CENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 1
KRANJ, torek, 7.1.1986
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Narava, ki je že v začetku novembra strašila z dolgo zimo, a se je potem premislila, je pred novoletnimi prazniki v veselje številnih smučarjev ponovno nasula snega. V Kranjski gori, odkoder je tudi naš posnetek, so v prazničnih dneh nastale pred žičnicami dolge, večkrat zavite vrste. Nekateri so se očitno držali pravila, da na snegu še novoletni »maček« prej izgine. — Foto: F. Perdan
DANES V GORENJSKEM GLASU:
stran 3: Aplavz in žvižgi
stran 4: Nov most za praznik
stran 5: Štirideset let knjižnice v Škofji Loki
in na straneh od 7 do 14: Skofja Loka
praznuje
Zanimivost tudi za gorenjsko gospodarstvo
Prosta carinska cona na brniškem letališču
Ustanavljanje prostih carinskih con zaradi spodbujanja in povečevanja izvoza omogoča zvezni zakon, sprejet oktobra leta 1985 — Načrtovanje proste carinske cone na brniškem letališču, pri katerem bi bilo potrebno tudi sodelovanje gorenjskega združenega dela
Kranj — Proste carinske cone po svetu že nekaj časa niso več redkost. Pri nas je njihovo nastajanje in delovanje opredelil zakon, ki ga je oktobra lani sprejel zvezni izvršni svet v želji, gospodarstvo lažje in učinkoviteje vključiti v mednarodno delitev dela, povečati izvoz blaga in storitev, obenem pa dejavnostim, ki se opravljajo v prosti carinski coni, z oprostitvijo ali zmanjševanjem carin olajšati uvoz. Zakon omogoča v prosti carinski coni številne dejavnosti. To so proizvodnja blaga za izvoz, izvozne storitve, priprava blaga za izvoz, skladiščenje, finančno in bančno poslovanje, zavarovalništvo in dejavnosti, ki so vezane na proizvodnjo in prodajo blaga. Organizacije združenega dela, ki v prosti carinski coni opravljajo dejavnosti za izvoz, lahko brez carine in drugih uvoznih dajatev uvažajo opremo in rezervne dele za proizvodnjo, surovine, reprodukcijski in potrošni material ter pogonsko gorivo.
Blagovni center Ljubljana načrtuje v tem srednjeročnem obdobju v Ljubljani gradnjo proste carinske cone z vsemi dejavnostmi, ki jih omogoča zakon,in samostojno enoto te cone na brniškem letališču. Prosta carinska cona v Ljubljani in enota na Brniku sta vključeni tudi v republiški srednjeročni plan in v letošnjo resolucijo. Letališče na Brniku ima že osnovne pogoje za opravljanje te dejavnosti. Potniški promet se bo preselil na jug k avtomobilski cesti Naklo—Ljubljana, sedanji prostori pa bodo namenjeni prosti carinski coni. Rezervirano je zemljišče za potrebe novogradnje ob sedanjih prostorih. Na letališču že delujejo vse potrebne službe. Letos naj bi bili izdelani projekti, zato je nujno, da se gorenjsko gospodarstvo vključi v snovanje proste carinske cone. To dejavnost bi kazalo zato vnesti tudi v srednjeročne programe do leta 1990.
Na letališču Brnik poudarjajo, da bo vsaka pobuda dobrodošla. Voljni so posredovati ti^^SSj^ormacije o načrtovani gradnji proste carinske cone. fjf /v\
-'i J. Košnjek
Predor bo gradilo nemško podjetje
Jesenice — Komisija za izbor najboljšega ponudnika za gradnjo predora pod Karavankami se je konec decembra lani odločila, da bodo predor gradili nemški gradbeniki skupaj z domačimi, slovenskimi. Nemška firma Polenskv Zollner je poslala najcenejšo ponudbo in tudi Evropska investicijska banka se je strinjala, da bo dela opravila ta firma skupaj z delavci Slovenijacest.
Predor pod Karavankami bodo začeli graditi v drugi polovici januarja.
D. S. ~
V četrtek osrednja slovesnost
9. januar
PRAZNIK OBČINE $K0FJA LOKA
V spomin na legendarno bitko z nekajkrat močnejšim sovražnikom, ki jo je na prelomu iz leta 1941 v leto 1942 v Dražgošah bojeval Cankarjev bataljon, praznujejo Škofje-ločani občinski praznik.
Z enako veliko poguma, odločnosti, predvsem pa volje za napredek so v svobodi gradili industrijo, posodabljali kmetijsivo in si ustvarjali pogoje za boljše življenje. Z zadnjega konca so se po razvitosti v zadnjem desetletju prebili v zgornjo tretjino.
Veliko volje in poguma bodo potrebovali tudi v letu 1986, da bodo premagali težave v industriji, spodbudili večjo pridelavo hrane, da bodo uspeli odpraviti najbolj črne cestne točke.
Ob prazniku čestitamo vsem prebivalcem škofjeloške občine in jim želimo čim več delovnih uspehov, sreče in osebnega zadovoljstva.
Škofja Loka — Številne prireditve, posvečene škofjeloškemu občinskemu prazniku, so se že zvrstile, nekatere pa se bodo še v dneh okrog 9. januarja, ko občina slavi.
bo v sredo 8. januarja, ob v knjižnici Ivana Tavčarja v
Tako 18. uri '
Škofji Loki literarni večer s predstavitvijo najboljših pisnih prispevkov
učencev osnovnih šol na temo v počastitev občinskega praznika.
Na dan praznika, 9. januarja, pa bo ob 16. uri osrednja slovesnost v dvorani kina Sora v Škofji Loki, na kateri bo predsednik skupščine občine Matjaž Cepin spregovoril o dosežkih v minulem letu in o nalogah v tem, podelili pa bodo še priznanja najzaslužnejšim organizacijam in občanom.
—T
KRANJSKA GORA — Po odpovedi bolgarskega Borovca se je moški svetovni pokal preselil v Kranjsko goro in Maribor. Smučišče v Podkorenu je bilo spet odlično pripravljeno, medtem ko Mariborčani za slalom niso imeli sreče; vreme je bilo Mariborčanom bolj naklonjeno za svetovni pokal žensk. V veleslalomu je v Podkorenu spet slavil Švicar Joel Gaspoz, kije bil hitrejši od Avstrijca Strolza in
reprezentanta ZRN Wasmeierja. Več o tem na športni strani, (-dh) — Foto: F. Perdan
Gorenjski lesarji predlagajo
Posojilo za
lesarske
izdelke
Kranj — Na seji izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko je predstavnik GLG z Bleda seznanil zbornični organ s težavnim položajem gorenjskih lesarjev. Vedno težje je prodajati doma in na tujem. Leta 1986 v primerjavi z letom 1985 ni mogoče pričakovati izboljšav; razvoj te dejavnosti je ogrožen.
Da bi postala prodaja lesarskih izdelkov doma zanimivejša, predlaga GLG (pri tem mu daje podporo tudi medobčinska zbornica) ponovno uvedbo potrošniških posojil pri nakupu izdelkov lesarjev. Polog naj bi bil 40-odstoten, obrestna mera pa realna. Pri izolacijskih materialih pa kaže še bolj uveljaviti politiko nižjih prometnih davkov. -jj
2. stran
NOTRANJA POLITIKA
TOREK. 7. JANUARJA 191
Svet in mi
Samo lepe besede niso dovolj za mir
Pretekli teden,y prednovoletnih dneh, je bilo izrečenih veliko besed o nujnosti ohranitve svetovnega miru v letu 1986. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Perez de Cuellar je v svojem novoletnem sporočilu človeštvu poudaril prav to in dejal, da je ohranitev svetovnega miru tista skupna naloga, ki mora združevati vse članice OZN in presegati razlike med narodi, rasami, ideologijami, kulturami in političnimi opredelitvami. Človeško dostojanstvo še vedno trpi zaradi pogostih kršitev človekovih pravic, neenakopravnosti med narodi in narodnostmi ter prepadom med revnimi in bogatimi.
Lepih besed o potrebnosti trajnega svetovnega miru ni manjkalo pri poslanicah številnih drugih voditeljev držav. Tako je sovjetski partijski voditelj Gorbačov govoril Američanom, Sovjeti pa so lahko poslušali nagovor ameriškega predsednika Reagana. S tem sta velesili skušali dokazati, da se duh ženevskega srečanja nadaljuje.
Vendar umazana svetovna resničnost postavlja lepe besede na glavo tudi po zaslugi tistih, ki jih izgovarjajo.
Skoraj istočasno so Združene države Amerike opravile podzemni atomski jedrski poskus, v Afganistanu, kjer se bojujejo sovjetski vojaki, pa so začeli ofenzivo zoper upornike, pristaše osvobodilnega gibanja. Kitajske čete so po poročilih sodeč prestopile vietnamsko mejo, zaostrovali pa so se spopadi v Afriki: med revnima državicama Mali-jem in Burkino Faso in v Južnoafriški republiki med režimskimi enotami in črnskim prebivalstvom. Na rimskem in dunajskem letališču pa sta se odigrali tragediji: teroristi so pokončali 20 ljudi in ponovno spomnili svet, da je terorizem, predvsem bližnjevzhodni, največja nevarnost sedanjosti in da je treba krizna žarišča v tem delu sveta pravično rešiti,upoštevajoč pravice Palestincev.
Jugoslavija bo tudi leta 1986 v ospredju svetovnega gibanja za mir, pravičnost in enakopravno politično in gospodarsko sodelovanje med narodi. Te svoje težnje bo uresničevala tako kot članica Organizacije združenih narodov, kot članica gibanja neuvrščenih in članica drugih mednarodnih organizacij in združenj. To je skladno z našo zunanjo politiko. Neuvrščenost in sodelovanje z vsemi na enakopravnih osnovah bo stalnica naše zunanje politike v letu 1986, je med drugim poudarilo tudi predsedstvo SFRJ v novoletni poslanici.
-jk
Ekološka zavest se prebuja
Mestna čistilna naprava
V jeseniški občini naj bi delovne organizacije pomagale zgraditi čistilno napravo na Javorniku za fekalne vode od Hrušice navzdol — Železarji so se odločili ob koncu meseca
Seja centralnega komiteja ZK Slovenije
Do sredine februarja javna razprava
Centralni komite Zveze komunistov Slovenije predlaga kot možnega kandidata za predsednika CK ZKS Milana Kučana, za sekretarja pa Miloša Prosenca, kot možna kandidata za člana predsedstva CK ZKJ pa Franca Šetinca in Štefana Korošca
Centralni komite Zveze komunistov Slovenije se je sestal zadnji teden starega leta in na 18. seji obravnaval osnutek resolucije za 10. kongres slovenskih komunistov in osnutek sprememb statuta Zveze komunistov Slovenije. Oba dokumenta so člani centralnega komiteja potrdili, jih dopolnili in sklenili, da bosta v javni razpravi do 15. februarja. Potem bo centralni komite oblikoval predlog dokumentov in ju predlagal kongresu slovenskih komunistov.
Resolucija tako pomembnega družbenopolitičnega srečanja kot je kongres in organizacije s tako odločujočo vlogo se mora res opredeliti do vseh pomembnih vprašanj gospodarskega in družbenega razvoja, vendar pri tem ne more biti splošna in dolgovezna, ampak konkretna, kratka in ustvarjalna. Vprašanja naše stvarnosti ne smejo ostati brez
odgovora partije, kako naprej. Le takšna resolucija bo sposobna idejno in delovno strniti v prvi vrsti komuniste in z njimi vse ljudi. To pa je tudi smisel partije kot vodilne idej-nopolitične sile. Prav to so pogrešali tudi člani centralnega komiteja in terjali, da mora biti predlog resolucije bistveno krajši in konkretnejši. Od vsebine dela Zveze komunistov naj bo odvisna organiziranost. To naj bo srž sprememb statuta ZKS.
Centralni komite je obravnaval tudi pomembna kadrovska vprašanja. Kot možnega kandidata za predsednika predsedstva CK ZKS predlaga Milana Kučana, sedanjega člana predsedstva CK ZKJ, in za sekretarja Miloša Prosenca. Za slovenska člana predsedstva CK ZKJ pa sta predlagana Franc Šetinc in Štefan Korošec.
jk
Jesenice — V jeseniški občini se že nekaj let zaman dogovarjajo, da bi ob Savi Dolinki postavili primerno čistilno napravo. Zanjo ni bilo nikdar dovolj razumevanja, zato je z Jesenic odtekala Sava precej onesnažena. Čistilno napravo so postavili le na Jesenicah za klavnico in jeseniško bolnico, medtem ko jo za samo mesto Jesenice in njegova predmestja ni bilo. Čeprav so dolgo opozarjali, da bi jo bilo treba postaviti tudi v Kranjski gori — ko so se zelo začele širiti hotelske zmogljivosti in so rasli novi bloki — je tudi Kranjska gor.:    brez čistilne naprave.
Jeseniška Železarna je minula leta vztrajno preprečevala onesnaževanje Save, a vsega vseeno ni uspela preprečiti. Zdaj se pripravlja, da bo pred vodno centralo v Mostah položila na gladino vode vodno pregrado, ki jo z uspehom in v zadovoljstvo kupcev izdeluje kranjska Sava.
Jeseniško združeno delo pa je končno prisluhnilo prošnjam jeseniške komunalne skupnosti, ki ima v mi-
Prepričevanje že prepričanih
Za samoupravno izobraževanje ni zanimanja — Ustanoviti bi morali klub mladih samoupravljalcev po srednjih šolah
Jesenice — Z veliko volje in zavzetosti so se pred leti v občini odločili, da za samoupravno in družbenopolitično izobraževanje delegatov ustanovijo klub samoupravljalcev. Delo je bilo tako plodno, obsežno in zagnano, da so prejeli najvišje priznanje s srečanja jugoslovanskih samo-upravljavcev.
Danes pa vedno bolj ugotavljajo, da kljub pestri dejavnost? v večini delovnih organizacij ni pravega zanimanja za seminarje, samoupravne šole in druge oblike, razen za tiste, ki so jih pripravili skupaj z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami. Volja za samoupravno izobraževanje slabi, kar nikakor ni nepomembno v času, ko smo pred novimi volitvami in ko bodo za nove delegate potrebni tečaji in seminarji.
Zanimivo je, da so pripravili dovolj okroglih miz in posvetov, na katerih so delegati izrazili željo, da bi se seminarjev udeležili, potem pa jih — razen nekaj stalnih izjem — sploh ni bilo. Le iz petih ali šestih delovnih organizacij, kot so Gradiš, Gradbinec ali Vzgojno-izobraževalni zavodfprihajajo redno in vestno, vsi ostali so več ali manj gluhi. Prihajajo iz tistih delovnih okolij, kjer je samoupravljanje zaživelo in kjer družbenopolitične organizacije ne stoje
križem rok, od drugod jih ni. Tako se zdi, da je izobraževanje namenjeno že izobraženim samoupravljavcem ali da so posamezni seminarji prepričevanje že prepričanih.
Izhodi iz takšnih razmer vsekakor so, tudi v samokritiki samega kluba samoupravljavcev, ki mora napraviti prelom v načinu dela. Dileme o tem, ali naj bi klub samoupravljavcev, ki ga v nekaterih drugih občinah sploh nimajo, sploh še bil, je razčistil republiški sindikalni svet, ki je odločno zahteval, da se klubi morajo ohraniti in nikakor ne ukinjati. Prav gotovo pa dejavnost kluba ne sme biti »zaprta« v občini, temveč se mora povezovati z ostalimi klubi na Gorenjskem, ki so v takih ali podobnih te žavah.
Da se v prihodnje ne bi prepričevali in mencali, ali naj klub samoupravljavcev sploh bo ali ne, bi morali takoj ustanoviti klub mladih samou-pravvljavcev na Železarsko izobraževalnem centru in po drugih srednjih šolah. Že mladim bi morali znati vcepiti zavest o stalnem samoupravnem in družbenopolitičnem izobraževanju in tako lahko organizirali tudi »višje» oblike izobraževanja, ki jih zdaj zaradi pičlega zanimanja lahko kar odpišejo.
D. Sedej
Končano dolgotrajno usklajevanje
Zvezna skupščina je zadnje dni starega leta sprejela resolucijo o razvoju države v letu 1986, srednjeročni družbeni plan Jugoslavije do leta 1990 in letošnji zvezni proračun
Delegati v skupščini Jugoslavije so zadnje dneve starega leta končali z dolgotrajnim, utrudljivim, na trenutke tudi mučnim ter na koncu pospešenim usklajevanjem o najpomembnejših planskih dokumentih države: resoluciji o razvoju v prihodnjem letu, zveznem proračunu za leto 1986 in družbenem planu Jugoslavije med letoma 1986—1990. Pred tem pa je skupščina sprejela važne dokumente o deviznem, bančnem in kreditnomonetarnem poslovanju.
S sprejetjem planskih dokumentov delo še ni končano. Pomembno bo predvsem naše ravnanje, da ne moremo trošiti več kot ustvarimo, da računi na tujo akumulacijo in posojila niso rešitev in da ima vsak v tej državi najprej velike dolžnosti, šele nato pa ima tudi pravice. V začetku letošnjega leta bo treba sprejeti še nekatere dokumente o politiki obresti, cen in tečaja ter tečajnih razlik. Od njih bo odvisen naš spopad z inflacijo:
Nekaj glavnih značilnosti v skupščini sprejetih dokumentov.
Letos moramo doseči naslednje cilje, če želimo ozdraviti gospodarstvo: družbeni proizvod mora narasti najmanj za 3 odstotke, prav za toliko industrijska proizvodnja, kmetijska proizvodnja za 8 odstotkov, izvoz za 5 odstotkov, produktivnost za en odstotek, zaposlovanje za 2 odstotka in življenjska raven za 2 odstotka. Presežek v plačilni bilanci naj bi bil 880 milijonov dolarjev.
Do leta 1990 pa naj bi realni družbeni proizvod naraščal povprečno po 4 odstotke letno, industrijska proizvodnja za 4,5 odstotka, kmetijska proizvodnja za 5 odstotkov, izvoz za 6 odstotkov, uvoz za 5 odstotkov, izvoz pa naj bi v državi že 90-odstotno pokril uvoz. Leta 1990 bi morali za odplačilo tujega dolga nameniti le še 25 odstotkov deviznega priliva.
Skupščina je sprejela tudi letošnji zvezni proračun. Znašal bo 1103 milijarde dinarjev ali za 60 odstotkov več kot je bil lanski.
Da moramo uresničiti letošnjo resolucijo, delati in gospodariti boljše, še več izvažati, povečati proizvodnjo, zmanjšati inflacijo in obenem zviševati življenjsko raven ljudi, je tudi glavna vsebina novoletne poslanice predsedstva SFRJ Jugoslovanom. Leto 1986 ne bo lahko in od njega je v marsičem odvisno uresničevanje plana do leta 1990.
-jk
nulem obdobju v svojih srednjeročnih programih vedno zapisano, da bi bilo dobro, ko bi imelo mesto Jesenice svojo čistilno napravo. Zavest o ekologiji se je torej marsikje prebudila in delovne organizacije so pripravljene prispevati del sredstev za-čistilno napravo, ki naj bi jo po etapah postavili na Javorniku v prihodnjih nekaj letih. Danes je predračun zanjo že visok, saj naj bi po letošnjih cenah veljala kar 600 milijonov dinarjev.
Prednosti mestne čistilne naprave za več kot 25.000 prebivalcev so nesporne, zato predvidevajo, da ne bo težav pri zbiranju denarja in pri finančni konstrukciji, ki si jo je zamislila jeseniška komunalna skupnost. Po samoupravnem sporazumu naj bi znašala sredstva razširjene reprodukcije, uporabnikov kanalizacijskega omrežja 25 odstotkov, sredstva po sporazumu uporabnikov kanalizacije omrežja organizacij združenega dela 34 odstotkov, sredstva območne skupnosti Gorenjske 30 odstotkov in kredit 11 odstotkov. Med približno 20 delovnimi organizacijami, ki naj bi se akciji pridružile, ima največji prispevek jeseniška Železarna, kjer so se delavci ob koncu decembra z osebnim izjavljanjem odločali o gradnji čistilne naprave. Delovne organizacije bodo namreč svoj prispevek plačale po porabljeni vodi v minulem letu; po tem predlogu Železarna porabi kar 80 odstotkov vode.
D. Sedej
Delegatsko vprašanje
V Peku manjka vode
TRŽIČ — Na zadnjem lanskem zasedanju tržiške skupščine so delegati iz tovarne obutve Peko v zboru združenega dela dobili odgovor na pripombo, češ da Peko ni dolžan sam rešiti vprašanje oskrbe z vodo glede na to, koliko denarja prispeva za reševanje skupnih potreb v občini. V Peku namreč primanjkuje vode oziroma je pritisk tako slab, da so višja nadstropja, kjer so tudi proizvodni oddelki, večkrat brez vode.
Odgovor je posredovalo Komunalno podjetje Tržič, ki med drugim navaja, da pritisk v vodovodnem sistemu na območju Peka precej niha zaradi premajhne akumulacije v rezervoarju Preska, iz katerega se oskrbujejo še Zlit ter soseski Preska in Slograd. V konicah se zgodi, da pade raven vode do sesalnega koša, tako da pride v vodovodni sistem tudi zrak, kar še dodatno povzroča motnje v redni oskrbi z vodo, zlasti v višjih nadstropjih Peka.
Ekipa vzdrževalcev vodovodnega omrežja skrbi, da je dotok vode v rezervoar Preska kar največji. Motenj pa se ne da odpraviti brez dograditve akumulacije pri rezervoarju Preska. Samoupravna komunalno cestna skupnost Tržič je imela gradnjo dodatnega rezervoarja v načrtu že lani, vendar jo je zaradi pomanjkanja denarja prestavila na letos. V letošnjem planu ima ta naložba prednost.
H. J.
Protest
planinskemu
vodstvu
Kranj — Naši javnosti ni ostale skrito, da je Aljažev stolp na Trt glavu doživel nekatere spremen) be zaradi snemanja televizijske nadaljevanke o Juliusu Kugvju Po končanem snemanju je stoli ohranil sivo barvo in ostal breJ zvezde, kar je mnoge presenetilo.
Se bolj so presenetile izjave ne katerih vidnih delavcev v sloveu ski planinski organizaciji, da be Aljažev stolp ostal tak, kot je bil ob postavitvi. Taka odločitev je naletela med prebivalci, kako! ugotavljajo v predsedstvu medob činskega sveta Socialistične zve ze za Gorenjsko, na zelo naspre tujoča mnenja. V mnogih krajifc so ogorčeni, da so s stolpa na Tri glavu odstranili simbol naše na rodnoosvobodilne borbe.
