Poštnina pic. na v gotovini
UREDNIŠTVO IN v.'PAVA Videm - via Vitt. Vene,.. S) '2 Tel. 33-46 - Poštni predal Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MALA/
SEISMO
Via San Francesco,lo/
T r I 3 S T E
gruppo
N A : 00 lir -
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
.oc,ia iuuu ur - za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVI - N. 10 (325)
Udine, 31. maja 1965
Izhaja vsakih 15 dni
KOKf.Sf.Vf STIKI M IMI.VI
Delegacija SZDL Slovenije obiskala našo manjšino in predstavniki Furlanije-J.B. na obisku v SR Slovenije
i\a obeh straneh meje prisrčni sprejemi - Slovensko delegacijo je vodila predsednica glavnega odbora Vida Tomšič, delegacijo Furlanije-Julijske Benečije pa predsednik deželne vlade Alfredo Berzanti - Govori in razgovori so dali dobra upanja za boljšo bodočnost naše jezikovne skupnosti - Berzanti je poudaril, da morajo biti pravice manjšin spoštovane ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih
BENEŠKA SLOVENIJA NE UŽIVA NOBENIH MANJŠINSKIH PRAVIC
Dogodka, ki sta si sledila pretekli teden, sta imela velik odmev, a predvsem sta zelo važna za obmejno področje in torej za slovensko jezikovno skupnost, ki živi v Italiji in za italijansko jezikovno skupnost, ki živi v Jugoslaviji, kakor tudi za odnose med avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino in socialistično republiko Slovenijo.
Pretekli teden je namreč delegacija glavnega odbora SZDLS obiskala na vabilo izvršnega odbora Slovenske kul-turno-gospodarske zveze Trst, Beneško Slovenijo in Gorico, delegacija avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina pa je na vabilo slovenske vlade obiskala Liubljano in druge kraje Slovenije. Slovensko delegacijo je vodila predsednica glavnega odbora SZDLS Vida Tomšič, ono iz Furlanije-J. K. pa predsednik deželne vlade Alfredo Berzanti; obe delegaciji sta bili prisrčno sprejeti.
Oba obiska sta sama po sebi pokazala kako dobri so odnosi, ki obsto-
panorama
Dobri nameni
Ze diugikrat smo rekli, da čas ne teče zaman in ua pravna za pravico sčasoma konca vedno z zmagoslavjem.
rravzaprav ne moremo govoriti še o zmagoslavju, lanno pa ugotavljamo, da polniKa dobrega sosedstva, uaiero smo vedno želeli med Italijo »n Jugoslavijo, zečenja dajati poz.tiv-no sadove.
tla so vrnili ob.sk oblastem socialistične republike Slovenije, ki sc je vrsii letos marca, je sla delegacija avtonomne dežele Furlanije-Junjske Benečije v Ljubljano. Razgovori, ki so potekali v prisrčnem vzdušju in bili navdahnjeni z obojestranskim razumevanjem, so pokazali tehinost načel vseh dobro mislečih ljudi: manjšine niso, ne smejo biti razlog političnih kontrastov med obema obmejnima deželama, ampak mostovi prijateljstva, vezi, ki podpirajo bratstvo med narodi.
Lovor predsednika slovenske vlade Jaukota Smoleta in besede predsednika deželne vlade Furlanije-J ulijske Benečije Alfreda Berzantija sc morajo tolmačiti v tem smislu. Ore za Povsem veljaven koncept, s kater.m se strinja tudi Vida Tomšič, ki je vodila delegacijo glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je bila gost slovenske manjšine v naši deželi. Alfredo Berzanti se je obvezal, da bo iskal na raznih področjih najprimernejše rešitve problemov, ki se tičejo našega prebivalstva; izjavil je tudi, da je pripravlien iti celo čez meje pristojnosti dežele.
Vzemimo na znanje te izjave in bodimo mu hvaležni. Želeli bi pa dodati naš skromen komentar: slovenska skupnost videmske pokrajine — to je slovensko prebivalstvo Beneške ali Furlanske Slovenije, Rezije in Kanalske doline — bo postala most dobrega sosedstva in bo utrdila italijansko jugoslovansko prijateljstvo samo, *e ji bodo zagotovljeni pogoji, da bo mogla še naprej živeti na svoji zemlji.	.	,,	,
Treba je čuvati več kot tisočletno tradicijo: potreben je pogum!
Pobude ekonomskega in kulturne-Sa značaja morajo onemogočiti masovno emigracijo, zaradi katere preti nevarnost, da se popolnoma izpraznijo vasi. kjer živi prebivalstvo slovenskega jezika.
Neka ponosna navezanost na materino zemljo, možnosti, da bi živeli ha bolj dostojen način, bi mogle celo nazaj poklicati one, ki se jim v Svi-ei, Nemčiji, Franciji ali Belgiji toži Po rodnem kraju, ki so ga s težkim srcem zapustili.
jajo med avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino in Socialistično republiko Slovenijo. Prav z obiski in pogostimi stiki se poglabljajo in utrjujejo dobri sosedski odnosi, ki omogočajo, da se razčiščujejo in rešujejo posebni socialni, kulturni in ekonomski problemi.
Slovenska delegacija je prišla v našo deželo na tridnevni obisk, da je obiskala slovensko jezikovno skupnost v Italiji in se seznanila z njenim življenjem.
Sestavljali so jo: predsednica glavnega odbora SZDLS Vida Tomšič, dr. Marjan Brecelj, podpredsednik skupščine Slovenije, Mitja Ribičič, poslanec v republiški skupščini Slovenije, Majda Gaspari, članica izvršnega sveta Slovenije, Bojan Lubej, poslanec v zvezni skupščini SFR Jugoslavije, Riko Jerman, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in Tone Florjančič, predsednik centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije. Delegacija je bila, kot vidimo, sestavljena iz najvidnejših in odgovornih javnih delavcev naše matične države, saj je bila v njej zastopana poleg glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva tudi skupščina, vlada, Gospodarska zbornica in glavni odbor Zveze mladine.
Goste so pri obmejnem prehodu ob vstopu v deželo pozdravili v imenu SKGZ predsednik Boris Race, podpredsednik dr. Peter Sancin iz Gorice in tajnik Bogo Samsa. Po prihodu v Trst je predsednik SKGZ priredil zvečer gostom na čast sprejem v prostorih zveze v ul. Geppa. Sprejema so se udeležili zastopniki slovenskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja dežele Furlanije-Julijske krajine. Med sprejemom je goste pozdravil Boris Race, ki je med drugim dejal:
« Spoštovana tovarišica predsednica, spoštovani člani delegacije, dragi naši gostje! Čutimo se počaščeni, da prihajate k nam v imenu množične slovenske politične organizacije, SZDL. Počastili ste nas tudi s tako reprezentativno delegacijo in hvaležni smo Vam za to.
Uradno ste sicer prišli obiskat SKGZ in Vas v njenem imenu pozdravljam. Mislim pa, da tolmačim Vaše namene in občutke Slovencev teh krajev, da je Vaš obisk namenjen vsej naši narodnostni skupnosti v Italiji.
Zanimanju, ki ga kaže matični narod za usodo nas Slovencev, ki živimo v mejah Italije — kar visoko cenimo — se pridružuje Vaš današnji obisk, ki še posebej in na otipliv način potrjuje to skrb. Prav ta skrb nam daje moči in oporo, da trdneje vztrajamo v razmerah, v katerih je usodno živeti neenakopravni narodnostni manjšini » je dejal predsednik SKGZ in takole zaključil:
« Zavedamo se, da podoben obisk ne bi bil mogoč v razmerah, kakršne so bile pred leti pri nas. Gotovo je treba pripisati demokratičnemu razvoju in utrditvi dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Mi se tega veselimo in po svojih močeh dajemo tudi svoj prispevek za to, ker bi radi živeli v trajnem miru in tudi zato, ker dobri odnosi med obema
(Nadaljevanje na 2, strani)
iiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiii
NA SPMtEJEMU V LJUÌÌIjJAXI
Smole: manjšine most dobrega sosedstva Berzanti: povsem soglašam z vašim stališčem
V prostorih slovenske skupščine: člani delegacije avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije si ogledujejo dragocene freske, ki predstavljajo zgodovino slovenskega naroda. (V prvi vrsti dr. Alfredo Berzanti, zadnji na desni pa je Ivan Maček predsednik skupščine SR Slovenije)
Salone dell’Assemblea slovena: i membri della delegazione del Friuli-Venezia Giulia si interessano ai pregevoli dipinti che istoriografano le vicende del popolo sloveno. (In primo piano il dott. Berzanti, l’ultimo a destra Ivan Maček Presidente della Assemblea della RS di Slovenia)
Obisku slovenske delegacije naši manjšini, ki smo ga pravkar opisali, je sledil dvodnevni obisk delegacije deželnih predstavnikov Furlanije-Julijske Benečije v Slovenijo. To srečanje je vrnitev obiska članom izvršnega sveta (vlade) SR Slovenije, ki so meseca marca pod vodstvom Janka Smoleta uradno obiskali Videm in Gorico. Delegacijo so sestavljali predsednik deželne vlade Alfredo Berzanti in deželni odborniki Cocianni, Giust, Le-schiutta, Masutto in Vicario, videmski župan Bruno Cadetto, goriški podžupan Lupiero, predsednik goriške pokrajine Chiantarolli. Obiska so se udeležili tudi deželni poslanci Devetag, Coloni in Mizzau.
