PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ».Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 151 (13.382)
Trst, petek, 30. junija 1989
Pozitiven izid pogajanj med delodajalci in sindikalnimi organizacijami
Confindustria ne bo preklicala sporazuma o premični lestivici
Sporazum dosegli brez posredovanja vlade - Glavni problem v Italiji ostaja cena delovne sile, na tem področju pa mora poseči vlada z novo davčno politiko
DUŠAN KALC
RIM Trenutki hude napetosti zaradi grožnje Zveze industrijcev, da bo preklicala premično lestvico, so se včeraj razblinili. Na nekoliko zrahljane odnose med organizacijami delavcev in organizacijo zasebnih delodajalcev je posijalo sonce že v zgodnjih jutranjih urah. Vsekakor pred srečanjem predstavništev Confindustrie in sindikalne zveze CGIL, CISL in. UIL s predsednikom De Mito, ki naj bi v tem novem sporu odigral vlogo posredovalca. De Miti, ki ima že itak trdo življenje z usklajevanjem silno zapletenih in nejasnih stališč pri reševanju vladne krize, je bila tako prihranjena dodatna nadloga, predstavniki industrijcev in delavcev pa so s tem dokazali, da so brez posredovanj in brez izgubljanja časa in živcev sposobni reševati dokaj zahtevne probleme.
Kaj se je zgodilo? Zgodilo se je to, da so predsednik Conlindustrie Sergio Pininfarina in njegovi sodelavci Pat-rucco, Abete in Gismondi ter vsedržavni tajniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL Trentin, Marini in Benvenuto podpisali sporazum o ceni dela, pri čemer se je Confindustria obvezala, da ne bo preklicala premične lestvice. V besedilu sporazuma Confindustria in sindikalna zveza poudarjata skupen interes, da ob znatno izboljšanih medsebojnih odnosih nadaljujeta pogajanja o reševanju problemov na industrijskem področju. V tem okviru se oboji obvezujejo, da bodo analizirali problematiko cene in dela v vseh njenih aspektih, vključno z aspekti davčne politike. To po-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Marini, Benvenuto in Trentin po včerajšnjem pogovoru s Confindustrio in predsednikom vlade
De Mito	(Telefoto AP)
V Parizu konec zasedanja socialistov ES
PARIZ — Sinoči se je v Parizu zaključil vrh socialističnih strank Evropske skupnosti. Ob koncu dvodnevnega zasedanja so delegati sprejeli končno resolucijo, ki jasno izraža zahtevo po sklicanju medvladne konference o gospodarski in denarni zvezi, kot je na madridskem zasedanju evropskega sveta predlagal španski premier Feli-pe Gonzales. Njegovi evropski kolegi so zahtevali, naj se vlade dvanajsterice sestanejo čim prej, v luči uspešnejšega boja za uresničitev družbene Evrope.
Tekstu skupne resolucije so dodali tudi amandma, ki ga je predstavil tajnik PSI Craxi. Z njegovim popravkom je skupni tekst pridobil tudi postavko o tem, da se bodo evropski socialisti še dalje borili za spoštovanje človekovih pravic in pravice narodov. Poleg tega pa je Craxi naglasil še vlogo, ki bi jo morala imeti politična Evropa, še posebno zaradi tega, ker bi se morala zavedati svoje vloge in odgovornosti.
Craxi je tudi opozoril svoje kolege, da bi morala ES aktivneje razvijati svojo politično vlogo, ki so jo v preteklosti večkrat zanemarili.
Evropski socialisti so nato izbrali svojega kandidata za predsedništvo evrospkega parlamenta, ki bo Španec Enrigue Baron. Socialisti načrtujejo namreč pogajanja s krščanskodemok-ratsko skupino za izmenjavo predsedniške funkcije v evropskem parlamentu. Vodstvo socialistične skupine v Strasbourgu pa naj bi prevzel Francoz Pierre Cot.
Oster napad nekdanjega socialističnega ministra za prevoze
Formica: Tajna služba ovirala preiskavo o nesreči pri Ustici
RIM ; Ostre in nikoli utišane polemike glede nerazčiščene letalske katastrofe pri Ustici so ob deveti obletnici nesreče spet privrele z vso silo na dan. Tragični dogodki izpred devetih let s včeraj zaživeli v parlamentarni komisiji za pokole in terorizem, kjer je nekdanji minister za prevoze Rino Formica izrekel ostre obtožbe na račun tajne obveščevalne službe. Zaživeli pa so tudi na Kvirinalu, kjer je predsednik republike Cossiga včeraj sprejel predstavnike Odbora za razkritje resnice o Ustici. Cossiga ni izrazil le običajne občutene solidarnosti z neutolažljivimi sorodniki žrtev letalske nesreče, temveč je zahteval, da se čimprej razgrne vsa resnica o tistem tragičnem dogodku. »V pravni državi se lahko zgodi,« je dejal predsednik republike, »da 61 ljudi izgubi življenje, ne more pa se zgoditi, da ne pride nikoli na dan, kako, zakaj in po čigavi krivdi je. teh 61 ljudi izgubilo življenje.«
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Po 42 dneh vladna kriza še brez rešitve
Danes morda odločilen pogovor s socialisti
RIM — Minil je že 42. dan vladne krize, rešitve pa še ni videti na obzorju. De Mita se je včeraj sestal s PLI, PRI in PSDI, katerim je pojasnil programske smernice, katerih se misli držati in je pri tem jasno povedal, da je njegov cilj obnova petstrankarske koalicije.
