P« pošti prejemati: za «elo leto naprej 26 K — h pol leta ietrt , mesec 13»-, 6,50, 2 „ 20, V upravništvu prejeman: za Celo leto naprej 20K — h nol leta „ 10„-„ ietrt » » 5 „ - „ »esec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2.1., 17 Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 201. V Ljubljani, v ponedeljek 3. septembra 1900. Letnik XXVIII. Shod političnega društva „Edinost". Trst, 2. septembra. Politično društvo »Edinost« je za danes dopoludne ob 10. uri sklicalo javen shod na vrt Ciril-Metodove šole v zavednem našem sv. Jakobu. Na dnevnem redu je bilo pereče naše šoleko vprašanje in ljudsko štetje. Kot govornika sta bila oglašena gospoda dr. Rybaf in dr. Slavik. Na shod je prišel tudi Etbin Kristan z dvema tucatoma socijalnih demokratov. Mož ima namreč slabo vest, ker je pred dobrim letom z velikim patosom naznanil tržaškim Slovencem mo gočno akcijo socijalnih demokratov v svrho dosege slovenskih šol v Trstu, a je bil med letom čisto pozabil na to svojo obljubo. Boječ se, da bi mu kdo ne izprašal kosmate vesti, prišel je tedaj na shod z očitnim namenom, da bi ga razbil. Zato je že koj spočetka, še predno je referent političnega društva »Edinost«, gospod dr. Rybar, prišel do besede, hrupno napadal predsednika Mandiča radi tega, ker sta se bila tam daleč v ozadju zborovališča prikazala dva policaja, češ, da je kršen zakon, ki ne dopušča, da bi se shoda udeležili oboroženi ljudje. Toda med splošnim ogorčenjem sta mu predsednik in dr. Ryba? hitro sapo zaprla. Na to je poročal gospod dr. R y b ar v obširnem, jako temeljitem in vsestranskem govoru o krivicah, ki jih trpe tržaški Slovenci v šolskem oziru. Govornik je obžaloval, da so se tudi šolskega vprašanja polastile politične stranke in da se pri nas v Avstriji celo omika posameznim narodom deli po razmerju njihove politične moči. Kazal je na shod laškega političnega društva, ki se uprav danes vrši v Pazinu, da protestira zoper tamošnji hrvatski gimnazij. Na to je načrtal zgodovino one prošnje, katero so tržaški Slovenci pred 16. leti vložili na magistrat zaradi ustanovitve slovenskih šol v mestu, prošnje, ki še do danes ni našla definitivne rešitve. Magistrat jo je bil sicer »rešil« hitro, a vlada, na kojo so so Slovenci pritožili, cinca že 16 let med čl. 19. državnega temeljnega zakona, po kojem bi prošnji morala ugoditi, in pa med ono brezvestno židovsko, liberalno mestno kliko, katera je nedavno tega po »našem« (okoličan-skem) poslancu Cambonu izjavila, da nikdar ne privoli v ustanovitev slovenske šole v tržaškem mestu. Take ozire ima vlada na to kliko ! Tisoče slovenskih otrok v mestu obiskuje nemške in laške šole, v katerih ne slišijo nikdar svoje materne besede. Samo v obstoječih dveh nemških šolah je izkazanih po šolskih izvestjih 559 slovenskih otrok Vseh 12 laških šol pa rajši ne izdaja takih šolskih izvestij, da svet ne izve števila onih slovenskih otrok, ki jih pohajajo. Tako potem lahko piše »Piccolo«, da so ti otroci sami Lahi 1 Tako se skrbi za nas domačine, v tem ko je najbolje preskrbljeno za one lačne Lahe, ki preko luže prihajajo k nam iz »kraljestva«. Zato treba kaj energičnega storiti, ker niti prošnje niti demonstracije nič ne pomagajo. Govornik priporoča dvoje resolucij: 1. Politično društvo »Edinost« naj stori primerne korake, da se že vendar inštančnim potom reši ono pred 16. leti vloženo prošnjo za slovenske šole v Trstu in 2. naj isto društvo izda proklamacijo, s katero se obrača na vse Slovane s prošnjo za podporo že ob stoječih in ustanovitev novih slovenskih šol v Trstu. Zbrano občinstvo (nad 500 ljudij) je izvajanjem dr. Rybara burno pritrjevalo. To pa je jezilo pričujoče soc. dem. Dasi v govoru ni bilo najti ni najmanjšega povoda, vender je vstal Kristan, da bi »pojasnil svoje stališče«. Toda to pot jo je skupil tako pošteno, da kaj tacega v Trstu gotovo ni pričakoval. S svojim današnjim nastopom pokvaril si je vso igro, ki si jo je bil svoj čas tukaj tako lepo upeljal. Od danes naprej bodo Tržačani v njem videli samo še soc.-dem., masko narodnjaštva strgal mu je današnji shod raz obraz. Nehvaležnost današnjega občinstva je bila moža spravila čisto iz koncepta. Zato pa je govoril tako zmedeno, da so se mu ljudje v obraz smejali. Njegovemu govoru primeren naslov bi bil : »Kraut une Riiben«. Nekaj časa je pritrjal meritornim izvajanjem dr. Rybara, potem pa je zabavljal čez »misijonarske« šole in se povspel do odkrite izjave, da mu je s 1 o-bodna tuja šola ljubša, nego klerikalna slovanska. (Živahni ugovori) Dejal je, da ni prišel na shod kot Slovenec, ampak kot soc. dem., ki vidi v šolah glavno sredstvo izomike in bodočnosti svoje stranke. Na to je zajahajal velikega pol. konja, zabavljal čez naš vladni zistem, prijemal Mla-dočehe kot samopašne sebičneže, potegoval se za laško iredento, kar je provzročilo tak nemir, da je predsednik komaj pomiril razburjenost ; zatem je bilo zopet na redu šolsko vprašanje, češ, da se soc. dem. strinjajo s prvo resolucijo, ne pa tudi z drugo, ker so proti temu, da bi se za šolo pobirala »almožna« (klic bivšega soc.-dem.: »Naš denar nam dajte nazaj, s tem si lahko sezidamo šole 1«); nato je prišel zopet političen kapitel o splošni volilni pravici, v čemur pa so mu izjemoma poslušalci pritrjevali. Tako se je mož lovil od jednega do druzega predmeta in ker je povsod naletel na odločen odpor, jo končno izjavil, da gredo soc.-dem. z nami v šolskem vprašanju, »tam pa da je konec«. Žvižganje zboroval-cev mu je bil jasen odgovor. Bled in trepetajoč je odšel Kristan z odra, videlo se mu je na obrazu spoznanje, da je bil danes junak — žaloigre. Referent dr. R y b a f izjavi, da ne mara odgovarjati na stvari, ki k vprašanju, ki je na dnevnem redu, ne spadajo, obsoja Kristanovo načelo: rajši slobodno tujo nego klerikalno slovensko šolo; povdarja, da so v prejšnjih časih bile vse šole »klerikalne«, duhovsko, da pa so vendar iz njih izšli slo-bodomisleči možje, in naglaša, da je za nas glavna stvar, da sploh dobimo šole ; kar se tiče naše tržaške Ciril-Metodove šole, se nam »klerikalizma« ni bati. Na premembo vladnega zistema pa ne moremo čakati, ker sicer morda prej narodno poginemo. Zato priporoča predloga in resoluciji. Ko si je še g. J a k i č Kristana malce privoščil in mu dokazal, da so si židje izmislili soc.-dem., da z njo ubijejo nacionalizem, je dal predsednik resoluciji na glaso- vanje ter ste bili obedve z navdušenjem sprejeti. Kristan pa je čutil potrebo, da se še enkrat blamira, in je zato izjavil, da se soc -dem. glasovanja vzdrže, za kar mu je nekdo zaklical v obraz: »In vi si upate še trditi, da ste Slovenec ?« Med splošnim ogorčenjem nad soc.