Bobnajoči basi, nad katerimi pojejo tenorji, so zbudili tako o-dobravanjc, da so morali pesem ponoviti-
—	Zanimivo posebnost tvorijo češke plesne pesmi, ki jih je Hynes Palla zbral m priredil po narodnih in ponarodelih popevkah ter jih uvrstil v več skupin. Slišah snp drugi del te lepe zbirke. Ugaja vse od poredno šaljive Cibuličke (lukcca), Pre prostega in prisrčnega Kominička (dimni' karčka), svežega Menueta, ki mu sledi Živalmi Vrtak. svareči, dobrohotni, malo hudomušni Kaplan in neverjetno razgibani, elementarni Obkročak. — Prav prijetna je J. Jindrichova »Ja nemam v ton? Klenči žadny potešeni«, ki druži melanholijo z veselejšim razpoloženjem v pričakovanju vedrega življenja med cvetjem 111 dekleti. •— Pristno češka je Holka modrooka, narodna v priredbi 1—2 Jana Mal8*3 (1843—1915), znanega harmonizatorja. —' S tem je bil naznanjeni spored izčrP80, Na burno odobravanje so bratje Cehi dodali še dve učinkoviti slovaški narod01’ »Tancuj, tancuj, vykrucuj« in »Vri’-s3J dievča«, ki ju je harmoniziral Bohusla Pokorni’, nato pa so sc poslovili z ^ gočnim »Heslom« B. Smetane.
O	zboru moramo povedati, da so |ia^ njegove odlike naravnost očarale. Vsi P6 ci so enotno šolani in po glasovnih skuTj.' nah sorazmerno zastopani. Zbor je i-nto ' genten in do skrajne možnosti izenacf/ Občudovali smo izborno pevsko tehm > tki kljubuje tudi utrujenosti, neizogibni P sledici napornih gostovanj. Enako cts zveni celota v mirnih, lirskih pesmih*.^ kor v mogočnih, zanositih skladbah. kJ sc neštetokrat v silnem dramatskem P0* tu dvigne do zmagovite prebojnosti. ^ pa nikoli ne preide v kričavost. Pojejo pamet. Zborovodja Bohdan Gselhofer skromen, a izredno zmožen dirigent. -jo elitno četo vodi na podlagi sv°Rtfa meljitega znanja in globokega glasben . razumevanja s popolno varnostjo m omajpo prepričevalnostjo. Osebna im ^ ja mu je zdravo razvita in mu sijajno s prj pravilnem tolmačenju in dostopi vedbi glasbenih del, med katerimi so ^ težke skladbe. Tej avtoriteti se P® ^T, navdušenjem in neomejenim zaUPa
Mariborski »Ve čer til k« Jut;:
■■»naoil. v	jnm» mrmna	T--n
pokoravajo in pojejo, kakor dirigent hoče. Z eno besedo: Bratski koncert je bil edinstven dogodek in je v umetniškem pogledu dosegel nenavaden uspeli. Venci mariborskih pevskih društev. Jugoslovansko ^■'eške lige in Češkega kluba ter pomladan-
sko cvetje iz rok naših deklet naj bo skromen, a prisrčen dokaz medsebojne krvne in srčne zveze. Obisk bi bil lahko številnejši, zamude pa je kriva slavna nediscipliniranost in komodnost našega občinstva.
11 koncu naj se prisrčno zah valimo, dragim pevcem za nepozaben glasbeni užitek ob slovanski pesmi. Na bratsko swš-, denje!	-twr~
tkuMmke m duMIte Moviu
Jubilejni kulturni zbor v Narodnem domu
REPERTOAR.
28. appSa ob 30. im: 4iw»i«or
Čampa«. Red £.
Sreda, 29. aprila: Zaprto.
Četrtek, 30. aprila ob 20. itn: »Oirok-tu Čampa«. Red A.
Petek, 1. maja: Zaprto.