Ta cilj je včeraj potrdil tudi tajnik KD Forlani, ki pa je še dejal, da čaka, kaj bodo s tem v zvezi povedali socialisti. Toda socialisti, ki se bodo danes sestali s poverjenim ministrskim predsednikom, so že povedali, da pričakujejo natančne predloge in da je o morebitnih rešitvah KD doslej že dovolj govorila na splošno. Socialisti naj bi se torej odločili na podlagi tega, kar je včeraj De Mita že povedal predstavnikom ostalih strank bivše koalicije. Tako bo imel morda poverjeni ministrski predsednik ob koncu današnjega srečanja s predstavniki PSI v rokah že dovolj mnenj za dokončno odločitev.
V krogih KD pa nikakor ne jemljejo v poštev De Michelisovega predloga o začasni vladi. Vzrok je najbrž v tem, da se na sedežu KD bojijo, da se s tem želi dokazati, da vlade pod vodstvom demokristjanov niso stabilne in dosežejo malo. Zato se sami zavzemajo za vlado, ki bi imela politične garancije.
Po mnenju komunistov, ki so zelo zaskrbljeni zaradi dolge krize, pa bi morale biti danes stvari De Miti že jasne. Zaradi krize je parlament ostal brez svoje zakonodajne in kontrolne funkcije in tajnik KPI Occhetto je postavil odločno zahtevo, da se De Mita po posvetovanjih z večinskimi strankami odloči in sporoči Cossigi, če sprejme mandat, ali pa naj se umakne in mesto pre^ pusti drugemu. Če tega ne bo storil še danes, morajo po mnenju Oc-chetta vse demokratične in opozicijske sile od predsednika republike zahtevati posredovanje. G. R.
Jugoslovanski dolg še 19,1 milijarde $
BEOGRAD — »Jugoslavija je v začetku aprila dolgovala tujini 19,1 milijarde dolarjev, 18 milijard dolarjev v konvertibilni valuti, Preostanek pa v klirinških dolarjih,« je dejal na včerajšnji tiskovni konferenci v Narodni banki Jugoslavije viceguverner Branko Dragaš.
Jugoslavija ima v letošnjem Ifitu nekaj obetov, da dolgove zmanjša za milijardo dolarjev. V Prvih štirih mesecih so breme dolgov zmanjšali za okoli 400 milijonov dolarjev, do konca leta pa 9a bodo zmanjšali še za 600 do ?00 milijonov dolarjev.
V minulih treh letih so se jugoslovanski dolgovi hitreje zmanjševali od najemanja novih Posojil. Po Dragaševih besedah je v tem obdobju odplačevanje prebeglo nove kredite za 2,7 milijarde dolarjev.
Micka drevi v Trnovci
V okviru poletnega programa bo Slovensko stalno gledališče drevi v Trnovci uprizorilo Linhartovo Županovo Micko	(Foto Križmančič)
Včeraj v Milanu umrl novinar Mario Meloni
MILAN — Včeraj je v Milanu v starosti 87 let umrl novinar in bivši komunistični poslanec Mario Meloni, ki pa je bil znan predvsem pod psevdonimom Fortebraccio, s katerim je vsak dan podpisoval svoje znane satirične kurzive na dnevniku L'Unita.
Meloni se je rodil 25. novembra 1902 v San Giorgiu di Piano (Bologna), kjer ga bodo danes tudi pokopali. V svoji dolgoletni in bleščeči novinarski karieri je bil svoj čas direktor dnevnika KD II Popolo, kasneje pa je vodil tudi II Paese in Paese sera.
Spominu pokojnega novinarja so se včeraj poklonili praktično v vseh političnih in novinarskih krogih v državi, sožalje pa so družini med drugimi izrekli tudi Francesco Cossiga, Giovanni Spadolini in Nilde lotti.
Večina v deželnem svetu brani jezikovne manjšine
NA 3. STRANI
Na Kitajskem veliko zanimanja tudi za vsebino Zeminovega govora
Nov Dengov nastop na televiziji proti »ideološki krizi« v državi
PEKING — Zaradi velike napetosti, ki še vedno vlada na Kitajskem, se je Deng Kiaoping odločil, da ponovno nastopi na televiziji. Deng je vedno kritiziral kult osebnosti, s katero je Mao Zedong utrjeval svojo politično moč, tokrat pa je očitno moral tudi sam pristati na televizijsko »reklamo«. Državna televizija je posvetila priletnemu voditelju daljšo in izčrpno reportažo, ki je doživela svoj višek, ko so se na ekranu pojavili posnetki njegovega slavnega govora pred množico vojakov. Do danes je televizija predvajala le krajše reportaže, tokrat pa so pokazali registracijo v celoti. Dengov govor je vsekakor brala napovedovalka, ker se Kiaoping običajno izraža v strogem narečju, ki je marsikateremu Kitajcu nerazumljivo.