-dem. je predsednik zaključil ob 1. uri shod z naznanilom, da se bode shod nadaljeval prihodnjo nedeljo, ker danes druga točka dnevnega reda ni prišla na vrsto. Slavimo Slomšekov spomin! Odličen domoljub s Štajerskega nam piše : Veselo je gledati te prelepe, navdušene Slomšekove slavnosti, ki se med štajerskimi Slovenci vrstijo malo da ne po vseh župnijah. Tolikega slavja, kolikoršno se našemu Slomšeku skazuje, doslej še pri nobenem drugem rodoljubu doživeli nismo. In v resnici, Slomšek je tega slavja vreden, tako so klicali zadnjič v slovenski Bistrici (26. avgusta) navdušeno vsi zbrani domoljubi za iskrenim govornikom gosp. Mih. Lendovšekom. S tem, ko ga slavimo ter se njegovega vsestranskega rodoljubnega delovanja spominjamo, se na novo med našim ljudstvom vzbuja blagi duh Slomšekov in mogočno prešinja vse vrste narodove. Slava Slomšeku! Slava vsem »jegovim slavite-Ijem! Naj vam naznanim misel, ki se je nedavno sprožila v družbi ognjevitih rodoljubov. Nekdo je rekel: Na Ponikvi je Slomšekova rojstna hiša, a hladni grob njegov je v Mariboru. S mo željno hodili na rojstni dom izredno slavnega moža, kaj bi se ne dohajalo, da gremo romat tudi na pokojnikov milodragi nam grob ? Slomšek je umrl dne 24. eept. 1862. Na mestnem pokopališču v Mariboru počivajo njegovi častitljivi ostanki. V stolni cerkvi postavila mu je narodna hvaležnost in navdušenost dostojen spomenik. Nič lepšega, nič bolj primernega sklepa za tekočo Slom-šekovo stoletnico bi si ne mogli želeti, kakor to, da se osnuje velikansko romanje na Slomšekov grob! Vsi štajerski Slovenci, recimo, vsaki trg in vsaka vas naj LISTE Na božjo pot in razstavo. n. Lucerna, 10. avg. Einsiedeln. Ze sva se vzbudila na švicarskih tleh. Buchs je prva postaja. Treba se je bilo pre-sesti, zamenjati denar in pokazati prtljago. Za denar v Švici niso izbirčni kakor še za marsikaj druzega ne. Za zamenjeni frank sem dobil bavarski, belgijski in celo grški drobiž. Ravno tako financarji niso kar nič sitni za revizijo prtljage. Tovariš je nekaj odpiral svoj kovček, a meni ga je prekredal poprej, predno sem bil pri volji, da ga odprem. In kako tudi ne? Bal sem se za svoje portorike, ki v tujini tako prijetno diše. Ne čudite se, gospod urednik, ako sem se že doma informiral pri znancu, koliko cigar se lahko nese neobdačenih čez mejo? In ta mi je rekel, da 49. Kdo bi popisal moje veselje, ako še pristavim, da jih tudi tovarišu, utaknem 49 v žep. Lepa zaloga! Sicer me je natakar v lnomostu, ko sem ga vprašal, odgovoril, da jih deset lahko nesem s sabo, a držal sem se trdno prvega načela. Pri- stavim pa, da so te skrbi za cigare odpale v obilni meri, ko sem pokusil švicarske smodke in smodčice. Vsa čast jim ! Saj na Laškem ni tako, koder sem pred leti skušal tobakarski post, da me še zdaj zona obhaja. Poleg tobakarskega ali tihotapskega vprašanja nama je zgodnje švicarsko jutro nakopalo strast presedanja. 0>1 Buchsa do Einsiedla sva se presedla nič manj ko petkrat v drugo železnico, dasi je vožnja trajala le tri ure. To že tako pride, če je človek preveč radoveden ali vedoželjen. Okolica ni še švicarska »en pleine parade«. Močvirje se razteza ob Reni, zelene planine se pritiskajo na visoke hribe, v dolini je precejšnja ravan, tam zadaj pa se že kažejo snežniki. Videl pa sem rasti le tur-ščico in deteljo. Ali vode je tudi na teh višinah dosti, celo jezerca se zrcalijo v podnožji gora in majhni slapovi držo in lete v dolino. Vlak se je že davno ustavil v Ein-siedlu. Peš stopava proti znani božjepotni cerkvi, zroč ves čas na napise, da zagledava priporočeni nama hotel. Ali predno se je nama znano ime pokazalo nad hišnimi vratmi, že stojiva pred starodavno stavbo. Lep in prostoren dohod! Na nekoliko vzvišenem kraju, s kamenjem potlakanim prostorom, z lepo kolonado, ob obeh straneh se dvigata dva barokna stolpa, ki vežeta veličastno pročelje božjepotne cerkve. Velikanska cerkev ! Ob obeh straneh so kapele s kameni-timi oltarji, vse zagrajene z okusnimi železnimi ograjami. Polno je stranskih korov, prezbiterij vzvišen in zagrajen tudi z veličastno železno ograjo, posebno pa se odlikujejo baročni okraski. Mogočni slopi nosijo bogate loke s pozlačenimi kasetami, in drzni angelci se zibljejo nad loki. V srednji kupoli visi zlat leščenec, ki ga je napravil francoski cesar Napoleon III. A čudodelna Mati božja je v sredi velikanske cerkve v posebni kapeli iz črnega marmorja. Zgodovina nam pove, da sta bila samostan in cerkev sezidana 1. 947. Cerkev so posvetili angeli, kakor legenda pove. Ob francoskih vojskah je cerkev veliko trpela in tudi čudodelni kip Marijin jc doživel marsikaj, celo v zemljo je bil zakopan, dokler se spet niso vrnili boljši časi. Ob stenah je obešenih mnogo votivnih tablic in železen svečnik pri vratih ima vedno polno prižganih sveč. Celo Goethe je 1. 1775 obiskal to božjo pot in med drugim piše: Kakor si že bodi, opažamo pa, ua je brezmejna potreba človeštva po taisti luči, taisti toploti, ki jo je gojil in čutil sv. Menard, ustanovitelj tega samostana. Zanimiva je kapela, ki hrani v sebi kakih 12 spovednic in kaže obilen obisek ljudstva te božje poti. Cerkev ima električno razsvetljavo. V samostanu samem je okrog 700 žarnic in v ta namen je v bližini parni stroj z močjo 70 konjskih sil. Ta stroj oskrbuje tudi druga opravila, ki so pri takem razsežnem posestvu potrebna, kakor kovaštvo, mizarstvo, lastno pilo, perilnico in kuri s pare m tudi v zimskem času vse sobe. Poslužujejo se tudi šote, ki se nahaja v bližnji okolici. oamostan imajo v lasti benediktinci, ki imajo svojo gimnazijo ter oskrbujejo več župnij. Tudi pri nas poznata tvrdka Ben-ziger je precej pod samostanom. Toda čas hiti. Vlak odhaja. Moj sopotnik bil bil sicer rad natančneje ogledal električno zavoro pri vagonu, ki je še ni videl. A jaz sem so že seznanil z nekim katehetom iz Elzasa, prihajočim iz Ober-amergava. Pripovedoval je, kako znajo Nemci v Elzasu zatirati Francoze in da se Francoz v tem kraju more pospeti le do pismonoše. Neprijetni spomini! Končajmo. pošlje svoje zastopnike, pa nas bo romalo 20 do 30 tisoč hvaležnih rojakov na grob neumrljivega prvoboritelja našega. In tam na grobu njegovem hočemo znova in navdušeno priseči neomajljivo zveBtobo vsem zlatim naukom njegovim, vsem vedno veljavnim načelom njegovim, in pred celim svetom dokazati, da vemo dostojno ceniti neminljive zasluge slavnega pokojnika za vse svete naše narodne svetinje! Torej nadelo, vrli rodoljubi mariborski! Določite dan! Skličite ljudstvo. Pripravite skupno romanje na Slomšekov grob, pripravite primerna cerkvena opravila, k sklepu pa velikansko narodno veselico v vašem pre lepem Narodnem domu ! Politični pregled. V Ljubljani, 3. septembra. Kaj se zgodi z državnim zborom ? Minulo soboto so se pričeli za avstrijski parlament kritični dnevi prve vrste. Na vseh koncih in krajih napovedujejo ohromelemu parlamentu že davno zasluženo smrt, ob-jednem pa tudi niso redki glasovi, ki napovedujejo padec Koerberjevega kabineta. Kdo ima prav, danes pač še ni mogoče napovedati, gotovo pa je, da moremo sedaj vsak dan pričakovati napovedanih, dosedaj še neznanih presenečenj. Najprej se torej misli na razpust državnega zbora in včerajšnja »Reiehs\vehr« poroča iz baje doslej vedno zanesljivega vira, da je razpust parlamenta že dognana stvar in da se v kratkem ofici-jelno objavi. Dotični cesarski dekret izide v prvih dneh tega meseca. V tem slučaju ostane pl. Koerber še nadalje na krmilu in bo na podlagi novega volilnega reda morda že jeseni razpisal nove volitve. V kabinetu v tem slučuju ne bo znamenitih izprememb, mogoče je le, da pride