Sobota, 2. maja ob 20. uri; »Ptes v S*>-vOya«. Gostuje Erika Druzoviče^a.
l e dni je bil v prostorih Ljudske knjižice v Narodnem domu redni občni zbor Slovanska čitalnice, ki obhaja 75 letnico svojega obstoja in razvoja ter 30 letnico °d ustanovitve po njej vzdrževane Ljudske knjižnice. Najpreje je obširno poročal
0	razvoju obeli ustanov čitalniški predsednik upravnik g. Niko Vrabl. Iz biagaj-niškega poročila dr. Borisa Kristana je razvidno, da je imela Slovenska, čitalnica v preteklem'poslovnem letu Din 27.091.50 dohodkov in 24.719.25 Din izdatkov. Redkih izposojevalcev je imela Ljudska knjižnica 972 in vzdržuje omenjena knjižnica ^di čitalnico revij. Pri volitvah se je soglasno izvolilo sledeče novo vodstvo: Predsednik g. Niko Vrabl, upravnik moške kaznilnice, tajnik g. Janko Dekleva, bla-
gajnik posojilnice, blagajnik g. dr. Boris Kristan, zobozdravnik, odborniki:	dr.
Leopold Poljanec, prosvetni inšpektor v p. dr. Rudolf Kac, zobozdravnik, profesor Janko Glaser, direktor Študijske knjižnice, dr. Leon Kac, zobozdravnik, inž. Fe-dor Gregorič in Anton Hlebš, zasebni ur. Preglednika računov: Lojze Doležal, knjigovodja, in Ignac Založnik, obrtno zadruž. nadzornik.
Pregled delovanja Ljudske knjižnice v zadnjih treh letih kaže sledečo zanimivo sliko: Leta 1933 je imela Ljudska knjižnica 205 izposojevalnih knjig, leta 1934 : 203 in leta 1935 : 205. Izposojevalcev je ob navedenih dnevih obiskalo knjižnico 1233: 7.689, 1934: 7272, 1935: 7812. Knjig se je izposodilo leta 1933: 19491, 1934: 18905,
1935: pa 19412. Od teh je bilo slovenskih knjig 6209 odnosno 6719 oziroma 6S44; hrvaških knjig 2026, 1974, 1672, čeških 195, 151, 84; francoskih 234, 179, 139; mladinskih 832, 618, 1934; nemških 9941, 9219 oziroma 9384 in nekaj v ostalih jezikih.
Opaža se zadnja leta porast števila izposojenih slovenskih in mladinskih knjig ter skuša Ljudska knjižnica po možnosti pomnožiti zlasti mladinske knjige.
V	preteklem letu je bilo nabavljenih 391 novih knjig. Pri novih nabavah se ozira Ljudska knjižnica predvsem na slovensko in hrvaško leposlovje, v nemških prevodih pa kupuje predvsem dela iz ostalih slovanskih, iz francoske in angleške literature.
Bivši negušev zdravnik predava jutri v Ljudski univerzi
Hom ftoidetna?
Ljudski univerzi v Mariboru se je posrečilo, pridobiti bivšega osebnega zdravnika abesinskega cesarja Haila Selasija, dr. J. Širokova, da bo predaval v sredo °b 20'A. uri o svojih bogatih doživetjih v Abesinijj in na abesinskem dvoru, kjer se je mudil štiri leta. Predavatelj bo očrtal
svoja razna potovanja križem prostrane interesantne Abesiriije, opozoril ^a šege in navade ter življenje ljudstva raznih plemen, s katerimi je imel pri-jiko stopiti v ozke stike. Orisal bo tamkajšnjo plemiško družbo in posebno še •'eguševo osebnost ter njegovo naziranje n Evropi. Končno bo očrtal na podlagi
mnogobrojnih in prekrasnih skioptičnih slik raznovrstnost in lepoto abesinske zemlje, ki jo mnogi dobri poznavalci imenujejo Afriško Švico. G. dr. Širokov se nahaja na turneji po Jugoslaviji, kateri je topli prijatelj že mnoga leta. Dosedaj je predaval v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter ie našlo njegovo predavanje povsod največji intere.s Predava sicer v bolgarščini, a tako razločno, da povdar-jajo vsi časopisi, da ga je bilo prav dobro razumeti. Povsod je našel navdušeno občinstvo. ii> isto bo gotovo tudi v Mariboru.
Nad Dravskim poijem nebo žari
Na Dravskem polju je ogenj zopet uni-c'l dve domačiji in zopet kažejo vsi w*a-na to, da je požar podtaknila 'zlobna roka. V Brezuli pri Račah je izbruhni! Požar v gospodarskem poslopju posestma Franca Fingušta ter v kratkem času yt>epelil vse gospodarsko poslopje z vsem Iftventarjem vred. Zgorelo jc tudi okrog ^000 kg sena, tako da trpi Fingušt skup-,>0 okoli 50.000 dinarjev škode. Ognjeni
zublji so zajeli tudi okoli .30 m oddaljeno gospodarsko poslopje posestnika Štefana Lešnika, ki mu je ob>2kt do tal zgorel. S težavo so v zadnjem trenotku rešili živino in vozove, vendar trpi posestnik Lešnik 25.000 dinarjev škode. Oba omenjena posestnika. sta bila zavarovana. Orožniki vršijo mrzlične poizvedbe, da bj zločinskemu požigalcu prišli na sled.
drzen vlom pri belem dnevu.