Delegacijo so sprejeli na meji podpredsednik vlade SR Slovenije Beno Zupančič in drugi višji predstavniki siovenskih oblasti. Po prihodu v Ljubljano pa je delegacijo dežele Furlanije-Julijske Benečije sprejel predsed-
nik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole s člani izvršnega sveta.
V pozdravnem govoru, s katerim je izrekel gostom dobrodošlico, je Janko Smole orisal dosedanji obseg sodelovanja obeh sosednih območij in izrazil prepričanje v obojestransko korist takemu sodelovanju, ki prispeva tudi k utrjevanju splošnih odnosov med obema državama v duhu aktivnega in miroljubnega sožitja. Janko Smole je govoril tudi o manjšinah na območju obeh dežel in pri tem poudaril, da zaščita narodnostnih skupnosti in zagotovitev njihovih pravic, njihovega jezika, kulture, običajev in značilnosti ter enakopravnost na vseh področjih družbene dejavnosti, ne glede na njihovo številčno moč, na stopnjo njihove kulturne ravni in narodnostne zavesti, spada med prve dolžnosti moderne države.
Posebej je omenil našo jezikovno manjšino, za katero je Slovenija moč-
I-
Vesel postanek v Hlodiču v občini Grmek cija, okoli katere so zbrane osebnosti in
: slovenska delega-beneški Slovenci
Una lieta sosta a Clodig in Comune di Grimacco: la delegazione slovena attorniata da personalità ed amici
no zainteresirana in moralno obvezana.
Nadalje je predsednik slovenske vlade dejal, da država ne sme videti v obstoju narodnostnih manjšin na svojem področju bremen, ki zapletajo že obstoječe notranje probleme, ampak priliko za plemenito pomoč, da lajša manjšini življenje in prispeva k zbliževanju med narodi.
s Manjšino spravlja v neenak polo-| žaj že dejstvo, da je manjšina —• = je nadaljeval Janko Smole — in za-| »o je prizadetost, s katero se ji laj-= ša položaj, znamenje globoke demo-| kratične miselnosti in etike. Pravilno | ravnanje z manišinami utrjuje obe-= nem dobre odnose med prizadetimi' | državami in je sestavni del naporov g za uveljavljanje in poglabljanje de-š iiiokratičnih odnosov.
| Predsednik Smole je tudi svetoval, = da je narodni manjšini treba nuditi | vse, kar ji pripada kot narodnostni g skupnosti in da je treba s to narod-| nostno skupnostjo enako ravnati ne | glede na to kje živi. Dejal je še, da 5 pozitivno rečevanje ravnanja z manj-g šino in ohranjevanje njenih pravic § ne sme biti za oblasti, kjer ta ma-! njšina živi, breme, temveč srečna | okolnost, kajti pravilno urejevanje = vseh vprašanj v odnosu na pravice = manjšine in ravnanje z njo, lahko = postane izredno pozitiven most za | čim globlje in prijateljske stike med š obema državama.
5 Nazadnje pa je predsednik Smole | zaključil svoj govor s temi besediami: =	« Pravilno, pošteno, moralno-etično,
š konstruktivno reševanje pravic in s problemov življenja obeh manjš.n g lahko predstavlja izreden most nadalj-= njega prijateljstva zbliževanja med | našima narodoma. Ne smemo poza-| biti, da mora predstavljati zakonska g ureditev pravic manjšin in konkret-g na praksa v ravnanju z jezikom, kul-| turo, šolstvom, tiskom, družbenimi g organizacijami manjšin, za obe vladi = konkreten program delovanja. Mora-| mo se skupno boriti proti še vedno | pojavljajočim se nacionalnim nestrp-| nostim, ki so posledica neljube prc-| teklosti in ostanki neživljenjskega | gledanja na odnose med narodi in = ljudmi ».
V odgovoru na pozdrav predsednika slovenske vlade je Alfredo Berzanti omenil prve vidne rezultate dosedanjih medsebojnih stikov, ki so prispevali k reševanju važnih problemov obmejnih območij obeh držav. Zavzel se je
(Nadaljevanje na 2. strani)
KORISTNI STIKI NA VISOKI RA VNI
Delegacija	SZDL	Slovenije
obiskala našo manjšino
(Nadaljevanje s prve strani)
državama vplivajo tudi na odnose do nas kot narodnostne manjšine, čeprav mislimo, da dobri odnosi ne bi smeli biti odločilni činitelj ».
Drugi dan je imeia delegacija v Trstu koristne razgovore z voditelji Slovenske kulturno-gospodarske zveze, potem pa je obiskala v tem mestu sedeže slovenskih kulturnih in ekonomskih organizacij.
Visoki gostje so se zadržali skoraj en dan na obisku v Beneški Sloveniji, kjer so jo domačini z navdušenjem sprejeli in kjer so se mogli osebno prepričati v kako težkih razmerah živijo naši ljudje, ki ne uživajo nobenih manjšinskih pravic.
Delegacija se je najprvo ustavila na prosvetnem društvu « Ivan Trinko » v Čedadu, kjer sta jo pozdravila predsednik društva Mario Kont in tajnik Izidor Predan.
« Izrekam vam dobrodošlico na zemlji, ki že stoletja in stoletja kljubuje in trpi najhujše raznarodovanje, kar ga pozna zgodovina », je dejal Izidor Predan ter naglasil, da slovenski narod od Kolovrata do Kanina ter od Kanina do Trbiža živi brez najosnovnejših narodnostnih pravic. Govoril je o težavah beneških Slovencev, ki so prisiljeni iskati v tujini kruh in zaslužek. Predan je orisal delovanje društva « Ivan Trinko », « katerega poglavitna naloga je buditi narodno zavest med beneškimi Slovenci. Slovenski živelj v teh krajih povezuje svoj boj za enakopravnost z bojem demokratičnih sil v Italiji za gospodarski in politični napredek in ob tem teži k temu, da postane most zbliževanja in povezovanja med slovenskim in italijanskim narodom ».
Predsednik društva Mario Kont pa je podrobno opisal delovanje in uspehe prosvetne dejavnosti, ki jo goji društvo « Ivan Trinko ». Kot posebno pomembno in uspešno akcijo je omenil srečanja z izseljenci beneškimi Slovenci, ko prihajajo na ogled domačih krajev, in pa razna gostovanja prosvetnih društev z Goriškega pa tudi iz Slovenije.
Vida Tomšič je v zahvali za dobrodošlico omenila, da pomeni ta prvi u-radni obisk iz Slovenije izraz tesne povezanosti vseh slovenskih ljudi. Poudarila je, da je znana težka usoda beneških Slovencev, ki nimajo niti te pravice, da bi imeli šole v materinem
jeziku. Delovanje društva « Ivan Trin-ko » ua dokazuje, .'.a se tudi beneški Slovenci na temelju tradicij osvobodilnega boja vključujejo v prizadevanja italijanskih naprednih sil za boljše življenje. S tem pomagajo doseči, da beneški Slovenci ne bodo ostali vedno ponižani in razžaljeni. Vida Tomšič je poudarila pomen dela, ki ga opravlja prosvetno društvo « Ivan t rinko », m mu zaželela dosti uspehov.
Delegacija je nato odšla v Klodič, kjer so jo po kosilu pozdravili predstavniki čedadske sekcije PSI in KPI ter italijanskega kulturnega krožka iz Čedada. Občinski svetovalec čedadske občine z liste PSI Giuseppe Jacolutti je omenil veliko vlogo furlanskega prebivalstva v odporniškem gibanju in je delegacij izročil v spomin na ta obisk kopijo dokumenta, s katerim je Furlanija dobila državno odlikovanje za njeno udeležbo v boju proti nacizmu, hkrati je kot predstavnik partizanskega združenja v Čedadu v pozdravnem govoru omenil sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi partizani v boju proti skupnemu sovražniku.
V imenu čedadske sekcije KPI je delegacijo pozdravil in ji izrekel dobrodošlico Gino Lizzerò, občinski svetovalec čedadske občine. Tudi on je omenil skupne boje italijanskih in slovenskih partizanov in dejal, da zato delegacijo pozdravlja kot brate in prijatelje.
Vida Tomšič se je zahvalila za prisrčne pozdrave italijanskih predstavnikov in dejala, da je sedanji obisk delegacije, ki je bil sicer namenjen slovenski manjšini, dobil tiste značilnosti, ki veljajo za manjšino: utrjevanje njene vloge kot mostu za prijateljske odnose med dvema sosednima državama in za sodelovanje z naprednimi silami Italije.