mesto Rezeka v ministerstvo kak češki parlamentarec in pa da dobe inorda levičarji svojega zastopnika v sedanjem kabinetu. To mnenje prevladuje posebno v gotovih čeških krogih. V nem-škoradikalnih in sploh levičarskih krogih so pa možje drugih mislij, ali bolje rečeno želja. Tu se govori, da se Koerber sploh prej umakne, predno se stori glede parlamenta kak odločilen korak. Mesto Koerberja pride na Krmilo kak odličen parlamentarec, ki bo s pomočjo § 14 izpremenil poslovni red za poslansko zbornico in potem že v oktobru sklical državni zbor k rednemu zasedanju. Nekateri pravijo, da bo ta novi mož princ Lieehtenstein, ki bo skušal zbližati katoliškoljudsko stranko in krščanske soci-jalce, opiral se bo pa poleg teh tudi na Poljake, Jugoslovane, Rumune, centrum, Italijane in Rakih deset divjakov. Teh mislij je pa tudi glasilo poslanca Stranskega, ki piše v včerajšnji številki, da Koerber že danes vloži demisijo, katero po njegovem vladar tudi vsprejme. Mej nadaljnimi kandidati se imenujejo tudi Gautsch, Bacquechem in Schonborn. — Mnenja o rešitvi sedanje krize so torej kaj različna, in danes še nihče ne more dati določnega odgovora. — Bržkone bodo pravo zadeli oni, ki govore o razpustu parlamenta brez ministerske krize, ker vladar je izjavil ob nastopu sedanje vlade, da ob-strukciji ne žrtvuje več nobenega kabineta. Ako bo pa parlament res razpuščen in se bodo vršile nove volitve, je več kot gotovo, da se vrše te na podlagi oktroairanega volilnega reda, določujočega splošno, jednako in direktno volilno pravico, akoravno se tej misli dosedaj protivijo i najvišji krogi, ker bi bilo nesmiselno delati nove poskuse s parlamentom, izvoljenim na podlagi sedanjega volilnega reda. — Po)asnitve sedanjega položaja pričakovati je gotovo do srede tekočega meseca. Sremski Svabi. Pri nas vzdihne včasi vsaj kak list, kaj bo neki to, da se dan na dan naseljuje nemški živelj po našem jugu. Po Slavoniji se naseljujejo Ncmci v mnogo večji meri, a navzlic temu molči hrvatsko časopisje in zdi se, kakor da jc vsprejemajo Hrvatje in Srbi z odprtimi rokami. Iddjija, Ruma, Erdevik, Zemun, vsa ta mesta so v rokah Nemcev; Osiek, Mitrovica, Novi Sad — tu vam udarja že povsod švabsko brbljanje na uho. A ne samo mesta, tudi sela postajajo od dne do dne bolj obiskana zavetišča za naseljene Švabe. Vsak dan lahko čuješ, da se je v tem ali onem selu prodalo kako posestvo; in če vprašaš, kdo je kupil, od- govoril ti bo vsakdo: „Ej, neki Švaba!" Priznati se mora naseljenim sremskim Nemcem, da so izvanredno delavni, žilavi. To vam delajo po dnevi in po noči, zmerni so, štedijor zraven pa si množe imetje. Potem se čudijo* drugi seljaki, kako srečo imajo Švabi. V političnem življenju so ti naseljenci jako skromni. Ne zahtevajo za-se skoro nobenih pravic; dasiravno jih je po nekaterih krajih zelo mnogo, nimajo svojih šol, temveč pošiljajo svoje otroke v hrvatske šole, kjer se redoma skoro vsi — pohrvatijo. To je dejstvo! Navadno so ti pohrvateni Švabi najbolj ognjeviti Hrvati in največji nasprotniki pravoslavnih. Pri volitvah se drže Nemci večjidel pasivno. Le kadar zavihra boj med Hrvati in vladno (srbsko) stranko, tedaj glasujejo katoliški Nemci — če se jim ni bati kake gmotne škode — s Hrvati, a protestanški Švabe, katerih je tudi precej v teh krajih, potegnejo s Srbi. Sicer so pa vseskozi praktični. Dobro vedo, če bi se hoteli postavljati na lastne noge, da bi izzvali odpor, ki bi jim za vedno preprečil naseljevanje po Slavoniji. Ni jih privabila narodnost sem doli, temveč prišli so s trebuhom za kruhom; kruh jim je glavna stvar, njemu žrtvujejo, če treba, tudi jezik in narodnost. Beneški Slovenci laški kraljici. Beneški Slovenci so poslali meseca avgusta laški kraljici slovanske krvi, Jeleni, naslednjo spomenico: Njenemu Veličanstvu kraljici Jeleni ! Na tem skrajnem iztočnem robu itali-jaskega kraljestva živi po dolinah Rezije in Nadiže okoli 40.000 Slovenov, kateri prinašajo k nogam Vašega Veličanstva skromno prošnjo, da bi Vaše Veličanstvo izvolilo ozreti se na naše tužno moralno stanje in ga tudi upoštevati. Žalibog, Vaše Veličanstvo ! Nam ni sreča mila, da bi v naših cerkvah mogli slišati besedo božjo v materinem jeziku, a tudi našim otrokom ni dana prilika zahajati v šole, v katerih bi se jih učilo v ljubljeni materinščini. V takih težnjah se obračamo do Vašega Veličanstva, da bi se Isto ljubeznivo spomnilo nas zapuščenih Slovanov, državljanov italijanskih, katere zanemarja vlada italijanska. V žilah Vašega Veličanstva se pretaka milosrčna slovanska kri in Vaše plemenito srce ne ostane brezčutno ob naši vroči prošnji, katero polagamo pred Vaš prestol v sinovski udanosti. To, česar prosimo, je za nas življensko vprašanje, a za vlado italijansko spričba bi bila pravičnosti. Prosimo torej Vaše Veličanstvo za naše cerkve in šole duhovnov in učiteljev slovenskega jezika. Nadajoč se, da naša ponižna prošnja najde milost pred prestolom Vašega Veličanstva, upamo enako, da tudi slavna italijanska vlada poskrbi, da se naši opravičeni želji ugodi v celem obsegu. Vašega Veličanstva ponižni državljani. Sv. Peter ob Nadiži 1. avg. 1900. Rusi v Kini. V skupni akciji mej-narodnih sil v Kitaju se je v zadnjem času dogodilo nekaj izrednega : Rusi se umaknejo iz Pekina s poslaništvom in ostalimi ruskimi podaniki vred ter se podajo v Pekin. To je naznanila včeraj ruska vlada v posebnem komunikeju, ki ga objavlja „Regierungsbote" ter okrožnica upravitelja zunanjega ministerstva na zastopnike Rusije v oslalih državah. Carska vlada izjavlja, da jo je pri njeni akciji v Kini vodil tale namen : Varstvo ruskega poslaništva ter ostalih podanikov v Pekinu ; pomagati kitajski vladi za ohra-njenje miru v deželi. Kot pogoj za sodelovanje z ostalimi velesilami se je določilo naslednje : popolno sporazumljenje, ohranitev dosedanjega državnega reda v Kini, odstranitev vsega, kar bi dovedlo do delitve nebeškega kraljestva, omogočenje zakonite osrednje vlade v Pekinu. Ker pa je, glasi se dalje, že izvršen prvi del naše naloge nadaljna rešitev pa je mogoča še le tedaj, ko se vstale normalne razmere v pekinški vladi in se povrneta cesar in cesarica-vdova v Pekin ter imenujeta svoje oficijelne zastopnike, s katerimi bo možno voditi pogajanja, Rusi za sedaj nimajo ničesar več opraviti v Pekinu in se torej podajo v Tientsin. Zastopnik Rusije drž. svetnik Giers se torej s celim osobjem v spremstvu ruskih čet tudi sicer nima egoistiških namenov, ker odpok!iče svoje čete tudi iz Mandžurije, marvet da> hoče ohraniti le politični in teri-torjalni status quo v Kini, toda gotovo je, da jo vedijo pri tem tudi drugi nameni. Vsekako je v nevarnosti toliko hvalisana jedinost ra*;j velesilami, ki jo je pa kršila le Nemčija. Knjige i it časopisi. Izvestij muzejskega društva, katera ure juje g. Anton K o bi ar, je izšel 4. sešitek z naslednjo vsebino: Viktor Steska. Naši denarji in kranjske spominske svetinje. A. Koblar: Paberki iz arhiva cistercijanskega samostana v Dunajskem Novem Mestu. A. Koblar: Troje slavospevov na zmago pri Sisku. Viktor Steska: Dolničarjeva »Biblio-theca Labacensis publica«. — Mali zapiski. I Vrhovnik : Pismo španjolskega vojaka izpred Gibraltarja z 1. 