Drogerist Josip Vladovič je včeraj pozidne okrog 4. ure prijavil policjji, da je neznan storilec vlomil v njegovo izložb e -
110	okno in odnesel štiri fotografske apa-in nekaj drugih fotografskih potreben v skupni vrednosti 11.510 dinarjev. Vr, kraj vloma se je takoj podal policij-"l daktiioskop g. Grobin, ki je našel na °Kvirju okna in na šipi več odtisov, na j^diagi katerih bo vlomilec razkrinkan. t r&gerist Vladovič je pri policjji izjavii,
da
•le bil vlom v izložbeno okno izvršen
led opoldanskim odmorom. Tatvino je Pazil šele okrog 16. ure, ko je jemal ^.atneni zastor z okna. Tudi je pri poli-ljj Povedal, da se je mudil dopoldne v |i(igovi trgovini neki neznani nemško ‘jOvoreči turist, ki je nameraval kupiti ragocen fotografski aparat. Deja! je, da
Potovalni učitelj in da bi mu precizni ‘PaTat služil v znanstvene namene.
. Urogerist Vladovič jc ugotovil, da mu .^lomilec odnesel iz izložbenega okna fu,stta« aparat vreden 5800 Din. »Toth-J-Ks« aparat vreden 1900 Din, ^Viket«
fot Za ceno 850 Din in raznc <Irus:e
potrebščine in pripomočke v -'•en i ^	^	bogatim plenom je dr-
°dn T . iIec< k' ie s ponarejenim Ključem h« izložbeno okno, izginil zaenkrat rez »ledu.
LJUDJE bežijo iz življenja.
^ zadnjem času se zopet ponavljajo sa-011 in poskusi samomorov, ki imajo
svoje vzroke predvsem v gospodarsko socialnih prilikah, v katerih ljudje obupujejo in si prostovoljno jemljejo življenje.
V	Št. liju si je prostovoljno končal živ-lenje sodarski pomočnik Franc Očkerl. Ker ga dolgo ni bilo iz stanovanja, kjer je bival, so s silo odprli sobna vrata in ga našli na lastnem jermenu obešenega v kotu sobe. Takoj so ga sneli in ga skušali obuditi k življenju, vendar so vsi poskusi ostali brez uspeha. Bil je že mrtev. Svoji gospodinji je že večkrat dejal, da bo storil smrt, kef je sit življenja.
1	Občni zbor Društva zasebnih ki avtonomnih nameščencev bo v četrtek 30. t. im. ob 20. uri v Novem svetu.
Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežje,
priredi v nedeljo 3. maja t. 1. svoj prvi letni pešizlet na Pohorje. Udeležba je obvezna za vse člane, članice in naraščaj. Dobrodošli so tudj vsi prijatelji in znanci. Preskrbljeno bo potrebno za zabavo in kratek čas. Zbirališče je v nedeljo zjutraj ob 4.30 na letnem telovadišču in skupni odhod je ob 4.45. Naj nihče ne pozabi doma nabasanega nahrbtnika in naj vsakdo pride pravočasno na letno telovadišče. Hoja bo zmerna, tako da je udeležba možna tudi vsem starejšim članom in prijateljem. — Zdravo! Načelnik.
Kinokavama, Kiiiobar od l. maja dalje senzacionalen spored: Joe Jarsky, čudoviti komičar, fin, takten akrobat, Hilde j Hilton, ekscentrična plesalka. Sonja Ja-; rovskaja, Berti Mahi itd.. Soildna po-! strežba, zmerne cene. dnevno od 8. ure
1	dalje koncert.
j Jugoslov.-bolgarska liga v Mariboru j vabi vse svoje člane in prijatelje bolgarskega naroda k izredno zanimivemu predavanju g. dr. J. Širokova, osebnega zdravnika abesinskega cesarja, ki se vrši jutri v sredo ob 20. uri v Ljudski univerzi.