Vznemirjenje bi bilo verjetne manjše, če bi planinska organiza cija pojasnila vzroke za take odločitev in način postopka zi spremembo. Zato je predsednik gorenjske frontne organizacij« naslovil predsedniku slovenske planinske organizacije pismo, I katerem je obsodil spodrsljaj it izrazil zahtevo, da stolpu vrneje značilnosti izpred snemanja na daljevanke. Če obstojajo utemeljeni razlogi za spremembo, p« naj predlagatelj preveri oblikova nje odločitve v ustreznem postopku, terjajo v predsedstvu medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko.
(S) .
*B II.TB Si
Zbor borcev brigad, [ ustanovljenih v ZSSfc
Pred novim letom so se sesW* borci I. in II. jugoslovanske pehottf brigade in borci druge tankovs*v brigade gorenjskega področja, tf2 zboru je predsednik pododbora G* renjske " podal izčrpno poroČi'c o minulem delu v zadnjih dveh leti1 Predsednik republiškega odbora Jc nez Železnik pa je poročal o dosed njem prizadevanju odbora za pridi bivanje domicila v celjski občini. 1* vedli so volitve za nadaljnje dveletJ* mandatno obdobje, sprejet je pO* gram dela za naslednje dve leti. Zfcl ra sta se udeležila predstavnika fjj publiške konference SZDL in tf>^ dobčinske konference SZDL za Gf renjsko, ki sta v pozdravnem nafl* voru borce brigad prisrčno pozdra1* la. V nadaljnjem delu za pridobi^ nje domicila sta zaželela celotnefl odboru veliko uspehov. ti Po končanem zboru smo se na i variškem srečanju pomenili še o s^< jih osebnih problemih. n Ob koncu se v imenu Skupno^ borcev brigad zahvaljujem nastoJP jočim, pokrovitelju zbora — vodstz Iskra-Telematika, vodstvu Kinopes jetja in Samopostrežne restavracip Za skupnost Ivan Orehek-Janezs š
-1<
n
RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH b v ustanavljanju, GORENJA VAS — Todraž 1 s
r
Komisija za delovna razmerja DO objavlja prosta dela in na- ^ loge za nedoločen čas s polnim delovnim časom.: g
s
1. OPERATERJA
2. 3 KLJUČAVNIČARJE *
Pogoji: pod 1. —
poklicna izobrazba kemijske, metalurške, kovinske ali elektro smeri,
— tečaj za operaterje,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— 4-izmensko delo,
— enomesečno poskusno delo;
pod 2. — poklicna izobrazba kovinarske smeri,
— 6 mesecev delovnih izkušenj,
— 4-izmensko delo,
— enomesečno poskusno delo.
Za vsa dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Stanovanj ni. Kandidati naj prijave z dokazili (spričevali) o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Kandidate bomo po potrebi pisno vabili na razgovor in ogled delovnih razmer.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh.
TOREK, 7. JANUARJA 1986
GOSPODARSTVO
.3. stran ^ss^msiiglas
Začela je veljati nova devizna zakonodaja
Aplavz in žvižgi
Tako lahko označimo sprejemanje nove jugoslovanske devizne zakonodaje, ki naj bi ustoličila di-na5 edino plačilno sredstvo v državi, povzdignila iz ozadja izvoz in naredila več reda v naši gospodarski politiki, tako doma kot v odnosu do tujine. Ko je skupščina po predhodnem, včasih kar muč lem usklajevanju zakone sprejemala, je večina Jugoslavije ploskala, ne zavedajoč se popolnoma, da bomo teta 1986 kljub še tako dobrim zakonom še vedno gospodarili v realno težkih razmerah. Sedaj pa, ko so zakoni od silvestrovega dalje stvarnost in ko vemo za dodatne Podrobnosti, pa se ploskanje marsikje spreminja v žvižge.
Teoretična sekcija Zveze ekonomistov Slovenije in Narodna banka Slovenije sta na nedavnem posvetovanju na Brdu menili, da bo nova zakonodaja nekatera sporna vprašanja še bolj zaostrila. Ugotovili so, da obvezne prodaje deviz bankam in njihovo razdeljevanje Po vnaprej določenih prednostih ne moremo imenovati trg. Na trgu namreč lahko prostovoljno prodajaš in kupuješ. Kočljivo je tudi razpravljanje o dinarju kot edinem Plačilnem sredstvu v državi. Po sodbi ekonomskih teoretikov se za takšen značaj dinarja najmanj zavzemajo izvozniki, najbolj pa porabniki deviz, kar kaže, da nas še vedno bolj zanima trošenje deviz kot pa njihovo ustvarjanje. Porabniki, med njimi tudi veliki dolžniki tujini, bodo do dinarjev že prišli, od bank pa terjali, da jim preskrbe de-
vize. Prav tako ne kaže »pokojni« devizni sistem kriviti za vse. Na njegov račun se je država izmotala iz največje zadolženosti, Slovenija pa je iz deviznega primanjkljaja prišla na pozitivno bilanco v blagovni menjavi s tujino. Naloga nove zakonodaje je torej lahko le zadržati doseženo stanje ob tem, da si v državi še vedno nismo enotni, ali smo pod silo primorani zadolženost še zmanjšati ali jo lahko obdržimo na sedanji ravni ali pa jo lahko celo povečamo.
Posvetovanje na Brdu je opozorilo na povečano vlogo Narodne banke. V novih deviznih zakonih ni določila, na osnovi katerega bi lahko nadzorovali delo Narodne banke. Znani so primeri nepopolnih podatkov, vedno več informacij pa je zaupne narave.
Ponuja se nekaj vprašanj. Zakaj prihajajo na dan takšni žvižgi šele sedaj, ko so novi devizni zakoni stvarnost: ali zato, ker smo bili pri nastajanju zakonov tiho in Čakali, kaj bo rekel vrh, ali pa nas nihče ni poslušal. Zakaj tudi v tem primeru škodljiva jugoslovanska praksa, da se nas v nastajanju novosti poloti evforija, ko stvar spoznamo, pa trdimo, da je ta novost zanič, čeprav v praksi niti popolnoma zaživela ni, in zahtevamo spremembe.
Da nova devizna zakonodaja res ni vsem napisana na kožo, predvsem pa velikim izvoznikom ne, kažeta tudi dve razpravi na zadnji seji izvršilnega odbora gorenjske medobčinske zbornice. Rok Ga-šperšič iz GLG Bled se sprašuje,
kako naj lesarji sploh pridejo do
deviz, ker so v preteklosti samo 30 odstotkov deviz porabili zase, ostale pa odstopili reproverigi, izvoz, ki naj bi bil osnova za devize oziroma uvozne pravice, pa bodo letos lahko povečali največ za 8 odstotkov. Franc Grašič iz Peka pa je ocenil, da novi zakoni sicer spodbujajo izvoz, vendar predvsem pri tistem, ki doslej ni veliko izvažal. Izvoz utegne biti še manj dohodkovno zanimiv. Vloga izvoznih stimulacij se zmanjšuje. Boljše bo le pri uvozu opreme.
Da bi bilo glede novega deviznega sistema čim manj ugibanj in različnih mnenj, je nujno vsaj v začetni fazi veljavnosti novih zakonov okrepiti medsebojno sodelovanje in obveščanje med združenim delom in poslovno banko na Gorenjskem.
J. Košnjek
V škofjeloški občini
Dodatno pospeševanje hribovskega kmetijstva
V škofjeloškem intervencijskem skladu so se odločili, da bodo naslednje leto ves denar, ki naj bi ga dobili na podlagi sporazuma od drugih gorenjskih skladov, namenili za pospeševanje kmetijstva v hribovitem območju, kjer je pridelovanje hrane trikrat težje kot v ravnini.
Več želja kot možnosti
^Temeljna banka Gorenjske je tudi ob koncu leta 1985 naredila
ianketo med članicami in jih povprašala, kakšne investicijske že-Jje imajo za leto 1986. Spet se je pokazalo, da so želje veliko večje kot možnosti. Gorenjsko gospodarstvo bi rado v tem letu začelo j investicije v vrednosti 79.708 milijonov dinarjev, za kar pričaku-) Jejo od banke za 19.433 milijonov dinarjev kreditov in sicer v letu
_ mili}__ *986 za 9138 milijonov dinarjev.
Kranj — Zanimiv je tudi namen ^aganja gorenjskega gospodarstva. Največ, kar 78,1 odstotka, bi šlo v iz-vozno usmerjeno gospodarstvo, 1,8 K* Primarno kmetijstvo in ribištvo, 1! .2a energetiko, 1,6 za inozemski ^turizem, 0,2 za gradnjo gozdnih cest, nP° 0,5 odstotka za namensko proizvodnjo in stanovanjsko gradnjo, 6,6 N2a komunalno gradnjo, 2,7 za meša-jna podjetja v tujini, 0,1 za predelavo jodpadkov, po 0,9 za inovacije in za jDiaio gospodarstvo, za ostalo pa 5,5 jodstotka'
d Vsa ta investicijska vlaganja so dPredvidena na Gorenjskem, razen l^lana, ki namerava vlagati v povečanje ustanovnih deležev lastnih firm w ZDA, Kanadi in na Švedskem. Od Industrijskih vlaganj naj bi šlo |W odstotkov v proizvodnjo električnih strojev in aparatov, 17 v črno ^nietalurgijo, 14 v proizvodnjo obutve Pj& in usnjene galanterije ter 7 odstotkov v kovinsko predelovalno dejavnost.
I Takole pa naj bi investiranje izgledalo po občinah.
I Na Jesenicah bi za svoje investicije potrebovali 12.702 milijonov dinarjev in sicer za Železarno, za modernizacijo valjarne, za postavitev potisne peči v valjarni ter za linijo tza luženje žic v Žicami, Kovinar Jesenice pa za centralno čistilno na-ipravo.
»t  Kranjska občina je v svojih investicijskih željah daleč najzahtevnejša, saj predvideva kar za 36.640 milijonov dinarjev investicij. Iskra Tele-niatika naj bi investirala v digitalizacijo telefonskih central, Iskra Ki-oernetika v proizvodnjo elektronskih števcev in spominskih enot in v robotiko za orodjarno. Tekstilindus bo zamenjal in posodobil 'opremo, Sava Kranj bo modernizirala in prestrukturirala proizvodnjo velopne-
vmatike in tovorne pnevmatike ter zgradila razvojno raziskovalni center, SIS za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči pa namerava začeti komunalno opremljati stanovanjsko sosesko Drulovka.
Radovljica je od vseh občin naj-skromnejša, saj predvideva le za 6703 milijone novih investicij, in sicer Elan za povečanje deležev v svojih lastnih firmah v inozemstvu, Alp-dom za komunalno opremljanje zemljišč, Sukno Zapuže za modernizacijo tovarne, Lip Bled, tozd Rečica za modernizacijo opreme, HTP Bled, tozd Turizem in rekreacija pa za razširitev festivalne dvorane.
Občina Škofja Loka namerava investirati 9754 milijonov dinarjev v razširitev livarne in izgradnjo nove orodjarne v LTH, ekološko sanacijo in rekonstrukcijo proizvodnje Ter-mike ter v opremo za proizvodnjo sesalnih enot v Iskri, tozd Elektromotorji Železniki.
V Tržiču naj bi vse nove investicije veljale le Peku. 9503 milijone dinarjev predvidevajo za izgradnjo novih poslovnih prostorov Peka, za izgradnjo hidroelektrarne in modernizacijo proizvodnje v orodjarni.
Vendar to še niso vse investicije. Posebne kredite kot so IFC in drugi mednarodni krediti pričakujejo za svoje investicije Metalka, tozd Triglav Tržič, Veriga Lesce, tozd Sidrne verige, KO-OP Mojstrana, Gorenjska predilnica Škofja Loka, Niko Železniki, Etiketa Žiri in IBI Kranj.
Koliko bodo vse te želje in načrti uresničeni, bo pokazal čas. Zaostrene gospodarske razmere, restriktivna kreditno-denarna politika in že sprejete obveznosti za dolgoročne kredite iz preteklih let zahtevajo od banke izredno selektivnost pri novih kreditiranjih.
D. Dolenc
DEŽURNI VETERINARJI
od 3.1. do 10.1.1986 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske,  tel.:   25-779 ali
22- 781,
od 22. do 6. ure pa na tel.:
23- 518
za občini škofja Loka
ANDREJ PIP    dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice
DOMINIK RUPNIK, dipl. vet., Jesenice, Titova 45, tel.: 22-781, 25-779
Škofja Loka — Delavci škofjeloške občine bodo naslednje leto prispevali 0,8 odstotka kosmatega osebnega dohodka za pospeševanje pridelovanja hrane in za odpravljanje motenj v preskrbi z mesom, mlekom, njunimi izdelki ter drugimi živili. Na ta način se bo v samoupravnem skladu za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane nabralo 155 milijonov dinarjev in razen tega še 9,3 milijona iz drugih virov. Nekaj manj kot 74 milijonov dinarjev bodo porabili za enotne republiške premije in regrese ter za druge naloge iz skupnega, slovenskega programa, okrog 90 milijonov pa za izvajanje občinskih pospeševalnih ukrepov. Dodatno bodo pospeševali hribovsko kmetijstvo, za kar pa naj bi denar (38 milijonov dinarjev) zagotovili drugi gorenjski intervencijski skladi na podlagi samoupravnega sporazuma o usmerjanju sredstev med skladi. Čeprav so o sporazumu po občinah že precej razpravljali, ga doslej še niso podpisali, zato je tudi vprašljivo, kdaj bo ta denar in koliko ga bo.
Po enotnem republiškem programu, za izvajanje katerega bodo denar zagotovili republiški in občinski intervencijski skladi ter živinorejska poslovna skupnost, bodo kmetje (in posestva) prejemali naslednje premije in regrese: premije za pitanje telet — v hribovskem območju 72,73 dinarja in-v nižinskem 36,34, premije za rejo klavnih prvesnic — v hribih 36 tisočakov in na ravnini 18 tisoč dinarjev, premije za prirejo litra mleka — na hribovskih kmetijah pet in na nižinskih dva dinarja, premije za pitanje prašičev — sedem dinarjev za kilogram mesa in regres za nakup plemenske koruze — 150 dinarjev za kilogram. Za obrambo pred točo bo občinski sklad namenil eno šestino denarja, polovico republiški sklad in eno tretjino kmetje. Za nadomestilo (regresiranje) obresti pri posojilih, ki jih je hranilno kreditna služba odobrila do konca leta 1980, bo prispeval 3,6 milijona dinarjev in za delovanje pospeševalne službe (ne le občinske, temveč deloma tudi republiške) 16 milijonov dinarjev.
Zanimanje tujih firm za gradnjo naših nukleark
Vrsta uglednih tujih firm izraža zanimanje, da bi v Jugoslaviji uspela s svojo ponudbo za izbiro enotnega gorivnega kroga in tipa jedrskih elektrarn in še posebej s ponudbo za zgraditev naše druge jedrske elektrarne v Prevlaki.
Po mednarodnem razpisu za javno zbiranje ponudb (objavljen je bil v zveznem Uradnem listu 25. oktobra letos), bodo upoštevali vse ponudbe za enoten tip nuklearke in konkretno za sodelovanje pri gradnji elektrarne v Prevlaki, ki bodo prispele v šestih mesecih.
Podrobnejše informacije, podatki in zahteve za sodelovanje pri -jugoslovanskem programu zgraditve štirih jedrskih elektrarn (6 s po tisoč megavati moči) do leta 2000 so objavljeni v posebni razpisni dokumentaciji. Ceno takšnega kompleta razpisne dokumentacije so za tuje firme postavili na 20 tisoč dolarjev, za domače firme pa na 600 tisoč dinarjev.
Zanimivo je, da so že po prvem mesecu šestmesečnega roka za zbi-
ranje ponudb dokupile razpisno dokumentacijo naslednje tuje in domače firme: KWUAG Erlangen, SGE Framatome Pariz, Mitsubishi Corp. Tokio, Atomic Energv ot Canada, Alsthom Pariz, Ansaldo Spa Genova, Westinghouse Pittsbourgh, Mitsui Co. LTD Tokio, Cogema Francija, Jugoturbina Karlovac, Rade Končar Zagreb, Ernergoinvest Sarajevo, Ina Projekt Zagreb, Goša Smederevska Palanka, Djuro Djakovič Slavonski Brod, Slovenijaceste Tehnika Ljubljana in Mašinska industrija Niš.
Kot investitorji omenjenih štirih jugoslovanskih jedrskih elektrarn so pri mednarodnem razpisu opredeljene elektroenergetske organizacije republik Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije, Slovenije in Srbije ter Elektrovojvodina iz Vojvodine.
Občinski program za izvajanje ukrepov v kmetijstvu in porabi hrane vsebuje naslednje postavke: tri milijone dinarjev bo sklad namenil za izobraževanje kmetov, kmetic in mladih zadružnikov (predavanja, tečaji, strokovni izleti, krožki, nakup strokovne literature), 28 milijonov dinarjev za regresiranje umetnih gnojil, 2,2 milijona za uvajanje čre-dinske paše, predvsem za izdatnejše gnojenje, 2,6 milijona za enkrat mesečno A-kontrolo molznic v 105 hlevih škofjeloške občine, 5,3 milijona za regrese pri nakupu plemenskih telic in po potrebi tudi za regresira nje koruze in močnih krmil v zimskih mesecih, 1,7 milijona za zavarovanje živine, za preprečevanje vnetja vimena pri kravah, za pregled in vzdrževanje molznih strojev in za druge preventivne ukrepe, ki jih bosta pripravili živinozdravniška in kmetijska pospeševalna služba, štiri milijone za pospeševanje pridelovanja pšenice in semenskega krompirja, 1,3 milijona za konjerejo (za nakup žrebet, za vzdrževanje plemenskih žrebcev, za skočnino, pospeševalno delo in izobraževanje rejcev), nekaj več kot deset milijonov za gradnjo hladilnice na Trati in 13 milijonov dinarjev za druge (nepredvidljive) ukrepe v kmetijstvu in porabi hrane.
V skladu so se odločili, da bodo naslednje leto izdatneje pospeševali tudi hribovsko kmetijstvo in bodo za to namenili ves denar, ki ga bodo na podlagi smaoupravnega sporazuma
Šrispevali drugi gorenjski skladi. V kolji Loki računajo na 38 milijonov dinarjev: 113 milijona za pospeševanje prireje mleka in 263 milijona dinarjev za pospeševanje prireje mesa. V skladu s prizadevanji, da bi odkupili vse presežke mleka na kmetijah, bodo tudi naslednje leto krili del izdatkov za prevoz mleka do zbiralnic, ki so oddaljene več kot štiri kilometre.
C. Zaplotnik
Železarska priznanja
Jesenice — Ob koncu lanskega leta so na slavnostni seji delavskega sveta jeseniške Železarne podelili vsakoletna priznanja.
Pantzovo nagrado za življenjsko delo na področju metalurgije je prejel inž. Stanko Čop. Nagrado Novator leta sta prejela inženirja Janez Biček in Franc Poto-kar, saj je imela najvišji prihranek njuna inovacija pri obzidavi jeklarskih ponvic s krommagne-zitno opeko.
Za najboljše dosežke na področju varstva pri delu, humanizacije dela in varstva delovnega in bivalnega okolja je dobil nagrado Alojz Koželj za prizadevno delo pri pripravi visoke peči za generalni remont.
Srebrne novatorske plakete so prejeli Karel Ravnik, Janez Mar-kovec in Vlado Repe, zlato plaketo z razstave RAST YU Reka 85 pa so na slavnosti izročili Vinku Pogačniku.
D. S.
Podaljšan rok
Zbor obrtnikov za razlago osnov pokojninsko invalidskega zavajanja, ki je bil 26. decembra v Kranju in bil prekinjen zaradi °dsotnosti vodje davčne uprave, bo ponovljen 14. januarja
Kranj — Kako veliko zanimanje ^ada med obrtniki za nove osnove 2a pokojninsko in invalidsko zavarovanje obrtnikov v bodoče, je bila naj-*ePši dokaz nabito polna koncertna dvorana v kranjskem Delavskem do-^ 26. decembra. Tu se je namreč z^ela debata o osnovah in postavljena je bila vrsta vprašanj, kako *?°do nove osnove vplivale na doho-ek obrtnika. Predstavnik SIS za po-
kojninsko in invalidsko zavarovanje je svojo nalogo dobro opravil, obrtnikom pa ni mogel dati celostne podobe posledic novih osnov. Obrtnike je namreč najbolj zanimalo, kaj bodo te novosti povzročile pri davčnih dajatvah. Obrtniki so že vnaprej zahtevali, naj pride na zbor razlagat novosti tudi direktor kranjske davčne uprave Marjan Burja, ker pa ga ni bilo, so zbor prekinili, na Skupščino
pokojninsko invalidskega zavarovanja Slovenije v Ljubljano, ki je zasedala isti dan in isto uro, pa poslali svojega delegata z zahtevo, da skupščina sprejem zakona o novih pokojninskih osnovah obrtnikov preloži na 31. januar 1986. Ker je prišel podoben predlog tudi z nekaterih drugih obrtnih združenj po Sloveniji, je skupščina pristala na podaljšanje tega roka.
Ponovno se bodo kranjski obrtniki o svojih osnovah za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dogovarjali 14. januarja. Tokrat, so obljubili na občini, pa bodo na zboru dobili vsa pojasnila, tudi z davčne uprave.
D. Dolenc
/O
Na podlagi sklepa 25. redne seje ter 48. izredne seje komisije za delovna razmerja z dne 19.12.1985 ter 26.12.1986, delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj objavlja dela in naloge
1. vodenje del v oddelku tajništva organov samoupravljanja banke in delovne skupnosti in
2. analiziranje delovnih postopkov in priprava tehnologije dela na poslih s prebivalstvom
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev(za opravljanje del zahtevamo: pod 1.:
— visokošolsko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 2.:
— visokošolsko izobrazbo  ekonomske ali organizacijske smeri;
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
Delovno razmerje v obeh primerih sklenemo za nedoločen
čas.
Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave, pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj. Cesta JLA 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni pisno v 30 dneh po končani objavi.
glas 4. stran.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK. 7. JANUARJA 1981
Poteza za večjo
družabnost
Vas je morda pred novoletnimi prazniki zanesla pot po Gorenjski in ste se hoteli odpeljati iz kraja v kraj z avtobusom? Zaradi svežega snega je varneje pustiti avto doma, ste pomislili, pa lagodno sedeti v vozilu, ki ga krmili nekdo drug. Da bodo drugi usmerjali tudi vaše želje, pa gotovo niste pričakovali!
Že pred odhodom od doma ste vzeli v zakup, da bo predprazni-čna vožnja manj udobna zaradi gneče. Vseeno vas je presenetilo, da je v avtobusih na primestnih potniških progah toliko ljudi, kot bi se vsi hoteli naenkrat peljati prav s tem vozilom.