1799. A. K. : Herrngiilt, Pfundherrngult, Gftltbuoh — haj je to? — Slovstvo. Zlatninske najdbe v Kranju. Po-vjest župa i crkava zagrebačloih. Primus Trubers Briefe. Romisehe Strassen und Be festigungen in Krain.. Der comitatus Liupoldi und dessen Auftheilung in die Landesgerichte des XIX. Jahrhunderts. Preosnova našega, hišnega najemninskega davka.. Predaval odbornik dr. V. Gregorič na II. glavni skupščini društva hišnih posestnikov v Ljubljani, dne 18. maja 1900. Pri razgovoru o gospodarskem stanju hišnega posestva v Ljubljani s posebnim ozirom na potresno državno posojilo v seji našega društva hišnih posestnikov dne 12. avgusta t. L se je opozarjalo na splošno gibanje avstrijskih društev hišnih posestnikov, katero namerava popolno preosnovo hišnega najemninskega davka v Avstriji. Ker je pa pričakovati v tem oziru le tedaj kakega vspeha, ako se združijo k skupni akciji vsi tozadevni faktorji, smatra tudi I. društvo hišnih posestnikov Ljubljani kot svojo dolžnost, da seznani svoje člane s tem vprašanjem in s potrebnimi koraki. V sledečem sestavku si dovoljujem podati kratko sliko naših hišno-najemninskih davčnih razmer v primeri z drugimi deželami, kakor se to razpravlja v poročilih šentpoliškega (St. Polten) društva hišnih posestnikov. Navadno se postavlja dohodek hiše v isto vrsto z dohodkom premičnega kapitala, recimo 4—5%. Dočim bi se noben trgovec ne zadovoljil s takim dobičkom, preostane hišnemu posestniku največkrat še manj. Če se oziramo na to, da dobiva kapitalist brez skrbi in truda svoje obresti, med tem ko jih dobiva hišni posestnik le med neprestanimi sitnostmi in skrbmi pri oskrbovanju posestva, — bode vsakemu takoj jasno, da zavzema dohodek kake hiše sredino med dohodkom obrtnika in med dohodkom kapitalista. Logično bi torej moralo biti tudi obdavčenje tako, da bi razlike ne bile tako velikanske. Splošno se toži radi visokih davkov, med katerimi zavzema hišno-najemninski davek najvišje mesto. (Dalje prih.) Dnevne novice. V Ljubljani, 3. septembra. Osebne vesti. Profesor v Kranju gospod Fr. Novak je premeščen na tukajšnjo višjo gimnazijo, poda v Tientsin. Ta ruski korak pa Nemcem ni pogodu, posebno sedaj ne, ko bo vso akcijo prevzel grol \Valdersee. Misli se sicer, da Rusija z ozirom na dokaj prijazne razmere nasproti Nemčiji ne namerava naravnost osmešiti "VValderseejeve misije in da Avskultanti so imenovani Jos. Osvatič in G. Mihelič v Mariboru ter R Ogoreutz v Novem Mestu. — Dr. Širne Kurelič, župan pazinski, je v Pazinu otvoril odvetniško pisarno. — Danes se je poročil gospod Vilko Rus, učitelj na deški šoli v Kranju, z gdč. Ano Šumijevo. — Minoli četrtek je dvorni svetnik in vodja okrajnega glavarstva v Gorici Al. vitez Bo-sizio praznoval 401etnico svojega službo vanja. — Mestni učitelj v Ljubljani Engel bert G a n g 1 je za prihodnje šolsko leto do bil dopust, da popolni svoje študije na du najskem pedagogiju. Premembe v frančišk. provinciji g v. Križa. V Ljubljani ostane P. Hugolin Sattner kot župni upravitelj. Na Brezji ostane P. Avrelij Knalelj. Shod v Selcih je bil včeraj mnogo brojno obiskan iz cele selške doline. Govorila sta drž. poslanca gg. Fr. Povše in dr. Krek. Prišlo je' pač na shod tudi nekaj liberalčkov, ki pa m se morali prepričati o zavednosti selške doline in navdušenosti za krščanska načela. Shod v Koiani včeraj popoludne se je izvršil v najlepšem redu ob veliki udeležbi vrlih mož in odraslih mladeničev iz cele košanske in vremske doline. Sicer je nekdo v »Narodu« pretil z demonstracijo in tudi po Etbina Kristana so baje iz Št. Petra brzojavili v Trst, toda demonstracije ni bilo najmanjše. Državni poslanec dr. Ž i t n i k je v daljšem govoru poročal o državnem ssboru, raznih gospodarskih in narodnih vprašanjih, deželni poslanec Zelen pa o delovanju kranjskega deželnega zbora v zadnjih letih. V sklepnem govoru je državni poslanec poslanec pojasnil namen in potrebo slov. kat. shoda v Ljubljani ter končal s slava-klici na sv. očeta in presvetlega cesarja. Konečno so zborovalci obema poslancema izrazili zahvalo in zaupanje, sploh pa mej govorom kazali veliko zanimanje za razna vprašanja, ki se tičejo v prvi vrsti kmetiškega stanu. Shod v Idriji se je včeraj vršil ob obilni udeležbi v prostorih katol. del. družbe. Na shod je prišlo tudi več soc. demokratov. G. dr. Gruden je govoril o katol. shodu, dr. E. Lampe o delavskih razmerah in soc. delovanju katol. narodne stranke, gosp. predsednik dekan Ar k o je pa pojašnjeval lokalne plačilne razmere idrijskega delavstva, ki se morajo v kratkem zboljšati. Nato je govoril voditelj soc. demokraškega konsum-nega društva g. Rinaldo v socijalnodemo-kraškem smislu, na kar je g. Gostinčar naglašal, da se morajo delavske razmere urediti po načelih krščanske pravičnosti. Oglasilo se je k besedi še mnogo delavcev obeh strank. V govorih se je povdarjalo, da se morajo idrijski delavci v sedanjem boju združiti in za sedaj opustiti politične prepire, ker gre samo za zboljšanje gmotnih razmer. Zato je g. O s w a 1 d k sklepu pozivat soc. demokrate, naj opuste svoj terorizem, da bo mogoče vsem skupaj mirno zborovati. Shod je imel lep vspeh. Shod v Vevčah. Socijalni demokratje so se izjavili, da bode v Vevčah »odločilni« trenotek. Slovensko katoliško delavsko društvo je sklicalo javen ljudski shod in — odločilni trenotek je res prišel, ker se socijalni demokratje številni množici niso upali pokazati. Od nikoder ni bilo tudi gospoda (sodruga se ga ne more imenovati, ker se vozi v drugem razredu) Kristana. Predsednikom je bil Boglasno izvoljen čast. gospod Rihar, ki je govoril o katoliškem shodu, tovariš Moškerc je pojašnjeval resolucije. Shod je pozdravil katoliški shod in prote-stoval proti ostudni pisavi »Slov. Naroda«. Tovariš Štefe je naštel lepo število najnovejših socijalnodemokratskih sleparij in nedoslednosti in je povedal, kako podlo piše zaveznik socijalnih demokratov »Slov. Narod« o ljudskih pravicah, o splošni, direktni in tajni volilni pravici. Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija: »Shod vevških delavcev pozdravlja sklep vodstva katoliško-narodne stranke, s katerim sta se odobrila govora dr. Šusterši ča v Kamniku in v Ribnici za splošno, direktno in tajno volilno pravico in se tako opetovano postavil na stališče, ki je jedino zmožno popraviti razmere v državnem zboru ter vpeljati v njem gospodarsko delo, katerega si ljudstvo želi. Shod odločno protestuje proti pisavi »Slov, Naroda«, ki je trdil, da je zahteva po splošni, direktni in tajni volilni pravici »revolucij o nama politika«, in obžaluje socijalne demokrate, da se vežejo s takimi ljudmi, ki tako podlo pišejo o ljudskih pravicah.