Trgovci, posečajte samo one lokate in podjetja, ki imajo naročen »Trgovski list«!
Knjižnica Ruske Matice se je preselila
v	prostore društva »Nanos« (grad). Knjige se izdajajo ob četrtkih od 7.—8. ure zvečer.
Društvo »Jadran«. Vse odbornike in namestnike vabim na izredno odborovo sejo, ki bo jutri v sredo 29. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Predsednik.	•
HUDA AVTOMOBILSKA NESREČA PRI SLOV. BISTRICI.
Snoči sta se okoli 19. ure peljala 251et-ni trgovec Ivan Bukovnik in 251etni mesarski pomočnik Josip Celiti, oba od Sv. Martina na Pohorju, z avtomobilom proti Slov. Bistrici. Ker je mesar Cehti vozil s preveliko brano in ni bil vešč šofira-nja, je vozilo treščilo v obcestni kamen in se trikrat prevrnilo. Oba je vrglo v velikem loku iz avtomobila več metrov daleč v obcestni jarek, kjer sta obležala, z zelo hudimi poškodbami nezavestna. Vozilo je ležalo nekaj metrov stran razbito v obcestnem jarku. K sreči je nekaj časa nato privozil mariborski avtobus in šofer je naložil oba ranjenca ter ju prepeljal v tukajšnjo bolnišnico. Tu so ugotovili, da rma Bukovnik hude notranje poškodbe, Cehtl pa pretres možganov in počeno lobanjo. Stanje obeh ponesrečencev jc zelo resno.
0 tetH
Aljehin pride v Maribor. V torek 5. ma-
ja prispe v Maribor bivši svetovni ša-
hovski prvak dr. Aljehin, ki bo odigral
v Mariboru simultanko s tukajšnjimi ša-histi in šabisti iz bližnjih krajev. Obenem bo imel tudi predavanje. V mariborskem šahovskem svetu vlada za njegov prihod kar največje zanimanje. Jutri v sredo pa se zbero ljubitelji kraljevske igre pri »Novem svetu«, kjer se bodo praznovale zmage V. Pirca v Novem Sadu, g. Koniač v Ljubljani in prof. Stupana v Mariboru.
Iz katastrske službe. Za katastrskega nadzornika 6. skupine pri aktastrski upra-
vi	v Ptuju je imenovan Franc Osole, katastrski geometer.
Himen. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Valter Sand, poveljnik jet-nišnice, Sodna ulica 11, in Elizabeta Štuhec. zasebnica. — Albin Krajnc, slikar, Krčevina, Praprotnikoma 16, in Ivanka
GRAJSKI KINO. še nefea-.i dni tfcms Albersov vclefilm
»HOTEL SA-VOY«.
Ckl četrtka dalje Grace Moore v sijajnem nemškem velefihnu »Noč ljubezni«.
Kino Union. Danes zadnjič »Rdeči jahač«, Svetislav Petrovič, Kamila Horn. V sredo veseloigra »Marta*
  ■ ■■ - — -■ - - -  - __
Šelko, prodajalka. — Franc Kepa, deiavec. Meljski hrib 19, in Marija Frank. — Ivan Novak, zasebni uradnik. Sodna trtica 25. in Lidija Levšček, zasebna uradnica. — Viljem Reiter, ključavničarski pomočnik, Studenci, Gubčeva ulica 12, in Zofija Mlinar, Studenci. Bilo srečno!
V	spomin obletnice smrti hrvatskih velikanov Zrinjskega in Frankopana bo dne '30. t. m. ob 8. zjutraj v tukajšnji stolni in župni cerkvi maša zadušnica.
Mrtvaški zvon. Na Koroški cesti 77 je preminila v starosti 77 let vrtnarica in hišna posestnica Zofija WaHnerjeva. Žalujočim naše toplo sočutje!
Nočno lekarniško službo imata danes v torek Minafikova in Konigova, jutri v sredo pa Sirakova in Vidmarjeva lekarna.
Kako bo z vremenom. Na zapadu zopet nekoliko slabše in hladneje vreme, precejšnje krajevne razlike o oblačenju, ponekod morda tudi dež, za sedai nobene nevarnosti slane. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Gledališke novice. Erika Druzoviče\a gostuje ‘kot Madeleine v privlačni opereti »Ples v Savoyu« to soboto. Priljubljena pevka, ki je mariborski publiki še v najboljšem spominu izza svojih gostovanj v »Vijolici z Montmartra«, je s to svojo operetno partijo dosegla v Zagrebu presenetljiv velik uspeh. Rezervirajte vstopnice! (Tel. 23-82.) One gg. abonente, ki so s plačevanjem gled. aboumana eš v zaostanku, prosi gledališka uprava, da blagovolijo čimpreje zadostiti svoji obveznosti, ker je zadnji obrok zapadel že prvega aprila.
