Politični ogted. Avstrijske dežele. Po vsej Avstriji so se začeli katoličaui pripravljati na slovesno obhajanje 501etnice škofovanja Pija IX. in društvo sv. Mihaela pozivlja na 16.—19. april vse katoličane na velik shod na Dunaj v pogovor o najvažniših rečeh, ki zadevajo vero in državo in vso človesko družbo. Poziv priobčimo pribodnjič. — V državnem zboiu je dr. Kronawetter tožil, da ustavoverni poslanci in 8edanji ministri premehko postopajo zoper podvzetnike želernic. Tako so podvzetniki moravskošlezijske železnice za prodane akcije spečali 16 milijonov goldinarjev in vsaj za 6 milijonov dobička v lastni žep vteknoli, delničarje pa slekli, železnico slabo postavili in iije ne dokončali in sedaj bi naj država t. j. davkeplačilci birajočej želczuici pomagali! Isti poslanec je povedal, kako so poslanci Bajanič, Keller in Ljubiša dobiii od ministrov dovoljcuje ptaviti dalmatinsko železnico, potem dovoljenje nekemu Gross-u in Knaaru prodali in kakor bi trenil več sto tisoč goldinarjcv zaslužili na račun se ve — davkeplačilcev. To so res čadne reči! — Južna železnica ima sedaj 2000 milijonov frankov dolga. — Državni zbor bo od 25. marca do 19. apiila počival in deželni zbori bodo smeli od 4. do 18. apiila t. j. samo 14 dni zborovati; to je res malo časa! — Ubogi Čehi morajo že pa zopet voliti; 7. in 9. aprila imajo volitve za deželni zbor, v katerega pa iti nečejo, dokler bodo ustavoverni Nemci v njem gospodarili. — Po veliki noči bode naš in ogerski državni zbor razpravljal o novej nagodbi na 10 let, kakor so njo oboji ministri dogovorili. Magjarski minister Szell isče nekoga, ki bi mn 40 milijonov posodil. — Sedaj se vozi strelivo, živež in novi kanoui proti turškej meji, zlasti v Karlovec, Sisek, Gradiško, Osek iu Petrovaradin. Železnicam se je naznanilo, da bodo kmalu pievažale večje oddelke vojakov. Zagreb mora poskrbeti za stanovanje 10.000 mož. Tudi v Liubljani 80 vse preiskali in zapisali, kje in ko liko vojako? se zamore vkvartirati. Nekaterim kmetom v okolici so že izročili vojaške vozove, da bodo zamogli prevažati vojaške reči. Spomlad bo letos — krvava! Vnanje države. Ruski general in poslanik Igaatijev se je od Bismarka odpeljal v Pariz, kder se je pogovarjal z fraucoskimi državniki in je prišel dnes ua Dunaj, od koder se poda v Rim. Pravijo, da bo potetn ali sredi aprila ali z početkom inaja rusko-turški boj. — Nemci počenjajo z Bismarkom nezadovoljni postajati; pruski jarem se jim predrag dozdeva; sanuo za nove kasarne tirja Bismark 168 milijonov. Da ga katoličani ne ljubijo posebno, tega jim nihče ne more zanaeriti, ker jihove škofe in mešnike neusmiljeno preganja že 5 let; in uaposled je liberalno gospodarstvo na Nemškem pouzročilo grozno stisko za denar, ki hiti večjidel v same judovske žepe in kase. — Sv. oče Pij IX. 80 imenovali 11 novih kardinalov. — Na Italijanskem zlasti v Siciliji lovijo sedaj 576 tolovajev in so za zasačenje nekaterib nastavljene premije od 100 do 25.000 lir. Tolovaji so strašno drzni; lovijo potujoče gospode, katere poteoi le proti visokej odkupnini zopet izpuščajo. — Na Francoskem v niestn Lyonti je med tkalci, ki izdelnjejo židano robo, toliko pomanjkanje dela in zaslužka, da mora država milošeino deliti. — Perzijski vojaki so vdrli na Turško in tukaj vropali 40.000 glav živine. Turški sultan bo moral tudi zoper Perzijo boj začeti. — Angleži so svojomu velikanskemu cesarstvu v Indiji pridjali novo deželo Afganistan in se tako zopct bližej k Rusora pomeknili; enkrat bodo z temi trčli in tedaj se bo šlo, kdo bo gospod v Aziji: Anglež ali pa Rus; in ker Angleži to slutijo, zato se napredovanju Rusov nstavljajo, kder le zamorejo zlasti branijo gnjilo Turčijo. Turške homatije. Evropske vlade so od turškega sultana firjale, naj postane krščanskim podložnikom bolj pravičen; sultan jo naBvete zavrgel in sedaj hoSe rnski car, naj mu vse vlade dovolijo, da gre z pripravljeno svojo vojno nad Turke. Do sedaj so se Turki zanašali na Angleže in se nadjalt, da bodo ti zabranili rusko vojsko, ali cel6 boj uapovedali Rusom. Toda videti je, da utegue turško upanje prazuo biti; videti je, da utegnete cclo Avstrija in Rusija skupno v turške dežele marširati, mohamedanske divjake razorožati in kristijane strasnega 5001etnega jarma rešiti. To smenio sklepati iz tega, da so se turški mini.-stri začeli Avstriji gioziti, v Bosniji in llercegovini vojake zoper uas kupičiti in šance delati. V Bosniji žeuejo Turki vse kristijane na delo, da navažajo nasipe, delajo šance zlasti okoli Banjeluke. Drzni Turki se bahajo, kako bodo črez Savo mabuili in do Zagreba ia še dalej vsc pokoučali. Ali časi nekdanje turške sile so minoli; sedaj še le doma zamorejo divjati; tako so v Banjiluki kristijanu Sovanoviču desnico odsekali, Kostiču pa živemu ude telesa z natezavnico razmeknili. — Crnogorski knez tirja, ako bočejo Tuiki mir skleaiti, 40[J milj turške zemlje, trdnjavo Niksiče in pa pristauišče za ladje na jadranskem morju. Turki temu nečejo privoliti in zato ni verjetno, da se bo mir sklenil z Crnogorci tako, kakor z Srbi. Ti imajo sedaj mir, turška vojua zapušča Srbijo, kder je 3 mesta požgala, 200 vasi pokončala, 10.000 mož ubila in in 25.000 ranila. Srbi so veliko trpeli, ali svojih sobratov niso mogli rešiti iz turške sužnosti. To bo storil krepkeji ruski meč. Ruska vojaa je vsa pripravljena in čaka le na ugodniše vreme, kajti sedaj je palo veliko snega in buda zima pritisnila. Ali že to, da Rus na meji stoji, je velika sreča za kristijane na Turškem, kajti ovače bi divji Turki brez dvombe vse začeli pobijati!