« Skočigorič iz Trsta je izborno govoril o lepih delih tržaških socijalnih demokratov, sosebno o Camberju in Gerinu. Tovariš Jeriha je dobro pojasnil »pravila« socijalnodemokraške podružnice v Vevčah, ki nima prav za prav nobenih pravil, č. g-župnik Kolar se je zahvalil govornikom ter unemal ljudstvo, naj se zvesto oklepa zastave, na kateri je sveti križ. Shod je konečno sklenil, brzojavno pozdraviti prvi hrvatski katoliški shod. Sestanek zaupnikov krščansko-socijalnega delavstva se je vršil včeraj dopoludne v veliki dvorani Katoliškega doma. Sestanka se je udeležilo okolu 150 zaupnikov skoro od vseh tukajšnjih podjetij. Delavski tajnik tovariš Gostinčar in tovariš Moškerc sta poročala o katoliškem shodu in o resolucijah socijalnega odseka ter so bile sprejete nekatere premembe. Sklenilo se je, udeležiti se bakljade na čast cesarjevi 701et-niči v torek II. t. m. Tovariš Gostinčar je dalje poročal o strankarskem shodu avstrijskega krščanskosocijalnega delavstva, ki bode 8- in 9. septembra na Dunaju, ter se je sklenilo, ondi odločno nastopiti proti vsakemu strankarskemu davku. Tovariš Štele je na kratko načrtal politični položaj ter so se zaupniki soglasno izjavili, da pozdravljajo sklep vodstva katoliško-narodne stranke za splošno, direktno in tajno volilno pravico. Na sestanek je došel tudi vodja laškega tržaškega krščanskosocijalnega delavstva Skočigorič, ki je bil srčno pozdravljen. Mejnarodni shod katoliškega di-jaitva zboruje te dni v Rimu, da, kakor žele sv. oče Leon XIII., manifestuje udanost katol. mladine Kristusu in sv. cerkvi, da oživi njeno organizacijo in gibanje in zbliža v prijatelje prihodnje voditelje vseh evrop skih narodov. Prišli so na "hod Nemci, Francozi, Italijani, Spanci, Poljaki, Hrvatje in Slovenci. Slovensko krščansko-misleče dijaštvo zastopa jurist Josip Dermastia. Udeležniki shoda se bodo poklonili tudi sv. očetu v posebni avdijenci. Prvo slavnostno zborovanje bo 5. septembra popoludne, 6. in 7. bodo zborovali odseki in na večer tega dne bo drugo in sklepčno slav. zborovanje. Upamo, da bo Bog blagoslovil delo in da bo ta kongres pod okriljem Leona XIII. rodil obile sadove, katere bodo okušali narodi od juga pa do severa evropskih dežela. Glavo s sabljo presekal. Poroča se nam: Poročilo v »Slovencu« je bilo pisano na podlagi splošnega govorjenja mej ljudstvom. Pri takih dogodkih pa ljudje radi malo več povedo in bolj črno rišejo, kakor je bilo v resnici. »Fama cretcit eundo«. Kakor smo poizvedeli, je res neki stotnik do-tičnega vojaka zaradi tega, ker je vodo pil, usekal po glavi tako. daje močno krvavel in je vojaški zdravnik v hiši št. 9 pri Bajcu na Rakeku rano izpiral in obvezal. Ranjenec ni bil od 7. pešpolka, ampak od 7. lovskega bat. Prepeljali so ga potem v bolnico, kjer je za nekoliko dnij ozdravel in bil domov odpuščen. Občni zbor „Zaveze kranjskih gasilcev" se je vršil včeraj ob 10. uri dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Zastopanih je bilo 53 društev. Načelnik g. Franc Doberlet je pozdravil navzoče v slovenskem jeziku. Zapisnikar Trošt se je spominjal najpreje vladarjeve sedemdesetletnice. Navzoči so govor stoje poslušali ter zaklicali cesarju Slava. Spomnil se je g. tajnik umrlih članov, osobito g. Juvančiča. G. Grasselli, namestnik obolelega g. Murnika kot poročevaelc v dež. odboru o gasilstvu oprostil se je pismeno, da mu ni mogoče prisostvovati! V preteklem letu ustanovilo se je več novih gasilnih društev, kakor v Stari Loki, Trati, Moravčah itd. V Črmošni-cah, Motniku in drugod Be pa snujejo. Pre-membo pravil je deželna vlada potrdila-Zvezni odbor je imel 3 seje, tudi 5 okrajnih shodov se je vršilo na raznih krajih naše kronovine. »Zveza« šteje 100 gasilnih društev, v katerih je čez 3000 članov, od lanskega leta pristopilo je S društev. Pritožil se je tajnik, da nekateri načelniki prepozno zglašajo ali poročajo o ponesrečenih pri gašenju. Tako se je zgodilo, da je nek načel nik naznanil nekega ponesrečenega gasilca <5ez 6 mesecev, ko je že dotičn.k umrl Blagajnik g. Albin A h č i n je poročal o stanju blagajnice. Dohodkov je bilo 2893 K in 14 h, stroškov 2197 K 70 h, prebitek torej 695 K 44 h. G. Mayer je v imenu preglednikov poročal, da so vsi računi v redu. Vsa poročila so se odobrila. O četrti točki dnevnega reda, o ustanovitvi podporne bolniške blagajnice je poročal g. Trošt. Na shodih se je že večkrat zahtevalo, naj se napravi bolniška blagajnica za vsa društva. Zvczin odbor je stvar proučil ter predlaga, da se taka blagajna ustanovi. Na Zgornjem Avstrijskem, Češkem, Moravskem imajo že take blagajnice, katere dobro uspevajo. Člani bi plačevali po 20 v. prispevka. Tudi pogrebčina se bode izplačevala, a no čez 40 K. G. D a c h s je podpiral predlog, poudarjal, daje to koristna naredba, in je izrazu irepričanje, da nc more biti nihče nasproti. G. Rus je dodatno predlagal, da naj se zvezin odbor obrne na razne zavarovalnice, naj te prispevajo k ustanovnemu zakladu. Oboje se je enoglasno sprejelo. G. Dac h s je predlagal, naj bi zveza tudi napravila zavarovavnico proti nezgodam. Govornik je predlog obširno utemeljeval. Razne zavarovavnice in dežela dolžne so za gasilce kaj storiti, ker gasilci bližnjemu v nesreči požara pomagajo, a poleg tega delajo za zavarovavnice, zavarovanje naj bi bilo brezplačno in za vse zvezine člane. V debato so posegli gg. Doberlet, Fajdiga in Trošt. Predlog je bil odklonjen. Drugi predlog se glasi, naj vsak obdrži šaržo, ko prestopi k varuhom. Ta predlog se po kratki debati sprejme. G. Jenko je predlagal, naj se zvezinemu zapisnikarju z ozirom na obile posle zviša letna nagrada. G Ahčin je pojasnil, da je ta znašala letno 200 kron. G. Remic predlaga 400 kron, a g. Belec je predlagal 600 kron. Po kratki debati sprejel se je predlog g. Remica. Pregledovalci računov so bili izvoljeni: gg. Ogorelec, Belec in Mayer. V zvezin odbor so bili izvoljeni za Gorenjsko gg. Stricelj Ludovik iz Ljubljane, Fajdiga Josip iz Kamnika in Ivan Rus iz Bleda; za Dolenjsko gg Gustin Adolf iz Novega mesta, Koncilija Fran iz Žužemberka in Rupert F. iz Krškega; za Notranjsko gg. Petrič Matija iz Postojne, Papler Fran iz Borovnice in Urbančič Ivan iz Bi-striceTrnovo, iz celega odbora pa: gg, Doberlet Fran, Ahčin Albin oba iz Ljubljano, in Fran Trošt z Iga. Društveno načelstvo se je sestavilo tako - le: Načelnik g. Doberlet Fran, podnačelnik in blagajnik g. Ahčin, tajnik pa g. Trošt Fran. Cesar v Gorici. Za sprejem cesarjev v Gorici se delajo velikanske priprave. Dež. odbor goriški je na;rosil upravo erarskih gozdov, naj bi mu ista preskrbela 300 visokih mlajev, ki se bodo postavili ob obeh straneh Franc Jožefove ceste. V Gorici bode cesar poldrugi dan. Sadna razstava v Gorici bode ob isti priliki na pokritem tržišču pri starem sv. Antonu. Za razstavo sprejema oglase kmetijska družba goriška do 10. t. m. Proti nemškim provokacijam. Občinski odbor občine za celjsko okolico je sklenil protestirati proti izzivanju slovenskega prebivalstva, kakeršno nameravajo prirediti nemški kolesarji dne 8., 9. in 10. septembra v Celju. „Siidmarkische Volksbank" so usta novili v Gradcu. Opetovano smo že opozarjali slovensko javnost na to nevarnost. Naši zagrizeni narodni nasprotniki, ki imajo že itak vsa javna sredstva v svojih rokah in je brezobzirno uporabljajo v neenakem boju proti nam, so zdaj organizirali celo svoj kapital z očitnim namenom, da nas čim preje, zlasti na meji, gospodarsko usužnjijo. Ako hočemo zlobne nakane naših nasprotnikov preprečiti, treba, da zlasti „Naša Straža" obrne vso svojo pozornost na severno mejo in s pomočjo slovenskih denarnih zavodov gospodarsko okrepi naš živelj, kjer je v nevarnosti, da ga požre nenasitni tujec. Veliko jezo soc.