Domačije v ognju. V noči na nedeljo ob tričetrt na 1. zjutraj je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Antona Frasa v Jeleučah, občina Pesnica. Škoda, ki jo trpi Fras, znaša 60 do 80 tisoč dinarjev, dočim je bil zavarovan za 'komaj 18.000 dinarjev. Vrlim pesniškim gasilcem, ki so takoj prispeli na mesto požara pod vodstvom svojega poveljnika g. S. Krajnca, se je posrečilo, da so rešili živino in orodje požarne nevarnosti in da so preprečili, da niso plameni prešli na številne bližnje ter s slamo krite stanovanjske in gospodarske objekte sosednih posestnikov, kar bi v slučaju vetrovja imelo za neizogibno posledico upepeljenje vse naselbine. Na pomoč so prispeli pesniškim gasilcem tudi šentiljski gasilci.
Uboj v Bučečovciii pred sodniki. Danes^ dopoldne je mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča v tajni razpravi obravnaval tragičen slučaj, ki se je vršil dne 26. februarja t. 1. v Bučečov-cih, ko je 201etni delavec R. Š. s karabinko ustrelil Alojzija Venbanjška. Mladi ubijalec je bil obsojen na 4 leta strogega zapora.
Ponesrečeni kolesar podlegel. Sinoči so pripeljali tukajšnji reševalci v boiništviwo 321etnega pleskarskega pomočnika Ivana Jančiča iz Rogoznice, ki se je med vožnjo s kolesom tako težko ponesrečil, da mu tudi takojšnja operacija ni rešila življenja. Ponoči je nesrečnež podlegel poškodbam.
Amaconka. Včeraj opoldne je pri Št. Janžu na Dravskem polju 21 letna posestnikova hčerka M. S. med kosilom brez vzroka napadla 25Ietnega hlapca Blaža Koresa ir* mu s sekiro zadala več nevarnih -poškodb po telesu. Ranjenec, ki so ga prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, je izpovedal, da se je mladenki, ki ga je n? padia, zmešalo.
Stran 4.
—Il i' IH
Mariborski »V e č e r n ? k'« Jutr;
V	Mariboru, dne 28. IV. 1936.
Evgenij saba-nov:
fflaseeuattje	fteofes
ROMAN
Poročevalec je pričel:
»Največja senzacija dneva je odkritje, da pošasti niso poslali nad Italijo Francozi. Napad sta pripravila dva napol blazna človeka, ki hočeta pokončati vse človeštvo. Ta sta dr. Servacij Kvari st, znani milijarder in čudak z gradu Makle-na in profesor Hrlarij Kabaj, katerega pozna svetovna javnost že od poprej, kose je ukvarjal z vprašanjem vzgoje živalskih velikanov, a brez uspeha. Z denarno podporo dr. Servacij a Evarista se je profesorju Hilariju Kabaju nazadnje res posrečilo doseči svoj namen. Njegovo iznajdbo jc pa uporabil stari čudak v svoje peklenske namene uničiti človeštvo in prva je prišla na vrsto Italija. Že pred meseci se je pojavil neki Kitajec dr. Vang-Čeng. ki je trdil, da je pobegnil z Maklena in pripovedoval o vzrejanju pošasti, zaprtih v posebnih ogromnih mak-lenskih vzrejevališčih. Ker svojih trditev ni mogel dokazati, in ker je tudi zadevna uradna preiskava potekla brez uspeha, je
bila javnost in oblast prepričana, da ima opravka z norcem ali sleparjem. Morda zato nihče ne bi izvedel, kdo je dejansko pripravil ta pošastni napad na našo izmučeno, a junaško domovino, ako se včeraj ne bi bilo posrečilo pobegniti z Maklena še trem drugim ljudem, ki jih je imel tam zaprte dr. Evarist. To so njegov sorodnik inž. Atanazij Gal, Kabajeva hčerka Apolonija in pilot Bonifacij Urban. Prileteli so v letalu z Maklena v kraj, ki ga na njihovo izrecno prošnjo ne smemo imenovati in izpovedali, da so bile pošasti, ki pustošijo po severu Italije, vzgojene na Maklenu in od tam izpuščene. V maklenskih vzrejevališčih je baje še več tisoč strašnih pošasti, ki čakajo na izpustitev, ko dorasejo. Naša vlada je ukrenila že vse potrebno, da se oba blazna zločinca izsledita v njunem skrivališču in se Maklen, ako bi se 'branil, takoj poruši in onemogoči nadaljnje izvrševanje zarote proti človeštvu. Solidarnost vseh narodov je sedaj prvi pogoj, da se pre-
| preči pogin še o pravem času. Apeliramo na vse človeštvo, da nam pomaga.«
»Tri sto hudičev!« je zaklel dr. Servacij Evarist in pozelenel od jeze.