Predsednik italijanskega kulturnega krožka iz Čedada Luigi Bront pa je izrazil željo društva po sodelovanju na kulturnem področju. Delegacijo je prav tako prišel pozdravit župan iz Grmeka, slovenskega rodu, ki je bil izvoljen na listi krščansko demokratske stranke.
Čedadski predstavniki partizanske organizacije ANPI so gostom poklonili v spomin na ta obisk kopijo dokumenta, s katerim je občina Videm in Furlanija dobila oblikovanje z zlato medaljo za njeno udeležbo v boju proti nacifašizmu. Uredništvo « Mataju-
Fredsednik vlade socialistične republike Slovenije Janko Smole medtem ko pozdravlja delegacijo Furlanije-Julijske Benečije (z leve na desno: videmski župan prof. Bruno Cadetto, minister Vladimir Kadunec, prevajalec in dr. Alfredo Bcrzanti) Il Presidente del Governo della Repubblica Socialista della Slovenija Janko Smole mentre pronuncia il discorso di benvenuto (da sinistra: prof. Bruno Cadetta Sindaco di Udine, Vladimir Kadunec ministro, l’interprete e il dott. Berzanti)
rja » pa je vsakemu članu delegacije poklonilo vezane številke časopisa, ki so izšle v letu 1964/1965.
Iz Klodiča je delegacija odšla skozi Čedad v Gorico, kjer si je ogledala vzorno urejeni Slovenski dijaški dom, nato pa jo je sprejel podžupan gori-ške občine Lupieri na prijateljski pogovor.
Na čast delegaciji je na sedežu kluba « Simon Gregorčič » v Gorici priredil podpredsednik SKGZ dr. Peter Sancin sprejem med katerim je prisrčno pozdravil goste. Sprejema so se udeležili predstavniki goriškega slovenskega, kulturnega, gospodarskega in političnega življenja.
Zvečer si je delegacija SZDL ogledala v Trstu v Kulturnem domu predstavo « Partizanskega večera » in s tem zaključila svoj obisk v Trstu.
Dr. Alfredo Berzanti v razgovoru s predstavniki italijanske manjšine v Jugoslaviji; prisostvujeta . tudi italijanska generalna konzula v Zagrebu in Kopru
Il dott. Berzanti a colloquio con i rappresentanti della minoranza italiana in Jugoslavia, presenti i Consoli generali d’Italia a Zagabria e Capodistria
Predstavniki dežele Furlanije-Jul. Benečije
(Nadaljevanje s prve strani)
za razširitev sodelovanja tudi na druga področja kot na primer na področju kulture, obmejnega prometa in prometnih zvez. Dejal je, da bo sedanje srečanje pripomoglo k obravnavanju mnogih problemov in h krepitvi odnosov dobrega sosedstva ter utrjevanju tesnega prijateljstva. Nadalje je predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske Benečije dejal:
s «Vemo za probleme prebivalstva, S ki živi pri vas in pri nas, to je vprar 1 šanje manjšin in povsem delimo vaše 5 stališče do tega vprašanja. Menimo, S da morajo biti pravice manjšin spoji štovane, ne samo v besedah, ampak E tudi v dejanjih. Ko govorimo o tem, = govorimo o kompleksnih problemih E in samo del teh problemov sodi tudi = v pristojnost naše deželne vlade. Ker = nas navdaja volja po sodelovanju in = ker želimo, da bi bili odnosi da manj-= šin najprisrčnejši, se bomo potru-§ dili tudi čez meje pristojnosti deže-| le in bomo predlagali naši vladi naj-I primernejše rešitve na raznih področ-= jih. Lahko zagotovim, da cenimo È možnosti, ki nam jih srečanja nudijo, = da poleg ostalega, predvsem še bolj E okrepimo osebne odnose in da bi na = osnovi osebnega prijateljstva pričeli E pozitivne razgovore za reševanje pro-= blemov na naših področjih. To pred-E stavlja pozitiven prispevek k izbolj-= šanju odnosov, ki nas mora navdaja-E ti, to je za okrepitev miru na svetu ».
Alfredo Berzanti je nato sprejel delegacijo italijanske manjšine v Sloveniji, ki jo je vodil Mario Abram kot predstavnik Unije Italijanov za Istro m Reko ter se z njo zadržal v krajšem pogovoru, med katerim so ga sez-
nanili o položanju italijanske manjšine in o delu njenih kulturno prosvetnih organizacij.
Nato je goste iz dežele Furlanije-Julijske Benečije sprejel v prostorih republiške skupščine predsednik skupščine Ivan Maček. Sprejema so se udeležili tudi podpredsednik skupščine dr. Marijan Brecelj, predsedniki posameznih skupščinskih zborov in odborov, člani izvršnega sveta s predsednikom Jankom Smoletom, predsednica Glavnega odbora SZDL Vida Tomšič, italijanski konzularni predstavniki iz Zagreba in Kopra ter drugi gosti.
Pozneje sta si v prostorih slovenske vlade med kosilom, ki so ga priredili na čast delegaciji dežele Furlanije-Julijske Benečije, izmenjala Janko Smole in Alfredo Berzanti zdravici in ponovno poudarila voljo po ohranitvi in poglobitvi prijateljstva.
Člani deželne delegacije so si ogle-
dali tudi Ljubljano, sejem « Alpe-A-dria », inštitut za jedrsko fiziko « Jožef Štefan », Muzej narodno osvobodilne borbe, športno palačo v Tivoliju in potem tudi nekatere industrijske in turistične kraje, med temi tudi Velenje in Bled, kjer je Berzanti imel tiskovno konferenco in med drugim podal sledeče izjavo:
-	« Lahko menimo, da je udobno za-
| ključeno prvo obdobje medsebojnega jjj spoznavanja, ugotavljanja skupnih | vprašanj in načelnih sporazumov. V = ozračju razumevanja, ki se je ustva-E rilo med odgovornimi ljudmi dveh soji sednih dežel, se odpirajo perspektive E za konkretno sodelovanje na raznih = sektorjih obojestranskegainteresa. Obe» = nem se vam še enkrat zahvaljujem za z topel sprejem in prijaznost, katere je 5 bila deležna naša delegacija in želim I še enkrat potrditi naša prijateljska | čustva do slovenskega naroda in vse I v imenu delegacije Furlanije-Julijske i Benečije prav prisrčno pozdravljam ».
HiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
i
Slovenska zamejska mladina je organizirala spominski tek dvajsetletnice osvoboditve - STEDO in tako ponesla spominsko palico po progi dolgi nekaj sto kilometrov, kjer živi slovenski živelj. Tek se je začel pri Belopeških jezerih v Kanalski dolini in je nadaljeval preko Sv. Petra ob Nadiži in Matajurja, na Goriško v Števerjan, So-vodnje in Doberdob, nato pa v Nabre-
■ ii ii 1111111 ii ii 11111 • i ninnimi ni .
Seleni ‘Alee ■ Adria, zaključen
Od 15. do 23. maja je bil v Lju-Dijam v prostorih Gospodarskega razstavišča 4. mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave aLPE-ADRIA. Na letošnjem sejmu je razstavljalo 178 razstavijalcev, od teh 93 jugoslovanskih, 64 iz Italije in 21 iz Avstrije (lani toy razstavijalcev). Med 178 raz-stavljalci je 70 industrijskih, 108 trgovskih in drugih delovmn organizacij.
Četrti mednarodni sejem ALPE-A-DR1A si je ogledalo 49.482 obiskovalcev, med katerimi je bilo precej zastopnikov gospodarskih organizacij, industrijskih podjetij, trgovine, gostinstva in turizma ter drugih gospodarskih dejavnosti, kakor tudi privatnih interesentov.
Slavnostna otvoritev sejma je bila 15 maja. Goste je pozdravil predsednik Mestnega sveta ing. arch. Marijan Tepina. Otvoritve sejma so se med drugimi udeležili Franc Leskošek, bivši dolgoletni zvezni minister za industrijo, sedaj predsednik Združenja ZB NOV Slovenije, Albert Jakopič — sekretar CK ZKS, Leopold Krese — predsednik Gospodarskega zbora republiške skupščine, Risto Bajalski — podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice, Beno Zupančič — podpredsednik IS SRS, dr. Pavle Rozman — sekretar IS SRS, Riko Jerman-direktor Gospodarske banke Slovenije in Romano Caidassi, predsednik Tržaške zbornice, Rudi Janhuba — generalni
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sestanek ekonomistov v Čedadu
konzul SR Jugoslavije v Trstu, Franc Pirkovič, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu in drugi člani konzularnega zbora iz Ljubljane in Zagreba. Po pozdravu predsednika Marijana Tepine je sejem odprl Rista Bajalski, podpredsednik jugoslovanske Zvezne gospodarske zbornice.