Vaša odločitev za vožnjo z avtobusom je bila pač račun brez krčmarja. Menili ste, da velja za predsilvestrovski in silvestrovski dan vozni red za delavnik, a ste se ušteli. Čeprav ste bili že malo v rožicah in bi zato morali videti dvojno, ste ugledali pol avtobusov manj kot ob delavnikih. In zato ste tudi čakali in potovali malo dalj, kot ste predvidevali. In vmes ste srečali več znancev in prijateljev, kot bi jih, če bi za avtobuse ne veljal sobotni urnik tudi v ponedeljek in torek. Sprva ste resda skupaj z njimi nekoliko negodovali nad nepričakovano spremembo, potlej pa je od voščila do voščila za SREČNO jeza bolj in bolj preraščala v veselje. Ob prihodu na cilj ste potolaženi ugotovili, da zamudno potovanje le ni bilo tako neprijetno.
Vidite, na kar niste pomislili sami, so predvideli v Alpetouru! Ljudje potrebujejo družabnost, zato so v predprazničnih dneh zmanjšali število avtobusov in povečali gostoto potnikov. To je bilo edinstveno darilo edinega gorenjskega prevoznika številnim potnikom za praznik, ki bi gotovo ostal brez te poteze manj družaben.
Priznajte, da si tudi vi želite družabnosti in ste bili navdušeni nad podjetno domislico! Ali pa ste morda pričakovali, da vas bodo povprašali, če si družabnosti vendarle ne zamišljate kako drugače?
S. Saje
V Železnikih praznujejo
V petek, 10. januarja, bo tudi slavnostna seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili priznanja krajevne skupnosti
Železniki — V teh dneh, ko v škofjeloški občini slavijo občinski praznik, praznujejo tudi v krajevni skupnosti Železniki. Praznovanje se je začelo že pred iztekom minulega leta, ko je bilo 27. decembra na programu medšolsko prvenstvo pionirjev v namiznem tenisu.
Glavne prireditve v počastitev krajevnega praznika so se začele takoj po novem letu. Že 2. januarja je bil tradicionalni novoletni košarkarski turnir za prehodni pokal krajevne skupnosti. V soboto 4. januarja, je bil turnir v malem nogometu, v nedeljo pa ekipno prvenstvo delovnih organizacij v namiznem tenisu. Včeraj, 6. januarja, pa je bilo še prvenstvo Selške doline v streljanju z zračno puško.
Prireditve v počastitev praznika bodo tudi v prihodnjih dneh. V četrtek, 9. januarja, bo še občinsko prvenstvo osnovnih šol v plavanju. Tekmovanje bo v bazenu v Železnikih.
Večja svečanost za praznik krajevne skupnosti bo v petek, 10. januarja, ko bo tudi dan osnovne šole Prešernove brigade. Pionirji Pionirskega odreda Ratitovec se bodo srečali z borci NOV. Popoldne ob 17. uri bo slavnostna seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Železniki. Na svečanosti v kulturnem domu v Železnikih bodo podelili tudi priznanja krajevne skupnosti.
V soboto, 11. januarja, bo dopoldne v telovadnici osnovne šole rokometni turnir za pionirke, na kegljišču Pri Meru pa ekipno in posamično prvenstvo v kegljanju za pokal krajevne skupnosti. Zvečer pa bo še slavnostna akademija.
Praznovanje bodo v krajevni skupnosti sklenili v nedeljo, 12. januarja, ko se bodo krajani udeležili občinske proslave v Dražgošah. Popoldne pa bo v šoli še prvenstvo Selške doline v namiznem tenisu.
A. Ž.
Pravnik svetuje
ODPOVED STANOVANJSKE POGODBE
L. K. iz Tržiča
Lastnik družinske hiše vam grozi, da vam bo odpovedal stanovanjsko pogodbo, ker v preteklem mesecu niste plačali stanarine. Bili ste namreč v finančni stiski, a imate namen plačati stanarino za dva meseca skupaj. Zanima vas, ali vam res lastnik lahko odpove stanovanjsko pogodbo?
Odgovor: Stanodajalec res lahko odpove stanovanjsko pogodbo imetniku stanovanjske pravice, če ta ne plačuje stanarine, pa tudi, če ne izpolnjuje drugih predpisanih obveznosti. Vendar pa je odpoved mogoča le, če imetnik ni plačal stanarine tri mesece zapored ali tri mesece v zadnjih dveh letih. Pogodbeno je mogoče določiti tudi daljši rok. V vašem primeru torej odpoved stanovanjske pogodbe ni utemeljena in jo boste lahko s sodnim varstvom preprečili.
IZMENSKO DELO
D. L. iz Radovljice
Vaša žena v podjetju dela le popoldan. Dobivala je dodatek za delo v izmeni, sedaj pa so ji ta do-
datek ukinili z utemeljitvijo, da dela le v eni izmeni. Menite, da to ni prav, saj je delo na eno izmeno delo od 6. do 14. ure, za delo v popoldanskem času pa bi morali delavcem plačati dodatek.
Odgovor: Družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo našteva posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Vendar pa poleg ostalih pogojev našteva le delo v izmenah, nočno delo in delo v deljenem delovnem času. V Strokovni podlagi,, ki je pripravljena na podlagi navedenega družbenega dogovora.piše, da gre za delo v popoldansVi in nočni izmeni delavcem dodatek do 10 % predvidene mesečne akontacije. Vendar pa Strokovna podlaga ne opredeljuje, ali je ta dodatek namenjen le delavcem, ki delajo na dve delovni izmeni, ali tudi delavcem, ki delajo le v popoldanski delovni izmeni. Poznane so nam organizacije, ki dodatek plačujejo tudi delavcem, ki delajo le popoldan. Ker je dokončni odgovor težko podati, predlagamo, da zahtevate tolmačenje samoupravnega akta s strani samoupravnega organa, ki bo moralo temeljiti na pravilnem tolmačenju Družbenega dogovora in Strokovnih predlog oz. skupnih metodoloških izhodišč.
Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD DRUŽBENA PREHRANA in v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih ponovno objavljamo prosta dela in naloge
1. I. KUHARICE
šifra 9518 D-3, 8 kat. — 3 osebe
2. II. KUHARICE
šifra 9519 D-2, 6 kat. — 2 osebi
3. II. KANTINERKE
šifra 9019, D-2, 4 kat. - 2 osebi
Pogoji:
pod. 1. — poklicna šola gostinske smeri — kuhar,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— dvomesečno poskusno delo.
pod 2. — poklicna šola gostinske smeri — kuhar,
— dvomesečno poskusno delo.
pod 3. — poklicna trgovska šola ali dokončana osnovna šola,
— dvomesečno poskusno delo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, Cesta Železarjev 8, z oznako »za TOZD Družbena prehrana«.
Nov most čez Soro v Logu je dolg 40 metrov, širok 4,5 metra, vozišče pa 3 metre. Vanj je vgrajene 45 ton betonske armature in 260 kubičnih metrov betona. Most je v soboto, 28. decembra, popoldne odprl dolgoletni aktivni član in nekaj časa tudi predsednik krajevne skupnosti Matevž Demšar.
Krajevna skupnost Log
Nov most za praznik
Stane Demšar, predsednik sveta krajevne skupnosti: »S skupnimi močmi nam je uspelo uresničiti nalogo, ki smo si jo zadali.«
LOG — Zadnjo sobotno popoldne v minulem letu so prebivalci krajevne skupnosti Log v Poljanski dolini v škofjeloški občini slavili pomembno delovno zmago. Prav za praznik krajevne skupnosti so odprli nov most žez Soro.
Log s številnimi naselji in zaselki spada med manjše krajevne skupnosti v škofjeloški občini. Čeprav ima ta krajevna skupnost le blizu 600 prebivalcev, jim dela, predvsem na komunalnem področju, nikdar ne zmanjka. Še nedavno tega so se veliko ubadali z vodovodi, cestami, javno razsvetljavo. S pomočjo občinske smaoupravne komunalne interesne skupnosti, prispevki in delom krajanov so že marsikaj naredili. Tako so se pred časom lotili gradnje mostu na Visokem, podobno so se letos lotili tudi obnove dotrajanega mostu čez Soro v Logu.
Obnove so si še posebej želeli krajani Kovskega vrha, Valterske-ga vrha in dela Bukovega vrha na desnem bregu Poljanske Sore. Za-
Nekaj dni pred praznikom krajevne skupnosti so v Logu pogostili vse nad 70 let stare krajane. V soboto, 28. decembra, dopoldne pa je krajevna skupnost priredila tradicionalni pohod do domačije na Valter-skem vrhu, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo precej krajanov.
nje namreč pomeni skoraj edino povezavo z glavno prometnico.
»Gradnje mostu smo se lotili na podlagi skupnega dogovora med krajani in gospodarstvom,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Demšar. »Gradnja je veljala prek 24 milijonov dinarjev. Kar 86 odstotkov vsega denarja je prispevala občinska samoupravna komunalna skupnost, 6 odstotkov Gozdno gospodarstvo Škofja Loka, nekaj Kmetijska zadruga in dobrih 7 odstotkov krajani. Se posebej smo dolžni zahvalo izvajalcu del SGP Tehniku Škofja Loka, da je bil most hitro in tudi kvalitetno zgrajen. Vendar pa celoten program v zvezi z gradnjo mostu še ni uresničen. Zdaj nas čaka še ureditev obeh cestnih priključkov do mostu in nekaj zemeljskih del v bližnji in širši okolici. To bo počakalo do spomladi.«
Načrtov in želja pa imajo v krajevni skupnosti precej tudi za novo srednjeročno obdobje. Predvsem bi radi dobili televizijski pretvornik. Tudi telefonska povezava v krajevni skupnosti ni najboljša, saj je telefonska zveza mogoča le dopoldne preko telefona v trgovini v Logu. Čeprav se glede preskrbe ne pritožujejo dosti, pa si vseeno želijo boljšo trgovino.
»Želja in potreb je še veliko, vendar vseh prav gotovo ne bomo mogli uresničiti. Prepričan pa sem, da nam bo s skupnimi močmi v prihodnje marsikaj uspelo. Tako kot nam je uspelo obnoviti most, ki smo ga zdaj odprli,« je ob slovesnosti povedal Stane Demšar.
A. Žalar
i i r i
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Lahka obutev objavljamo prosta dela in naloge
OBRATNEGA MEHANIKA
Pogoji:
VZDRŽEVALCA
KV delavec (orodjar, ključavničar, elektrikar, finomehanik), — 1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: DO Poliks Žiri, TOZD Lahka obutev, Komisija za delovna razmerja, Strojarska ulica 12, Žiri.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
GRADBENO PODJETJE BOHINJ BOHINJSKA BISTRICA
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— imeti mora višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri s 5-letno prakso, od tega 2 leti na odgovornem delovnem mestu ali srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let na odgovornem delovnem mestu,
— kandidat mora predložiti program razvoja podjetja.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa.
VLADIMIR NAZOR
Dječja i omladinska odmarališta grada Zagreb, Maksimirska 51, PJ »NAŠA DJECA« Kranjska Gora, Borov-ška 48
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije Poslovna enota Naša djeca v Kranjski gori objavlja prosta dela in naloge
EKONOMA - SKLADIŠČNIKA
v poslovni enoti Naša djeca v Kranjski gori, za nedoločen čas
Poskusno delo traja en mesec.
Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ali KV delavec trgovske smeri in opravljen šoferski izpit B kategorije, — 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in opravilih.
Dokumentirane ponudbe pošljite na naslov: Naša djeca, Kranjska gora, Borovška 48, v 8 dneh od objave.
ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o., Škofja Loka,
objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge:
V TOZD PRODAJA NA DROBNO
1. MESARJA
— 3 delavce za Frankovo naselje in Blagovnico Železniki Pogoji: — KV mesar oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost za mesarja
2. NATAKARJA za bife Sovodenj
Pogoji: — končana šola za prodajalce, gostinska ali njej ustrezna druga šola
3. VEČ PRODAJALCEV
za delo v prodajalnah na območjih škofje Loke, Medvod in Ljubljane Pogoji: — KV prodajalec
V TOZD PEKS — PROIZVODNJA
4. PEKE
Pogoji: - KV ali PKV pek
V TOZD JELEN — GOSTINSTVO
5. KUHARJA
za restavraciji Podlubnik in Frankovo naselje ter obrate v Kranju
Pogoji: — KV kuhar
6. NATAKARJA
za gostinski obrat Homan
Pogoji: — KV natakar
7. DELAVKO ZA POMOČ V KUHINJI gostinski obrat Stari Mayr
8. SNAŽILKE
za gostinski obrat Homan
Delo se opravlja samo dopoldne.
Poskusno delo za delavko v kuhinji in snažilko traja 30 koledarskih dni, za vsa ostala dela pa 45 koledarskih dni.
Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, v 8 dneh po objavi oglasa. _ J
TOREK, 7. JANUARJA 1986
KULTURA
5. STRAN @®g^IW3SnGLAS
Štirideset let
knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki
Knjižnica Ivana Tavčarja v Škof-J1 Loki praznuje 40-letnico povojnega obstoja in plodnega delovanja. 2. decembra je namreč minilo štirideset let, odkar je tedanja Ljudska knjižnica v Škofji Loki sprejela prve bralce. Materialna podlaga tega začetka po vojni je bila sila skromna, saj je prvi knjižni fond obsegal samo 689 knjig, ki so jih zavedni bralci dveh predvojnih knjižnic v Loki obvarovali pred okupatorjevim barbarstvom. Pač pa je Ljudska knjižnica svoj začetek lahko gradila na bogati duhovni tradiciji javnega knjižničarstva in bralne kulture, ki sega vse tja do leta 1862, ko je bila v Škofji Loki ustanovljena prva čitalnica. Od prvih začetkov po vojni, ko je delovala še kot posebna sekcija SKUD Tone Sifrer iz Škofje Loke, pa do danes je knjižnica, ki si je v letu 1972 nadela ime po pisatelju Ivanu Tavčarju, prehodila dolgo in bogato razvojno pot. Danes, ob svojem štiridesetem jubileju, je to sodobna splošnoizobraževalna knjižnica z bogato knjižno zalogo, množičnim obiskom in izposojo ter pestro kulturno dejavnostjo.
V zadnjem, stabilizacijskem srednjeročnem obdobju smo si v knjižnici Ivana Tavčarja prizadevali vsaj utrditi položaj, ki ga je v svojem razvoju dosegla, čeprav je zlasti v začetku kazalo, da bo njena dejavnost ob različnih omejitvenih ukrepih začela nazadovati. Temeljna skrb je bil knjižni fond tako za matično knjižnico kakor za izposo-jevališča. Ob razumni podpori Občinske kulturne skupnosti Škofja Loka in Kulturne skupnosti Slovenije, ki knjižnici zagotavljata stalno in enakomerno rast sredstev za nakup literature, je zlasti zadnji dve leti uspelo doseči in celo preseči republiški standard nakupa nove literature — eno knjigo na deset prebivalcev občine — saj letno nabavimo okoli 4000 novih knjig. Dopolnjevanju knjižnega fonda pa je v letih 1984 in 1985 pripomogel tudi Občinski svet ZSS v Škofji Loki v skupni akciji Knjige v knjižnice, s katero so lepo dopolnili knjižno zalogo izposoj evališč.
Prav letos je knjižnica s svojo mrežo izposojevališč (Gorenja vas, Poljane, Trata, Železniki, Žiri, Ter-
S knjižne police
AMERIŠKI ROMAN
mopol) dosegla standard — dve knjigi na prebivalca občine — skupni knjižni fond je letos namreč presegel število 73.000 enot. Tudi skupna izposoja okoli 150.000 enot bo letos presegla povprečje štiri izposojene knjige na prebivalca občine. Vidno mesto v kulturnem življenju Škofje Loke si je knjižnica pridobila s svojimi kulturnimi in izobraževalnimi prireditvami, ki jih pripravlja v plodnem sodelovanju zlasti z Zvezo kulturnih organizacij Škofja Loka, Delavsko univerzo, Loškim muzejem in Muzejskim društvom, Zgodovinskim arhivom, Glasbeno šolo ter šolskimi KUD.
Dasi so sredstva, ki jih OKS Škofja Loka v tem srednjeročnem obdobju knjižnici namenja, zadoščala le za redno dejavnost, je knjižnica svojo dejavnost vendarle tudi širila, zlasti z razvijanjem izposojevališč. Z neposredno menjavo dela z združenim delom in krajevnimi skupnostmi so v začetku leta 1984 odprli popolnoma nove prostore za izposojevališče v Gorenji vasi, oktobra 1984 v delovni organizaciji Termopol v Sovodnju, marca 1985 pa preselili knjižnico v Železnikih. Leta 1985 smo si začeli prizadevati za obnovo izposojevališča na Trati, ki so ga morali leta 1982 zaradi prostorske stiske zapreti. Krajevna skupnost Trata je za knjižnico kupila prostor, s sporazumevanjem z združenim delom na Trati pa bodo zbrali sredstva za ureditev prostora in opremo. Do tedaj pa so v kletnih prostorih samskega doma na Trati organizirali začasno izposojo. Že v letu 1987 načrtujejo tudi preureditev in posodobitev izposojevališča v Poljanah.
Kolektiv Knjižnice Ivana Tavčarja pa ob tem trenutku gleda in načrtuje tudi naprej. Že v srednjeročnem obodbju, ki je pred nami, načrtujemo, poleg ureditve izposojevališč na Trati in v Poljanah, preureditev mladinskega oddelka in mediotečnega oddelka, ob koncu tega srednjeročnega obdobja pa, upamo, bomo knjižnično mrežo dopolnili tudi z bibliobusom. Čaka nas tudi še naloga povezave knjižnic v občini v enoten knjižničnoin-
formacijski sistem, prav tako pa tudi priprave na novo računalniško tehnologijo, ki nestrpno trka na vrata ne samo loške knjižnice.
Da bo knjižnica zastavljene cilje dosegla, bo morala biti odprta in občutljiva za gospodarski in družbeni utrip okolja, v katerem pozor-nejše spremljanje potrdi, da je knjižnica s tem utripom živela tudi ves čas svojega povojnega delovanja ter z gospodarskim in družbenim razvojem občine Škofja Loka sodoživljala skrbi in radosti.
Sklepno slovesnost ob štirideset-letnici svoje ustanove so delavci knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki pripravili v četrtek, 19. decembra. Odprli so poučno razstavo o razvoju knjižnice z naslovom 40 let svobode — štiri desetletja knjižnice Ivana Tavčarja, na slovesni odprti seji sveta knjižnice pa so petim bralcem, ki so knjižnici zvesti že vseh štirideset let, podelili knjižne nagrade. Slovesnost so sklenili s tovariškim srečanjem nekdanjih in zdajšnjih knjižničarjev ter bralcev in prijateljev knjižnice.
Ludvik Kaluža
Prva plošča skupine Quatebriga
Ljubljana — V sredo, 8. januarja, ob 20.30 bo v Srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani koncert skupine Quatebriga, na katerem bodo predstavili svojo prvo LP ploščo Revolution in the zoo. Ploščo so izdali s pomočjo Brut-filma.
Skupina Quatebriga je nastala pred dvema letoma. Člani skupine študirajo jazz v Gradcu na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost. Sestavljajo jo: Milko Lazar (sopran in alt saksofon, svthesizer), Nino de Gleria (kontrabas, bas), Aleš Rendla (bobni), David Jarh (trobenta, krilovka) in Igor Leonardi (električna kitara). Nastopili so na lanskem festivalu jazza v Ljubljani, kjer je njihovo muziciranje poželo nedeljeno priznanja, jih uvrstilo v vrh jugoslovanskega modernega jazza in improvizirane glasbe.
Sleherna slovenska knjižna založba si po svoje prizadeva zbuditi zanimanje bralca za svoje izdaje ali pa recimo temu kar za dobro knjigo. Pri tem »gibanju« ne zaostaja niti Cankarjeva založba v Ljubljani, ki je znala večkrat uspešno in kvalitetno presenetiti vse ljubitelje dohre knjige z novimi izdajami. Spomnimo se samo zbirke Sto romanov izpred let pa zbirke Nobelovci ali zbirk Deset najlepših in Veliki pripovedniki.
Cankarjeva založba pripravlja novo, zanimivo in pestro zbirko svetovnega romana, v kateri bo vsako leto natisnila po šest romanov iz različnih, posameznih pomembnih svetovnih književnosti. Marsikdo je najverjetneje že zasledil kakšno informacijo o tem, da za začetek CZ pripravlja reprezentativen prikaz ameriškega romana v šestih knjigah. Seveda bodo izbori, tako kot prvi tudi vsi nadaljni, vsebovali dela pomembnejših avtorjev, ki bodo večinoma prvič prevedena v slovenščino,
čeprav avtorje sicer tako ali drugače že poznamo. Ameriški roman nam bo CZ predstavila z Invinom Sha-vvom in njegovim romanom Na življenje in smrt, VVilliamom Faulk^ nerjem, Krik in bes, katerega roman pripoveduje o propadu ponosne juž-njaške rodbine Compsonov, in delom ruskega Američana Vladimirja Na-bokova z naslovom Ada in strast. Četrti roman prihaja izpod peresa Sau-la Belovva in ima naslov Dekanov december, govori pa o dvojni krizi, moralni in profesionalni, glavnega junaka. Novo življenje je vesel roman Bernarda Malamuda in pripoveduje o profesorju angleščine, ki skuša v provinci zaživeti novo življenje. Tudi iz Nobelovcev znani avtor Isaac Bashevish Singer pa vstopa v zbirko z eno največjih uspešnic v zadnjem času, z romanom Suženj.
Torej lahko prihajajoči zbirki zaželimo nič drugega kot srečno!
Boris Bogataj
Seminar o izvajanju baročne glasbe
Ljubljana — Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica bo s sodelovanjem Glasbene mladine Slovenije, Centra interesnih dejavnosti mladih in Almire Radovljica pripravilo seminar o izvajanju baročne glasbe, ki bo 24. in 25. januarja potekal v Ljubljani, v prostorih Centra interesnih dejavnosti mladih na Kersnikovi 4. Seminar je namenjen glasbenim pedagogom šol vseh vrst, učencem višjih razredov glasbenih šol, srednjih glasbenih šol in glasbene akademije, koncertantom, orkestrskim glasbenikom, tako poklicnim glasbenikom kot ljubiteljem glasbe, obiskovalcem koncertom — skratka vsem, ki jih zanima izvajanje in poslušanje baročne glasbe.
Seminar se bo začel v petek, 24. januarja, ob 10. uri, ko bo uvod v interpretacijo baročne glasbe podal Klemen Ramovš iz Ljubljane, ob 15. uri pa bo Miloš Pahor iz Trsta imel predavanje z naslovom Stari in novi instrumenti — s flavto skozi stoletja.