-dem. so si nakopali štajerski nemški nacijonalci, ker so kot gospodarji v dež. šolskem svetu občutno kaznovali tri učitelje — jungovce, Stauda, Kil-lerja in Horvateka radi njih soc.-dem. mišljenja. Nemški nacijonalci bodo s svojim terorizmom dosegli nasproten vspeh, kakor si mislijo, mlajši nemški učitelji se čedalje bolj udajajo soc.-dem. Nemški soc.-demokratje imajo te dni v Gradcu svoj strankarski shod. Danes, v ponedeljek, prirede ljudski shod, na katerem bodo razpravljali o svoji internaci-jonalnosti. Kot govorniki so oglašeni dr. Adler, Temersdorfer, Daszinski, en češki drž. poslanec, Jurij v. Vollmar iz Nemčije. Shoda se udeleže tudi nacijonalci, lahko pride do velikih rabuk. Iz Krope se nam piše : Neki Kropar, ki pa sedaj ne biva v Kropi, je v »Slov. Narodu« prav nesramno napadel Marijino družbo, osobito pa neko dekle. To poročilo je povsem zlagano, dopisniku pa odgovarjamo: Laž ima kratke noge, in kdor se iz drugih norčuje, sam norec ostane. Proslava petdesetletnice biskupo-vanja dr. Jos. Strossmayerja se vrši 7. in 8. t. m. Dne 7. septembra ob 11. uri je čestitanje Djakovčanov v biskupovem dvoru, zvečer razsvetljava, bakljada in serenada, dne 8. septembra ob 5. uri budnica, ob 8. uri prihod procesij v stolno cerkev, ob 9. uri slovesen vhod biskupa v stolno cerkev, po sveti maši čestitanje v dvoru, ob 2. uri banket za goste, ob 6. uri koncert društva »Preradovič«, ob 9. uri zvečer komers v prostorih »Velike gostilne«. Obstrelil se je včeraj Ivan Japelj, mizarski vajenec v Stanežičah, ko je streljal 8 topiči. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Na Trsatu se je v soboto neanan hudobnež skril v cerkvi za oltarjem >n je oropal milostno sliko Matere božje vseh zahvalnih darov, zlatnine in srebrnine. Ponesrečila se je 31. avgusta v Ma-teni 221etna Iv. Stražiščar. Opirala je voz sena, ko je šel voz čez neki jarek, ki je bil poln vode. Voz se prevrne in dekle pade v jarek. Brat ji priskoči hitro na pomoč, a bilo je že prepozno, ker mrtvo potagne iz vodo. Tržaške novice. Poroča se, da je sv. oče dne 31. avgusta vsprejel v avdijenci škofa Sterka. — V pijanosti je pal v morje 72letni Hijeronim Krelja iz Voloske. Pri mrtvecu so našli 1086 K. - Iz Trsta in Istre je lepa romarska četa šla v Rim. Romarji se vrnejo prihodnji teden. Ljubljanske novice. Porotne obravnave v Ljubljani. Danes dopoludne so se ljubljanski porotniki pečali z I. O t r i n o m iz Idrije. Obtoženi jc dne 4. junija t. 1. spri se z drvarjem Antonom Tratnikom v Šinkovčevi gostilni v Idriji. Ker ga je Tratnik dvakrat udaril po čeljustih, zagrabil je Otrin steklenico za četrt litra in jo vrgel Tratniku s toliko silo v obraz, da je Tratnik dne 12. junija t, 1. vsled dobljenih poškodb umrl. Porotniki so zanikali vprašanje o uboju in Otrin bil je obsojen le radi dejanja nevarnega življenju, na 6 mesecev veselja na Žabjeku, ogrenjenega vsak mesec z jednim postom. — Žalosten konec veselice je doživel pri Traunu na Glin-cah Anton Vrhove, krošnjar iz Spod. Šiške štev. 6. Vrhove se je tako dobro imel pri včerajšnji veselicj ognjegascev pri Traunu, da je samih zavžitih dobrot zaspal na klopi Traunovega vrta. Spal je Vrhove tako trdno, da ni čutil, ko je nekdo pregledal vse njegove žepe in mu ukral 250 K denarja. — Sveto razpelo zasramovalje nek pritlikavec pri trafiki v Latcrmanovem drevoredu. Ko je trafikanka stopila iz trafike, da bi ga pokazala kakemu redarju, je pre-klinjevalec hitro odkrevljal. Bogokletnež je imel krive noge in je preko mladeniških let. — Ponesrečil se je Včeraj na lovu pri Brezovici vojak 17. pešpolka Gregor Ma-r e n č i č. Padel je tako nesrečno s kolesa, da so ga morali prevideti. Ponesrečeni se še danes ne zave in bo skoro gotovo umrl. — Kri puščali so včeraj na Viču bivšemu pleskarskemu pomočniku Andreju Jagru, ki je še-le nedavno presedel pet mesecev zapora, v katerega ga je posadil nek stražnik, ker ga je Jager napadel. Jager je včeraj na Viču zabavljal. Dobil je Jager za plačilo z nožem tako močan sunek, da so ga morali peljati v bolnico. Tudi sestri Jagrovi so prerezali žile. — Štiri „p o 1 k n a" ukradli so neznani zlobneži Josipini Jan na Radec-kega cesti štev. 24. — Mlad tat. V saboto je pri starinarjih prodajal mlad deček sivo, rujavo obleko vredno 40 K, za 4 K ter je pravil, da bode šel prostovoljno k vojakom. Stražnik Bergant mu ni verjel ter je deček končno moral res priznati, da je ukral obleko Jožefu Solingerju, uradniku pri dežel, stav-binskem uradu, ko mu jc prinesel od čevljarja par novih čevljev. — Povozil je na sv. Petra cesti fijakarski hlapec Jožef Klemenčič ključavničarjevo ženo Ano Kraljic, ki je dobila lahne poškodbe na glavi. — Predovičev hlapec Tomaž Pogačar je včeraj prevrnil stražnika Franceta Dre-šarja, ko ga jc ta hotel radi razgrajanja are-tovati. Se-le ko sta še dva stražnika prihitela Drešarju na pomoč, spraviti je bilo možno Pogačarja v zapor. — Zgubil jc Rajmund Ješenak rujav ponošen havelok, Ludovik Wašič pa je izgubil petak. Gorenjske novice Franceta Križnaria iz spodnjega Bitnja je napadel Treiber iz Žabnice in ga udaril z opeko tako, da je Križnar umrl. — Jožefa Podlipnika iz Polja je napadlo pet kravjih pastiriev, ko je šel od maše iz Bistrice. Podiipnilt je močno poškodovan. Umor. Letos na pomlad je šel na Vest falsko 31 letni Fr. Florjančič iz Rihpovea pri Trebnjem. Iz Dortmunda se sedaj poroča, da so ga neznani ljudje napadli in ubili. V Ameriko je minuli mesec šlo devet oseb iz litijskega okraja. Kitajske grozovitosti. Socijalnode-mokraški listi na ves glas zabavljajo, da mednarodne čete z bokaeji in kitajskimi vojaki nimajo pardona. Ako kitajski vstaši zaslužijo pardon, naj kaže pismo nekega nemškega mornarja, ki se je boril pri Taku in Tientsin. Mož piše, da je kitajsko ujetništvo nekaj strašnega. Nekega njegovega tovariša je ujelo 15 Kitajce*, ki so ga grozno mučili. Najprej so mu iztaknili oči, potem so mu rezali kose mesa s hrbta. Takega so pustili ležati na pekočem solncu. Tedaj so prišli na lice mesta Rusi, ki so vseh 15 Kitajcev po strelili. Društva. (»Slomšekovo slavnost«) priredita dne 8. septembra v Ljutomeru »Cital-nicaa in »Slov. pevsko društvo«. A. Ob 2. uri popoldne sprejem in sprevod došlih društev 1. »Molitev«, moški zbor Dav. Jenko. 2. Slavnostni govor. 3 »Kdo je mar ?«, možki zbor se spremljevanjem orkestra dr. B. Ipavec. 4. Deklamacija. 5. »Nazaj v planinski raj«, mešani zbor Ant. Nedved. 6. »Večernica«, moški zbor dr G Ipavec. 7. »Kitica slovenskih narodnih pesni)«, mešani zbor A. Foerster. 8. »Jadransko morje«, možki zbor Hajdrih. 9. Telovadba »Celj skega Sokola«. 