Že prve dni je bilo na sejmu mnogo obiskovalcev, ki so jih zlasti zanimali razstavljeni eksponati za široko potrošnjo, prav tako pa je bilo za letošnji sejem značilno intenzivno poslovno življenje. Po dogovoru je bil letos odobren kontingent z Italijo (v vsako smer) 1,750.000.1)00 lir, medtem ko je bil za blagovno menjavo z Avstrijo odobren global šil. 24.000.000, in to v razmerju šil. 17,000.000 za Gospodarsko zbornico SR Slovenije in šil. 7,000.000 za Gospodarsko zbornico SR Hrvat-ske. Interesenti morajo oddati vse pogodbe sklenjene v okviru gornjega kontingenta pristojnim zbornicam do 10. junija 1965 v jrotrditev. Spričo velikega interesa, ki so ga pokazali trgovski krogi, je letošnji sejem zagotovo dosegel zastavljeni smoter.
Dne 21. maja si je sejem ogledala tudi delegacija avtonomne pokrajine Furlanije-Julijske Benečije, ki jo je vodil predsednik te pokrajine dr. Alfredo Berzanti. Italijansko delegacijo so spremljali predsednik IS SRS Janko Smole in več članov IS SRS.
Predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček, v razgovoru z vodjem delegacije
dr. Alfredom Berzanti,jem Il Presidente dell’Assemblea della RS di Slovenia Ivan Maček a colloquio con il capo della delegazione ospite dott. Berzanti
Gospodarska komisija Slovenske kulturno-gospodarske zveze se je pred nedavnim sestala v Čedadu na sedežu prosvetnega društva «Ivan Trinko». Velika udeležba tržaških in goriških sorojakov je odkrivala dobro voljo organizacije, pa tudi posameznikov, da bi se seznanili na mestu z gospodarskim in socialnim življenjem naših ljudi ter jim pomagali po svojih močeh pri reševanju vsakdanjih življenjskih vprašanj.
Če beg z zemlje za marsikateri narod ustvarja nove in ne lahko rešljive gospodarsko socialno probleme, za nas Slovence v videmski pokrajini pome-
ni dejansko ogrožanje našega obstoja kot narodnostne skupine. Komisija je proučevala vsa naša pereča vprašanja, zlasti pa onega kako bi se dalo preprečiti masovno emigracijo, ki je vzrok, da se polagoma spraznujejo vse naše vasi.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je že opozorila deželne oblasti na žalostne gospodarsko-socialne razmere Slovencev v videmski pokrajini in zato upamo, da bodo te poskrbele, da se bodo ustvarili taki pogoji, da bo vsaj del naših ljudi, ki je sedaj primoran hoditi po svetu za kruhom, dobil delo na domačih tleh ali vsaj v neposredni bližini.
žino, Prosek, Opčine, Barkovlje in Trst in prispel v Bazovico prav v času ko so se vršile osrednje proslave.
Na ta način se je slovenska zamejska mladina oddolžila spominu na številne žrtve in manifestirala svojo privrženost idealom, ki so prevevali osvobodilni boj in pokazala, da ji je junaška preteklost nadvse draga.
Povsod, kjer je potekala štafeta, so tekače navdušeno pozdravljali. Tudi na pokopališču v Matajurju, kjer je pokopanih devet partizanov, so se zbrali vsi domačini z župnikom Guyonom. Pred grobom je tajnik prosvetnega društva « Ivan Trinko » v Čedadu Izidor Predan izrekel zahvalo mladincem, ki so se poklonili žrtvam, nato pa je župnik zmolil za padle nekaj molitev v slovenščini.
Vsaka najmanjša vas od Kanalske doline do Milj je žrtvovala svoje najboljše sinove in zato je sveta dolžnost mladine, da se je v današnjem času spomnila svetle preteklosti in se dostojno poklonila spominu padlih, ki so nam s svojim življenjem priborili svobodo.
iiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
20 let “Primorskega dnevnika,,
V prostorih novega slovenskega Kulturnega doma v Trstu je bila zadnjo nedeljo proslava 20-letnice izhajanja « Primorskega dnevnika », osrednjega glasila slovenske manjšine v Italiji. Slavnosti so se poleg sodelavcev lista udeležili predstavniki slovenskih organizacij in ustanov s Tržaškega, Goriškega in iz Slovenske Benečije, kot gostje pa številni visoki zastopniki iz sosedne Slovenije.
O razvoju in pomenu « Primorskega dnevnika » je govoril glavni urednik Stanislav Renko, ki je poudaril, da je današnji « Primorski dnevnik » naslednik nekdanjega « Partizanskega dnevnika », kateri je nastal v boju proti tistim, ki so skušali uničiti slovensko ljudstvo. « Primorski dnevnik » kot glasilo slovenskega ljudstva v Italiji —• je ob koncu zagotovil njegov glavni urednik — pa bo tudi v bodoče izpolnjeval svojo nalogo čuvarja narodnostnih in socialnih pravic slovenskega ljudstva v Italiji.
Veliki pomen lista za razvoj narodne zavesti in za ohranitev slovenskega jezika je naglasil tudi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zvez& Boris Race ter želel, da bi « Primorski dnevnik » tudi v prihodnje tako vestno izpolnjeval svojo odgovorno nalogo.
Za dvajsetletni jubilej je izšla jubilejna številka «Primorskega dnevnika», ki na 40 straneh prinaša prispevke kakih 60 sodelavcev tako o razvoju lista samega kakor tudi o zgodovini, borbi in življenju Slovencev v Italiji. Po tehtnosti in pomembnosti objavljenega gradiva ima ta številka nedvomno trajno dokumentarno vrednost.
Jubilantu in njegovim kovačem čestitamo iz bratskega srca.
n milim
I
&
Iz Nadiške
SV. PETER SL.
Nimar manj nas je
Demografsko stanje našega komuna je usako ljeto, usak mjesac, usak dan buj zaskrbljajoče (preoccupante). Sta-' ti tika nam je pokazala, de _ je samo u zadnjih dveh mjescih, tuo je u marcu an aprilu, kar 27 ljudi manj, zaki jih je šlo iz komuna za nimar 16, umrlo pa jih je 11. U istem cajtu se je rodilo 6 otruok, u komun pa je p arsii stat en sam čiovek. Takuò je šteu zadnjega aprila komun Špeter samo 2638 ljudi, tuo je kar 204 manj ku mjesca otuberja 1961 ljeta, kar je biu censiment.
Ne de bi tjel se nam usiljuje upra-šanje, de kaj bo par nas čez deset, dvajset al pedeset ljet, če bo takuo naglo padu numer ljudi. Ne smijemo pozabit, de so u numerju 2638, kar ljudi ima sadà ves špjetarski komun, uštjeti tud tisti, ki njeso par his, ki djelajo že dosti ljet po svjete, a so obdaržal residenco. Kulku ljudi je pa ta doma? Težkuo je rejči, vjemo le tuo, de so vasi kuaž prazne an de no malo oživijo pozim, kar se varne j o stagionaci djeluci.
Podbonesec
Umru je gospuod Peter Cernoja
Dne 17. maja je umrù gospuod Peter Černoja, fajmošter u Briščih. Ves podbonješki komun se je ob tej noti-ciji zaviu u globoko žalost, saj je biu ranki gospuod nune pousod an usjem tardna opuora, vodnik an učitelj an zavoj tega je biu tud pousod parlju-bljen an spoštovan, kar je pokazutud njegou veličasten pogreb, katjerega so se udeležil poleg domačih ljudi iz Nadiške doline tud neštjeti predstau-niki cerkvenih an civilnih oblasti an zasul njegou zadnji duom s cvetjem.
TARGET — Governo je dau podbo-nješkemu komunu 20 milijonu lir kon-tributa za nardit šuolo an otroški vrtec (asilo infantile) u naši vasi.
Sv.	Len
Tragičen zaključek « adunate » alpinov
U nedjejo 23. maja je šlo na «adunato » alpinov v Trst tud njekaj mož iz naših vasi an med tjemi tud 64 ljetni Bazilio Trinko iz Cišenj. Zvičer so se varnil z avtobusom usi kontent an so se ustavli nazadnje še za tradicionalno « bikierado » u oštariji u Sv. Lenartu. Potlè so se odpejal pruot Hlodiču. Na muostu, ki gre čez Roseo, je Trinko izstopu iz avtobusa, de bi šu naprì par nogàh pruot duomu.
D tistem momentu mu je vjetar po-tegnu iz glave alpinski kiobuk an njegovi parjatelji, ki so mu še mahali n slovuò skuoz okna, so ga videl, de sc je parbližu robu škarpade an šu za klobukom. Gvišno mu je tam spuzni-lo al pa paršlo slabo an takuò je padu na prod potoka an udaru z glavo ob njek kamen. Ušafal so ga šele drugo jutro martvega s počeno lobanjo.
Srednje
Nagla smrt
Zlo smo bli žalostni, kar smo zvje-dal, de je smart pokosila 57 ljetno Celestino Bernjak. Žena je šla na božjo pot skupaj z drugimi svojimi vaščani na Staro goro an glih na placu, kar je začela iti po štengah ji je paršlo slabo an se je martva zgrudila na Ha. Šobit so poklical mjediha, ki pa ni mogti nardit nič drugega kot kon-thatirat smart zavoj srčne paralize.