V soboto, 25. januarja, ob 10. uri bosta Dina Slama in Miloš Pahor iz Trsta predavala o tonaliteti in intonaciji v stari glasbi. Ob 15. uri bo okrogla miza, pogovor bodo vodili vsi trije predavatelji, dopolni naj bi strokovno problematiko vseh treh
predavanj ter skušal pojasniti vprašanja, ki se bodo zastavila udeležencem seminarja.
Prijavnina znaša 2 tisoč dinarjev, prijavite se lahko do 15. januarja na naslov: Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, Linhartov trg 1, prijavnino plačajte na račun 51540-678-97549.
Koncert
v Puštalskem gradu
V okviru loških umetniških utripov bo v torek, 7. januarja 1986, ob 19. uri v kapeli puštalskega gradu v Škofji Loki komorni koncert. Dela W. A. Mozarta, A. Srebotnjaka in M. Ravela bo izvajal godalni kvartet Slovenske filharmonije. Kvartet sestavljajo Darko Linarič, Romeo Drucker, Cveto Demšar in Miloš Mlejnik, sami izvrstni glasbeniki slovenskega filharmoničnega orkestra.
Pred koncertom bodo odprli razstavo likovnih del škofjeloškega slikarja Janeza Hafnerja. Organizatorja prireditve sta Združenje umetnikov Škofje Loke in Glasbena šola. Koncert je posvečen prazniku občine Škofje Loke. T. B.
SGP GRADBINEC Nazor jeva 1, Kranj
Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupnih služb Kranj objavlja razpis za proste delovne naloge in opravila
KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV v Kranju
Pogoji: — srednja šola ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom. Prošnje z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorje-va 1.
GLAVNI DOBITEK V MOSTAH
»Tako govoriš z očetom?« zavpije mati in še pristavi:
»Ti nisi moj sin!«
»Nisem tvoj sin?! Pa očetov tudi ne! Ja, potem pa grem. Saj sem zašel v čisto tujo hišo!« »Kam boš že spet letel?« »Grem tastare iskat!«
V napeto družinsko vzdušje vstopi, ko je je najmanj treba, daljna sorodnica, ženska, ki ima dober pregled nad vasjo, Marjeta. »Veš, Boštjan, ričet se kuha. Pa kdor bo prvi zajel iz sklede, se bo močno opekel.« Marjeta hiti pripovedovati, a ne tako hitro, da ne bi vmes izpraznila nekaj kozarcev ta belega. »No, saj me nič ne briga, ampak po vasi se govori, no, saj poznaš ljudi, kakšni so, da tvoj sin, ja, tvoj Branko, pri belem dnevu igra tenis z neko punco, pa z avtom se okrog vozita, pa . . .«
Zdaj se ji je pa le ustavilo. Kaj je že v tekstu? Za trenutek ni slišati šepetalke, ko pa se ta predrami, se že spet oglasi režiser Tinče pod odrom:
»Iva, pa ne tako glasno, saj nisi na odru!«
Skušala sem približati le delček vaje, ki sem jo spremljala v enem od decembrskih večerov v moščanski osnovni šoli. Tako je bilo še med tednom, v soboto in nedeljo, 14. in 15. decembra zvečer, pa so »zares« igrali mladi igralci iz KUD Moste. Vaščani smo že nestrpno čakali letošnjo premiero. Ne zaman.
V igri Frana Liparja Glavni dobitek so nam pokazali izsek iz življenja, ki se odvija danes tu, med nami. Priletnemu profesorju Boštjanu Brvarju se nasmehne sreča — na
loteriji zadane kar celo milijardo! Le kdo bi pri toliko denarja ostal ravnodušen! Novica temeljito poseže v življenje profesorja, njegove žene in že do zdaj razvajenega sina, ki je poskušal tudi študirati, a mu je za izpite zmanjkovalo časa. A sreča je opoteča — bančni šef mu sporoči, da so se zmotili pri številkah in da z milijardo ne bo nič. Življenje se spet povrne na stare tire, revščina pa je zdaj še bolj boleča. Po nekaj zapletih in razpletih pa k hiši še enkrat prinese bančnika Babica — milijarda je res profesorjeva. Vse številke so še enkrat preverili. Zdaj mu denarja ne more nihče več vzeti.
Vsebina ni zahtevna, zato pa je toliko težja glavna vloga, ki jo je upodobil Izidor Cibašek. V treh dejanjih je moral igrati tri različna razpoloženja — in uspelo mu je. Težko bi bil bolj prepričljiv, pa čeprav se je moral spreminjati iz pustega, v knjige zabubljenega profesorja, v uglednega moža, ki si čas zapolnjuje s tenisom in slovesnimi večerjami, pa spet v pokla-panega in osramočenega starca. Njegova prijazna družica Matilda v razsipnih časih, pa jezikava babnica v pomanjkanju in bedi, je bila Bernarda Lužar, obema pa je grenil življenje sin Branko — Metod Pibernik. Prav po jurči-čevsko izvirni in pri gledalcih najbolje sprejeti pa so seveda nekateri stalni vaški tipi; tako
zanemarjeni Krištof — Jože Koželj — z vedno enakimi, a vsakokrat drugače povedanimi zgodbami z ruske fronte; pa že precej naglušen in celo latinsko izobražen Simon Kocjan-čič z ženo Agato — Miran Erce in Slavi Zlob-ko. S svojim jezikom pa je vse spravila v koš branjevka in poštarica in nadležna sorodnica obenem, Marjeta — Mojca Lah. Ob teh so svoj delež prispevali še Iva Žnidar kot Mateja
— Brankovo dekle, Marjanca Pogačar kot gospodinja Ančka ter Nika Ovijač in Metod Pogačar kot dijaka, ki se profesorja spomnita tudi še po dolgih letih.
Njim in vsem, ki so tudi po tehnični plati prispevali k spredstavi, veljajo iskrene čestitke. Čeprav se člani skupine menjajo in so nekateri prvič igrali, je v celoti viden napredek
— v izgovorjavi, v bolj resničnem živem jeziku, v več kretnjah in sploh v bogatejšem in bolj sproščenem gibanju na odru.
Tudi sam režiser Pavel Ojsteršek-Tinče ni skrival zadovoljstva.
»Kot sem že na nekaj vajah obupaval in se jezil nad igralci, tako sem zdaj vesel. Seveda sem že pri izbiri igralcev želel, da bi vsak dobil vlogo, ki bi mu bila pisana na kožo. Spodbujal sem jih, da bi vsakdo našel način, kako vlogo sprejeti za svojo, se vanjo vživeti, jo tako ponotranjiti in potem zaigrati, da gledalec nima več občutka, da je v »igri«, ampak sredi življenja. Še posebno se je to posrečilo Izidorju, ki je s svojimi 18 leti študiral in odigral vlogo skoraj kot odrasel mož.
Mi je pa kar malo žal, da najprej igramo doma. Kajti še vedno so bili nastopi v drugih krajih mnogo uspešnejši, bolj sproščeni kot v Mostah. To je razumljivo. Tu se vsi poznamo, vsakdo na odru ve, da ga kritično opazujejo vsi domači. A rutino in iznajdljivost na odru prinese le praksa, tu so vaje premalo. Zato sem kar vesel, da bomo januarja in februarja gostovali po gorenjskih vaseh.«
Tinče ob letošnji premieri ne skriva načrtov.
»Radi bi presegli moščansko-komendsko zaprtost. Vsi imamo eno željo — igrati, zato je nesmiselno, da bi nas ločevalo ime vasi. Kot je Mojca zdaj pri nas odlično odigrala Marjeto, bom po svojih močeh pomagal Komendča-nom pri postavitvi njihove igre. V Mostah pa bi rad imel dokaj stalno skupino igralcev, ki bi se z leti izzvili iz »vaškega« okvira igranja in našli svoj slog izražanja. Najbolj pa si želim, da bi vzgojili gledalce, da ne bi odobravali le folklorno obarvanih veseloiger, da ne bi čakali le komičnih položajev, ampak da bi sčasoma razumeli tudi resnejše stvari, da bi lahko posegli tudi po kakšnem Cankarjevem besedilu. Skratka, da bi kazali življenje, kakršno je, ne pa, da bi tu ljudi zazibali v neki lažni svet. Predstaviti na odru tipe, ki ne bi nikogar pustili ravnodušnega, ampak bi se ljudje predramili in se vznemirili — morda sem pa jaz taka izgubljena duša, tak fičfirič ali nemočna figura v življenju. Podrezati v ljudi in jih predramiti iz materialnega blagostanja! Glavni dobitek že pomeni korak v tej smeri. Vem pa, da je vsako težje besedilo tudi večja zahteva za igralca, ne le za gledalca!«
Kot mi v dvorani ocenjujemo igralce, tako vsi na odru in za kulisami hitro začutijo, kaj se dogaja pod njimi.
»Presenečen sem nad publiko. V tretjem dejanju, ko Boštjan že obupuje nad življenjem, bi v dvorani lahko slišal miš. Mislim, da so ljudje dojeli bistvo igre. Da gre za preobrate v človeku — zaradi denarja. Da se ob denarju pokaže človek, kakršen v resnici je — ubog ali bogat na duhu.
Tudi različni simboli — zamenjava krščanskih svetnikov z antičnimi boginjami ljubezni in užitka — naj bi kazali na dvoličnost človeka in na njegovo hlapčevstvo denarju.«
Glavni dobitek bo morda prišel tudi v vašo telovadnico ali kulturni dom. Pri gledanju se ne zadovoljite le s komičnimi prizori, ampak poskusite najti del sebe v katerem od likov.
Irena Urbanec
GLAS 6. STRAN.
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 7. JANUARJA 1986
Jugoslovanski alpski smučar Rok Petrovič ni najbolje speljal prvega veleslaloma v Podkorenu.
Petkovo veleslalomsko predstavo za točke svetovnega pokala si je ogledal tudi član predsedstva Stane Dolanc skupaj s predsednikom Smučarske zveze Jugoslavije Janezom Kocjančičem in z očetom svetovnega pokala S ergom, Langom.
Svetovni alpski moški pokal
Podkoren prevzel Joela Gaspoza
Šved in Elanovec Ingemar Stenmark
je bil osmi. To mesto je dosegel tudi na decembrski tekmi za pokal Vitranc.
v ospredje prišla Šved Ingemar Stenmark in Rok Petrovič. Stenmark si je z izredno vožnjo prismučal osmo mesto, Rok Petrovič pa s petim najboljšim časom druge vožnje deseto. Moški so v tem nastopu v drugi vožnji startali po starem pravilu. Prvi je startal peti iz prvega nastqpa. In tako se je nato nadaljevalo naprej do vodilnega Gaspoza. Ostali so nato vozili po uvrstitvah iz prve vožnje.
Rezultati — 1. Gaspoz (Švica) 2:03,89, 2. Strolz (Avstrija) 2:04,20, 3. Wasmeier (ZRN) 2:04,48, 4. Girardelli (Luxemburg) 2:04,71, 5. Hangl (Švica) 1:04,95, 6. Wenzel (Liechenstein) 2:05,25, 7. Pramotton (Italija) 2:05,34, 8. Stenmark (Švedska) 2:05,48, 9. Er-lacher (Italija) 2:05,61, 10. Petrovič (Jugoslavija) 2:05,74, 11. Zurbriggen (Švica) 2:05,91, 12. Enn (Avstrija) 2:06,45, 13. Giorgi (Italija) 2:06,46, 14. Julen (Švica) 2:06,57, 15. Totsch (Italija) 2:06,85, 16. Strel 2:07,03, ...25. Križaj, 27. Čižman, 32. Žan, 40. Ce-bulj, 42. Česen (vsi Jugoslavija). D. Humer Foto: F. Perdan
KRANJSKA GORA - Kako dobro je urejeno podkorensko smučišče, je pokazala tudi petkova moška velesla-lomska tekma za svetovni pokal. Kranjskogorci so s to, prestavljeno tekmo iz bolgarskega Borovca ponovno pokazali, kako odlično znajo organizirati mednarodne tekme v alpskem smučanju. Čeprav so imeli za pripravo le tri dni časa, so delo odlično opravili. Petkov moški veleslalom za točke svetovnega pokala si je ogledalo nad pet tisoč gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali boj za najvišja mesta med štiriinšestdesetimi najboljšimu smučarji na svetu. V Podkorenu je bila vsa smučarska smetana, ki se je po končani tekmi odpravila na Pohorje, kjer naj bi bil v soboto prestavljen slalom iz Borovca.
Kako ga je prevzelo podkorensko smučišče, je ponovno dokazal Švicar Joel Gaspoz, ki mu je uspelo, da je dosegel letošnjo drugo veleslalomsko
Odpoved moškega slaloma
MARIBOR — Tik pred zdajci so morali organizatorji moškega slaloma za svetovni pokal odpovedati tekmo na Pohorju. Nočni dež je progo tako zmehčal, da je bila skoraj neprevozna. Tehnični delegat Heini Krecek je dal uradno odpoved:
»Tekma moških v slalomu za svetovni pokal v Mariboru je bila odpovedana iz edinega vzroka: dežja. Organizatorjev ne prizadene nobena krivda.
V soboto ponoči je začelo močno deževati. Dež je nehal šele po polnoči. Ta dež ni bil predviden niti po meteorološki napovedi. Zaradi dežja je bila proga takšna, da na njej ni bilo mogoče izvesti regularne tekme. Po dežju je začelo zmrzovati, vendar so na progi zmrznili le 2 do 3 cm. Spodaj je bila proga mehka.«
zmago. Na tem smučišču je prvo dosegel pred štirinajstimi dnevi. Tedaj so se vsi tekmovalci v tehničnih disciplinah poslovili od decembrskih tekem za svetovni pokal, po novem letu pa so se ponovno predstavili prav v Kranjski gori. Drugo mesto je tako kot na prvi tekmi dosegel Avstrijec Hubert Strolz, medtem ko je bil re-prezentant ZRN Markus Wasmeier tretji. Od naših je bil najboljši Rok Petrovič, ki je zasedel deseto mesto, Boris Strel je le za las zgrešil točke svetovnega pokala, Bojan Križaj pa obeh vpženj ni izpeljal tako, kot zna.
Že po prvi vožnji je kazalo, da bo Švicar Gaspoz ponovil uspeh iz Podkorena, čeprav sta drugi, Strolz, in tretji ,Wasmeier, imela za njim le majhne zaostanke. A Joel Gaspoz ne bil bil »Jojo«, če ne bi tudi zmagal; in drugi podkorenški uspeh je bil zaslužen. Še najbolj sta iz prvega nastopa
Trener naših smučarjev Filip Gartner se je po prvi vožnji pogovarjal z Ločanom Borisom Strelom, kije nato v drugi le za las zgrešil uvrstitev med petnajst najboljših. ,
Smučarski tekači za svetovni pokal Bohinj 86
Na startu vsi najboljši na svetu
BOHINJSKA BISTRICA - Novoza padli sneg je naredil veliko koristnega organizatorjem letošnjega smučarskega teka za svetovni moški pokal, ki bo v standardni smučini 15. in 16. januarja. Organizatorji so dobili že kopico prijav in vse kaže, da bo to najmočnejša tekaška prireditev svetovnega moškega pokala.
Vse države so prijavile najboljše mojstre smučarskega teka. Poleg najboljših bodo svoje tekače poslale tudi druge evropske države in v Bohinjski Bistrici se res obeta vrhunska tekaška predstava. Lahko bomo občudovali Norvežane kot so Mikefsplass, Aunli, T. Holte, Uvang, Švedi bodo nastopili z Svanom, VVassbergom, Mugrenom, Olstlundom, iz Sovjetske zveze bodo prišli Smirnov, Batjuk, Burlakov, Zim-jatov, Kanadčani so prijavili: Harvev, Masson, Dustin, Biloeau, Francozi pa Jaussunda, Pierrata, Remya in Tho-masa, medtem ko bodo za ZDA tekli Galanes, Endstrat, Boonstrat, Spencer. Bohinjska Bistrica ne bo brez odličnih tekačev iz Avstralije. Za najboljša mesta in za točke v svetovnem pokalu se bodo borili: Hislop, Herderle, Himilton in Welsh, za Italijo bodo tekli: De Zol-tu, Vanzetta, Ploner, Alderello, Polva-ra, Maddalin in VValder. Svoje prijave so že poslali Švicarji, Finci. NDR, ČSSR, Madžarska, Avstrija, Španija, Liechenstein, Grčija, ZRN, Anglija in seveda Jugoslavija.
Seveda organizacijski odbor ni brez pomoči združenega dela. Pokrovitelji so M-Club, Elan, Slovenske Železarne in tudi Turistična zveza Jugoslavije in Center za ekonomsko in turistično propagando GZ SR Slovenije in drugi.
-dh
Cerkljanski teki 2. februarja
Cerklje — Prireditelji šestih množičnih smučarskih tekov Gorenjskega odreda, prizadevni športni delavci ŠD Krvavec iz Cerkelj, so morali teke v nedeljo, 5. januarja, zaradi neugodnih snežnih razmer odpovedati. Prireditev bo na sporedu 2. februarja.
J. Kuhar
Po desetih letih Triglav spet slovenski prvak
7. decembra je bilo v Mariboru zadnje kolo slovenske judo lige, kjer so se pomerile ekipe Šiške iz Ljubljane, Drave iz Ptuja, Železničarja iz Maribora in kranjskega Triglava. Slednji je tekmece premagal in s tem osvojil naslov slovenskega prvaka.
Kranj — Slovenska judo liga se je začela 19. oktobra, končala pa se je 7. decembra. Prvo kolo je bilo v Slovenski Bistrici. Tam so Kranjčani premagali ekipo domačinov, Impol II in mariborskega Branika. Drugo kolo je bilo v Kranju; tu so premagali ekipe Bežigrada in Rač. Tretje kolo je bilo v Slovenjem Gradcu, kjer so Kranjčani premagali istoimensko moštvo in dosegli neodločen izid z Mursko Soboto. Četrto kolo je bilo zopet v Kranju, kjer so premagali ekipo Olimpije II in Jesenice,
Podelili
Gregorčičeve plakete
Jesenice — Ob koncu minulega leta so na Jesenicah podelili vsakoletne Gregorčičeve plakete za najvidnejše dosežke posameznikov in organizacij pri razvoju športa in telesne kulture v občini. Plakete so na Jesenicah poimenovali po narodnem heroju in revolucionarju Jožetu Gregorčiču-Gorenjcu.
Letošnje plakete so prejeli: Marjan Jelovčan za dolgoletno in požrtvovalno delo na področju razvoja športa na Jesenicah. Marjan Jelovčan ima posebno velike zasluge pri razvoju hokeja, saj že enajst let dela v različnih odborih v jeseniškem klubu in v državni reprezentanci.
Letošnji Gregorčičev nagrajenec je tudi Matevž Klemen, ki je bil trener alpskih smučarjev in je delal v vrstah TVD Partizan ter je aktiven v krajevni skupnosti Žirovnica.
Jože Knific je prejel priznanje za večletno aktivno udejstvovanje v smučarskih tekih. Osvojil je več državnih priznanj v tekih in v klasični kombinaciji.
Rafael Šoberl je prejel Gregorčičevo plaketo za dolgoletno aktivnost pri organizacijskem razvoju športa in je precej truda vložil v razvoj mladih športnikov.
Kolektivno priznanje pa je prejela osnovna šola Poldeta Stražišarja za svoje uspehe in športne dosežke na tekmovanjih šol s prilagojenim programom v občini, na Gorenjskem in v Sloveniji. Kljub slabim prostorskim razmeram so učenci osvojili vrsto najvišjih priznanj.
D. S.
Zadnje kolo pa je bilo v Mariboru, kjer so si Kranjčani dokončno izborili naslov slovenskega prvaka s 3 točkami prednosti pred drugouvrščeno ekipo mariborskega Železničarja. Ker so osvojili 1. mesto, so si pridobili pravico zastopati Slovenijo na kvalifikacijskih tekmah za vstop v 1. zvezno judo ligo.
Vili Klemenčič, trener judo kluba Triglav Kranj: »Veseli smo zmage, čaka pa nas še trdo delo. Kvalifikacijski turnir želimo organizirati v Kranju, vendar pa o tem sedaj ne morem reči še nič zagotovega, saj je kandidatov zanj veliko. Na kvalifikacijskem turnirju bodo nastopile ekipe republiških in pokrajinskih prvakov. Omenim naj, da bodo največji konkurentje za vstop v 1. zvezno ligo tekmovalci novosad-skega Študenta.
Do kvalifikacijskega turnirja računamo na vsaj dve močni okrepitvi, ki bosta potrebni, če se hočemo potegovati za vstop med 12 najboljših klubov v ligi.
Z zadnjim kolom v Mariboru se je končala letošnja tekmovalna sezona. Naši člani so nastopili le še na enem najmočnejših turnirjev v Jugoslaviji. NAGAOKA 1985. Tudi tu smo se kar lepo uvrstili. Omenim naj le 2. mesto Jožeta Martinčiča v kategoriji mladincev do 75 kg in 2. mesto Roberta Mar-kiča v kategoriji članov do 60 kg. Mislim, da smo leto lepo končali in da imamo dober start za prihodnjo sezono, ko bo naš klub praznoval 30-letni-co. Najlepše bomo ta jubilej proslavili z dobrimi uspehi.« D Dolenc
Nov uspeh Primoža Ulage in Mirana Tepeža
KRANJ — V Bischofshofnu se je s četrto tekmo končala letošnja novoletna skakalna turneja Intersport, ki šteje tudi za točke v svetovnem pokalu. Nov uspeh sta dosegla naša skakalca Primož Ulaga in Miran Tepež. Obema je uspelo, da sta ponovno dosegla točke v svetovnem pokalu.
Na zadnji tekmi je zmagal Avstrijec Vettori, drugi je njegov rojak Neulant-ler, tretji Norvežan Berg in četrti naš Primož Ulaga, medtem ko je bil Miran Tepež dvanajsti. Primož Ulaga je obdržal vodilno mesto v svetovnem pokalu, Miran Tepež pa je na tej turneji dosegel deseto mesto v skupnih razvrstitvi s štirih skakalnic. -dh
Triindvajseti mednarodni ženski FIS pohorski pokal za Zlato lisico
Avstrijska zmaga, odličen nastop Jugoslovank
MARIBOR — Letošnja, triindvajseta Zlata lisica je prinesla zmagoslavje Avstrijki Rosvithi Steiner, ki je ugnala sedeminosemdeset tekmovalk iz sedemnajstih držav Amerike, Japonske in Evrope. Odlično so se na domačem terenu odrezale Jugoslo-vanke,saj je Veroniki Šareč, Katji Lesjak in Mojci Dežman uspelo osvojiti točke v svetovnem pokalu. Tekma je bila res pravo doživetje na ne preveč zahtevni pohorski slalomski progi, in si jo je ogledalo več kot pet tisoč gledalcev.