Veliko pozornosti je bil deležen tudi prvi uradni govor novoimenovanega generalnega sekretarja KPK Jiang Ze-mina. Zemin je skušal objasniti nekatere sporne točke sedanje partijske politike. Po mnenju šefa KPK je treba zelo trdo kaznovati vse, ki so snovali kontrarevolucijo in hujskali množice, veliko razumevanja pa je treba imeti za »pomoto« vseh, ki so sodelovali pri demonstracijah, gla-dovali na Tienanmenu in soglašali s študenti. Še posebno pri študentih je treba upoštevati, da so nevedni (to je priznal tudi sam Deng, ki je prevzel nase krivdo, da ni
poskrbel za politično izobraževanje najmlajših kadrov), zato se jim bo treba posvetiti in jih prevzgojiti v komunističnem duhu. Zemin je tudi ponovil Dengovo stališče o bodoči gospodarski politiki, ki bo morala slediti razvojnemu trendu države. Načrti o nemotenem gospodarskem napredovanju pa so trenutno rahlo enostranski, saj so se po pokolu na Tienanmenu in po pričetku normalizacije, mnoge države odločile za uvedbo gospodarskih sankcij, ki bi lahko bistveno ohromile razvoj kitajske ekonomije.
V ZDA je prav zaradi sankcij prišlo do težke krize med kongresom in samim predsednikom Bushem ter predstavniškim domom. Poslanci so namreč izglasovali popravek k zakonu o pomoči tujim državam. Iz amandma-na je mogoče razbrati nekaj novih protikitajskih sankcij, ki so v ostrem nasprotju s politiko sprave, ki jo vodi predsednik Bush. Državni tajnik James Baker je namreč še včeraj dejal, da je Bela hiša odločno proti uvedbi novih kazni.
Glasnik kitajskega zunanjega ministrstva se za sedaj ni še lotil ameriškega vprašanja, je pa ostro kritiziral evropsko dvanajsterico zaradi resolucije, ki jo je pravkar sprejela v Madridu. Resolucija evropskega sveta je po njegovem le v škodo držav, ki so jo sprejele in podpisale.
Uspel bojkot mleka
Secchia v Rimu
Novi ameriški veleposlanik v Italiji, Peter Secchia, je včeraj prispel v Rim. S sabo je pripeljal ženo in tri otroke	(Telefoto AP)
LJUBLJANA Proizvajalci mleka po vsej Sloveniji so včeraj nadaljevali z bojkotom oddaje mleka. Po prvih informacijah se je okrog 90 odstotkov kmetov - proizvajalcev mleka - odzvalo pozivu organizatorja, Kmečke zveze Slovenije, da na takšen način opozorijo na izredno težak položaj v mlekarstvu.
Kmetje zahtevajo ekonomske cene ■mleka, ker sedanje odkupne cene ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov.
Nevzdržno je tudi to, da od kalkulacije pa do izplačila odkupnih cen mine tudi več kot 50 dni, kar pomeni, da tudi inflacija naredi svoje. Proizvajalci mleka, ki so se jim v včerajšnjem bojkotu pridružili tudi rejci živine, zahtevajo, da se breme inflacije pravilno razporedi na proizvajalce, predelovalce in trgovino.
Kmetje so včeraj brezplačno delili mleko. Bila pa je tudi organizirana oskrba v vrtcih in bolnišnicah.
Razprava o sklepu evropskega sveta ki je SFRJ podelil status gostje
BEOGRAD — »Jugoslavija je v Evropi že od nekdaj. Ni dolžnica Evrope, marveč je Evropa njena dolžnica,« je izjavil namestnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Milivoje Maksič v skupščinski razpravi o sklepu parlamentarne skupščine evropskega sveta, ki je Jugoslaviji dodelil status posebne gostje.
Maksič je dejal, da spoštuje pomen tega dejanja, ker daje možnosti odpiranja novih poti pri ustvarjanju resnične podobe o Jugoslaviji, vendar je opozoril delegate, naj se nikar pretirano ne navdušujejo.
Maksič je dejal, da omenjeno telo skrbi predvsem za razprave, ki so koristne, vendar nikogar ne obvezujejo. Izjavil je tudi, da je status posebne gostje nekakšna "pripravniška pot".
nadaljevanji s prve strani
• Confindustria ne bo preklicala
glabljanje mora biti seveda v skladu tako s potrebami industrijskih podjetij, da bi bila kompetitivna na mednarodnem tržišču, kot s potrebami delavskih kategorij, da ohranijo svojo pogajalno avtonomijo.