Prapotno
Zadnje cajte je Idrijska dolina zlo kambjala. Ne samo, de parhajajo sem nimar buj pogosto turisti iz Trsta, Gorice, Vidma an iz kraju onkraj kontna, an so vasi postale zatuo buj živahne, ampa so postale tud buj jjepe. Več ku kajšno hišo so pobelil, na °kna postavli rože, ni duogo od tega so pa tud asfaltiral ejesto, ki vodi °d Starega Mlina po dolini pruot ro-darskijam an sadà bojo nardil tud dvje nove hiše. Use je lepuò, le ku bi Cogli ušafat ljudje djelo kje blizu doma, de bi jim ne bluò potrjebno hodit po svjetu. Ge bi jih bluò kaj več ta doma, bi mogli uredit tud svoje kumetije, pogozdit gole kraje, zajezit Vode an drugo, kar bi parpomoglo de hi se tud ta doma dalo kaj buojš ži-
CALA - Poročila se je naša vaščan-ka Rozalda Deganutti z Giuseppejem Mascitti iz Usmate (provinca Milano). Parjatelji jima želijo dosti sreče an vesejà.
blaž er ole
Ceglih so mažeruolski pubje iz brje-ga doma, pru nič ne ostajajo nazaj za športniki iz raunega. Tuo je pokazalo tud nogometno srečanje (incontro di calcio) med mladinci iz Čedada an onih iz Mažerol, ki se je zaključilo za 1 pruot 2. Sadà športniki iz Mažerol čakajo, de bojo udobil iz kajšnega kraja kak kontribut, de bi si uredil svoj kampo.
NESREČA - U špitau so muorli pejat 61 ljetno Teklo Makorič, zaki je padla na njivi, kar je sadila sjerak. Zlomila si je desno nogo an zatuò se bo muorla zdravit kajšnih 40 dni.
diške doline, Pedemontane, Idrijske doline, Premariacca, Moimacca, Man-zana an Sv. Ivana ob Nadiži, de so izvolil, takuò ku tuo predvideva regionalni zakon (lec) z dne 2. marca, suo-jega predstaunika u svetovalno komi-šjon (Commissio Consultiva) u ustanovo za hribouske kraje « Ente Friulano di Economia Montana ». Izvolil so geometra Roberta Celledonija, župana iz Fojde.
Cjesta Čedad-Čenta
Te dni so začel z djeli na c jesti, ki peje iz Čedada pruot Centi, zaki je na nekatjerih krajih, posebno med Cento, an Nemarni an med Nemarni an Ahtnom, zlo slaba. Potrjebno bi blo pa sistemirat tud kos ejeste med Foj-do an Reklužom, ki je iz turističnega vidika zlo važna.
Umrla je Marija Podreka
Zvjedel smo, de je umrla u Milanu Marija Podreka uduova Vergani. Ran-ka se je rodila pred 96 ljet u Čedadu an je bla hči našega velikega moža, pisatelja Karla Podreke, ki je napisu pred 80 ljeti zgodovinsko bukvo o Slovenjih u Italiji « Slavia Italiana ». Ran-ka Marija Podreka je bla sestra svje-touno slaunega Viktorja Podreke, u-stanovitelja največjega lutkovnega teatra, an mati znanega pisatelja Oria Verganija.
Smrt te častitljive gospe je uzbudila globoko žalost med usemi, ki so jo poznali an cenili njeno dobro sarcè.
Čedad
Mandamentalni predstavnik v ustanovi za hribovske kraje
Na komunu so se prejšnji tjedan zbrali župani (sindiki) čedadskega mandamenta an tuo iz komunou Na- .........................................    inumili...m...inumili
Iz Kanalske
Zastopstvo v Karnijski skupnosti
Občinski svetovalec Ludvik Florjan iz Žabnic, ki pripada italijanski socialdemokratski stranki PSDl in je bil tudi na tej listi izvoljen, je bil pred
nedavnim imenovan v odbor Karnijske T4.	1*10 tl ‘I
skupnosti. To je prvikrat, da je en ldT Ul zastopnik Kanalske doline prevzel tako visoko nalogo v območju najvišje ustanove hribovskih ljudi.
Državni prispevek občini Trbiž
Kot znano, je minister za turizem in predstave Corona pred nedavnim dodelil tolmeškemu krožku 800.000 lir prispevka.
||||||||||||||||||||||||||llllllllllll>lllllllllll|llll|||||||||||||||a|||,|a|
Kontribut za sistemirat komunske lokale
Predsedstvo vlade je dalo trbiškemu rdečemu križu pol milijona lir prispevka za nabavo novega rešilnega avtomobila, ministrstvo za javna dela pa je nakazalo občini 21 milijonov_ lir za srednje in strokovne šole v Trbižu.
UKVE
Obupal je nad življenjem
Pretekli teden si je uzel življenje 62 letni Luigi Bernasconi, lastnik gostilne « Alle Alpi ». Mož se je priselil v Ukve v Kanalski dolini leta 1958, ko je poročil prejšnjo lastnico tega lokala Ano Pascoli. Doma je bil iz province Varese, a je bil zelo prilj’ubljen v Kanalski dolini, ker je bil pošten in dobrosrčen mož. Že dlje časa je bil 'zelo potrt in tako je obupal in se ustrelil.
BELA PEC
Poj da
Zgradili bodo nov vodovod Ljudje in Raščaha protestirajo
Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so odobrili sklep, da se bo lahko potrošilo 35 milijonov lir za gradnjo novega vodovoda v Beli peci na ^ 45 milijonov, ki znašajo celotni stroški.
Vodo bodo zajeli v novem zbiralniku, ki ga bodo zgradili v bližini stare železniške postaje. Tako bo zagotovljena dobra pitna voda vsej vasi.
Iz Rezjanske doline
Regionalni odbornik Comelli pri nas
Regionalni odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo adv. Antonio Comelli je pretekli teden obiskal dolino Rezije.
V Ravenci se je srečal z lokalnimi o-blastmi in so skupaj razpravljali o raznih perečih problemih, ki zadevajo Rezijo. Comelli je obljubil vso svojo pomoč za rešitev problemov. Sestanka na občini se je udeležil tudi Libeio Martini, ki je podpredsednik ustanove Karnijska skupnost.
Izpod Kolo
Žalostna novica iz Dolenjega Brda
V četrtek 20. maja je v zgodnjih jutranjih urah _ umrla v čedadskem špi-talu 66-letna Rutar Antonija - Uvekova iz Dol. Brda.
Nas vseh, ki smo jo poznali, spoštovali in častili, se je polastila velika žalost, ko smo zvedeli za njeno prezgodnjo smrt. Nismo mogli verjeti, da Uvekove mame, pridne, zavedne in napredne Slovenske ni več med nami.
Sledila je svojemu dragemu možu, Jožefu, ki nas je ravno tako zapustil v žalosti pred komaj letom dni.
Pogreb pokojne Antonije, ki je bil v soboto 22. maja dopoldne na leškem britofu, je naj lepše pokazal, kako je bila globoko priljubljena in spoštovana od vseh ljudi. Imela je velikanski pogreb, kakršnega se ni videlo že dolgo na Lesah.
Naj v miru počiva na domači zemlji, ki jo je zmeraj tako vneto ljubila.
iiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiitimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
Komunska administracija se na use viže trudi, de bi kje kaj paršparala an takuò moglà sistemirat usaj za silo komunski sedež, ki je brez prostora, kjer bi se mogli zbjerat komunski možje, brez lokalja za arhiu an še brez sanitarnih naprau. Sadà so le udobil od prefeture 700 taužent lir kontributa. Tuo je sevje malo za tar-kaj potrjeb, a nekaj se bo le nardilo.
Komunska administracija je dala drugam postavit jauno vago. Postavil so jo u bork Burelli. Tuo je muorla nardit zavoj tega, de so tam uredil parkirni plac za automobilje, katjerih pride nimar dosti u vas, posebno u nedejah an praznikih.
Zvjedalo se je tud, de je vlada (governo) dala komunu poseben kontribut za kupit mobiljo šuoli u Maže-ruolah.
Neme
Premije za najljeuše krave
Dne 6. junija bojo organizali u Ne-mah mostro krau anu uolou. Težje, ke no bojo parpejali najljeuše blaho, bojo premijani. Buj male premije pa bojo razdelili še med druge živinorejce, zatuò u je interesament za to mostro žej anjelè zlo velik po usej Kr-nahtski dolini. Učasih u je bi u Ne-mah usak mjesac marčat blaha anu to more beti, če na bo mostra pokazala dobrè perspektive, de ga Oojo spekaj odperli.
DEMOGRAFSKO GIBANJE — Zadnjega aprila je imeu komun Neme 3355 ljudi, od tjeh 1645 mož anu 1710 žen.