Proga je bila odlično pripravljena in to so pokazale zlasti tiste tekmovalke, ki so se z visokimi startnimi številkami prebile v trideseterico, ki je nato odločala o končnem vrstnem redu. Nizke temperature so v soboto ponoči naredila svoje; več kot dež, ki je v petek razmočil smučišče, da niso mogli organizirati moškega slaloma za točke svetovnega pokala. Na prvi progi, ki jo je postavil italijanski trener, je bil zanimiv obračun za visoka mesta med Avstrijkami in Švicarka-mi, vmes so se vmešale še reprezen-tantke ZRN in tudi naše, čeprav je morala že na sredi prvega slaloma odnehati naša najboljša smučarka Mateja Svet. Ostale pa so pokazale, da so odlično pripravljene, saj so kar štiri nastopile v finalni seriji.
Na drugi progi, ki jo je postavil avstrijski trener, je bil skoraj pričakovani razplet. Le na vrhu se je vmešala Erica Hess, ki je z najboljšo drugo vožnjo dosegla drugo mesto. Hessova je namreč na Pohorju zmagala že trikrat zapored. Toda ta vožnja je bila premalo za končni uspeh. Rosvitha Steiner je tudi drugi slalom izpeljala izvrstno in je zasluženo osvojila prvo mesto. Tudi naše so bile spet odlične. Poškodovani Veronika Šareč in Katja Lesjak sta osvojili prve točke v svetovnem pokalu, Mojca Dežman pa že drugič v tej sezoni. Za dobro sla-lomsko predstavo naše iskrene čestitke.
Na ženskem slalomu za svetovni pokal in za Zlato lisico so se na Pohorju odlično odrezale tudi jugoslovanske smučarke, saj so bile kar tri med petnajsterico. Na enajsto mesto se je uvrstila Bitenjčanka Katja Lesjak, ki je dobro prestala operacijo meniskusa.
Rezultati — 1. Steiner (Avstrija) 1:19,12, 2. E. Hess (Švica) 1:19,89, 3. Ledsteter (Avstrija) 1:20,33, 4. Ga-diet (Švica) 120,37, 5. Epple-Beck (ZRN) 1:20,69, 6. Strobl (Avstrija) 1:21,27, 7. Schneider (Švica) 1:21,41, 8. Zini (Italija) 1:21,62, 9. Nilsson (Švedska) 1:21,62,10. Sarec 121,65,11. Lesjak (obe Jugoslavija) 1:21,74, 12. Schmidhauser (Švica) 1:22,53, 14. M. Dežman (Jugoslavija) 1:22,73, 15. Gersch (ZRN) 1:22,81,... 17. Zaje (Jugoslavija) 1:23,08. D Humer
Izvrstno sedmo mesto Mateje Svet
MARIBOR, 6. januar — Na dokaj težkem in ledenem pohorskem velesla-lomišču je zmagala Švicarka Vreni Schneider pred reprezentantko ZRN Kiehlovo in tretjo Svicarko Figinijevo.
Naše smučarke so bile spet odlične, Mateji Svet je uspelo, da je bila sedma, medtem ko je Katji Lesjak ušla nova točka v svetovnem pokalu. -dh
Kadetinje Triglava gorenjske prvakinje
Bled — Mlade odbojkarice kranjskega Triglava so si z zmago na blejskem turnirju zagotovile naslov gorenjskih kadetskih prvakinj. Naslov so si priborile Žnidaršičeva, Potočnikova, Čade-ževa, Robežnikova, Škrjančeva, Kristanova, Vojičičeva, Ostermanovi in Tominova. Na prvem turnirju so tri ekipe imele enako število točk, na drugem pa so bile odboj karice Triglava najuspešnejše.
Izidi — prvi turnir — Bled : Gorje 2:0, Triglav : Bohinj 2:0, Triglav : Gorje 2:1, BLed : Bohinj 1:2, Bled : Triglav 2:1, Gorje : Bohinj 1:2; drugi turnir — Triglav : Bled 2:0, Bohinj : Gorje 2:0, Triglav : Bohinj 2:0, Bled : Bohinj 02, Triglav : Gorje 2:0, Bled : Gorje 2K).
Vrstni red: 1. Triglav, 2. Bohinj, 3. Bled, 4. Gorje.
M. Žibert
Ob prazniku
škofjeloške
občine
9. januar je škofjeloški občinski praznik. Praznujejo ga v spomin na dražgoško bitko, ko se je sredi hude zime, na prehodu iz 1941. v 1942. leto,Cankarjev bataljon spopadel z nekajkrat močnejšim sovražnikom. Dražgoška bitka je bila dejanje upora in domoljubja Poljancev, ki so dobrih deset dni prej množično odšli v partizane, in drugih borcev, ki so se zbirali v gozdovih in v Cankarjevem bataljonu že vse od poletja 1941. Bila je dokaz, da se ljudje, ki se bore za svobodo in domovino, ne ustrašijo še tako močnega sovražnika. Dokaz, da teh ljudi kljub silovitemu pregonu in zastraševanju ni mogoče uničiti. Zato so partizanske enote postajale vse bolj številne in njihova moč vse večja. Bile so pomembna vojaška moč na ozemlju, ki ga je ipiel okupator za del svoje dežele. Se danes sta za ljudi v škofjeloški občini značilna domoljubje in velika želja po napredku svojega kraja in občine. Katerikoli konec Poljanske ali Selške doline ali dolin v Loškem hribovju ali na Sorskem polju pogledaš, povsod kipi življenje, povsod je videti napredek. Podobno kot otroci rastejo tudi v najbolj oddaljenem zaselku nove hiše, avtomobili vozijo do njih, električnim drogovom delajo družbo telefonski. Ljudje so za napredek svojega kraja Pripravljeni dati marsikateri dinar in marsikatero uro prostovoljnega dela, najsi gre za gradnjo telefonskega omrežja, za razširitev ali obnovo ceste, za nov vodovod ali gasilski dom. Delavni so v večini krajevnih skupnosti. Zagnani kot so bili njihovi očetje pred 44 leti, ko so branili svojo zemljo s krvjo. Od sinov zemlja danes ne terja krvi. K sreči. Zadovoljna je s kapljami znoja, z ljubeznijo, s skrbjo, ki ji jo radi dajejo. Trka, da bi ji jo darovali tudi v tistih redkih krajevnih skupnostih, kjer na lastne težave gledajo še od daleč, kjer samo čakajo in kritizirajo, kdo jim bo kaj naredil, sami pa ne napravijo koraka.
			
		* ■:t.-.#s)8&m»	
Hribovski kraji niso več tako samljeni kot nekdaj. Mladi ostajajo °ma, njihovi otroci hodijo v domače °le. Čeprav otrok ni veliko, jih bo že j.tri več. Tudi zato je prav, da hri-ovske šole ostajajo, da je po refe-Bndumskem programu denar tudi
za njihovo obnovo. Šola v hribih ni samo šola, je kulturno, športno, družabno in politično središče vasi. Lani so jo obnovili v Sorici, prejšnja leta v več drugih krajih, kasneje bodo morda še katero. Lani so iz samoprispevka zgradili osnovno šolo Petra Kav-
čiča v Šolski ulici v Loki, končana je prva faza šole na Trati, gradijo podružnično šolo v Poljanah.
Pridnost in želja ljudi po napredku se kažeta tudi v škofjeloškem gospodarstvu. Zemlja je lepo obdelana in zredi največ živine na Gorenjskem. V tovarnah je obseg proizvodnje lani sicer nazadoval, čeprav so računali, da se bo povečal. Vendar pa se je precej spremenila struktura proizvodnje. Malo zahtevne in malo donosne programe v gospodarstvu zamenjujejo izdelki, ki zahtevajo več znanja, ustvarjalnosti in dela, zato pa manj materiala. Torej v marsikaterem kolektivu obseg proizvodnje nazaduje v korist višje kakovosti in zahtevnosti, kar pomeni, da v bistvu narašča. Trdne ocene o tem še ni, res pa je, da se gospodarskega napredka ne da meriti samo z litri, kilogrami in metri, ampak tudi s kakovostjo.
Za minulo leto finančni rezultati poslovanja še niso izračunani. Znani pa so za devet mesecev. Tedaj se je celotni prihodek vrednostno povečal za 68 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 1984. Pomembna je ugotovitev, da se je povečal delež prihodka, ustvarjenega na tujem trgu, ki je predstavljal že 17,5 odstotka v celotnem prihodku. Stroški so v devetih mesecih narasli za 71 odstotkov in so naraščali hitreje kot celotni prihodek. Najbolj so se povečale zaloge, za dobrih sto odstotkov.
Primerljivi dohodek je porasel za pičlih 90 odstotkov, kar v primerjavi s polletnim obračunom pomeni padec. Devetmesečna rast je pod pričakovanji in ne omogoča realne rasti vseh vrst porab. V delitvi so se najbolj povečala sredstva za skupno porabo in osebne dohodke, najmanj pa za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela ter za splošno porabo. Določila o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka je kršilo devetnajst delovnih kolektivov.
Izgubo so v devetih mesecih prikazali v Jelovici, v tozdu Montažni objekti Škofja Loka in v Iskri Železniki. Napovedi, da se konec leta izguba zmanjša oziroma odpravi, so obetavne. Z izgubami je pač tako, da številke lahko pordečijo tako rekoč čez noč tudi zaradi objektivnih razmer gospodarjenja.
Medtem ko je proizvodnja lani količinsko nazadovala, pa je izvoz porasel in krepko pokriva uvoz. Rast izvoza je sicer nekoliko pod pričakovanji, vendar še vedno ugodna glede na zvezno zakonodajo, ki zahodnega izvoza ne spodbuja.
Več let so Ločani najmanj družbenega proizvoda med gorenjskimi občinami namenjali za naložbe. Že lani pa tudi letos bo združeno delo precej vlagalo. Prek IFC kreditov bodo tovarne uvozile za osem do deset milijonov dolarjev opreme. To kaže na smelejšo naložbeno politiko, ki se mora nadaljevati tudi v naslednjih letih, saj je oprema škofjeloškega gospodarstva zelo iztrošena in zastarela.
Dokaj neugodna pa je še vedno kadrovska struktura zaposlenih. Prirast zaposlovanja, ki je v okviru naravnega priliva, je sicer ugoden, vendar pa veliko organizacij gradi svoj obstoj in razvoj na polkvalificiranih ali nekvalificiranih delavcih.
Če strnemo oceno o lanskem gospodarjenju v škofjeloški občini, lahko z veseljem ugotovimo, da je družbeni proizvod, katerega rast je bila načrtovana s tremi odstotki, v minulem srednjeročnem obdobju prvič porasel in je po vrednosti bogatejši kot so pričakovali. Na ugodno rastje vplivalo več elementov, od višjih cen izdelkov, uvajanja novih proizvodnih programov in opuščanja starih, do nekaterih racionalizacij v poslovanju, predvsem na področju energije in materiala. Kateri element je bil najodločilnejši, je brez tehtne analize težko reči. Najbrž pa je igra cen, ki jo vsi v Jugoslaviji znamo dobro igrati.
Na področju telefonije je bilo lani živahno v nekaterih krajevnih skupnostih, v drugih še bo. Krajani gradijo sekundarna omrežja, prav tako pa po načrtih poteka gradnja vozliščne avtomatske telefonske centrale na Trati. Končana bo čez dve leti. Po današnjih cenah bo stala več kot milijardo dinarjev.
Škofjeločane vse glasneje opominjajo slabe ceste, še posebej nevarni odcep od Trebije proti Žirem. Zdaj, ko se je na njihova pleča zgrnilo breme vseh regionalnih in lokalnih cest, so se odločili za smelejši korak: 1,80 odstotka iz dohodka bodo več let zbirali za gradnjo in obnovo cestnega omrežja.
Zaostrili so se tudi nekateri ekološki problemi. V skupščini občine bodo sprejeli program, v katerem bo vsak onesnaževalec zadolžen, da določene slabosti odpravi v določenem času. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti, da vsak zelo rad s prstom kaže na drugega, sam pa se v skrbi za čisto in zdravo okolje ne obnaša nič bolje.
Škode zaradi /leda bo v elektrogospodarstvu in gozdarstvu za več sto milijonov dinarjev. Morda je bo celo toliko, da bodo morali zaprositi za republiško solidarnost.
Veliko truda so Škofjeločani vložili v pripravo občinskega dolgoročnega in srednjeročnega razvojnega dokumenta. Usklajujejo ga v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Ponujenih rešitev, ki so postale predmet spora v določenih okoljih, je kar nekaj, vsekakor pa bodo morali v teh primerih širši občinski interesi pretehtati ozke lokalne.
Vsega, kar ljudi moti in teži gotovo ne bo mogoče nikoli rešiti. Življenje ima pač dve plati, sončno in senčno. Nikomur ne sije samo sonce, tudi ljudem v škofjeloški občini ne, čeprav so prijazni, gostoljubni, veseli — sončni ljudje. Takšno, sončno in senčno, bo tudi leto, v katerega smo pravkar stopili.
Petletno plansko obdobje uspešno sklenili
Sestavljena organizacija združenega dela
Alpetour združuje delovne organizacije, ki s svojimi dejavnostmi pokrivajo vrsto gospodarskih področij, od prometa, gostinstva, turizma, do proizvodnje in špediterske dejavnosti. Kljub težkim gospodarskim razmeram je bilo lani v Alpetouru končanih nekaj pomembnih naložb v razširjeno in enostavno reprodukcijo. Poslovanje leta 1985 je potekalo v težjih razmerah kot leta 1984. Padanje tečaja dinarja, naraščanje cen nafte in hkrati povečevanje cen reprodukcijskega materiala je močno vplivalo na konec poslovanja. Kljub temu pa so dosegli nekaj rezultatov, ki kažejo, da so delali bolje kot leto prej. Leta 1985 so ustvarili približno 115 milijard dinarjev celotnega prihodka, od tega na tujem trgu 20 milijard dinarjev. Zal ob tem ugotavljajo, da bo ena od delovnih organizacij poslovno leto končala z izgubo, ki presega možnosti za reševanja samo znotraj sestavljene organizacije.
re začnemo pri gostinski dejavnosti, je treba najprej povedati, da so v primerjavi z letom prej lani vlagali nekoliko manj v nove gostinske obrate, vendar  so kljub možnostim naredili veliko. V Izoli je tozd Hoteli Simonov zaliv odprl moderno restavracijo Parangal, ki ni v ponos le tozdu, ampak celemu mestu Izoli. V Kranju so v  hotelu Creina odprli prvo vinoteko na Gorenjskem, v Škofji Loki pa je tozd Hoteli Škofja Loka malo pred novim letom odprl prvo mlečno restavracijo. V Bohinju neposrednih vlaganj ni bilo, pač pa so intenzivno začeli pripravljati sanacijo avtocampa, ki jo bodo nadaljevali in izpeljali letos. Gledano v celoti so v delovni organizaciji Gostinstvo v lanskem letu ustvarili več kot 352.000 nočitev, posteljne kapacitete so bile izkoriščene 48-od-stotno, kar je za štirinajst odstotkov več kot leta 1984.
Pomembne uspehe je dosegla tudi delovna organizacija Promet. V temeljni organizaciji Potniški promet so lani kupili za mestni in primestni promet   več   avtobusov,   ki jih
intenzivno vključujejo v povečane potrebe za prevoze delavcev in šoloobveznih otrok. Povprečno so avtobusi prevozili na dan 232 kilometrov. V Tovornem prometu so povečali vozni park za sedem tovornjakov in devet prikolic. Skupaj so prepeljali prek 224.000 ton tovora.
V—
ganizaciji Creina lani niso imeli investicijskih vlaganj. Izdelali so 153.650 proizvodnih enot. Proizvodne enote pa predstavljajo normo izdelavne ure, ki so odvisne od količine vloženega dela za posamezni izdelek. Tudi v delovni organizaciji za obnovo avtoplaščev
YU Bandag so za štiri odstotke povečali proizvodnjo obnovljenih gum. Obseg poslovanja se je povečal še v temeljni organizaciji Remont, saj so opravili za dvajset odstotkov več efektivnih ur, v mehaničnih delavnicah v Škofji Loki pa za 22 odstotkov več kot leta 1984.
Na Krvavcu se je število prepeljanih potnikov zmanjšalo za šestnajst odstotkov, saj so prepeljali nekaj več kot tri milijone smučarjev. To zmanjšanje gre predvsem na račun zadostne količine snega v predlanskem letu, ko je bila rekordno dolga sezona, saj je trajala vse do sredine maja, lani pa ne.
udi na področju mednarodne   špedicije so dosegli lepe uspehe, saj se je delovna organizacija Eurošped intenzivno   vključila v mednarodno delitev dela pri družbi Slovenijabois v Centralnoafriški republiki. Rezultati   gospodarjenja kažejo, da so se posamezne dejavnosti po stopnji akumulacije močno približale. V Alpetouru bodo še naprej težili k učinkovitejši in višji stopnji združevanja sredstev, kajti le na ta način, bodo uresničili zahtevo po še bolj odgovornem upravljanju z družbenimi sredstvi, s katerimi bo treba skrbno gospodariti, ker so le-ta pogoj za razvoj nadaljnje reprodukcije.
Delovni kolektivi sestavljene organizacije združenega dela Alpetour ob prazniku škofjeloške občine čestitajo vsem občanom in jim želijo veliko delovnih uspehov in osebne sreče v letu 1986.
ALPETOUR
Izvozniki potegnili krajši konec
Alples iz Železnikov je ena najsodobnejših in najuglednejših tovarn pohištva pri nas. Iskana sta predvsem njegova programa Triglav in pom, ki sta sicer nekaj dražja od podobnih izdelkov večine drugih pohištvenih proizvajalcev, vendar sta zaradi lepega videza in funkcionalnosti kljub temu izjemno cenjena pri kupcih.
Čeprav poslovni rezultati za minulo leto še niso dokončni, v Alplesu povedo, da ne bodo tako ugodni kot so se nadejali. Obseg proizvodnje je bil lani za približno deset odstotkov skromnejši od načrtovanega. Za to navajajo več razlogov.
Večji poudarek so dali izvozu, ker je bila na domačem trgu prodaja pohištva predvsem zaradi manjše kupne moči prvič nekoliko slabša kot v preteklosti. Februarja in v začetku marca so opazili, da zaloge počasi naraščajo. Vedeli pa so, da se zaloge ne smejo kopičiti v njihovem skladišču, saj je kritje zalog z denarjem postalo predrago zaradi izredno visoke obrestne mere. Cilj, da zaloge zmanjšajo, so osvojili. Trenutno so zaloge celo skromnejše od optimalnih. Zaradi tržnih sprememb so morali v Alplesu delno programsko preusmeriti proizvodnjo tako, da so začeli delati več za končnega tujega in domačega znanega kupca. Ta preusmeritev je pomenila dodatno obremenitev za proizvodni proces, saj so bile serije tudi do dvajset odstotkov manjše.
v
F iM so se lani spopa-
^ dali predvsem z
dvema težavama.
V prvem polletju jih je najbolj pestilo pomanjkanje surovin, predvsem ivernih plošč in furnirja.
V začetku februarja so sklenili pokupiti vse iver-ke, ki so jih lahko dobili v Jugoslaviji, nekaj pa so jih še uvozili, da so  lahko delali.
S tem pa so si nakopali nove težave. Iverne plošče so bile različne — v glavnem slabe — kakovosti. Zaradi tega je produktivnost padla za okrog deset odstotkov.
Drug problem jim je povzročala preusmeritev plana v korist izvoza; za to so porabili 25 do 30 več proizvodnih ur kot so v planu predvideli. Ker je izvoz zahtevnejša proizvodnja, je razumljivo tudi zato padla proizvodnja, in sicer za okrog deset odstotkov. Seštevek je za približno deset odstotkov skromnejša proizvodnja.
Teža bremena se je z oskrbe z materiali obrnila na prodajo. Da so se lahko preusmerili v izvoz, so morali v Alplesu najti nove kupce. Lani so se prvič navezali na direktne kupce.
V lanski zvezni resoluciji je pisalo, da se bo tečaj konvertibilnih valut gibal v skladu z gibanjem dinarja. To so v Alplesu verjeli in si razlagali tako, da z izvozom ne bodo izgubili dohodka. Zgodilo pa se je prav to.
Porast Alplesovih vhodnih stroškov, to je cen surovin in reprodukcijskih materialov, je znašal lani prek sto odstotkov. Ta povišanja so na domačem trgu uspeli sproti vgraditi v cene pohištva. Niso pa jih mogli vtkati v izvozne, devizne cene, ki so ostale nespremenjene.
A
WW^^k X JLlples
FF M lani  dve tretjini
dolarskega izvoza. Dolar je zaostajal za domačo inflacijo   za več kot 50 odstotkov. Razliko   50 odstotkov mora izvoznik kriti sam s ceno na domačem trgu.     Zato je 50-odstotni razkorak največje dohodkovno breme v Alplesu. Razen  tega  smo  pri  nas lani zmanjšali stimulacije za izvoz na dolarske trge za šestnajst odstotkov, kar je še dodatno znižalo ekonomsko zanimanje za izvoz na te trge. V Alplesu ocenjujejo, da je dolarski izvoz lani postopno pripeljal posamezne izdelke na mejo rentabilnosti oziroma v izgubo.
S problemi glede izvoza oziroma izvoznega dohodka so pohištveniki seznanili tudi slovenski izvršni svet, ki pa jih ni mogel potolažiti, da bo letos za zahodne izvoznike kaj drugače, bolje. Zato v Alplesu resno razmišljajo, da bi proizvodnjo ponovno preusmerili na domači trg. Program pohištva nameravajo razširiti tako, da bodo lahko opremili vsak bivalni prostor razen kuhinje. V začetku tega leta bodo uvrstili v proizvodnjo nova programa predsobnega in mladinskega pohištva. Menijo, da s priznano kakovostjo, funkcionalnostjo in dizajnom svoje pohištvo kljub močni konkurenci še vedno lahko uspešno prodajajo na domačem trgu.
Glede izvoza v Alplesu pravijo, da imajo razen nerealnega tečaja dolarja in nerazumevanja družbe, da bi res podprla konvertibilni izvoz, kot delovna organizacija in kot panoga zanj velike možnosti. To so doslej stalno dokazovali, kajti pokritost uvoza z izvozom je prav v tej panogi največja v primerjavi s sorodnimi tovarnami, ker imajo pretežno domače surovine, sposobne strokovne delavce in zgrajene tehnološke zmogljivosti.
Konvertibilni trg je pripravljen sprejeti Alplesove izdelke, ker so kakovostni, sprejeti seveda po svetov-
nih cenah. Če pa naj bi bile cene izdelkov svetovne, bi morale biti svetovne tudi cene vhodnih stroškov.