Sindikati in industrijci so torej zakopali bojno sekiro. Pri obojih je prevladala zavest, da bi zaostrovanje odnosov samo poslabšalo položaj. Hkrati pa so dokazali italijanski javnosti, da znajo družbene sile veliko hitreje in učinkoviteje reševati spore in nesoglasja kot pa politične sile, ki se že skoraj poldrugi mesec brez haska ukvarjajo z vladno krizo, ne da bi se medtem karkoli premaknilo z mrtvega tira. In dokazali so tudi, da ne potrebujejo posredovalcev, kakršen je De Mita. Zato so hoteli spor razčistiti in poravnati že pred odhodom na posvetovanje v Palačo Chigi.
Že ob poldevetih so se namreč sestali v rimski rezidenci Pininfarine in sklenili sporazum. Vsi so bili po sklenitvi sporazuma zelo zadovoljni. Prvi je to zadovoljstvo izrazil sam predsednik Confindus-trie, ki je pred srečanjem z De Mito tudi sporočil predstavnikom tiska vest o sporazumu s sindikati. Pri tem je posebej poudaril, da je bil za industrijce od samega začetka glavni problem cena dela in ne premična lestvica.
Velikega pomena je, da se tega problema zavedajo tudi sindikati in da so pripravljeni o tem razpravljati. Pininfari-na je tudi poudaril, da je vedno pripisoval velik pomen ohranjevanju tvornih odnosov z delavskimi organizacijami. Sedaj bo morala svoj delež pri reševanju problemov proizvodnih stroškov, ki so v Italiji enkrat višji kot v vseh ostalih industrializiranih državah, prispevati tudi vlada. In to je bila tudi glavna misel, ki jo je predsednik Confindustrie posredoval De Miti.
Zadovoljstvo nad doseženim sporazumom je bilo zaznati tudi v sindikalnem taboru. Vsi sindikalni leaderji so pozitivno ocenili sporazum. Prevladala je logika pogajanja, je izjavil tajnik CGIL Trentin. Dejstvo, da smo se sporazumeli pred srečanjem z vlado, dokazuje, da je veliko dobre volje na obeh straneh, je še dodal Trentin ter poudaril, da sta znotraj Confindustrie očitno dve stranki: tista, ki bi rada ohromila pogajanja in sodelovanje s sindikatom, in tista, ki se zavzema za nadaljevanje teh pogajanj; prevladala je druga stranka.
Po mnenju tajnika CISL Marinija je sporazum nadvse pozitivno dejanje, še zlasti če upoštevamo, da sedanji kritični položaj Italije ter položaj industrijskih podjetij res ne potrebujeta nove konflik-tualnosti. Tajnik UIL Benvenuto pa je izjavil, da je bila z včerajšnjim sporazumom premaknjena velika skala, ki so jo pred volilno preizkušnjo vrgli na pot so-
delovanja z neprevidno napovedjo o preklicu premične lestvice. Benvenuto je izrazil tudi zadovoljstvo nad dejstvom, da niso potrebovali pomoči nikogar za premaknitev te skale, kar je velikega pomena na vidiku bližajoče se sezone sindikalnih pogajanj.
• Formica o Ustici
Za ministra Formico je izgubljanje časa, ki naj bi služilo za zakrivanje dokazov o katastrofi letala DC9 družbe Itavia, glavna značilnost preiskav. V devetih letih je bilo več kot dovolj priložnosti za odstranitev dokazov in verjetno tudi ljudi, je odgovoril Formica na neko vprašanje radikalca Teodorija, potem ko je imel daljše poročilo o dogodkih izpred devetih let.
Formica je bil v tistih časih minister za prevoze in prve verzije vzrokov nesreče so govorile o nemarnosti družbe Itavia pri pregledovanju svojih letal. Skratka, sprva se je govorilo o okvari na letalu in šele kasneje je prodrla verzija o raketi, ki naj bi zrušila letalo. Formica je včeraj obnovil nekdanje dogodke ter na koncu, kot rečeno, poudaril, da ne obstaja tehnična preiskovalna komisija na svetu, ki bi lahko dokončno razložila, kdo je sprožil raketo ali podtaknil bombo. To bi lahko razložila le tajna obveščevalna služba, ki ni sposobna, da bi posredovala jasne podatke, ki jih ni hotela posredovati, ali pa je še huje skušala speljati preiskavo na napačni tir.
Formicove obtožbe so dokaj ostre in bodo prav gotovo izzvale nove polemike. Zanimivo pa je, da se včerajšnje avdicije parlamentarne komisije ni udeležil Lelio Lagorio, ki je bil v času katastrofe pri Ustici obrambni minister in bi moral odgovarjati o zadevah, ki so bile tedaj v pristojnosti vojaških sil. Lagorio je sporočil, da je moral odpotovati v Pariz.
V	svojem dolgem poročilu je Formica povedal, da so bili vsi njegovi napori neposredno po nesreči usmerjeni v dokazovanje dejstva, da ni bila okvara vzrok padca letala. Dejal je, da je v ta namen že naslednjega dne po nesreči imenoval preiskovalno komisijo ter poveril generalu Rani nalogo, da preveri, če je bilo letalo ustrezno pregledano pred. vzletom. V par dneh mu je general postregel s podatki, ki so neizpodbitno dokazovali, da se letalo ni zrušilo zaradi okvare, temveč ker je bilo zadeto.