POROKE - U našem komunu so se tele mjesac oženili teli: Lucija Tornada iz Nem s Francescom Amatulli iz Repentaborja (Trst), Guido Kos iz Nem z Mirello Salvi iz Pasiano pri Pordenonu anu Dirce Bacini iz Nem s Salvatorjem Mazzone iz Genove. Usjem želijo domačini dosti srenčnih dni u skupnem živenju.
MALINA PRI AHTNU
Sreča u nesreči
Jožef Cericco iz Maline more rjes rejči, de je imèu srenčo, čeglih je udo-biu hudo rano na desni roki an še več udarceu po glavi. Kar je djelu par vozenju kamanja za fornaž apna, ga je zagrabu njek rampin (kavel) par karelu glih u muškul (mišiso) desne roke an ga potegnu za sabo po tele-feriki (žičnici) nauzgor. Roka ga je zlo bolj eia, a je uzdaržu an se rješu Tam-
pina glih nad globokim prepadom, ki se je odperju pod njim. Skočil je kakih desat metru an potem so mu par-šli na pomuoč drugi djelouci an ga pejal u špitau.
inumili hi u imunim iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiii mulili ih imunim
Kratke novice
PODBONESEC - Notranje ministrstvo je dalo komunu 1.800.000 lir kontributa za poglihat bilanco iz ljeta 1964.
ŠPETER - Komunska komišjon za disciplino trgovine je na suoji zadnji seji dala trgouske licence telim domačinom: Zvanu Blazutiču, Štefaniji Cenčič, Vigiju Costaperaria, Eldi Mar-cuzzi an Eliu Zufferli.
NESREČA - Karlo Klavora iz Klavore je padu u suoji hiši, kar je premiku mobilje. Zlomu si je nuos an udobiu še hudo rano na čelu.
MERSIN - Zlo hudo se je ponesre-ču par djelu 56 ljetni djeluc Jožef Zorza. Padu je iz impalkature kajšnih pet metru globoko an uduobu par padcu možganski pretres an še več drugih ran. Ce ne nastopijo komplikacije, bo ozdravu u 40 dneh.
GORENJI BRNAS - Na ejesti, ki peje iz Jeronišč u Sovodnje, se je po-nesreču z motociklom 32 ljetni Viktor Blazutič. Par padcu je udobiu več poškodb po obrazu an rokah an zatuò se bo muoru zdravit najmanj tri tjed-ne.
TRCMUN - Kumet Valentin Trinko je takuò nesrečno padu u brjegu, kar je nesu na harbtu brjeme darv, de si je zlomu rebra. Muoral so ga pejat u pitau an bo ozdravu u adnim mje-scu.
DREKA POD KOLOVRATOM - Pretekli tjedan je preuzeu službo komunskega sekretarja dr. Michele Ricucci, doma iz Foggie (Puglie). Dreka je njegovo parvo službeno mjesto.
JERONIšCE - Mario Markič, star 69 ljet, je padu s senika kake tri metre globoko. Par padcu si je zlomu rebra an je muoru zatuò iti u špitau na zdravljenje.
GRMEK - Našega župana (sindik) je u Trstu sparjeu regionalni asesor (odbornik) za kumetijstvo adv. Comelli. Župan mu je ob tej okažjoni razluožu težko ekonomsko stanje grmiškega komuna.
MATAJUR - Prejšnji tjedan je par-šla u Matajur skupina kajšnih trideset univerzitetnih študentu farmacije an prirodopisa iz Trsta, de so iskal zdravilne rastline u naši okuolici, zaki imajo namjen valorizirat floro naše dažele.
CEPLATIšCE - Tud ljetos bo če-dadski šuolski patronat organiziral po-ljetno kolonijo u naši vasi za čedad-ske otrokè od 6 do 12 ljet.
»LAN EMIGRANTA
Tolmeč
Koncert orkestra Radia Ljubljane bo gostoval v Karniji
V kratkem bodo tolmeški prijatelji glasbe sprejeli medse kot goste orkester Radia Ljubljane in orkester iz Graca ter še nekatere druge prireditelje koncertov mednarodnega slovesa.
Več kuj stuò familij iz Raščaha je podpisalo protestno pismo, ki so ga potlè poslal komunski administraciji u Fojdo, s katjerim prosijo, de bi od-pravli nekatjere derivacije vode, ki so za njekšne ljudi prava privilegija an ki zavoj tjeh dosti ljudi tarpi škodo. Nekatjere familije izrabljajo derivaci-jo centralnega vodovoda prej ku pride voda u skupni reseroar, ki je u borgu Kračina. Ta reseroar, u katjerega se sadà stjeka voda njekšnega potoka, postaja za use nezadosten, če tiste familije ponucajo preveč vode. Tuo je sevjede u veliko škodo dostim (familijam an zatuò protestirajo an fiejò, de naj bojo use derivacije direktne iz skupnega reseroarja, de bojo imjel usi ’dnako vode, pa naj bo te malo al dost.
Rjedak jubilej
Vigijo an Katerina Guerra, stara 93 an 90 ljet, sta prejšnji tjedan praznovala platinasto poroko - tuo je 70 ljet skupnega živenja. Skriunost za njih zdravje an dougo živenje stoji samo u tjelih besjedah:	tardo djelo na
puoju, domače vino, polenta an veliko jupanje u samega sebe.
ČENEBOLA — Vigija Škufet je padla po štengah takuò nesrečno, de je udobila pretres možganu an zavoj tega so jo muorli pejat u čedadski špitau. Ozdravila bo u treh tjednih.
SEDIGLA - Preča potem, kar so ešproprial nekatere terene, so dali na ašto djela za sistemirat anu asfaltirat vaške ejeste anu poti. Za to djelo bojo Spendali 30 milijonu lir, ki jih bo dal governo.
DOVOLJENJE ZA NEODVISNE POKLICE TUJCEV TUDI V BELGIJI
Pred nedavnim so v Belgiji odobrili zakon, ki se tiče neodvisnih poklicev, ki jih izvajajo na tem ozemlju tujci in torej tudi Italijani. Zakon predpisuje, da mora imeti vsak tujec, ki izvaja na belgijskem teritoriju kako dobičkanosno in neodvisno dejavnost, posebno dovoljenje, razen tiste kategorije tujcev, ki jih oprošča posebni kraljevi dekret.
Veljavnost tega dovoljenja ne more presegati dobe pet let, a se ga lahko podaljša. Takšno dovolilnico pa more dobiti le tisti tujec, ki ima dovoljenje za bivanje v Belgiji.
KOLIKO TUJCEV JE V ZAPADNI EVROPI En milijon in pol Italijanov
Iz raznih statistik smo mogli izračunati, da je bilo lansko poletje število tujih delavcev zaposlenih v industrijsko močno razvitih državah Za-padne Evrope več kot 4 milijone, o teh en milijon in pol Italijanov.
Vedno poleti 1964, to je v času, ko je zaposlitev največja, je imela Za-padno Nemčija 977 tisoč tujih delavcev, 820 tisoč Švica, 140 tisoč švedska, 100 tisoč Belgija, 64 tisoč Luxenburg, 45 tisoč Holandska, 40 tisoč Avstrija in 15 tisoč Norveška.
V Švici predstavljajo tujci 24% celotne delovne sile, v Nemčiji 3,7% in na Švedskem 3,6%. Francija, ki ima 1 milijon in pol tujcev, je država, ki je absorbirala največ tuje delovne sile.
STANOVANJE ZA DELAVCE
Končno je vendar evropski parlament proučil in sprejel načrt, ki ga je izdelala komisija C.E.E., ki zadeva stanovanje za delavce, ki se preselijo v nostranjost skupnosti.
Prav gotovo gre v tem primeru za odločilen problem, da se bodo mogli delavci svobodno gibati in ki odgovarja socialnim in moralnim potrebam, da se bo mogla ohraniti družina združena.
želeli bi, da bi načrt vzeli resno in ga kmalu uresničili.
V evropski skupnosti 300 tisoč brezposelnih delavcev
Res zanimive so zadnje statistike evropske skupnosti, ki se tičejo delov-skega področja. Razvidno je, da je v Italiji 300 tisoč brezposelnih delavcev, od teh 160 tisoč nekvalificiranih, ki se delijo na kmetijski, gradbeniški in industrijsko metalurški sektor.
Leta 1965, ko je število prebivalstva narastlo za pol milijona in je odšlo v emigracijo 115 tisoč ljudi, je število italijanskega aktivnega prebivalstva na isti ravni kot leta 1964. Glede 300 ti-toč brezposelnih v Italiji moramo poudariti, da gre za dober del nekvalificiranih delavcev in zato ne morejo v emigracijo v Nemčijo ali Benelux, to je v države, kjer primanjkuje delovne sile, ker te povprašujejo le po kvalificiranih delavcih. Iz podatkov komisije CEE se da ugotoviti, da jih od 300 tisoč italijanskih delavcev, ki čakajo na delo, prihaja 50.000 iz kmetijskega sektorja, 25.000 iz mehaničnega in 45.000 iz gradbeniškega.