V
#n V Alplesu to-
WWW^ rei ugotavljajo, da
"    * bodo na zahod do-
nosno izvažali le, če bodo domače surovine in materiali konkurenčni uvoženim po ceni in kakovosti in če bo tečaj konvertibilnih valut realen. Kajti višina osebnih dohodkov je v primerjavi s svetom   pri nas večkratno nižja. Bruto osebni dohodki v Alplesu predstavljajo v celotnem prihodku le enajst do dvanajst odstokov, medtem ko bruto zaslužki v neposredni proizvodnji pomenijo v materialnih stroških le pet odstotkov. Glavni direktor Alplesa, na primer, zasluži na mesec toliko, da bi lahko štirikrat   prenočil   v povprečnem newyorškem hotelu brez zajtrka. Več kot očitno je, da smo delo pri nas povsem razvrednotili.
V Alplesu so v preteklosti veliko vlagali v mešana podjetja v tujini, da bi zagotovili stalen izvoz. S spremenjeno zakonodajo in z drugimi ukrepi postajajo zdaj investicije v ta trg vprašljive. Bridkih resnic ne spremeni dejstvo, da bi Alples izvoz lahko podvojil, namesto da razmišlja o zmanjšanju.
Kolektiv Alplesa iz Železnikov ob škofjeloškem občinskem prazniku čestita vsem občanom in jim želi uspešno in srečno leto 1986.
glas 10. stran
ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
TOREK, 7. JANUARJA 1986
_■__-*
Presegli proizvodni in izvozni načrt
V plan za leto 1985 so žirovski čevljarji zapisali, da bodo izdelali 2.024.000 parov obutve: čevljev za alpsko smučanje, za smučarski tek, za jadranje na deski, za po smučanju (apres ski) in ženske modne obutve. Lastno kolekcijo bodo, tako kot običajno, dopolnili z izdelki kooperantov.
Proizvodni plan so uresničili že prvi teden decembra, tako da so zadnje tri tedne v letu delali presežek. 27. novembra so praznovali skromno slovesnost. Tedaj je prišel iz proizvodnje 2-milijonti par, ki so ga poklonili najstarejšemu delavcu Alpine Karlu Pivku. Preseženi plan je rezultat boljšega dela, ne le v proizvodnji, temveč tudi v službah, kjer proizvodnjo pripravljajo.
Podobno uspešni kot na proizvodnem področju so bili Žirovci lani tudi v izvozu, ki je že dolga leta glavna prodajna usmeritev Alpine. Lani so sklenili izvoziti kar 80 odstotkov celotne proizvodnje, od tega na zahod 55 do 60 odstotkov, 15 do 20 odstotkov pa na vzhod, ki mu naša ekonomska politika, žal, še vedno daje prednost pred zahodom. Do konca novembra so izvozili 1,5 milijona parov, in sicer 290.000 parov zimskih škornjev, ženskih nizkih čevljev 235.000 parov, tekaških 310.000 parov, ženskih sandalov 190.000 parov, trimske obutve 155.000 parov, 130.000 parov apres ski obutve in 120.000 parov smučarskih čevljev. Razen tega so izvozili še 90.000 parov, ki so jih dodelali v Benecu v Čedadu, 20.000 parov moških visokih in 22.000 parov moških brizganih čevljev.
§=2F
le novembra so v Alpini izpolnili celoletni plan konvertibilnega izvoza. Tedaj so ftlPlUfl na zahodne trge prodali 1,1 milijona parov obuve. Večji del tega izvoza so dosegli s športnimi programi, to je s pancer-ji, tekaškimi čevlji in z obutvijo za jadranje, ki so v celoti rezultat njihovega znanja.
V svetu jih prodajajo pod blagovno znamko Alpina. Izvažajo jih v dvajset držav, kar pomeni, da so prisotni domala povsod, kjer je razvit smučarski šport. V vseh teh državah imajo organizirano distribucijsko mrežo, na dveh največjih trgih, to je v Združenih državah Amerike in Zvezni republiki Nemčiji, pa je distribucija organizirana prek meša-
nih firm, v katerih je Alpina udeležena tudi z delom kapitala.
Lani je bil deležen izjemne pozornosti smučarjev in smučarskih strokovnjakov Alpinin novi dosežek pancer Alfa, ki je zamisel in delo Janeza Šmitka, vodje tekmovalne in servisne službe v žirovski Alpini. Žal se je na domačem trgu lani pojavil v omejenih količinah le na ljubljanskem sejmu Ski expo '85, čeprav je bilo povpraševanje po njem zelo veliko.
Alpinina tekmovalna in servisna služba pripravlja opremo za tekmovalce državnih reprezentanc, za smučarske učitelje in vaditelje ter jih obenem servisira, medtem ko v testni službi vse nove izdelke testirajo in morebitne pomanjkljivosti takoj upoštevajo v razvoju.
V Alpini dajejo velik poudarek razvoju. Pancer Alfa se je porodil iz hotenja, da bi dobili nov čevelj, ki bi zadovoljil najvišje zahteve smučarjev, tako tekmovalcev kot rekreativ-cev.
Kolektiv Alpine ob prazniku občine Škofja Loka čestita vsem občanom in jim želi veliko sreče in delovnih uspehov v letu 1986.
j.
alpina
anez Šmitek, ki je zbral okrog SSttCSL       sebe domače strokovnjake, je vnov-čil petintrideset let bogatih izkušenj v smučanju. Pri izdelavi projekta je upošteval vozne lastnosti, značilne za slalom, veleslalom in prosto smučanje/ anatomsko obliko čevlja, ki je zelo stabilen, trden in ne  sme povzročati otiščancev, slabe prekrvavitve in podobnih nevšečnosti, pred očmi pa je imel tudi udobje: čevelj naj bo topel, enostaven za zapenjanje, vanj ne sme vdirati voda, uporabljeni materiali morajo biti najboljši, kar jih trenutno obstaja na svetu.
Čevelj je bil narejen v doslej najkrajšem času v Alpini, v štirih mesecih. Vsi so ga delali z velikim navdušenjem. Pot od modelirnice do orodjarne, kjer so običajno največje težave, je bila gladka. Glede na najboljše tekmovalce, ki Alfo že nosijo in nizajo uspehe, so lahko zajeli le dve številki, sedem in osem. V prihodnji
smučarski sezoni bo v prodaji čevelj Alfa od številke pet do devet. Notranji čevelj bo klasičen ali brizgan s poliuretanom za najbolj vrhunske tekmovalce in smučarje, ki imajo na nogah različne deformacije.
Običajno vsak nov izdelek sprem' ljajo otroške bolezni. Alfa jih je ime la zelo zelo malo. Na čevlju, ki bo I prodaji letos, jih ne bo več. V Alpini so dobili pancer, za katerega trdijo, da je najboljši od vseh.
Sodoben,
sodobnejši,
najsodobnejši
Rojstni datum Termopola iz Sovodnja je 29. januar 1959, ko je okrožno gospodarsko sodišče izdalo odločbo o ustanovitvi podjetja. Maja je v njem delalo šest ljudi, prvi izdelki pa so bili PVC vrečke in hlačke za dojenčke. Zdaj je Termopol star 27 let. Pri človeku so to leta, ko je še mladostno zagnan, neutrudljiv in radoveden, zna pa že tudi zrelo razmišljati in uporabiti izkušnje. To velja tudi za Termopol, ki stopa v zrelo dobo z bogato dediščino: s tovarno s sodobnimi prostori in tehnologijo, z zanimivimi programi in 132 zaposlenimi delavci, ki radi delajo, veliko znajo in imajo velike načrte.
Proizvodni program Termopola, podjetja za predelavo plastičnih mas, je šjrok. Iz pisarniškega programa izdelujejo mape, registre, vložke, etuije, mape za projekte in artikle za potrebe bank. Iz programa embalaže: etuije, vrečke in torbice, ki so praktična, estetska in vsestransko uporabna embalaža v kombinacijah varjenja, vakuumiranja in šivanja. Iz programa industrijskih izdelkov: tapete, obloge in blazine za izdelke široke porabe ter dele iz PVC folij. Z vakuumiranjem preoblikujejo materiale ABS, PS, PVC, FLOCK in druge na sodobnih strojih v izvedbah SKIN in BLISTER embalaže.
Sklenjeno je še eno srednjeročno obdobje. Za delavce Termopola je najbolj značilno po tem, da so dopolnili proizvodni program in se močneje usmerili na program embalaže, ki predstavlja že 70 odstotkov vse njihove proizvodnje. _
so že enkrat do dvakrat dražje kot v svetu. Hkrati jim kakovost zelo pada. To pa pomeni, da niti na domačem trgu kmalu ne bodo več konkurenčni, niti ljudje ne bodo več kupovali njihovih izdelkov, če bo šlo tako naprej. Šlo pa gotovo bo, saj neugodnih gibanj devizni in drugi zakoni ne spreminjajo. Surovinarji imajo v rokah škarje in platno, s tem pa imajo v rokah usodo predelovalcev, tudi Termopola. To za Termopol pomeni, da mora doseči čim večjo neodvisnost od surovin, da mora začeti surovine črpati iz svojih glav in spremeniti proizvodne programe.
N,
v.
/v   minulih petih letih so krepko razširili kooperantsko mrežo; delo na domu in delo po pogodbi. Kooperanti predstavljajo tako rekoč še eno tovarno, saj jih je že prek sto. V Termopolu so v zadnjem srednjeročnem obdobju tudi precej posodobili tehnologijo in zboljšali delovne razmere. Pridobili so nove prostore za ekspedit ter delavnice za ročna dela in za vzdrževanje.
Resno so se spopadli z izvozom. Njihova najpomembnejša naročnika sta Braun in IBM.
Se vedno so glavni nosilec razvoja kraja. Sodelovali so pri gradnji telefonskega omrežja, planinskega doma na Ermanovcu, ki bo kmalu končan novega gasilskega doma v So-vodnju, podpirajo vse vrste dejavnosti v krajevni skup/iosti, so pokrovitelji loških rokometašev in sopokro-vitelji Slovenskega okteta. Seveda Pa skrbijo tudi za lasten standard. Delavci Termopola so deležni posojil Pri gradnji stanovanj, malic iz tovarniške kuhinie. na Cresu imajo dve
Računalniška obdelava podatkov poslovanja se obnese. Uvesti nameravajo tudi računalnik v pomoč proizvodnji.
počitniški garsonjeri, v podjetju pa še oddelek škofjeloške knjižnice, kamor prihajajo po knjige tudi drugi krajani.
Podobno kot celo preteklo petletno obdobje so v Termopolu uspešno sklenili tudi minulo poslovno leto. Številke  sicer   še   niso   do pare natančno izračunane, vendar pravijo, da čisti osebni dohodek na delavca za leto 1985 znaša 4400 dinarjev in je za 69 odstotkov višji kot leto prej. Celotni prihodek se je povečal za 72 odstotkov, izvoz za 150 odstotkov. Že približno 40 odstotkov Ter-mopolove proizvodnje gre neposredno ali posredno prek drugih izvoznikov na tuje trge.
Lani so pridobili 550 kvadratnih metrov novih delovnih površin, namenjenih ekspeditu, ročni delavnici in delavnicam za vzdrževanje.
s
K
»upili so nove stroje, predvsem za razrez folije, hkrati pa opremljajo in posodabljajo orodjarno in delavnico za popravilo elektronike z raznimi merilnimi instrumenti.
Kreditov, razen izvoznih, rrtmajo. Vse naložbe v stroje in prostore so opravili z lastnim denarjem.
Zdaj so se v Termopolu znašli na razpotju. Surovine, ki jih kupujejo doma, se strašno dražijo. Nekatere
jihovi načrti so razvojno izredno zanimivi. Najprej nameravajo združiti približno štirideset proizvajalcev te
/vrste, kolikor jih je v Sloveniji in med katerimi je najmočnejši zasebni sektor. So-vodenjčani jim bodo ponudili delo, materiale, dobavo, servisiranje, izdelavo orodij, celo vodenje knjigovodstev. Druga pomembna naloga je čim bolj skrčiti stroške poslovanja. Iskali bodo najracionalnejše načine za proizvodnjo kot so delo doma, po pogodbah in podobno. V ta sklop prav gotovo sodi tudi dogovarjanje z obratom Jelovice v Sovodnju o gradnji skupne kotlarne na žaganje. Na ta način bodo znižali energetske stroške in ne bodo več odvisni od nafte.
S tujimi firmami bodo utrdili kooperantske odnose, delali zanje z njihovimi materiali. Od zahodno-nemških proizvajalcev strojev Kvif-fel in Illig bodo skušali pridobiti pooblastilo za servisiranje njunih strojev v vsej Jugoslaviji.
Razvili bodo inženiring, prodajali znanje in tehnologijo na tuje. Zato zadnja leta namenjajo zelo veliko pozornost izobraževanju delavcev; veliko štipendirajo in dodatno izobražujejo.
Lani so v galeriji nad proizvodno dvorano uredili sodoben ekspedit.
Ka^nTTtinTlmoalaia *« firmo Braun trna v programu 'termo-pola pomembno mesto.
Delavci Termopola škofjeloški občini
iz Sovodnja ob in jim želijo veliko
občinskem delovnih uspehov
prazniku čestitajo in osebne sreče v
vsem ljudem v letu 1986.
K.
ZA TISTE, KI HITIJO OB PRAVEM ČASU
od 15. novembra do 15. januarja 1986
10 % NOVOLETNI POPUST
ZA VSE STAVBNO POHIŠTVO ZA STROPNE IN STENSKE OBLOGE IZ SMREKOVEGA IN BOROVEGA LESA
Nudimo fco montažo in priznavamo stroške prevoza nad določeno vrednost
nakupa.
VSE STAVBNO POHIŠTVO NA ENEM MESTU, PO KONKURENČNIH CENAH
JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA
Poslovalnice:
Škofja Loka Kidričeva 58 tel. (064) 61-185, 61 361
Zagreb-Sesvete Zagrebačka 164 tel.(041)253-259
Nova Gradiška Krajačićeva 31 tel. (055) 62-428
Pula
Fižela 7 a (na Stoji) tel. (052) 48-877, 23-976
Crikvenica Vinodolska 31 tel.(051)78-115
Zadar
Biogradska b. b. tel. (057) 23-815
Šibenik
Ul. Bratstva i jedinstva 98 tel. (059) 23-876
Sarajevo-Rajlovac
Ul. 21. maja 147
tel. (071) 542-200, 542-391
Stara Pazova
Kamenjarova 29
tel. (022) 311-530,311-561
Niš
Ul. Nikodije Stojanovića (Tatka) tel. (018) 65-930
Kragujevac
Naselje lličevo
tel. (034) 64-324, 66-235
Valjevo
Kolubarska b. b.
tel. (014) 24-222, 22-225
Osijek
Ćepinska b. b.
tel. (054) 31-922, 31-456
Split
Kavanjinova 1 tel. (058) 48-780
Bar
Biotehn. obraz, centar D. Vlah. ekonomsko dvorište centra tel. (085) 22-189
Skopje Madjari Ul. 821 br. 3 tel.(091)515-214
Peć
Ul. Pavijane b. b. i skladište Dečani tel. (039) 21-861, 61-350
Delovni čas, neprekinjeno od 7.
SOBOTA 7.-13. ure
17. ure.
Ka modna
®
Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje
LOKA
ŠKOFJA LOKA
TOZD PRODAJA NA DEBELO
TOZD PRODAJA NA DROBNO
TOZD PEKS - PROIZVODNJA Škofja Loka
TOZD JELEN - GOSTINSTVO Kranj
DSSS Škofja Loka, Kidričeva 53
Vsem občanom občine Škofja Loka čestitamo za občinski praznik in želimo srečno in uspešno novo leto 1986
J v
SGP TEHNIK ŽSSBftaSSS
S svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela
• Gradbeništvo
• Komunalne službe
• Projektivni biro
• Delovna skupnost skupnih služb
Izvaja vse vrste visokih, nizkih in vodnih gradenj, izdeluje projekte za objekte visokih gradenj ter vzdržuje vodovod in kanalizacijo.
Čestitamo vsem občanom za občinski praznik Škofje Loke
SOZD Mercator n. sub. o.
DE KMETIJSTVO DE MIZARSTVO DE MARKET DE ŽAGA DE ŽELEZNINA
kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR — SORA p. o. 64226 Žiri
Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke ter se priporočamo za nadaljnje sodelovanje.
J V
KLADIVAR
64226 ŽIRI YUGOSLAV1A
TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
čestita za občinski praznik Škofje Loke
in jim želi srečno in uspešno novo leto 1986
67
ISKRA, industrija širokopotrošnih izdelkov, TOZD tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki
Kar 16 milijonov
dolarjev konvertibilnega
izvoza
Iskra
VIskrini Tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih je zaposlenih 1030 delavcev. Večina med njimi je domačinov, zato je razumljivo, da se Iskra vključuje v življenje Železnikov. Skratka, tovarna živi s krajem.
Leta 1985 je ustvarila Iskra iz Železnikov za 1000 starih milijard celotnega prihodka, izvoz pa je dosegel kar 16 milijonov ameriških dolarjev.
Še posebej pomembno je, da je bil ves izvoz dosežen na konvertibilnem področju. V Iskri se pohvalijo, da so premagali izgubo in leta 1985 zaključili brez rdečih številk. To je rezultat dobro zastavljenega sanacijskega programa, ki so ga sprejeli lani ob polletju.
Za leto 1986 planira Iskra iz Železnikov nadaljevanje uspešnega poslovanja, začetega lani. Načrtuje, da se
bo zaposlenost povečala za poldrugi odstotek, vendar predvsem na račun visokokvalificiranih delavcev in strokovnjakov. Proizvodni program Iskre iz Železnikov je vedno bolj zahteven in temu primerni morajo biti tudi kadri.
Iskra iz Železnikov ima še vedno širok proizvodni program. Med elektromotorji prevladujejo kolektorski, asinhronski in permanentni, med agregati sesalne enote, sirene in črpalke, med profesionalnimi motorji pa servo izmenični, servo enosmerni, koračni motorji in motorji po naročilu. Povedati je treba, da je Iskra izdelala 3,3 milijona električnih motorjev. Prevladujejo motorji za široko potrošnjo, vendar je zadnje čase vedno večje povpraševanje po motorjih za profesionalno uporabo. Zelo dobro se prodajajo v Zvezni republiki Nemčiji. Iskra iz Železnikov izdeluje tudi aparate za nego stanovanj, med katere sodijo najrazličnejši sesalci in stepalniki preprog, aparati za osebno nego in higieno, kamor sodijo masažni aparati, prhe za nego zob in dlesni ter sušilniki las. Znani Iskrini proizvodi so tudi aparati za mehansko obdelavo hrane: namizni mešalniki, ročni mešalniki, mesoreznice, sokovniki in električni noži. V Železnikih proizvajajo tudi strojno opremo in malo avtomatizacijo ter orodja vseh vrst.
Za Iskro iz Železnikov je značilna bogata kulturna in športna dejavnost v tovarni, kar je pomembno za celoten kraj. V Iskri deluje mešani pevski zbor, likovna skupina, skupina fotoamaterjev in dramska sekcija. Pod Iskrinim imenom tekmujejo smučarji in sankači. Predvsem slednji so med najboljšimi v državi.
Iskra
Kolektiv Iskre iz Železnikov čestita prebivalcem škofjeloške občine za občinski   praznik, kraja-
nom Železnikov pa za krajevni praznik. Vsem želi veliko uspehov in predvsem dobro sodelovanje!
ISKRA industrija širokopotrošnih izdelkov, TOZD tovarna gospodinjskih aparatov Reteče
Dve možnosti razvoja
Iskrina temeljna organizacija v Retečah, v kateri je sedaj zaposlenih 320 ljudi (precej, med njimi tudi strokovnjaki, jih je odšlo, ko je tovarna zabredla v krizo), vidi dve možnosti razvoja: prva je v povezavi z Iskrino tovarno v Železnikih, druga pa je v posodobitvi sedanjega proizvodnega programa. V Retečah, kjer še vedno zavzeto delajo na starem proizvodnem programu, sodijo, da je prva možnost sprejemljivejša, tako zanje kot za Iskro kot celoto. V Retečah sedaj izdelujejo večje gospodinjske aparate, med katere spadajo štedilniki, plinske peči in pomivalni stroji, in male aparate, ki obsegajo električne kaloriferje, toasterje, kavne mlinčke in njim podobne proizvode.
Sedanji proizvodni program je v sedanjih razmerah za reteško Iskro edina možnost, saj delavci obvladujejo ta program, imajo pa tudi vse potrebne priprave. V prvem polletju leta 1986 naj bi bila izvedena reorganizacija delovne organizacije Široka potrošnja. Potem bo že več znanega in bodo dani pogoji za snovanje dolgoročne rešitve tudi za Iskro Reteče.
Leto 1985 so v Retečah zaključili pozitivno. Ocenjujejo, da bi morale biti tudi letos tako, če ne bo hujših problemov. Kolektiv je voljan delati kar se je pokazalo lani, ko so imel. zahtevne izvozne zadolžitve. Delali so v sobotah in v torkih popoldne. Splačalo se je, saj so izvozni plan uresničili, nekaj slabše pa je bilo pri prodaji doma. Sedanji proizvodni program bodo skušali dopolnjevati in ga povezovati tudi s proizvodnjo v tovarni v Železnikih, prav tako pa so se že lotili razvoja izdelkov, ki bodo ostali v proizvodnem programu, ne glede, ali bo prišlo do sodelovanja z Železniki ali ne. Tak proizvod so na primer kaloriferji, ki gredo zelo dobro v promet.
V Retečah so optimisti. Računajo na svoje znanje in delo, prav tako pa seveda na rešitve, ki bodo dosežene vlskri in škofjeloški občini.
Kolektiv Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč čestita prebivalcem škofjeloške občine za občinski praznik in jim želi veliko uspehov!
LTH
Prodorni doma in na tujem
V Tovarni hladilnih naprav, ki je članica sozda LTH (Loške tovarne hladilnikov), je lani 1630 delavcev v devetih temeljnih organizacijah in v skupnih službah ustvarilo 15 milijard dinarjev prihodka. Ob tričetrtletju so za rezerve in za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela namenili devet odstotkov celotnega prihodka in upajo, da bodo lahko tolikšen delež dali iz skupne vreče tudi po končnem, letnem obračunu. Že več let si prizadevajo, da bi pri izdelkih, v katere je vloženo malo nihovega dela, izboljšali gospodarnost, vendar jim to predvsem zaradi dragih domačih surovin povsem ne uspe. Surovine in reprodukcijski materiali so se dražili hitreje kot končni izdelki, precej denarja so »požrle« tudi obresti.