10 Prosta zabava. Začetek slavnostnega vsporeda točno ob 3. uri popoldne in sicer pri lepem vremenu v Sršenovem logu, pri slabem vremenu pa v telovadnici Franc-Jožefove šole, M«d poaamez himi točkami svira »Andraševska godba« i Glavna vaja za pevce se vrši ob pol 11. uri predpoldan v telovadnici Franc Jožefove šole. Opomba: Obiskovalci te slavnosti se opozarjajo, da se vrši sledeči dan dne 9. septembra popoldne ob 3. uri konjska dirka na Cvenu. Vstop prost! Kdor želi stanovanje za prenočišča, naj se obrne na čital-niški odbor. Telefonska in brzojavna poročila. VjDunaj, 3. sept. Cesar se je včeraj i\izgoVnTjrrt""z vnanjim ministrom Golti-ehowskim in dr. Korberjem. Drugega posvetovanja ni bilo, in torej tudi ni res, da je češki minister dr. Rezek že odstopil. Odločitev se torej ni še izvršila, zgodilo pa se bo, predno cesar odpotuje k vojaškim vajam v Galicijo. Gotovo pa bode še preje ministerski svet pod predsedstvom cesarjevim. — Ogerski ministerski predsednik Szell je danes prišel na Dunaj, kar je gotovo v zvezi s pol. položajem. Dunaj, 3. septembra. V hiši trgovca Karola Bisenija je iz dosedaj neznanih vzrokov navstal požar, ki je v prodajalniških prostorih in skladišču provzročil 150.000 kron škode. Stanovalci so se rešili. \Praga, 3. septembra. Govori se, da ^Ji^tr^lr. Korber še enkrat posvetoval s češkimi voditelji, predno se odloči. Carigrad, 3. septembra. Povodom vladarskega jubileja je vsprejel sultan v avdijenci vse tuje poslanike in speci-jalne odposlance ter se zahvalil na dokazili prijateljstva. Vsprejet je bil tudi delegat sv. stolice Bonetti, ki je izročil papeževa voščila. Giasgov, 3. septembra. Dosedaj je zbolelo za kugo 83 oseb. Dve osebi sta umrli, katerih trupli so s cerkvenim dovoljenjem sežgali. London, 3. sept. (0. B.) Listi poročajo, da je izdal maršal Roberts proklamacijo, s katero se T r a n s v a 1 formalno priklopi Angliji. London, 3. septembra. Roberts v posebni brzojavki potrjuje, da so Buri osvobodili 1800 angleških ujetnikov, častnike so pa odvedli v Baberston. — Kruger, Steyn, Botha, Schalk-Burger in Luka Mayer so po poročilu ujetnikov 28. min. mes. odpotovali v VVellspruit. Budfontein, 3. septembra. Buri se umikajo proti krokodilovim goram. na Kitajskem. London, 3. septembra. I/, Šanghaja se poroča, da so mejnarodne čete pri Pekinu dobro naklestile Kitajce, katerih je mnogo padlo. Nemčija je odklonila carski predlog, da bi evropske armade zapustile Pekin. Oe ruske čete zapuste Pekin, ostanejo ostale posadke. Berolin, 3. sept. Nemški cesar je rekel pri neki vojaški paradi, da Nemčija ne zapusti Pekina, ko bi morala vse voj.ie kore poslati na Kitajsko. * Petrograd, 3. septembra. Amerikani so pogojno pritrdili predlogu, da odidejo poslaniki iz Pekina v Tientsin. — Cilje se. da se povrne princ Zin v Pekin in da bo imenovan vladarjem, ako mu poslaniki zagotove slobodo. London, 3. septembra. ,.Times" se odločno izjavljajo proti predlogu ruske vlade ter zahtevajo, da ostane v Pekinu vsaj 10.000 mož. dokler ne pride na krmilo Kitaja tujcem in pre-osnovaiu prijazna vlada. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Halje.) Da more opravičiti jedno samo dejanje, zamota se namah v raziskavanje celega svojega življenja. Nazaj, nazaj, od leta do leta, od dejanja do dejanja, od zločina do zločina, od hudobije do hudobije; vse se novo prikaže v duhu, ločeno od strastij, ki so bile vzrok vsakemu posameznemu sklepu. Vse se prikaže v nagi strahoti, katero so dotične strasti preje prikrivale. Vse je njegovo delo. Ko se mu porodi ta strašna misel, polasti se ga skoro obupanje. Naglo se vsede, zgrabi za stranice postelje, prime za pištolo, napne... Baš ko hoče končati svoje neznosno življenje, polasti se ga strah, nemir, gnus in spomni se, da mu tudi po smrti bode še čas potekal kot preje. Predstavlja si z grozo svoje razmesarjeno, nepremično telo, izročeno samovolji zadnjega hlapca, ki bi dlje živel kot on. Kakšno presenečenje, kakšna zmešnjava v gradu drugi dan! Vse narobe, on pa brez moči, brez glasu, na tleh ležeč. Premišljuje, kaj bi ljudje govorili blizu in daleč, kako bi se veselili sovražniki. Tudi se mu vidi v temi, grobni tišini smrt nekaj bolj groznega nego pri belem dnevu, vpričo ljudij na planem. Tam bi se ne obotavljal, skočil bi v reko in izginil. Ko ga mučijo te grozne misli, pritiska nehote na petelin puške. Namah mu šine druga misel v glavo. Če bi bilo resnično ono življenje na drugem svetu, o katerem sem slišal kot deček, o katerem vedno govore? Če je pa ono življenje samo iznajdba duhovnikov, kaj naj storim? Zakaj bi umrl? Nič ne de, kaj sem storil. Nič ne de. Neumno je od mene ... In če je ono življenje res . ..! Po teh opasnih dvomih polasti se ga druga še bolj črna, težeča obupanost, kateri bi ne mogel uiti niti s smrtjo. Roke mu omahnejo, ruje si lase, škriplje z zobmi in se trese. Namah se mu vrnejo v spomin besede, katere je slišal par ur preje. — Bog odpusti za dobra dela vse pregrehe! Spomni se jih ne z onim ponižnim naglasom, s katerim so bile izgovorjene, ampak done mu po ušesih kot mogočne in veljavne besede, ki mu obude zopet novo nado. Srce se mu nekoliko olehča, on vzame roke z glave in še bolj pazno motri prikazen, ki je te besede izrekla. Ne zdi se mu več njegova ponižna ujetnica, temveč tolažilni angelj; koprni po dnevu, da bi jo rešil, da bi čul iz njenih ust nove okrepčujoče in oživljajoče besede. Nameni se, da jo sam popelje k materi. In potem? „Kaj storim jutri čez dan? Kaj po- jutrišnjem ? Kaj še pozneje ? In po noči ? Po noči, ki se vrne v dvanajstih urah! O noč! ne, ne, noč!" — Zopet se spomni prazne bodočnosti, premišljuje, kako porabi čas, da mu poteki dnevi, noči. Sedaj sklene ostaviti grad in iti v druge dežele, kjer ga nikdo po imenu ne pozna. A misli si, da bi vender ostal vedno isti. Sedaj zopet se ga polasti temna nada, da bo zadobil zopet stari pogum, staro voljo. Misli si, da je to samo začasna blaznost. Boji se dneva, ki bo pokazal, kako se je spremenil. Sedaj zopet si ga želi, češ da mu prinese nove luči v njegove misli. Ko se začne daniti, prav tedaj, ko Lucia zadremlje, ko neznanec sedi nepremično v postelji, udarijo mu na uho nerazločni glasovi, ki so imeli na sebi nekaj svečanega. Neznanec posluša in začuje iz daljave svečano zvonenje. Precej nato začuje tudi od-mevanje po gorah, ki se zliva s prvotnim donenjem v ubrano celoto. Tudi bliže se čuje zvonenje, potem pa še bliže, svečano. „Kaj je to? Kaj zopet praznujejo?"