V Evropski skupnosti je zaenkrat vsega skupaj 800 tisoč razpoložljivih delovnih mest, kar je precej. V mnogih državah, kakor kažejo statistike in odnosi s skupnostjo, pride povprečno eno razpoložljivo delovno mesto na vsako brezposelno osebo, torej z zelo slabimi perspektivami, da bi se mogla najti potrebna delovna sila.
UTILI CONTATTI AD ALTO LIVELLO
lina delegazione slovena nella nostra regione e una delegazione del Friuli-Venezia Giulia in Slovenija
Sia al tli «|iia che al «li là «lei eonilne le nreojilieiize sono state cordiali - La delegazione slovena era guidata da Vida Tomàie e quella della Regione Friuli-Venezia Giulia da Alfredo Rerzanti - I colloqui e i discorsi improntati a chiarezza e serietà di propositi - Rerzanti ha sottolineato che i diritti «ltdle minoranze dev«»no essere risp«‘ttati non solo a parole ma anehe nei fatti - La Slavia Friulana non ha mai goiluto e non g«ule di diritti di minoranza
Sia al di qua che al dilà del confine le accoglienze sono state cordiali -La delegazione slovena era guidata da Vida Tomšič e quella della Regione Friuli-Venezia Giulia da Alfredo Ber-zanti - I colloqui e i discorsi improntati a chiarezza e serietà di propositi -Berzanti ha sottolineato che i diritti delle minoranze devono essere rispettati non solo a parole ma anche nei fatti - La Slavia Friulana non ha mai goduto e non gode di alcun diritto di minoranza.
Gli avvenimenti che si sono susseguiti la settimana scorsa hanno avuto una notevole risonanza, ma 't più che tutto importanza, per la zona di confine e conseguentemente per il gruppo linguistico in Italia e per quello italiano in Jugoslavia nonché per i rapporti tra la Regione Friuli-Venezia Giulia e la Repubblica Socialista di Slovenia.
Infatti in tale settimana si è avuta a Trieste, Slavia Friulana e Gorizia la visita di una delegazione dell’Unione Socialista del Popolo Lavoratore della Slovenia, guidata dal Presidente Vida Tomšič, e quella del Governo della Regione Friuli-Venezia Giulia, capeggiata dal Presidente Berzanti, che si è recata a Ljubljana ed in altri centri della Slovenia; ed entrambe le delegazioni furono oggetto di cordiali accoglienze.
Di per se stesse queste due visite hanno dimostrato la bontà dei buoni rapporti esistenti tra la Regione Friuli-Venezia Giulia e la Repubblica Socialista di Slovenia. Ma è appunto con i contatti che le alterne visite favoriscono che si cementano e si rafforzano i rapporti di buon vicinato, che rendono possibile il chiarimento e la soluzione di particolari problemi sociali, culturali ed economici, che permettono, con la migliore, reciproca comprensione, di superare gli ostacoli e di rendere fattiva, e quindi vantaggiosa, la collaborazione su tutti i piani. La delegazione slovena è giunta nella nostra regione, intrattenendosi tre giorni, su invito della Associazione E-conomico-Culturale Slovena del Friuli-
punto di vista ed in particolare da quello dei « diritti di minoranza » mai messi in pratica e quindi del tutto di-sconosciuti malgrado le continue istanze.
Al Circolo di Cultura « Ivan Trinko» di Cividale tutti i componenti la delegazione si sono dimostrati particolarmente sensibili alle accoglienze e alle toccanti parole di saluto pronunciate da Isidoro Predan e da Mario Cont. L’atmosfera era veramente familiare.
Nel rispondere al saluto, il capo della delegazione slovena Vida Tomšič ha tenuto a dichiarare che questa prima visita ufficiale della Slovenia vuole dimostrare quale stretto e intenso legame abbia sempre esistito ed esista tra tutta la popolazione slovena, legami che diventeranno sempre più stretti. Vida Tomšič ha pure aggiunto che gli è nota la precaria situazione degli sloveni nella provincia di Udine i quali non godono nemmeno dell'elementare diritto di avere le scuole nella lingua materna. Ha anche sotto-lineato che l'attività del Circolo di Cultura « Ivan Trinko » è una chiara dimostrazione che anche gli sloveni del Friuli, seguendo le tradizioni della lotta di liberazione, si sono inseriti
nella lotta intrapresa dalle forze progressive italiane per una vita e un mondo migliore.
A Clodig i membri della delegazione slovena hanno a loro volta gradito al massimo il saluto loro recato dai rappresentanti dei Partiti democratici di Cividale e di Udine, dell’ANPI e degli enti culturali italiani di Cividale.
Vida Tomšič nel ringraziare tutti per i cordiali saluti ha spiegato il significato e l’importanza che ha assunto la visita della delegazione alla\ minoranza slovena della nostra regione. Ha poi detto che la visita assume tutte le particolari caratteristiche che sono proprie della minoranza e precisa-mente: rafforzamento del suo compito di ponte per rafforzare e consolidare i rapporti di amicizia fra i due Stati confinanti e per la collaborazione con le forze progressiste in Italia.
Tra gli omaggi offerti alla delegazione, dall’ANPI una copia in grande formato con la motivazione della medaglia d'oro al valor partigiano alla Città di Udine e al Friuli, e dalla redazione del « Matajur », a ciascun membro della delegazione, un volume rilegato contenente le copie del periodico uscite nel 1964 e nel 1965.
Predsednik slovenske vlade Smole sprejema v Ljubljani delegacijo Furlanije-Ju-lijske Benečije (z desne na levo: predsednik Smole, dr. Alfredo Berzanti in generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu Janhuba
Il Presidente del Governo sloveno Smole accoglie a Ljubljana la delegazione del Friuli-Venezia Giulia (da destra: il Presidente Smole, il dott. Berzanti e il Console generale della RSF di Jugoslavia a Trieste Janhuba)
LA VISITA DELLA GIUNTA REGIONALE IN SLOVENIA
Alla visita della delegazione slovena, dianzi descritta, ha fatto riscontro la visita di una delegazione della Giunta Regionale del Friuli-Venezia Giulia in Slovenia e che si è svolta in un’atmosfera di cordialità e di costruttivo atteggiamento nella collaborazione tra Slovenia e Friuli-Venezia Giulia.
Questa visita, o incontro, faceva seguito alla prima presa di contatto fra le autorità delle due regioni confinanti avvenuta a Udine e a Gorizia lo scorso marzo. Comprendevano la
veri di uno Stato moderno. In particolare, ha precisato che nei riguardi della nostra minoranza linguistica il Governo della Slovenia è molto cointeressato e moralmente obbligato.
Lo Stato non deve vedere nell’esistenza delle minoranze un peso che ni suo seno ostacola la risoluzione dei già esistenti problemi interni, ma deve invece trarre occasione e profitto per un generoso aiuto al fine di facilitare la vita della minoranza e in tal modo contribuire sensibilmente alla sana e umana politica di avvicinamento dei popoli.
La minoranza è già di per sè posta in condizioni di ineguaglianza per il fatto di essere minoranza; e soltanto per tale ragione ci si dovrebbe, anzi ci si deve preoccupare per renderle più agevole la sua situazione. E questo sarebbe anche il segno di un profondo democratico pensiero e di una moderna etica.
Dal giusto trattamento usato nei riguardi delle minoranze ne consegue il rafforzamento dei buoni rapporti tra gli Stati interessati; e questo trattamento fa parte degli sforzi intesi a convalidare e approfondire i rapporti democratici.
Alla minoranza etnica il Presidente Smole ha suggerito che bisogna of-
frirle tutto ciò che per legge e diritto le appartiene come minoranza nazionale cui si deve riservare un trattamento di uguaglianza a prescindere dove essa minoranza vive; ed ha precisato: la soluzione positiva dei problemi che riguardano il trattamento delie minoranze e i loro diritti non deve costituire per le autorità del Paese dove queste minoranze vivono, un peso, ma una circostanza fortunata, perchè dalla soluzione giusta e umana di tutte le questioni circa il trattamento e i diritti delle minoranze può diventare veramente un ponte positivo per più profondi e amichevoli contatti tra i due Stati.
Così ha concluso il Presidente Smole: esistono reali possibilità per intensificare i rapporti economici e culturali, per una fattiva e vantaggiosa cooperazione tecnico-industriale e per una più stretta collaborazione economica in tutti i settori. Non ci dobbiamo dimenticare che puntare alla soluzione dei problemi delle minoranze — lingua, cultura, scuola, stampa, riconoscimento di enti — deve rappresentare per i nostri governi un programma concreto di lavoro. Dobbiamo lottare insieme contro la riaffiorante intolleranza nazionale che altro non è che la conseguenza di uno spiacevole passato.
ciosa comprensione instaurato fra i responsabili delle due regioni contermini, consente di approfondire, d’ora in poi, le prospettive ed i termini di collaborazione ed i rapporti specifici nei vari settori di comune interesse.
Nel rinnovare il ringraziamento per l’ospitalità e la gentilezza, di cui serberemo grato ricordo, desidero confermare i nostri sentimenti di viva amicizia per il popolo sloveno e rivolgere a voi tutti il più cordiale saluto della delegazione del Friuli-Venezia Giulia ».