»Izdana...« je zajecljal ubito profesor Kabaj.
»Izdana — in izdala sta naju moj sorodnik in vaša hči.«
»Strašno.«
»Samo kako sta mogla pobegniti?«
»Ne vem.«
»Samo s pomočjo Bonifacija Urbana.«
»Kaj naj storiva?«
»Zaenkrat se morava nemudoma vrniti na Maklen. O vsem drugem bo treba premišljevati...«
Dr. Servacij Evarist je ustavil aparat za zavračevalne žarke in obrnil letalo v zračno smer proti Maklenu. Motorji so delovali s popolno kapaciteto. Letalo je frčalo kakor strela. Maklenska učenjaka se nista nič več menila za boj pošasti z Italijani. Nič jima ni bilo več mar, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo ob Padu.
V	mislih jima je bilo le skrivnostno izginotje inž. Gala, Apolonije in pilota Urbana in njihovo izdajstvo. Zdelo se jima je, ko da se v trenotku ruši vse, kar sta zasnovala in pripravila s tolikimi denarnimi, fizičnimi in miselnimi na-
pori in na kar sta navidezno tako trdno gradila vsa svoja upanja.
XVII.
Vrata Evaristovega hangarja so se odprla na stežaj, da je posvetilo vanj popoldansko solnce in ožarilo obraze vznemirjene, a obenem tudi neskončno srečne trojice: inž. Atanazija Gala, Apolonije Kabajeve in pilota Bonifacija Urbana. Magova skrivnost je bila premagana, pot v svobodo končno prosta. Tako naglo, kakor še nikoli, je bilo vse pripravljeno za polet brez vrnitve. Ko so bile v letalu najpotrebnejše stvari, so sedli vsi trije vsak na svoje mesto. P'" lot je segel po vzvodih, letalo se je rahlo zazibalo, zganilo in brezglasno zdi--čalo na verando, s katere se je že hip nato pričelo dvigati v višave. Nebo Je bilo jasno vse do obzorij. Gozdne po-krajine in gore v daljavi je obseva!1’ toplo solnce.
Apolonija je ovila levico Galu okol* pasu in naslonila nanj svojo lepo. kodrasto glavo.
»Moj ljubi, moj sladki ljubi...« je zajecljala. Več ni mogla. Preveč je bila ganjena. Izpolnjevale so se njene davne. najbolj vroče sanje.
h žMjekja m suda
r*‘w 1 IlIBBHBBnHnTBBMirni 1 r ntl—
Pred izbruhom krvave svetovne vojne
Prerokovanje tibetanskega »velikega papeža"
Zanimive in značilne so besede, ki jih je nedavno govoril cerkveni tibetanski poglavar veliki lama zastopniku neke ameriške agencije. Veliki lama, ki uživa na Daljnem vzhodu ugled nekakšnega »papeža«, se živo zanima za razvoj dogodkov na japonsko-ruski meji. Veliki lama je t udi prepotoval vso mejo in obiskal razne kraje, v katerih se je zasidrala japonska vojska. Dalj časa se je mudil v mestu Peilingmian, kjer je v templu »Stotero čudežev« navduševal svoje vernike za upor proti spletkam sovražne sosedne politike.