Lfch
Tovarna hladilnih naprav je pomemben izvoznik, saj skoraj tretjino vseh izdelkov proda na tuje. Izvaža v Zvezno republiko Nemčijo, v Francijo, Veliko Britanijo, Italijo, dežele Beneluxa, Sovjetsko zvezo, Nemško demokratično republiko, Alžirijo, Libijo... Med izdelki, ki se v tujini dobro prodajajo, so v ospredju hladilne omare, zamrzovalne skrinje, kompresorji in še nekateri proizvodi iz tozda Livarna. Pri vlitkih in hladilnih omarah dosegajo na zahodnem trgu tudi dokaj visoke cene. Lani so na tuje izvozili za 16 milijonov dolarjev. Izvoznega načrta niso v celoti uresničili, saj so ostali na obsegu izpred dveh let, medtem ko so uvoz zmanjšali za 30 odstotkov.
Loške tovarne hladilnikov so resda med ljudmi najbolj znane po zamrzovalnih skrinjah (na leto jih naredijo okrog 80 tisoč), vendar izdelujejo razen teh še vrsto drugih strojev in naprav: hladilne omare, vse vrste hladilnih naprav po naročilu, vitrine, pulte in drugo opremo za gostinske in turistične objekte ter za trgovine, livarske izdelke za domačo in tujo avtomobilsko industrijo, elektromotorje za kompresorje, brusilne stroje, ventilatorje ...
V nenehnem iskanju boljšega proizvodnega programa so se dokopali do novih spoznanj in do novih rešitev na področju hladilstva. Skupaj z zahodnonemškim poslovnim partnerjem so izdelali nove vrste hladilnih naprav. Že pred leti so začeli izdelovati toplotne črpalke, ki jih zdaj stalno dopolnjujejo in izboljšujejo. V sodelovanju z nemškim podjetjem
Delavci Loških tovarn hladilnikov ob občinskem prazniku čestitajo vsem občanom škofjeloške občine in jim želijo veliko delovnih uspehov in sreče v letu 1986.
so razvili klimatske naprave za avtobuse in tovornjake. Prve so že vgrajene v naše turistične avtobuse, v tovarni pa se tudi že pripravljajo na lastno, množično proizvodnjo tovrstnih naprav. V naslednjem petletnem obdobju nameravajo izdelovati tudi naprave, ki jih potrebujemo pri proizvodnji, predelavi, skladiščenju in prevažanju hrane. .
V LTH se dobro zavedajo, da brez posodabljanja tovarn in obratov ne
bo napredka. Lani so dobili IFC kredit in z njim bodo del proizvodnje posodobili in dosegli evropsko raven. Že lani so proizvodnjo vitrin prenesli v novozgrajeni obrat v tozd Vitrine v Ljutomer, lani pa so tudi začeli obnavljati obrat tozda Elek-trostroj v Poljanah, ki ga bodo dokončno uredili letos. V delovni organizaciji Tovarna hladilnih naprav se pripravljajo tudi na posodobitev livarne in na gradnjo nove orodjarne.
V zadrugi so se ne le z besedami, temveč z dejanji — z urejanjem kmetijskih zemljišč — vključili v splošna družbena prizadevanja, da bi bil vsak kos zemlje dobro obdelan in izkoriščen. V Gorenji vasi so se lani lotili izsuševanja 40 hektarov zemljišča, na katerem bodo do spomladanske setve (če le ne bo zapletov) izvedli tudi zložbo. Potem ko bo zemljišče dokončno urejeno, se bo na njem pridelava hrane povečala za dve tretjini, delež njiv pa s 40 na 60 odstotkov.
Na Starem vrhu so lani uredili 19 hektarov pašnika in na njem se je prek poletja paslo že 35 plemenskih telic. Na Soriški planini so sekali grmovje, gnojili, postavljali ograjo in poskrbeli za vodna zajetja; podobno tudi na pašniku Mlake-Ratitovec. Na Klomu pod Ratitovcem so obnovili hlev in delno uredili tudi dostopno pot, pri čemer so pomembno delo opravili kmetje iz Selške doline.
Izboljšali so prek 70 hektarov kmetijskih zemljišč, predvsem na kmetijah v hribovitem predelu. Znižali so grbine, zasuli kotanje, posekali grmičevje ... Letos načrtujejo, da bodo zmogli še večji zalogaj — 185 hektarov. Predvidevajo, da bodo v naslednjem petletnem obdobju izsušili tudi 100 hektarov zemljišča na območju Pungart-Gosteče in 80 hektarov v Dorfarjih.
Zadruga le pripravlja načrte in poskrbi, da se delo pri urejanju pašnikov, travnikov in njiv tudi opravi; pri denarju pa imajo glavno besedo občinska kmetijska zemljiška skupnost, Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije, območna vodna skupnost in Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Gre za precejšnje denarje, za več desetmilijonske zneske, ki jih družbe tudi po tej poti vlaga v kmetijstvo.
V zadrugi ponovno narašča zanimanje za pašo. Lani se je na planinah v škofjeloški občini paslo 290 goved, 37 konj in 550 ovc. Živina se je v času paše zredila za 23 ton. Prirastek je bil za petino večji kot leto prej, predvsem zaradi daljše pašne sezone, urejenosti pašnikov in novih pašnih površin na Starem vrhu.
Zadruga pogodbeno sodeluje s 1500 kmeti iz škofjeloške občine. Ima 14 zadružnih enot, lastno mlekarno, mehanično delavnico, vozila, trgovine z reprodukcijskimi mate-
Kmetijska zadruga Škofja Loka
Trdni kmetje — močna zadruga
Čeprav so kmetijstvo, še zlasti živinorejo, lani pestile precejšnje težave, so v škofjeloški kmetijski zadrugi izpolnili načrt. Z 950 kmetij so odkupili 5,5 milijona litrov mleka ali dva odstotka več kot leto prej. Povečali so stalež plemenskih telic, ki jih redijo za kranjska in ljubljanska posestva; povečali pa so tudi prodajo lastnih telic — na Kosovo, v Maribor, Karlovac ... Odkup spitanih goved je bil lani nekoliko manjši kot predlani, vendar večji kot pred tremi leti. S pomočjo pospeševalne službe in organov s področja splošnega ljudskega odpora so ponovno oživili konjerejo. S kompirjem so imeli precej težav, ker cena v času, ko se ljudje oskrbujejo z ozimnico, ni bila najprimernejša, toda navzlic temu so pogodbeno dogovorjene količine odkupili, tako da so lahko izpolnili tudi obveznosti do svojih kupcev. Pridelovanje semenskega krompirja, predvsem igorja in saskie, so lani povečali z 32 na 46 hektarov; nekaj pridelka so porabili sami, večino pa so ga oddali ljubljanski Semenarni.
riali in živili, močni hranilno-kredit-no, pospeševalno in nabavno-prodaj-no službo, razvit kmečki turizem, razen tega tudi 14 aktivov kmečkih žena in aktiv mladih zadružnikov, v katerem pa delujejo tudi mladi delavci iz zadruge.
Glavne naloge aktivov so: izobraževanje, spletanje poznanstev, razvijanje družabnega življenja. Na raznovrstnih tečajih in predavanjih, koristnih pri delu na kmetiji in pri vodenju gospodinjstva, se je lani zvrstilo okrog tisoč kmečkih žena. Na izletih, na obiskih v delovnih organizacijah, so ženske tudi spoznale, da ni naporno le v kmetijstvu, temveč še v kateri drugi panogi.
Kooperanti, člani in delavci kmetijske zadruge čestitajo ob prazniku škofjeloške občine delovnim ljudem in občanom in jim želijo uspešno leto
1986.
Veleblagovnica NAMA »■«a do».„a „„,„,»   ŠKOFJA LOKA
čestita občanom — potrošnikom in poslovnim sodelavcem za občinski praznik!
Priporočamo se za nakup!
I
Čevljarna
Ratitovec
Železniki — Slovenija
Vsem občanom in sodelavcem občine Škofja Loka
v t
čestitamo za občinski praznik
m praznik KS Železniki
ter želimo obilo uspehov v novem letu.
© metalka
Podjetje precizne mehanike 64228 Železniki, Na plavžu 79
TOZD
tehtnica
ŽELEZNIKI
Proizvodni program:
Analitske in precizne tehtnice, uteži vseh razredov Laboratorijske centrifuge Laboratorijski mešalci Regulatorji Šestila
Servis za naš program
Pridružuje se čestitkam
za občinski praznik Škofje Loke
J
OPREMA STANOVANJ
JAVNIH OBJEKTOV
— oprems p. o.
DOM OPREMA ŽELEZNIKI
Vsem občanom in poslovnim Prijateljem čestitamo za praznik občine Škofja Loka
J
Center slepih in slabovidnih
dr. Antona Kržišnika
Stara Loka 31, Škofja Loka
— usposablja, priučuje slepe in slabovidne osebe *■ zaposluje slepe In slabovidne v kovinski,
mizarski, metlarski in ščetarski delavnici
— daje celotno oskrbo in varstvo slepim, slabovidnim in drugim osebam
Vsem poslovnim prijateljem, delovnim Kolektivom in občanom čestita za občinski Draznik Škofje Loke
ODEJA
Tovarna prešitih odej,
p. o. Škofja Loka
64220 Škofja Loka, Kidričeva 80 telefon 064/62-162
Odeja je v Jugoslaviji največje industrijsko podjetje, specializirano za izdelovanje prešite posteljnine. S svojim pestrim izborom in odlično kvaliteto sodi v sam vrh ponudnikov tovrstnih proizvodov.
- PREŠITE ODEJE
- OKRASNA PREGRINJALA
- NADVLOŽKI
- VZGLAVNIKI
- SPALNE VREČE
So izdelani iz naj raznovrstne j ših tkanin modernih barv in vzorcev ter polnjeni s finimi, rahlo kodranimi sintetičnimi ali volnenimi vlakni.
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke.
		
		
		
	egp	
EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE Škofja Loka
Proizvodnja transportne embalaže iz valovite lepenke
Proizvodnja komercialne potiskane embalaže Tiskarske storitve Oblikovne rešitve
Naše čestitke delovnim ljudem in občanom za novo leto in za praznik občine Škofja Loka
inšinincue
INŠTALACIJE ŠKOFJA LOKA
Kolektiv, ki opravlja vse vrste elektro in strojnih inštalacij, proizvaja elektro in strojno opremo ter peči na trda goriva LOKATERM^ ob občinskem prazniku čestita vsem delovnim ljudem in občanom
TER MIKA
LJUBLJANA
TOZD Proizvodnja Škofja Loka
Vsem delovnim ljudem in občanom želimo uspešno novo leto 1986 in čestitamo za občinski praznik
Iz svojega proizvodnega programa priporočamo: v nove stanovanjske, industrijske, gospodarske, komunalne in vse druge objekte vgrajujte kvalitetne termoizolacijske materiale — tervol — kite
Če so objekti dotrajani in jih boste adaptirali, vgradite kvalitetne termoizolacijske materiale — tervol — kite. Prihranili boste pri izdatkih za ogrevanje in bolj gospodarno porabljali dragoceno energijo, če boste vgradili v vaš objekt kvalitetne termoizolacijske materiale
TERVOL - KITE - TERVOL - KITE - TERVOL Informacije: Škofja Loka, Trata 32, tel. 064 60-771
Ljubljana, Kamniška 25, tel. 061 315-477
kovinarsko podjetje Železniki
vam nudi:
vse vrste mehanizmov za registratorje, brzoveze za mape, papirne sponke in risalne žebljičke, palične sponke za pisarne, lesno, tapetniško, obutveno in druge industrije ter termično obdelanih trakov; vsi izdelki podjetja NIKO so prvovrstne kakovosti, priznani na domačem in tujem trgu.
Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ter želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Škofja Loka in krajevnega praznika Železniki
som
MERCATOR WT
MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n.soi.o., KRANJ, JLA 2
TOZD KMETIJSTVO KRANJ
TOK RADOVLJICA
TOZD MLEKARNA KRANJ
TOZD TOVARNA OLJA BRITOF
TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
TOZD AGROMEHANIKA KRANJ
TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA
TOZD KLAVNICA JESENICE
in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
čestitajo občanom, kupcem
in poslovnim prijateljem
za občinski praznik Škofje Loke.
DO SLIKOPLESKARSTVO
Škofja Loka Tavčarjeva 21
Izvaja vsa slikopleskarska, tlakarska in keramična dela
Vsem občanom občine Škofja Loka čestita za občinski praznik in jim želi veliko delovnih uspehov.
• SREDNJA DRUŽBOSLOVNA JEZIKOVNA ŠOLA
• SREDNJA LESARSKA ŠOLA
• SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNO PROMETNA ŠOLA
in
• DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Učenci in delavci Srednje družboslovne jezikovne šole, Srednje lesarske šole, Srednje kovinarske in cestno prometne šole in Delavske univerze čestitajo k občinskem prazniku Škofje Loke
ŠKOFJA LOKA
64220 $KOFJA LOKA, BLAŽEVA UL. 3 BRZOJAV: OBRTNIK ŠKOFJA LOKA
Škofja Loka
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem kolektiv podjetja čestita za občinski praznik Škofje Loke
9X
JELOVICA
Lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58
OKNA, VRATA in MONTAŽNE HIŠE
Delavci Jelovice ob občinskem prazniku Škofje Loke čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom in jim želijo obilo uspehov v letu 1986
Za praznik občine Škofja Loka
ISKRENE ČESTITKE
Trgovska
in gostinska DO
ŽIVILA Kranj
Delovni kolektiv Etikete Žiri čestita vsem delovnim ljudem in občanom za občinski ^ praznik Škofje Loke
poliks
žiri
podjetje obutvene, lesne in kovinske stroke, n. sol. o. Stara vas 37, 64226 ŽIRI
TOZD KOVINARSTVO, o. sub. o.. Stara vas 37, Žiri tel. 69-320
TOZD LAHKA OBUTEV, o. sub. o. Žiri 17, Žiri tel. 69-223
DSSS, Stara vas 37, Žiri tel.69-312
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
čestitamo za občinski praznik Škofje Loke, srečno in uspeha polno novo leto 1986
piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly - piccadilly — piccadilly
piccadillv piccadilly piccadillv piccadillv
Tovarna klobukov
Škofja Loka
J
eA
priporoča svoje izdelke in čestita vsem poslovnim sodelavcem ter občanom za občinski praznik Škofje Loke
GRADIŠ ŠKOFJA LOKA
Za občinski praznik Škofje Loke čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom ter jim želimo veliko delovnih uspehov v letu 1986
GORENJSKA PREDILNICA
GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA
Vsem občanom občine Škofja Loka čestitamo za občinski praznik in v novem letu želimo veliko delovnih uspehov
piccadilly — piccadHly — piccadilly  - piccadilly - piccadilly — piccadilly
TOREK, 7. JANUARJA 1986
OGLASI
17. stran (mwmmz£GLA&
in les
Industrija stavbnega pohištva RIBNICA tel. (061)861-411
Okno je ena od tistih odprtin na stranovanjskem objektu, ki ji moramo nameniti kar največjo pozornost že pri projektiranju. Se kako pomembni pa sta izvedba in
motnaža okna. Inlesova okna Inovak odlikujejo poleg skrbne izdelave še odlična zrakotesnost, odlična vodotesnost, dobra toplotna izolativnost in odlična globinska zaščita pred insekti, glivami in klimatskimi vplivi.
Inles je
eden
največjih
proizvajalec
stavbnega
pohištva v
Jugoslaviji.
Kvaliteta njegovih
izdelkov se potrjuje
tudi z izvozom v
nekatere evropske
države. Inlesov proizvodni
program obsega:
nezasteklena in zasteklena
okna, gibljiva polkna, notranja,
vhodna in garažna vrata,
lamelirane plošče in
profile ter proizvodnjo linij za
visokofrekvenčno lepljenje lesa.
Celotno podobo stanovanjskega objekta zaokrožujejo polkna. vhodna in garažna vrata, notranjo opremo pa ustrezno izbrana sobna vrata. Inlesov izbor omenjenih izdelkov zadovoljuje tudi
najzahtevnejše kupce.
•o
Do 15. januarja 1986 velja 20-% popust za okna in vrata Inles v vseh trgovinah z gradbenim materialom. Splača se poklicati tudi 3
Inlesovo trgovino v Ribnici po telefonu (061) 861-212 >
1
SREČNO '86 «
O
'mmmm'mGiJKs m stran
ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE, OBVESTILA
TOREK, 7. JANUARJA 1986
Kemična čistilnica in pralnica
<Bi6tca
Škofja Loka,
p. o. Spodnji trg 27
tel.: (064) 60-317
Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo
za občinski praznik Škofje Loke
DEJAVNOST:
— Kemično čiščenje vseh vrst oblačil, usnja, velurja, tepihov, talnih oblog
— Pranje in likanje perila
POSLOVALNICE:
— Škofja Loka:
Mestni trg 1, tel.: 61-746 Spodnji trg 12, tel.: 60-317
— Stražišče tel.: 25-269
— Kranj:
Staneta Žagarja 2, tel.: 21-508 Huje 33, tel.: 28-876
— Medvode:
Medvode 47, tel.: (061) 611 -034
— Ljubljana:
Titova 93, tel.: (061) 315-056 M. Pijade 8, tel.: (061) 317-100 Linhartov podhod, tel.: (061) 310-922 Rimska c. 11, tel.: (061) 28-128
Za občinski praznik vam iskreno čestitamo in vabimo, da obiščete naše prodajalne:
»METKA«, ŠKOFJA LOKA »ZALA«, GORENJA VAS »SLON«, ŽIRI »NOVOST«, ŽIRI
»ŽIROVKA«, ŽIRI
OBRTNO ZDRUŽENJE ŠKOFJA LOKA, Cankarjev trg 2
Združuje 462 obrtnikov škofjeloške občine, ki ima zaposlenih 290 delavcev. Od tega je 44 gostincev in 111 avtoprevoznikov, ostali pa se ukvarjajo s proizvodnjo in storitveno obrtjo. Združenje pospešuje obrtne, gostinske, avtoprevozniške in druge gospodarske dejavnosti, posreduje informacije, ki zanimajo obrtnike, in se zavzema za družbeno ovrednotenje samostojnega osebnega dela.
Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Škofja Loka.
Iskra
ISKRA — Industrija za električna orodja Kranj, p. o. Kranj, Savska loka 4
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavlja prosta dela
1. DELAVCA V SKLADIŠČU in
2. ClSTILK PROIZVODNIH IN PISARNIŠKIH PROSTOROV
Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnih pogojev:
pod točko 1: — uspešno zaključeno osnovno šolo,
— odslužen vojaški rok,
— starost nad 18 let,
— nekaj znanj o skladiščnem poslovanju;
pod točko 2: — uspešno zaključeno osnovno šolo,
— starost nad 18 let.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, Splošno-kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4
H
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED TOZD Gozdarstvo Bohinj, n. sub. o., Bohinjska Bistrica, Grajska 10
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas.za 9 mesecev, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 20 dni. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: TOZD Gozdarstvo Bohinj, Grajska 10, Bohinjska Bistrica.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge v
TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ
— 5 voznikov avtobusov
Pogoji: — poklicna šola ustrezne smeri in izpit D kategorije ter 1 do 2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika. Test in trimesečno poskusno delo. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v Kranju ali bližnji okolici.
TOZD REMONT KRANJ
— 3 pralce vozil
Pogoji:— PK delavec in 1 leto delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5.
Kandidate bomo o izidu obvestili v 00 dneh po izteku prijavnega roka.
ODKUPUJEMO SVINJSKE IN VSE OSTALE ŽIVALSKE KOŽE
KOTO
Koteks tobus in zbiralnica kmetijskih zadrug
EXOTERM
Kemična tovarna Kranj
Delavski svet delovne organizacije razpisuje na podlagi 101. člena statuta prosta dela in naloge
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Za opravljanje del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko ali višjo šolo pravne ali sorodne smeri,
— da imajo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih delovnih nalog,
— da imajo organizacijske sposobnosti.
Izbran kandidat bo imenovan za štiri leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kema — Exoterm, kemična tovarna Kranj, Struževo 66.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri.
modna konfekcija
»KROJ«
ŠKOFJA LOKA
Občanom
in delovnim organizacijam občine Škofja Loka ob občinskem prazniku iskreno čestitamo.
r
Združena lesna industrija TRŽIČ
Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge
PRIJAVLJANJE CEN IN RAZISKAVA TRGA
Pogoji: — da je ekonomist, komercialist, ekonomski tehnik, lesni tehnik,
— da ima 3 leta delovnih izkušenj (višja izobrazba),
— da ima 4 leta delovnih izkušenj (srednja izobrazba),
— da pasivno oblada nemški ali angleški jezik,
— čas uvajanja tri mesece
Delo se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Interesenti naj dostavijo pismene vloge z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS Zlit Tržič, Ste Marie aux Mineš 9, Tržič.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po obravnavi na komisiji za medsebojna delovna razmerja DSSS.
J
LOŠKA INDUSTRIJA MESNO PREDELOVALNE OPREME IN STROJEV ŠKOFJA LOKA KIDRIČEVA CESTA 51 JUGOSLAVIJA
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke
TEMELJNO SODIŠČE V KRANJU
objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom
1. 2 STROJEPISK - ZAPISNIKARIC
za enoti temeljnih sodišč v Kranju in Škofji Loki
2. 2 SNAŽILK za
enoti temeljnih sodišč v Radovljici in Škofji Loki
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. — program srednjega izobraževanja administrativne smeri (V. stopnja), nad 275 udarcev v minuti, eno leto delovnih izkušenj,
pod 2. — osnovna šola
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na Predsedništvo temeljnega sodišča v Kranju, Moše Pijadeja 2.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Organizacija za strokovno vodstvo pri graditvi objektov
Pravi naslov za svetovanje pri graditvi objektov
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke.
Geringer Emil — Kranj, Jenkova 4
M Popravljam tudi vse starinske, stare in w  nove stenske in kamin ure z
Rizdelovanjem delov. Reguliram in popravljam tudi kvalitetne QUARTZ
Aure. Informacije po tel.: 27-241 po 16. uri.
RDelovni čas od 6. do 15. ure, petek do 12. ure.
MAU OGLASI lei..27 960
cesta J LAK>
V okolici Cerkelj ali Šenčurja vza-mem ZEMUO V NAJEM, plačam 6 SM za hektar. Ponudbe na šifro: NAJEMNIK _16376
P " ~ -rv_-  n   J____kra  1QftH <
M«rcator
MERCATOR - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽlC
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VEC PRODAJALCEV
mešane živilske in tehnične stroke za prodajalne na območju Tržiča in Kranja
Pogoji za sprejem
— šola za prodajalce oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost, najmanj 2 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj, en mesec poskusnega dela. Kandidati za delo v prodajalnah z živili morajo imeti opravljen tečaj iz higienskega minimuma. Osebni dohodek po pravilniku tozda. Nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v kadrovsko splošni službi tozda osebno ali po pošti v 8 dneh po objavi.