Le dichiarazioni di Alfredo Berzanli
Z leve na desno: občinski svetovalec v Vidmu Azzo Bossi, občinski svetovalec v Čedadu prof. Gino Lizzerò, vodja slovenske delegacije Vida Tomšič, slikar Luigi Bront iz Čedada, prof. Paolo Rieppi iz Čedada ter predsednik ANPI (italijanske partizanske organizacije) za čedadski okraj in občinski svetovalec prof. Jacolutti Nell’ordine (da sinistra): Azzo Rossi consigliere comunale di Udine, prof. Gino Lizzerò consigliere comunale di Cividale, Vida Tomšič capo della delegazione slovena, il pittore Luigi Bront da Cividale, prof. Paolo Rieppi da Cividale e il prof.
Jacolutti presidente dell’ANPI mandamentale di Cividale c consigliere comunale
Venezia Giulia per visitare la minoranza linguistica in Italia. Essa era composta dai più alti esponenti politici e precisamente da Vida Tomšič presidente del Comitato Centrale della Lega Socialista del popolo lavoratore della Slovenia, dr. Marjan Brecelj vicepresidente del parlamento della Slovenia, Mitja Ribičič deputato alla Assemblea Slovena, Majda Gaspari membro del Governo della Slovenia, Bojan Lubej deputato al parlamento federale, Riko Jerman Presidente della Camera Economica della Slovenia e Tone Florjančič Presidente del Comitato Centrale dell’Unione della Gioventù della Slovenia.
La delegazione si è subito impegnata a Trieste in proficui colloqui con i dirigenti dell’Unione Economico Culturale Slovena, quindi ha visitato le sedi delle organizzazioni economiche e culturali della minoranza slovena della città.
Gli illustri ospiti hanno dedicato quasi una intera giornata alla visita della Slavia Friulana la cui popolazione ha loro riservato accoglienze imponenti e festose e dalla cui viva voce hanno potuto rendersi esatto conto della situazione locale che lascia molto e molto a desiderare sotto ogni
delegazione il Presidente dr. Alfredo Berzanti e gli assessori Cocianni, Giust, Lesciutta, Masutto, Vicario e il Sindaco di Udine prof. Cadetto; delegazione ricevuta al confine dal vicepresidente del Governo della Repubblica Socialista di Slovenia Beno Zupančič e da altre autorità. L’incontro si è svolto in tre distinte sedi: residenza del Presidente del Governo della Slovenia, Palazzo dell’Assemblea e Palazzo del Governo.
A Ljubljana la delegazione del Friuli-Venezia Giulia ha subito preso contatto con il Presidente del Governo della Slovenia Janko Smole e con i suoi ministri. Lo Smole neH'esprimere il più cordiale benvenuto agli ospiti ha tra l’altro dichiarato che i diritti e la vita delle minoranze nei singoli Stati è una questione molto delicata e importante e si è compiaciuto che la Giunta Regionale l’abbia presa in considerazione. Ha precisato che la difesa delle comunità linguistiche e la assicurazione della tutela della loro lingua, cultura, costumi e della loro persenalità e dell’eguaglianza in tutti i settori delle varie attività, a prescindere dalla loro entità numerica, dal loro grado di cultura e dalla loro coscienza nazionale, sono i primi do-
li dr. Alfredo Berzanti, dopo essersi dichiarato lieto dell’invito e per le accoglienze ricevute e di essere felice di porgere i più cordiali saluti a nome dell’intera delegazione, ha riconosciuto che attraverso gli avvenuti contatti si è cominciato a risolvere problemi molto importanti
« Noi ci troviamo qui — ha detto con forza il dr. Berzanti — animati da spirito amichevole e desideriamo che questa nostra visita dia risultati positivi e possa servire, oltreché ad approfondire e consolidare la nostra amicizia, anche a risolvere i problemi da voi indicati ». Più oltre, il Presidente del Governo regionale ha precisato:
« Conosciamo j problemi della popolazione che vive da noi e da voi, e si tratta di problemi delle minoranze. A questo proposito condividiamo in pieno il vostro punto di vista per quanto riguarda la questione, e siamo del parere che i diritti delle minoranze devono essere rispettati non solo a parole ma anche nei fatti.
Quando parliamo di questo, parliamo di problemi complessi; e parte di questi problemi vanno risolti anche da noi per quanto è di nostra competenza, di competenza cioè del nostro Governo regionale.
Siccome ci inspira la volontà di collaborare, desidero che i rapporti con le minoranze abbiano ad essere i più cordiali possibili e ci impegniamo di andare oltre quelle che sono le nostre competenze per trovare le più adeguate soluzioni nei vari settori. Posso assicurare che apprezziamo le possibilità che ci offrono questi incontri i quali innanzitutto permettono, sulla base dell’amicizia personale,
di trarre risultati positivi per la soluzione dei problemi in discussione anche presso le superiori istanze; e ciò rappresenta anche un contributo positivo ai fini del miglioramento dei rapporti nello spirito che ci deve circondare cioè per rafforzare la pace nel mondo ».
Il Presidente dell’Assemblea repubblicana Ivan Maček ha poi ricevuto la delegazione ospite nei locali della Assemblea. Al ricevimento erano presenti anche il vicepresidente dr. Marjan Brecelj, il presidente del Comitato Centrale delia Lega socialista del popolo lavoratore Vida Tomšič e i Consoli italiani a Zagabria e Kapodi-stria.
Successivamente nel Palazzo del Governo, durante un pranzo in onore della delegazione del Friuli-Venezia Giulia, brindisi intonali alla rispettiva volontà collaborativa sono stati scambiati tra il Presidente del Governo sloveno Janko Smole e il Presidente della Giunta regionale dr. Alfredo Berzanti.
La delegazione del Friuli-Venezia Giulia durante la sua permanenza in Slovenia ha visitato a Ljubljana la Fiera « Alpe-Adria », l’Istituto di fisica nucleare « Jožef Štefan », il Muco della Liberazione e il Palazzo dello Sport; e altrove parecchi centri industriali e turistici tra cui quello minerario di Velenje e la stazione climatica di Bled ove il dr. Berzanti ha tenuto una conferenza stampa e rilasciato una dichiarazione che tra l’altro dice:
« Possiamo ritenere positivamente conclusa la fase della conoscenza reciproca, della individuazione dei problemi comuni, dell'avvio delle prime intese di massima. Il clima di fidu-
Buoni propositi
G.à altre volte aODuuno netto oue il tempo passa non mutamente e che la causa uena giusuz.a e nel ouon senso, a lungo attuare, unisce sempre per avere n trionfo.
veramente Ut inolilo non si può ancora panare; e già lactie pero con-o.arare me la poi.nca ui buon vicinato, ua noi sempre ausp.cata tra liana e Jugoslavia, comincia a dare i trulli positivi.
itticambianao la vls.ta latta nel marzo scorso dane autorità Uena ite-puounca socialista ai siovenia, una ueiegazione uena regione autonoma r nun-1 cnezia Lt.ulia si è recata a ujunljana. i colloqui, svoltisi in una amiosiera di cordialità e ispirati dal ucsmer.o ui reciproca comprensione, Hanno uimostrato la vanu.ta del nostro pumo ur vista: le minoranze sono, devono essere, non motivo di contrasto politico tra due paesi confinanti, Densi ponti di .amicizia, mezzi cne iavoriscono ia fraternità dei popoli.
u discorso del presidente del Governo della Slovenia Janko Smole, le parole del presidente del Governo regionale Friuli-Venezia Giulia Alfredo rrerzanti devono essere interpretate in questo senso ; si tratta di un concetto pienamente valido, condiviso anche ua Vtda Tomšič che la settimana scorsa, con una delegazione della Lega socialista uel popolo lavoratore delia Slovenia, è stala ospite della nostra minoranza linguistica. Alfredo uerzanti si e impegnato a cercare, nei vari settori, le più adeguate soluzioni dei problemi elle riguardano lo nostre popolazioni; ha dichiarato di essere disposto addirittura ad andare al di la delle competenze proprie dell’autorità regionale. Prendiamo atto delle affermazioni e gliene siamo grati; vorremmo però aggiungere un nostro modesto commento: le comunità di parlata slovena della provincia dì Udine rinsalderanno la amicizia italo-jugoslava solo se saranno messe nelle condizioni di poter vivere, in modo dignitosamente umano, nei loro paesi.
G’è una tradizione più che millenaria da salvaguardare : occorre aver coraggio !
Iniziative economiche, iniziative culturali devono contrastare, possibilmente impedire l’esodo che minaccia di spopolare completamente i paesi abitati dalla popolazione di lingua slovena.
Un certo orgoglioso attaccamento alla terra dei padri, una possibilità di viverci in modo più decoroso potrebbero addirittura richiamare quelli che, in Svizzera o in Germania, in Francia o in Belgio, in Lussemburgo o altrove sentono la nostalgia dei loro paesi natali che hanno abbandonato a malincuore.