V	teh devetih letih je bilo o letalski nesreči izrečenih nešteto besed. Dokončne in prave besede pa še ni bilo in je verjetno tudi ne bo. Sorodniki žrtev in vsa italijanska javnost morda ne bo nikoli izvedela prave resnice o tem, kaj se je 27. julija 1980 zgodilo nad Ustico. (dk)
Protesti ob albanskem napadu na konzula SFRJ v Frankfurtu
BONN Skupina albanskih nacionalistov je predvčerajšnjim v Frankfurtu na Maini v klubu jugoslovanskih državljanov albanske narodnosti ' Jeta e re" streljala v zrak, nato pa napadla generalnega konzula SFRJ Franca Pristov-ška, njegove sodelavce in predstavnika Socialistične zveze Srbije Radeta Čanka in Socialistične zveze Kosova Gezima Baxhakuja.
Konzul Pristovšek je Tanjugovemu dopisniku izjavil, da ni nobeden izmed napadenih huje ranjen. Frankfurtska policija ni zagotovila varnosti udeležencev pogovora v klubu, čeprav jih je konzulat pravočasno opozoril na nevarnost incidenta.
Predstavnik frankfurtske policije je v telefonskem pogovoru s Tanjugovim dopisnikom poskušal dogodek omiliti.
■ BEOGRAD »Ob najnovejšem terorističnem napadu v klubu jugoslovanskih državljanov na začasnem delu v ZR Nemčiji v Frankfurtu so jugoslovanskemu veleposlaniku v Bonnu naložili, naj vloži protest. To smo storili tudi v Beogradu,« je dejal Ivo Vajgl, predstavnik Zveznega sekretariata za zunanje zadeve.
»Ta incident in napad, ki se je zgodil pred dnevi v Aachnu, napadalci so bili obakrat albanski separatisti, opozarja na strpen odnos oblasti do dejavnosti protijugoslovanskih organizacij v ZR Nemčiji,« je poudaril Vajgl.
»Incidenti so še hujši, ker smo opozorili oblasti na morebitno nevarnost pred teroristi, ki ogrožajo varnost in mir naših rojakov, ki se zbirajo v klubih pa tudi varnost njihovih obiskovalcev in delavcev jugoslovanskih diplomatsko-konzularnih predstavništev.«
Proslava in Miloševičev govor poglobila razklanost na Kosovu
PRIŠTINA - BEOGRAD Ulice glavnega kosovskega mesta so zjutraj povsem normalne. Polno je vsakodnevnega delovnega vrveža, ljudje hite po opravkih. Normalen delovni dan, kot da ne bi bilo diferenciacij, zaporov, izolacij in predvsem proglaševanja vsega Kosova za edino in enotno Srbijo. Neuradni albanski viri so izredno zadržani, celo preplašeni. Diferenciacije in izolacije so že rodile grenak sadež opreznosti, bojazni, skrivanja in dvoličnosti.
Pa vendar čujemo zelo avtoritetno in odločno besedo. »Imamo mnogo pripomb k govoru Miloševiča. Predvsem ni niti z besedo omenil Albancev, ki živijo na tem ozemlju že od pravekov. Dušan Silni, na katerega se sedaj na veliko sklicujejo, je bil car Grkov, Albancev in Srbov. Ko so mu položili krono na glavo so uporabili to formulacijo. Sedaj pa je vse to Srbija in samo Srbija povezana s četniki in predvsem s pravoslavno cerkvijo.
V celotnem govoru niti besedice o Zvezi komunistov, o bratstvu in sožitju, predvsem ni sožitja. Pa tudi zadnji štirje pozivi se glase Srbiji in Jugoslaviji, ki pa ni več ne federativna ne socialistična.« Ta albanski sobesednik je mnenja, da so na proslavi Albanci bili prisotni in našteva vasi, iz katerih naj bi prišli.
Drugi, v ločenem razgovoru seveda, pa je drugačnega mnenja. Med Albanci se je razširilo geslo, da bodo enostransko proslavo bojkotirali in ostali doma. V sredo je bil v Prištini dela prost dan in ljudje so kljub temu med trajanjem proslave ostali zaprti na svojih domovih, ali za zidovi kmečkih hiš.
Ozračje v mestu in na Kosovu na splošno je torej še vedno napeto, zid nezaupanja med obema narodoma je vedno večji, vedno manj je razumevanja in sporazumevanja. Veliko zborovanje ni utrlo niti majhne stezice, prav obratno še bolj je utrdilo nezaupanje in še bolj je naroda ločilo.
Prištinsko "Jedinstvo", glasilo kosovskih Srbov, piše v samih superlativih in polno navdušenja. Sledijo si strani za stranjo s slogani, zmagovitimi slikami in pozivi. "Kosovo v srcu Srbije" je glavni naslov na prvi strani, spodaj pa velika slika Miloševiča na svečani govorniški tribuni. List trdi, da se je zbralo dva milijona ljudi. Podobna je beograjska "Politika", ki v glavnem naslovu trdi "Obnovljena sloga vrača Srbiji dostojanstvo", v podnaslovu pa se sklicuje na liturgijo, ki jo je daroval v Gračanici patriarh German.