Prodam Blaupunkt — TV APARAT Riviera — color, ekran 56 cm na daljinsko upravljanje. Informacije po telefo-nu: 75-934 v večernih urah.___9
gradbeni mat.
Prodam BETONSKO ŽELEZO 6 in 10 mm. Jeglič, Podbrezje št. 86 p. Du-plje___Jo
iaino ptodam
Prodam »HOBELBANK« Ulmia. Mi-zarstvo Kovačič. Predoslje 138/A
___ 16402
Prodam suha, bukova DRVA, MOTORNO ŽAGO Husqvarno 650 in kupim petdnevno TELIČKO simentalko,
tel.. 70-237___1
Prodam polovico KRAVE za v skri-
njo. Sp. Besnica 180__1
Prodam suhe hrastove PLOHE — 5 cm, 2 kub. metra, suhe smrekove plohe, OBRAČALNIK Maraton za kosilnico BCS, tel. (064) 65-029_3
Prodam nova GARAŽNA VRATA,
tel.: (064) 42-433 _ *
Prodam GUMI — VOZ 15 col. Re-sman Anton. Zgoša 23 — Begunje 5 Prodam polovico dve leti staro TELI-CO za v skrinjo in PREDSETVENIK Metalna — Rau 1 8 m Breg 5 Komen-da__6
Prodam malo DIATONlCNO HAR MONIKO. Povše, Cesta Staneta Roz-
mana St. 7 — Kranj_ 7
Nova ZVOČNIKA 2x85W ugodno prodam. Bajželj Matjaž. Naklo — Ce-sta 26. julija §t. 7 _ 8
Prodam dobro ohranjen raztegljiv
KAVČ. Jure Aidnvar   V   Vlnhnui«S» 5
Dne 27. decembra 1985 sem na območju Prešernove ulice v Kranju izgubil žensko uro. Prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne na naslov Kljun — Staneta Rozmana 9, ali tel.: 35-653 30 Dne 23. decembra 1985 sem od Av-toparka GG na Primskovem do servisa AMD izgubila žensko uro, Najditelja prosim, naj se oglasi na tel. številko: 44-1561 _31
lokali
Krajevna skupnost Trebija nudi v najem delovnim organizacijam ali privatnim obrtnikom POSLOVNE PROSTORE, primerne za proizvodnjo obrt ali vodenje gostinske dejavnosti 16492
Zavod za spomeniško varstvo v Kranju išče manjše SKLADIŠČNE PROSTORE v pritličju — po možnosti do-voz s kombijem_27
OBVE11I1A
IZDELAVA in POPRAVILO avtoce-rad, popravilo BALDAHINOV in šotorov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Ro-žna dolina 12 Lesce, tel.: 74-972 14796
Od 8. januarja 1986 dalje »Mesarija Kunej« v Šenčurju zopet redno obratuje 28
V SPOMIN
MARJANU ERŽENU
Zima bo grob moj s snegom odela, še nežnega cvetja ne uvela, takrat, prijatli, pa zapojte mi, pesem gorjanska naj zadoni.
Minilo je leto, odkar ni več med nami našega dragega sina in
vnuka.
Iskreno se zahvaljujeva sosedom in drugim vaščanom, ki so nama pomagali v tem težkem letu, pevcem iz Gorij in drugim, ki obiskujejo njegov prerani grob in prižigajo svečke. MAMA TRAUDA-JERCA IN DEDEK JERNEJ PODBREZJE, 2. JANUARJA 1986
Gostilna »ZARJA« Trboje obvešča cenjene goste, da je zaradi dopusta lokal zaprt do 18. januarja 1986 VSEM OBČANOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO. SE PRIPOROČAMO.____?9_
Kranj.
Hvali
VARSTVO iščemo za 3 leta starega fantka na našem domu, telefon: 27-835 _ 32
Iščemo VARSTVO za sedem mesecev starega fantka — s 1. marcem na Bledu. Haračič — Alpska 5 Bled. 33
Sporočamo žalostno vest, da nas je v visoki starosti po težki in kratki bolezni zapustila naša draga sestra, teta in svakinja
TONČKA BRICELJ
upokojenka
Od nje se bomo poslovili v torek, 7. januarja 1986, izpred cerkve v Šenčurju na tamkajšnje pokopališče. V IMENU VSEGA SORODSTVA ŽALUJOČA sestra Katarina in brat Karel
Prodam 25 do 150 kg težke PRAŠl-SLPogavec 123 Podnart 13767
Prodam nemške OVČARKE brez ro-govnjka. PSevo 10. tel.: 25-437 10
Prodam 9 mesecev brejo KRAVO IJ°lgrnaže 31, tel: 45-356_12
Prodam BIKCA,starega 10 dni. Ko-
IHčanj'odbrezie'St. 17_l3
, Prodam mlado KRAVO — simental-JSpjJeLjTTjat)__14
vozila
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirana do decembra 1986. Sebe-DJ164_- Tržič__l6
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978 — obnovljeno. Belič Joco, Ravne št. 17J>žič___ 17
Prodam FIAT 850 — special. Cufar EliJieLTržaška 7 Lesce 18
Prodam TRAKTOR Fiat 404, pogon "a vsa štiri kolesa. Roblek, Bašelj 32, teL 45-293 19
Prodam zelo ohranjen 126 P, star štiri leta, registriran do novembra 1986, prevoženih 28.000 km in original zapakiran komplet (ketnica s šponar-iom) za R-4. Zekir, Gradnikova 129 Radovljica____20
Ugodno prodam starejši VW 1600, ki je še vedno v dobrem in brezhibnem stanju. Gorenjesavska c. št. 57 Kranj (pri plastični smučarski skakalnici^____ 21
Prodam štiri ZIMSKE GUME skupaj s platišči za R-4 ali R-5 in dva športna
§IP_gŽA, tel: 50-530.__22
Prodam levi BLATNIK in DESNO SJPANzaFiat 750, tel.: 50-530_23
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče
MARIJE VILFAN
roj. Kern
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za vsestranko pomoč ob njeni težki bolezni, za izraze sožalja in darovano cvetje. Zahvala tudi dr. Bajžlju za zdravljenje in obiske na domu. Posebna zahvala tudi gospodu župniku in kaplanu za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. Vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti,še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: sin Franci in hčerka Nika z družinama ter drugi sorodniki
ZG. BITNJE, 24. DECEMBRA 1985;
JSIpi
m
Kupim nekaj dni starega TELETA.
79 600 r8Va 33 P Kamna 9orica- t624:
Kupim SALONITKE 40x60 - 100 Komadov po možnosti nove. Dalla Val-Ig-Vrbnje 17/c Radovljica_25
Miren zakonski par išče SOBO z ogrevanjem in možnostjo uporabe kopalnice v Kranju ali okolici. Nudim pomoč v gospodinjstvu ali upokojencem. Ivanova Dušanka, Galetova 19 — Kranj___ 26
Srečanje kmečkih iantov in deklet
V soboto, 18. januarja, bo v hotelu Ajdovec v Sevnici srečanje kmečkih fantov in deklet iz vse Slovenije. Vabimo tudi druge fante in dekleta, ki imajo veselje do kmetijstva. Rezervacije P° telefonu na številko °6R/8l-370
na
Prireditveni odbor
ZAHVALA
Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubega
moža, očija, ata in sina
MILANA PAGONA st.
profesorja defektologije
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih dneh sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekali sožalje, darovali cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
VSI NJEGOVI
Naklo, 6. januarja 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
CIRILA RAVNIKARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se GD Sv. Duh — Virmaše, TOZD Vzdrževalna LTH, TOZD Vrtnarija Kranj in Stražišče, gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za petje. Iskreno se zahvlajujemo vsem sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih.
VSI NJEGOVI.
Virmaše, 25. decembra 1985.
V SPOMIN
SIMONI NAGLIC
Ob letu se spominjamo žalostnih in težkih dni, ko smo trepetali za tvoje življenje in do kraja pretreseni sprejeli resnico, da te ni več med nami. Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine v cvetu mladosti, ko si komaj začela živeti in si odpirati pota življenja. Danes ob žalostni obletnici se te znova spominjamo in te pogrešamo.
NAJBOLJ DOMAČI: MAMA, ATI in SESTRICA.
Vsem, ki se jo spominjate in postojite ob njenem grobu, naša iskrena hvala.
Visoko, 4. januarja 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta, brata, deda, pradeda in strica
JANEZA JAMNIKA
p. d. Ukovega ata iz Pod reče se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sovaščanom, znancem, sodelavcem DO Color, AERO — Celuloza Medvode, za pomoč, izražena sožalja, poklonjeno cvetje. Za zdravljenje se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Instituta Golnik, ZD Medvode in ZD Kranj. Za ganljivo petje zahvala bratom Zupan. Enako se zahvaljujemo gospodoma župnikoma iz Mavčič in Predoselj, vsem, ki so sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci.Slavka, Stane, France, Vinko, in Ivan z družinami, sestri Pepa in Angela ter drugo sorodstvo. Podreča, Preddvor, Tenetiše, Vižmarje, Mavčiče, Prebačevo, 3. januarja 1986.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
KATARINE URH
roj. OKORN
se iskreno zahvlajujemo vsem sorodnikom, znancem, sodelavcem in sovaščanom, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo tako številno spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Sajevčevi, ki jo je vsa leta zdravila, sosedom, ki so ji nudili pomoč, g. župniku za ganljiv poslovilni nagovor in pevcem iz Naklega za lepo petje.
Žalujoči: Filip, Jože, Mirko, Dori, Mirni in Janez z družinami.
Breg ob Savi, Radovljica, Kranj, Tržič, Orehek.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, tašče in sestre
FRANČIŠKE TEPINE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje naše mame, osebju oddelka 600 Bolnice Golnik, Urgentnemu bloku Kliničnega centra v Ljubljani, sodelavcem DSSS Elektro — Gorenjska, posebno službi SEP za nesebično pomoč, družini Oman, pevcem za lepo poslovilno petje i.i g. župniku ter g. kaplanu za opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem, ki ste sočustvovali z nami iskrena hvala.
Kranj, 30. decembra 1985.
VSI NJENI.
Devetindvajsete jubilejne prireditve Po stezah partizanske Jelovice
Dražgoše pričakujejo goste
»Sneg, ta presneti sneg! Le kdo ga bo ob vsakem sneženju z lopato metal po dvorišču?« se je spraševal Joža Mandelc iz Bohinjske Bistrice in zatem — kajpak, da bi si olajšal delo — sam izdelal rezkar in ga prek prenosnika povezal s traktorjem. Naprava je dobro prestala preskuš-njo in iznajdljivi Joža jo zdaj po vsakem izdatnejšem sneženju uporablja za kidanje snega z dvorišča; če pa je treba, si z njo utre pot tudi na polje, da potem lahko zvozi gnoj in izprazni polno domače gnojiš-\ če. — C. Z.______
Rešitev nagradne križanke pošljite do 15. januarja do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Praznična nagradna križanka.
1. nagrada 1.000 din
2. nagrada 600 din
3. nagrada 400 din pet nagrad po 200 din
ŠKOFJA LOKA - Od legendarne bitke za Dražgoše bo letos minilo že štiriinštirideset let in v spomin na ta dogodek praznje občina Škofja Loka.
Novozapadli sneg, ki ga je nasulo pred novoletnimi prazniki, je organizatorjem ob devetindvajsetih prireditvah Po stezah partizanske Jelovice prekril vse skrbi glede množičnih športnih in rekreativnih prireditev, ki bodo v Dražgošah v soboto in nedeljo. V nedeljo bo ob spomeniku v Dražgošah slovesnost ob štiriinštiri-deseti obletnici Dražgoške bitke in devetindvajseti prireditvi Po stezah partizanske Jelovice — posvečeni Cankarjevemu bataljonu. Slavnostni govornik bo generalpolkovnik Višnjić, komandant ljubljanskega armadnega območja. V kulturnem programu bo nastop mešanega zbora KUD Bratov Biček iz Dražgoš in godba na pihala Alples. Nato bo še razglasitev vseh rezultatov in podelitev medalj.
Športne prireditve
Začelo se bo že v soboto pod geslom Razvijajmo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. To
PRBaOVOR
I*
ZIV0 SREBRA KLORID,
S
PREbSEM MIK ITALIJE. PERJIH l
LEDENI M0Z3E, 6INKDŠTI
NEGATIV. NAELB6 TREM ION
ŽARKO D0LINAR
PODOB-
M O'iT
p*a prebivalec
APENINSKEGA fotOTOKA
franc.pi-jatedica (SIDDNlE.
ME]MA PEKA MED $i IN IFnAMOM
STRft-ZARNICR
KD0MZAH MEZEMDI
ZAKUPNIK
AVTOMOf, DIRKAČ LAUDA
MESTO Y SLOV.flU MOR} U
DlMEo
BLEISKJ ČOLN
DAVORIN 3EMK0
CiL. mesto HRvATsKE
ODPADEK RU PIUEN3U
sestanek zmenek
trst
SESTAM1L P..N0Č
MEHIKI (CITLAl-
tepetl)
RUDARSKC ME5T0 Y
SPAMPl
emile zola
STEfAN ERŽEN
franc,
pisatel3
(FfcANCO|SJ
VEČANJE
RPGKo KORITMIK
60ksar-3ka ka1e sorua
površina 0&močoe
DARKO *ERA\J$
ERANC. pilmski IGRALEC 6a3\N
AVltON AŠKERC
OTROŠKO OELO
POGANJEK
ZBIRKA ft> SUŠENIH RASTLINI
ZBIRK«
TRtiMER ŽERAVICA
3AfONSK| BOR|LN\ Š>ORX
ZVEZMA DKtAM V7i>A
MI6A Z-EMOENlD
EDVARD S6NES
MADi. KOMPortfiT /FRANZ)
AMtOkI DERMCTA
REKA NA A LASKI
3AP.TILM. P-eIise*.
R6DK0 MOŠ.IMK
iGRAie:
ventura
TuNTEK ANTON
SflMKE
DAMSKI DRAMATIK (K]ELD)
DUB^OV. ŽEN. IME
KNVATUR SABLDA
KRAJ tb KOLPI 5
NEkD. RUSKI VLADAR
LADO LESKOVA!*
LITI 3
fiLEbAUV KI BAL0-NO&LBD
PR0DAWA
UMEfiO.
6ALERUA
vguBLj
VRSTA ŽM-RAL-CVETM
ITALI1 SOPRANI 5TKA 6R ROfcU
NAPRAVA ZA OfRAI-LIANJt ANALIZ
ARG. ON
FILMSKI IGRALEC TAM I ROK
ivo mihatti
OVRATNA RUTA
TROPSKO DREVO S CRNIM LESOM
RIME 3A3ČECE
kAVBOJ-SKAVRV ZZANKO
ZVEC
ii Rodu MAČK
TETA STRIC£YA 2BNA
Osnovno
ilVILO, MAŠČOBA
bo smučarski tek na 15 kilometrov za vse ekipe Jugoslovanskega smučarskega pokala maršal Tito, ki bo v soboto v Dražgošah, nadaljeval se bo na Igmanu, Zlatiboru, Mavrovu in Žabjaku ter na Mrkopolju.
V pohodu na smučeh pripravljeni za boj se bo v nedeljo ob 8. uri v Dražgošah začelo petnajsto odprto tekmovanje smučarskih patrulj za moške in ženske enote TO SR Slovenije v organizaciji Pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko. Na odprto prvenstvo enot TO so vabljene tudi patrulje enot JLA, milice, in enot TO iz ostalih republik in pokrajin.
S startom ob 8. uri v nedeljo v Kropi bo deseto patrolno tekmovanje ekip ZRVS in ZSMS pod geslom Po poti heroja Kebeta.
Pod geslom Junaški boj Cankarjevega bataljona je ponos najmlajših bo na Slemenu s startom v nedeljo ob 10. uri veleslalom za cicibane do enajstega leta starosti.
Množični rekreativni pohodi v Dražgoše
Pod geslom Spomin na Poljansko vstajo december 1941. leta,svetel primer neuklonljivosti našega ljudstva
se bo pohod izpod Pasje ravni v Dt žgoše začel že v soboto ob 23. uri. V pohodniki bodo v Dražgošah v ned ljo ob 12. uri.
Po poti Gorenjskega odreda bo nedeljo pohod od Soteske v Bohinj1 preko Jelovice do Dražgoš. Pohod i bo od Soteske začel v nedeljo I 7. uri.
Po poti heroja Iva Slavca-Jokla j v nedeljo ob 8. uri pohod v Dražgoš od Stražišča preko Čepulj.
Po poti Otona Vrhunca-Blaža bod ob 9.30 od Selc do Dražgoš začeli h< diti pohodniki izpred osnovne šole Selcih.
Po poti herojev Staneta Žagarja! Jožeta Gregorčiča bo pohod od RU na v Dražgoše. Začel se bo v nedel ob 10. uri pred gasilskim domom Rudnem.
Po poti heroja Antona Dežman* Tončka bo v nedeljo pohod iz Krop mimo Jamnika v Dražgoše. Pohod Kropi se bo začel po končanem st& tu ekip ZRVS in ZSMS.
D. Humer
Snežni plaz zasul planince
Vršič — Minulo soboto, 28. decembra, je snežni plaz pod Mojstrovko na Vršiču zasul štiri planince. Trojica se je uspela rešiti s »plavanjem«, medtem ko je četrtega zasulo in so ga hudo ranjenega našli čez štiri ure.
Janko Mehle iz Ljubljane, Anton Furlan iz Novega mesta, Brane Šu-šteršič iz Ljubljane, vsi stari 19 let, in 20-letni Pavel Košir iz Sodražice so se tisto sobotno dopoldne namenili z Vršiča proti Mali Mojstrovki, proti kraju, imenovanem Vratica. Čeprav so jih v koči svarili, naj ne hodijo, saj je ves čas močno snežilo, spuščala se je megla in pihal je mo-
Ukradenih
deset parov smuči
Med prazniki je bilo na Gorenjskem ukradenih deset parov smuči, dva para iz nezaklenjene kleti v Kranju, ostale pa na smučiščih. Na Voglu in v Kranjski gori so ukradli po en par, na Bledu štiri, dva para pa na Krvavcu. Storilca, ki sta se polastila smuči na Krvavcu, so še istega dne prijeli.
V petek, 3. januarja, je 28-letni Milan F. z Reke pred zgornjo postajo žičnice na Krvavcu ukradel smuči Milana Čiča z Vrhnike. Miličniki iz Cerkelj, ki dežurajo na smučišču, so storilca prijeli in mu zasegli ukradene smuči.
Istega dne je mladoletni A. Š. iz Trebnjega izpred Planinskega doma odnesel smuči Mojce Burger iz Ljubljane. S sodelovanjem delavcev na žičnici so miličniki tatu hitro prijeli.
čan veter, planinci niso poslušali. I1 pol poti k cilju so vendarle uvide da ne morejo naprej v slabem vt menu, zato so se sklenili vrniti v t javčevo kočo. Na melišču Male M« strovke, komaj 200 metrov nad ceš proti Vršiču, jih je zasul snežni pla Trije so se takoj rešili in jo odne.' brez poškodb, Mehleta pa so lep & zaman iskali. Pomoč so poiskali Erjavčevi koči, obvestili so tudi gO ske reševalce iz Kranjske gore. Sle1 nji so že po 15 minutah iskanja nai Mehleta v plazu živega, vendar hud ranjenega in podhlajenega, saj j pod plazom prebil štiri ure.
Sava zalila mehanizacijo
Praše — Obilno deževje in zaprte zapornice vodne elektrarne v Mavčičah so povzročili, da je reka Sava prejšnji ponedeljek, 30. de-cembra(narasla za dobra dva metra. Kak kilometer severno od jezu pri vasi Praše je narasla reka potopila devet tovornjakov, naloženih z železnimi elementi za sestavo stebrov za daljnovode, kombi, avtobus in gradbeno mehanizacijo delovne organizacije Dalekovod iz Zagreba.
Dan prej je varnostni nadzornik na gradbišču opozoril na naraščajočo Savo in ponoči sta se pripeljala inženirja, da bi dvignila zapornice. To, žal, ni zadoščalo, da bi se pretok vode normaliziral. Med deževjem je s 350 narasel na 540 kubičnih metrov na sekundo.
Že v začetku decembra je vodstvo gradbišča HE Mavčiče pismeno obvestilo Dalekovod iz Zagreba, da imajo dovoljenje za potopitev širšega območja reke Save od 20. decembra dalje, in naj zato pravočasno odstranijo mehanizacijo. Vodstvo Dalekovoda opozorila ni upoštevalo.
GLAS   Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej 2alar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 1.600 din.
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj
Gorenjski glas je vprašal
Doma ali med
prijatelji
Pred novim letom je Gorenjs glas po telefonu vprašal nek znanih Gorenjcev, kje bodo doČ kali leto 1986. Njihove odgovo bi morali sicer objaviti še v std rem letu. Vendar ni nič naroM če jih sedaj, ko je novoletno prd novanje že za nami. Prepričan smo, da svojih silvestrskih name' niso spremenili!
• Boris Bavdek, sekreta' medobčinskega sveta ZKS za G0 renjsko: »Doma bom, ali pri brat1 ali pri mami. Zadnjih pet let Z1 silvestrovo nisem bil nikjer.«
• Stane Ficko, komandir pcV staje prometne milice iz Kranj* »Od starega leta sem bom pošlo vil v prijateljevi vikend hišici pC Dobrčo. Ponavadi Silvestru j e$ vedno zunaj, če le nisem v slu* bi.«
• Barbara Križaj: »Doma b<! va, z Bojanom. Za silvestrovanj1 drugje se nisva odločila, ker si bila prepričana, da bo moral W jan takoj po prazniku na tekm* Sedaj kaže sicer drugače, venda1 zadnji trenutek nimava kaj spr« minjati.«
• Dr. Aleš Paternoster, direk tor Zdravstvenega doma Kranj »Doma bom, v družinskem krogi1 Mislim, da je tako najbolj prijel no. Prej, ko še ni bilo družin* sem se odločal za silvestrovanj1 zunaj.«
• Franci Košir, član ansan1 bla Avsenik: »Na Španovem vrb' v vikendu bom, z družino in sos* dovimi. Tokrat ne špilamo. Odd* jo smo prej posneli. Samega seb* bom gledal, seveda, če bom 0' polnoči še kaj videl.«
• Inž. Leopold Pernuš, upokO jenec: »Tokrat bom doma zarad bolezni v družini, sicer bi zane$ ljivo kam šli. Vedno grem ve$ med ljudi. Prepričan sem, da b* drugo leto spet po starem.«
• Inž. Franc Brelih, predse^ nik jeseniške občinske skupst ne: »Običajno sem silvestroval p : planinskih kočah. Letos bo dri> gače. Z vodstvom pobratene obe' ne Trbovlje smo se odločili, da H mo skupaj silvestrovali v Trb< vijah.«
1