Iz preroških besed, ki jih je govoril veliki lama ameriškemu novinarju, posnemamo. da je krvava vojna na Daljnem vzhodu neizogibna. Na rusko-japon-ski meji vre in se je po njegovem mnenju vojna med Japonsko in sovjetsko Rusijo že pričela. Izbruhnila bo, čim se bodo japonske čete na 1500 km dolgi
bojni črti zasidrale. Nato pa bodo Japonci sledili zgledu Ošinga kana in »zabili klin« v centralno Azijo. Krvavega klanja, ki ga zgodovina ne pozna, bo konec po preroških besedah velikega lame v Turkestanu. Tu se bo japonska ofenziva pogreznila v pesek in niti Japonci, niti Rusi ne bodo izšli iz krvavega boj i kot zmagovalci.
Ko se bo japonsko-ruska vojna bližala' koncu, bo izbruhnila v zaledju obeh držav revolucija, ki bo imela hude posledice, zlasti za Japonsko. Ker bosta obe državi popolnoma izčrpani zaradi vojne, se bo v zaledju upostavil red le z največjimi žrtvami in težavami. Korist od krvave vojne bo imela edinole Azija, ki bo očiščena evropskega strupa. Sto let po vojni se Evropa ne bo mogla vmešavati v zadeve Azije.
Da je v’preroških besedah velikega lame nekaj resnice, potrjujejo to tudi tr-
ditve tibetanskega vojnega ministra generala Deupen Hoia, ki je nedavno javno izjavil, da se je Japonska zvezala z nekaterimi velesilami proti Rusiji. Po mnenju tibetanskega vojnega ministra bo ti-betska planota v bodoči japonsko-ruski vojni igrala vlogo Belgije v evropski svetovni vojni. Japonska armada bo severno od Kokonarskega jezera skozi tibetanski koridor vpadla ruski armadi \ bok in jo tako z majhno močjo piav gotovo prisilila k poraznemu umiku. Altajsko gorovje bo ruska armada prekoračila po mnenju tibetanskega vojnega ministra z ogromnimi žrtvami in se tako izčrpana ne bo nikakor mogla postaviti v bran svežemu japonskemu napadu. — Takšne so torej strateške prognoze Daljnega vzhoda, ki se utegnejo že v najkrajšem času uresničiti, mogoče celo v pogubo vsega sveta.
Jubilejni zbor jusoslovenskih dobrovoljcev
Jugoslovanski vojni dobrovoljci so imeli preteklo nedeljo v Beogradu jubilejni zbor v proslavo 251etnice ustanovitve prve dobroveljske divizije v Rušili. Jubilejnega zbora, ki so ga s svojo navzočnostjo počastili tudi zastopniki kraljevskega doma, se je udeležilo nad 5000 jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev iz vse države. Zbor, ki je bil v novem Sokolskem domu, je vodil slepi podpolkovnik Lujo Lovrič. V svojem nagovoru je stari nacionalni borec orisal žrtve in požrtvovalnost jugoslovanskih dobrovoljcev za naše narodno osvobojen je in zedinjenje, med drugim pa povdaril naslednjih osem propramatičnih točk, ki so jim dobrovoljci vdani in zvesti: 1. En kralj iti ona država; 2. spoštovanje jugosloven-
ske nacionalne ideje in njene nedotakljivosti: 3. čuvanje tega, kar je biio ustvarjeno s tolikimi krvavimi žrtvami; 4. izvršno oblast v državi morajo dobiti ljudje s polno avtoriteto, ki bodo zvesto služili kralju in domovini; 5. narodno In državno edinstvo se mora kot vrhovni zakon izvesti do kraja na vseh področjih narodnega in državnega življenja; 6. vojnim dobrovoljcem naj se končno priznajo pravice, ki jim gredo po zakonu; 7. skrajni čas je že, da sc ukinejo zadnji ostanki fevdalizma v državi ter izroči zemlja v last onim, ki jo obdelujejo; 8. jugoslovenska nacionalna ideja ne sme nikdar več 'biti predmet politične trgovine. V tem smislu se je na jubilejnem zbo-iru sprejela tudi obširna resolucija.
JUugledi 4* judu
.M
Tajinstvena smrt „prašičjega kralja
Zanimiva pravda la tačke milijone med Parizom in Chicagom
Na privatni kliniki v Passiju je umi I v skrivnostnih okoliščinah pred tremi leti 43-letni »prašičji« kralj, ameriški bogataš John R. Green iz Chicaga, Kot vzrok Greenove nenadne smrti je komisija navedla zastrupljenje z alkoholom. Zato so Greena vpepelili brez vsakih pomislekov.