Pot do Beograda je dolga, naporna, toda nikjer nobenega zastoja, vsi obiskovalci pro-
slave so se že vrnili na domove. Edino dolga, dolga kolona beograjskih mestnih avtobusov povzroča nekoliko težav. Mestna beograjska občina jih je posodila za prevoz iz Južne Srbije na Gazi Mestan. Sedaj pa se avtobusi vračajo na svoje delovno mesto in bodo spet služili mestnemu prometu, ki je bil nekaj dni okrnjen. Kot vsi udeleženci proslave tudi za njih ne bodo plačali cestnine na avtocesti Be-ograd-Niš.
V Beogradu pa je vse po starem. Srbska skupščina je sprejela zakon o izkoriščanju posojila. Nič novega ni v zakonu, oziroma V uradnih vesteh o njem. Ponavljajo, da gre za posojilo samo za visoko pridobitne investicije in nove programe. Vendar pa se dodaja, da ga lahko izkoristijo vsa žg obstoječa podjetja za uvedbo nove tehnologije, kar so lahko pri-škrnjena vratca za marsikaj. Beograjska občina je sprožila v srbski skupščini pobudo, da zahteva od zvezne vlade, da uvede takoj izredni protiinflacijski program, kar pomeni zamrznjene plače in cene z vsemi za Jugoslava-ne že dobro znanimi posledicami.
Zvezno partijsko predsedstvo pa je sklicalo dve seji centralnega komiteja: 11. julija bodo govorili o delu CK med obema kongresoma, 31. julija pa o mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji.	BOGO SAMSA
Negativne reakcije v Avstriji na sredin shod v Kosovem polju
DUNAJ — Določene vidike slavja ob 600-letnici bitke na Kosovu so avstrijski mediji komentirali celo z identičnimi formulacijami. Tako uradni Wiener Zeitung kot avstrijska televizija sta npr. ugotovila, da je proslavljanje obletnice svojega največjega poraza v zgodovini paradoksno dejanje.
Naslednji enotni oceni pa sta, da pomenijo srbsko množično zborovanje in proslave za kosovske Albance provokacijo, da so proslave in množično zborovanje služili predvsem temu, da se kosovskim Albancem »pokaže, kdo je gospodar v hiši« (tako npr. dunajski Kurierj, in da srbske proslave ter množično zborovanje spričo mrtvih v marčnih demonstracijah, zmanjšanja avtonomije ter spričo represije v zadnjih mesecih prav gotovo niso ničesar prispevali k temu, da bi se nezaupanje in sovraštvo med Albanci ter Srbi zmanjšala. »Spričo vsega, kar se je zgodilo,« tako pravi komentator avstrijske televizije, »je ugotovitev v Milo-ševičevem govoru, češ da pomeni sožitje številnih narodov in narodnosti v republiki Srbiji zanjo obogatitev, vsaj za Albance zvenela cinično, ne pa spravljivo.«
Naslednja enotna ocena v avstrijskih medijih je, da je bil govor Slobodana Miloševiča v celoti in gledano v kontekstu sedanje jugoslovanske situacije vendarle sorazmerno in presenetljivo zadržan, vsekakor pa vsi posebej citirajo njegovo ugotovitev, da v okviru spora okoli nove politične in gospodarske ureditve Jugoslavije še ni mogoče izključiti možnosti, da bi pri tem prišlo do oboroženih spopadov. Različne pa so ocene, ki zadevajo sedanji Miloševičev položaj v Srbiji ter v Jugoslaviji. Za komentatorja avstrijske televizije, ki je med drugim ugotovil, da so manifestanti ob množičnem zborovanju nosili njegove podobe kot »psevdo ikone« in ga slavili kot »drugega vojvodo Lazarja«, je Miloševičev kult z včerajšnjimi manifestacijami dosegel naslednji vrhunec.
Za komentatorko uradnega Wiener Zeitung in sicer dobro poznavalko jugoslovanskih razmer Melito Šunjič pa včerajšnje veliko slavje ne more preslepiti dejstva, da je Miloševičeva zvezda pred tem, da bo začela zahajati. Indic za to naj bi bilo tudi dejstvo, da se včeraj na Kosovu ni zbralo 2 milijona Srbov, kot so organizatorji napovedovali, temveč le pol milijona. »Bleščečemu retoriku Miloševiču je sicer uspelo, da je ob podpori nadzorovanih množičnih medijev ter množičnih demonstracij zožil kosovsko in vojvodinsko avtonomijo ter vlekel niti pri padcu črnogorske vlade,« piše Wiener Zeitung, »dejansko pa so danes Srbi v federaciji osamljeni.«
Miloševič dezintegracijskih procesov v Jugoslaviji sicer ni povzročil, zato pa jih je po-
spešil, nadaljuje dunajski dnevnik, ki ugotavlja, da se kljub temu da je Miloševič pripisoval izseljevanje Srbov s Kosova izključno albanskemu nacionalističnemu pritisku, Srbi iz gospodarskih razlogov še vedno izseljujejo s Kosova.