—misli si in skoči iz svojega trnjevega ležišča, napravi se na pol, odprč okno in gleda. Gore so na pol zavite v meglo. Celo nebo je pe-pelnastosiva megla. Čim bolj se dani, tem bolj razloči na cesti v globoki dolini ljudi, ki gred6 naprej, prihajajo iz hiš in se vsi odpravljajo proti soteski, na desni strani gradu, vsi svečano oblečeni in nenavadno veseli. Kaj vendar imajo? Čemu se danes tako vesele ? Kam gre vsa ta sodrga ? — Nato pokliče zaupnega hlapca, ki je spal tik v sobi, in ga vpraša, kaj je vzrok tega. Hlapec odgovori, da ne ve in da gre povprašat. Gospod sloni na oknu zamišljen v ta lepi prizor. Možje, žene, otroci, posamezno, po dva, po trije. Ta doide svojega prednika in se mu pridruži, drugi se stopivši iz hiše pridruži mimogredočemu krdelu. Vsi kažejo neko naglico in vkupno radost. To ne sicer ubrano, a vendar pomembno zvonenje v dalji in bližini tolmači tako rekoč to kretanje in govorjenje, ki ne doseže do neznanca. Ta gleda, gleda in postaja vedno bolj radoveden, kaj je navdahnilo z isto mislijo vse to različno ljudstvo. Dvaindvajseto poglavje. Kmalu potem se vrne bravo in poroči, da je prejšnji večer kardinal Federigo Bor-romeo, nadškof milanski, dospel v ### in da tam ostane cel dan, da se je ta novica raznesla zvečer po okolici in da vsi tja hite, da bi ga videli, da zvone bolj iz radosti, nego da privabijo ljudi. Gospod ostane sam in zamišljeno gleda v dolino. — Radi jednega človeka! Vsi skrbni, veseli, da vidijo jednega človeka! Pa ima vendar vsak izmej njih tudi svoje križe in težave! A nihče ne tacih, kot jaz. Nikdo ni preživel take noči, kot jaz. Kaj je ta človek, da vznemirja, vse ljudstvo? Seveda bo vrgel kaj drobiža mej ljudi. A vsi ne gredo radi miloščine. Seveda kakšna beseda, znamenje .. . Oh, če bi imel zame tolažilno besedo! Če...! Zakaj tudi jaz ne grem? Zakaj ne? Saj grem, grem. Mej štirimi očmi hočem z njim govoriti. Kaj mu porečem? Dobro! . . . Izvedel bom, kaj mi poreče! Po tem sklepu se obleče, ogrne nekak vojaški jopič, vzame s postelje pištolo in jo obesi na pas. Drugo pištolo sname s stene in jo tudi vtakne za pas, baš tako tudi bodalo. Čez ramena vrže puško, katero sname z zidu. Pokrije se in odide proti izbi, kjer je pustil Lucijo. Puško postavi zvunaj v kot, potrka in se oglasi. Starka skoči s postelje in hiti odpirat. Gospod vstopi, pogleda po sobi in opazi Lucijo, mirno v kotu čepeti. „Ali spi?" tiho vpraša starko. „Ali sem to ukazal, nesrečnica?" „Vse sem poskusila, a ni hoteta jesti, ni hotela spati..." (Dalje prih.) Umrli mo: V hiralnici- 30. avgusta. Tomaž Pretnar, dninar, 64 let Ulrena cruris, sin. V bolnišnici: 29. avgusta. Marija Vodnik, kajžarjev sin, 14 let Lichen iuher plan. Paralysis cordis. — Marija Pene, dninarica, 71 let, funpus pedis. 31. avgusta. Josip Krašnja, dninar, 48 let, jetika. — Alojzij Kropf. delavec, 30 let, jetika. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. 11 9. 7.vv Cas opa-zoranja Stanje barometra r PITO. Temperatura V < C I7.ijv Vetrori Nebo se . •g 3 B B Srednja temperatura sobote 14-1°. normale: 16-9°. Srednja temperatura nedelje 15 8°, normale : 16'7". Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 26. avg. do dne 1. sept. K h K | h Goveje meso t. v. kg 1 28 PšeničnamokalOOkg iS 20 > > II. > » 1 12 Koruzna > » > 17 — » » III. > > — 96 Ajdova » » > 36 — Telečje meso » 1 20 Fižol, liter . . . — 16 Prašičje » sveže > 1 40 Grah, » . . . . — 20 » » prek. > 1 40 Leča, » . . . — 24 Koštrunovo meso > — 80 Kaša, » . . . — 22 Maslo . . . . > 2 — Ričet, » . . . — 22 Surovo maslo . . > 1 90 Pšenica . . 100 kg 10 — Mast prašičja . . > 1 40 Rž . . . » » 13 60 Slanina sveža » 1 36 Ječmen . . » > 12 — > prekajena » 1 44 Oves ... » 12 60 Salo . . . . . » 1 20 Ajda ... > > 18 — Jaice, jedno . . — 6 Proso, belo, > > 18 40 Mleko, liter . . — 16 navadno » » 14 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » » 14 40 » kisla . < — 80 Kromoii » > 5 20 Med..... kg — — Drva , trda , m3 7 — Piščanec . . . 1 20 > mehka, » 5 — Golob . , . . — 45 Seno, 100 kg . 3 20 1 60 Slama, > » 3 20 — — Stelja, » » — — 771 5-2 Proda se hiša štev. 18 v Streliskili ulicah. Več se izve pri g dr. Vallentschag-u, odvetniku v Ljubljani iDvorni trg št. 3). J vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobro izurjen v specerijski in manufakturni stroki, želi sedanjo službo spremeniti. Ponudbe upravništvu »Slovenca« pod šifro I. K. 763 3-3 Lip® posestvo je na prodaj x Resnici pod Ljubljano. Obsega : gospodarsko poslopje, 10 oralov rodovitnega polja. 9 oralov posebno dobrih travnikov in 98 oralov gozda v najlepši rasti. Posestvo je vse skupaj ena celota. Plača so lahko vse ali pa le ena tretjina; drugi dve tretjini se utegnete več let plačevati z obresti. Natančneje se izve pri lastniku Frane Lipah u, posestniku vDobrunjah št. 67. pošta Sp. Hrušica pod Ljubljano. 779 5--1. Trgovski pomočnik, i izurjen v trgovini mešanega blaga, želi v službo vstopiti. Zmožen je slovenskega in nemškega jezika v govoru in peresu. — Stanuje v Štepanovi v a s i pod Ljubljano št. 50, posta Sp. Hrušica. Ludovjk Budjaf Lak za sobina tla, J5j0 llLlj prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 2i8 11 11—4 Vnanja naročila proti povzetju. V najem se da ali pa proda Im. i s a s koncesijo za žganjetoč, gostilno in trgovino v Razdrtem pri Postojini. Hiša je na najlepšem prostoru zraven farne cerkve, sredi vasi, pri glavni cesti Postojina - Trst. Pred hišo ie vodovod. Plačuje se lahko na obroke. 768 2—2 Natančneje pogoje daje Fran Tratnik, trgovec v Dolenji vasi, pošta Cerknica. Dva mizarska pomočnika ln enega učenca »•13 sprejme takoj v trajno službo Jakob Homovc, mizarski mojster v Cirknici, kamor se je obrniti tudi za daljša pojasnila. Ivan Jax v Ljubljani Dunajska cesta št. 17 priporoča po jako znižanih cenah nii 1 T\ • 3fW 20-20 Durkopp - Diana» Schladitz-eva kolesa katera se odlikujejo po najboljšem materijalu, najpopolnejši sestavi, elegantni opravi in lahkemu teku. Ceniki se pošiljajo na željo zastonj in poštnine prosto. ustanovljeni v letu 1834, dne 1. oktobra 1900. Pojasnila in programi se dobe pri Arturu Mahr, 780 3_i lastniku in ravnatelju, imejitelju zlatega zaslužnega križca s krono. Dunajska b o r z a. Bd6 3. septembra. Skupni državni dolg v notah . . 97 70 Skupni državni dolg v srebru..........97-35 Avstrijska zlata renta 4°/0.......116'90 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98 —- Ogerska zlata renta 4°/0........115'05 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....90 65 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . , 1704 — Kreditne delnice, 160 gld. .............670 75 London vista....... . 242-10 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.drž veli 118-15 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini .... Dne 1. septembra. 3-2°;,, državne srečke 1. 1864. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državue srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tisme srečke 4°/0, 100 gld. Dunavske vravnavne srečke 6° 23-63 19-29 90-40 11 39 172 -160--193 — 94 35 140-— 250-50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavua pisma av. osr.zem.-kred. banke 4"/„ Prijoritetne obveznice državue železnice > » južne železnice 3°/0 > » južne železnice 5°/„ > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld...... 106--94-20 319 50 11975 9950 38550 363-— 42-25 12 75 63-- Salmove srečke, 40 gld........170'— St. Gen6is srečke, 40 gld........1881— Waldsteinove sreuke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.; . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....116 - Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 155.- Montanska družba avstr. plan...... 487 25 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 480 — Papirnih rubljev 100 ......... 255' 50 46 50 275-50 6140- — 800-- Nakup ln prodaja HM vsakovrstnih državnih papirjev, sredic, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba B II C IJ II I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., 66 2. " Pojasnila ~£S v vseh gospodarskih in finančnih stvarsh, potem o kursnih vrednostih vseh spekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,