Po preteku nekaj mesecev po Grec-novi smrti pa je morala varnostna oblast uvesti preiskavo, ker sta se pričeli prav dati za ogromno zapuščino v Chicagu stanujoči Oreenovi sestri z neko Gree-novo prijateljico iz Pariza. Green je zapustil premoženje v vrednosti 50 milijonov dolarjev.
John R. Green je bil selfmademan v pravem pomenit besede. Od siromašnega gonjača se je v razmeroma kratki dobi 15 let povzpel do multirailijonarja.
Nepričakovano se je pred petimi leti odpovedal svojemu poslu in se prese-
lil	iz Amerike v Pariz, kjer je pričel razvratno življenje. Večer za večerom je bil gost raznih barov in se je navadno popolnoma pijan vračal domov. Tako je živel do usodnega dne, ko se je na nekem izprehodu seznanil z mlado in bogato damo iz ugledne pariške družbe, Berto Randin po imenu, v katero se je tudi zaljubil. Nikdo, kdor je Greena poznal, ni mogel verjeti, da ga je njegova mlada znanka popolnoma spremenila s svojo močno voljo. Postal je zopet priden človek, s svojo znanko je obiskoval koncerte, predavanja in razne športne prireditve. Skupno sta prepotovala vse države srednje Evrope. V Ženevi
je 2. februarja 1932 napisal pri ameriškem konzulatu oporoko, v kateri je imenoval za glavnega dediča vsega premoženja svojo prijateljico Berto Randino-vo.
Po povratku v Pariz je Green nevai-no zbolel za neko želodčno boleznijo Iskal je zdravniške pomoči v neki privatni kliniki. Ko sta izvedeli za njegov0 bolezen sestri, sta odpotovali v Pariz in najeli sobo na kliniki poleg bratove sobe. Kaj se je v obeh sobah v tem su odigralo, ne bo pojasnjeno najbrže nikdar. Ko sta sestri stanovali še 113 kliniki, so našli nekega jutra Greeni* mrtvega v njegovi sobi, kjer je močno dišalo po alkoholu. Strežnik je pri zaslišanju izpovedal, da je Green pred svojo smrtjo mnogo pil in da je bil pijan tud* takrat, ko sta ga v spremstvu seste*" obiskala neki odvetnik in notar, vpričo katerih je preklical svojo prvo oporok*’ in imenoval za dediča svojega ogromnega premoženja lastni sestri.
Greenova prijateljica Berta Rundinovo je zaradi preklica oporoke vložila tožbo proti obema sestrama in odvetnik*1 ter notarju, češ, da so dogovorno Greena pred njegovo smrtjo opijanili in iZ' silili od njega na smrtni postelji novo oporoko v lastno korist. Pravda še 111 končana. Ameriška javnost se zelo za' nima za njen izid.
Kako in zakaj je umrl John Green-Kdo je zakrivil njegovo smrt? Ti dv« vprašanji ne bosta pojasnjeni. Tisti P3, ki o njegovi smrti kaj vedo, bodo mO' čali . . .
»ČAST ŽABI!«
V	nekj londonski bolnišnici je pred nedavnim umrla slavna pevka Concbi ^ Supervia, ki je bila v privatnem živbe' nju zelo vesela ženska. Osnovala je društvo pod imenom »Žaba«. Članstvo ^ moralo nositi vidno majhne srebrne biče in se med seboj pozdravljati s P°^ zdravo m: »Čast žabi!« Poleg drugih PeV' skih društev je pel ob njenem odprte grobu tudi pevski zbor »Žaba«.
Spomnite se CM D*
Stanovanje
GOSPO
sprejmem na stanovanje v gradu. Grajska ul. 2, Arzenšek.	2075
ODDAM SOBO
in kuhinjos l. majem in sobo s Štedilnikom s 1. majem. — Gregorčičeva ul. 21. Studenci 2071
Sobo odda
SOBO IN KUHINJO
oddam. Studenci, Slomškova ul. 9.	2072
OPREMLJENO SOBO ~
oddam gospodu s 1. majem v najem. Vpraša se Prešernova ul. 18, vrata 2.	2068
SOBO S HRANO
oddam. Vrhanova 28. nri-tličje. desno,	2077
Kupujte tvoje po« trobiCIno pri nailh lanrerentlh i
V naient
KONJSKI HLEV
oddam. Frankopanova ul-2073
41-
I z.daja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. O dgovorni urednik MAKSO KOREN. Za
stavnik STANKO
Inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d-. Pr£ DETELA, v-sj v Mariboru.