»Kljub obljubam o gospodarskih izboljšavah ima tudi Črna gora še vedno iste težave' Črnogorci pa so že pokazali razočaranje naš Miloševiču zvesto novo črnogorsko vlado; 5 Slovenijo, ki zastopa uvedbo političnega pluralizma in tržnega gospodarstva je Srbija v sporu; na Hrvaškem, kjer se vodstvo napreza, da, bi zastopalo vsejugoslovanske interese, mo® prebivalstvom vse bolj raste srbofobija,- bosansko vodstvo pa je zaposleno samo s seboj l!l odklanja vsako oživitev nacionalistične netoK' ranče.
Prav tako pa je znotraj Srbije s strani intelektualcev vse bolj slišati kritične ocene na račun Miloševičevega kulta osebnosti, njeg°' vega vztrajanja pri konceptu »demokratično' centralističnega enostrankarskega sistema K1 pomanjkanja predstav za začetek reševanj11 gospodarske krize,« zaključuje Wiener Zeitung BOJAN GROBOVŠEK
Večina v deželnem svetu FJK
t	•	•'I	•!	«V*
za pravice jezikovnih manjšin
Skupščina Furlanije-Julijske krajine je včeraj odobrila z večino glasov resolucijo o manjšinah. Ta obvezuje predsednika deželnega odbora, da poslanski zbornici in senatu predoči nujo o takojšnji proučitvi državnega zakona, ki vsebuje norme za zaščito furlanščine in drugih manjšinskih jezikov v državi. Resolucijo je obrazložil svetovalec Zelene liste Fe-derico Rossi, podpisali pa so jo še Roberto Dominici (KD), Paolo Radovan (KPI), Enrico Bulfone (PSI), Mar-co De Agostini (MF), Bojan Brezigar (SSk), Renato Vivian (Zeleni) in Adi-no Cisilino (PSDI). Resolucijo so podprli predstavniki vseh političnih skupin, razen neofašističnega MSI in LpT, medtem ko se je PRI vzdržala.
Rossi je med utemeljevanjem resolucije dejal, da je v Italiji 12 jezikovnih manjšin, da 2 milijona državljanov govorita lasten jezik, torej ne italijansko, da pa država ni storila ničesar za ovrednotenje tega premoženja, razen tedaj, ko so jo k temu prisilile mednarodne listine; ne
samo, izzvala je diskriminacije med večino in manjšinami in celo med samimi manjšinami, ko je priznala določene pravice le tistim, ki so bile "najglasnejše". Furlanščino, je dodal zastopnik Zelene liste, govori tri četrt ljudi v deželi (tudi politiki), toda vsaka nova generacija je pobere kakšnih 10 odstotkov, tako da bo začela polagoma "sopihati" kakor slovenščina in nemščina. Govornik je zahteval od ustanove RAI uvedbo tedenskega deželnega televizijskega programa v vseh treh omenjenih jezikih in furlansko radijsko postajo po vzoru Radia Trst A.
Podpisniki resolucije zahtevajo torej pospešeno obravnavo zakonskega osnutka o zaščiti jezikovnih manjšin, kot ga vsebuje besedilo, ki ga je odobrila poslanska komisija za ustavna vprašanja. To besedilo sicer ne zadeva neposredno Slovencev, saj govori o zaščiti jezika in kulture nekaterih drugih manjšin - med njimi moližanskih Hrvatov - seveda pa
svetovalci (tudi drugi, ne samo Rossi) med razpravo niso mogli obiti slovenske narodnostne skupnosti, ki še čaka na zaščitni zakon. Zastopnik Zelenih Andrea Wehrenfenning se je spričo protislovenskih predvolilnih kampanj na Tržaškem in žolčne gonje proti dvojezičnim tablam s krajevnimi imeni na Krasu obregnil ob dvolično in protislovno obnašanje nekaterih večinskih političnih sil, ki v Trstu prepovedujejo dvojezične napise, v Gorici pa glasujejo za rabo slovenščine in furlanščine v pokrajinskem svetu (puščice so bile uperjene zlasti v socialiste, a tudi republikance in liberalce). Protislovnost je očitna tudi pri sprejemanju resolucij o manjšinah v Evroparlamentu, ki pa nimajo nobene teže v Italiji, kot je naglasil Brezigar (SSk). Le-ta je tudi pozdravil predlog, ki je izšel iz debate in po katerem bi bilo treba tudi na sejah deželnega sveta dovoliti rabo slovenskega, furlanskega in nemškega jezika. Kako? Bulfone (PSI); Z osvojitvijo sardinskega modela, po katerem lahko na skupščini govoriš v materinem jeziku, če si dve uri prej postregel z ustreznim besedilom v italijanščini.
O Slovencih sta govorila tudi Manlio Cecovini - LpT (po njegovem imamo več kot potrebujemo, a leta 1991 naj bi nas lepo prešteli) in Ser-gio Giacomelli - MSI (Furlanov in Slovencev vendar ne gre enačiti, saj so prvi dokazano dobri Italijani).
Pač pa je Renzo Travanut (KPI) pozval predsednika deželne vlade, naj prizadete strani sklicuje tudi takrat, ko je govor o manjšinah, ne pa samo tedaj, ko gre za gospodarska vprašanja; predlagal je še, naj bi vse italijanske dežele, ki imajo enake probleme (torej manjšine), slednje reševale v sklopu meddeželnega koordinacijskega telesa.
Na podlagi zakona iz /. 1931
Tudi župnik Pasquale Guion pred sodišče!
MATAJUR — Gotovo se spominjate, kaj se je nedavno zgodilo trčmunskemu župniku Božu Zuanelli: karabinjerji so ga prijavili sodstvu, ker je vodil procesijo in spremne obrede - seveda v slovenskem jeziku - ne da bi jih predtem napovedal pristojni oblasti. Možje postave so se tedaj sklicevali na fašističen zakon iz leta 1931. No, isti zakon je zdaj udaril še po matajurskem župniku: Pasguale Guion je pred nekaj dnevi prejel sodno sporočilo, kajti ravno tako kot tr-čmunski župnik je tudi on razvil procesijo, ki je ni pravočasno najavil. Ge pa je podobnost med primeroma, je tudi podobnost (ali bolje: enakost) med človekoma: oba, Zu-anella in Guion se zavzemata za ohranitev in učvrstitev slovenske kulture in slovenskih običajev v teh dolinah. Jasno je torej, da je prebivalstvo ob tem novem primeru uveljavljanja predpisov, ki jih že davno ne bi smelo več biti v italijanski zakonodaji, ogorčeno. Ljudje menijo, da to ni zgolj napad na duhovnika, ki je v službi ljudstva, temveč tudi in zlasti napad na ljudstvo kot tako.
To ljudstvo, seveda: če so pač pretor in karabinjerji v službi države, pravijo, tedaj je napad na ljudske tradicije obenem tudi napad države na ljudi, ki so tej državi bili vseskozi zvesti.
Pojutrišnjem v Špetru
Nagrajevanje ob natečaju »Moja vas«
Mojavcfs
ŠPETER — V nedeljo, 2. julija, ob 15. uri bo ob praznovanju špe-trskega praznika nagrajevanje udeležencev slovenskega narečnega natečaja "Moja vas", ki ga je Študijski center Nediža letos izpeljal že šestnajstič. Izbor tekstov, ki so jih natečajniki poslali organizatorju tako rekoč iz vseh delov Furlanije-Julijske krajine pa tudi od drugod, bodo priobčili v Vartcu.
Program nedeljske prireditve, ki se bo tokrat odvijala pod milim nebom, je naslednji:
—	ob 15. uri zbor pred hotelom Belvedere;
—	povorka do prireditvenega prostora ob zvokih godbe Val di Gorto iz Ovara;
—	pozdravi;
—	podelitev literarnih nagrad "Lastra Landarske banke";
—	predstava "Konko in umazani svet", ki so jo pripravili otroci in vzgojiteljice slovenske sekcije otroškega vrtca v Miljah pri Trstu ter dvojezičnega predšolskega središča v Špetru;
—	nagrajevanje "Moja vas".
Mednarodno sodelovanje važno tudi v boju proti »vremenu«
SCODOVACCA — V tukajšnjih prostorih Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) je bil včeraj posvet na visoki znanstveni ravni o mednarodnem sodelovanju v preprečevanju oziroma obrambi pred ujmami. Udeležili so se ga tudi predstavniki vojaškega letalstva, državne raziskovalne ustanove CNR, meteoroloških služb iz Veneta in Emilije-Romagne ter italijanske delovne skupine iz sklopa mednarodnega organizma COST 73, ki je povezan s svetovno mneteoro-loško organizacijo. Govor je bil o učinkoviti zaščiti kmetovalcev pred vremenskimi neprilikami s čim točnejšim napovedovanjem ustreznih sprememb, in to seveda v vidiku kar najtesnejšega meddržavnega oz. medregionalnega sodelovanja na področju medsebojnega obveščanja s pomočjo najsodobnejše tehnologije. V ta okvir sodi kajpak tudi že utečeno sodelovanje med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo glede obrambe pred točo v smislu Osimskih dogovorov, ki se bo poslej še znatno okrepilo in zajelo poleg kmetijstva še civilno zaščito ter turizem.
Včeraj v deželnem svetu FJK
Odobrili novi zakon o goratih območjih
TRST - Deželni svet je odobril zakonski osnutek, ki dopolnjuje predpise iz leta 1987 glede razvijanja goratih območij v Furlaniji-Julijski krajini in glede ustanovitve ustrezne agencije. Za zakon so glasovale vse večinske stranke pa še Lista za Trst, proti so bili KPI, DP in Lista zelenih, glasovanja pa se nista udeležila MSI in MF. Predstavnik Zelenih Renato Vivian je bil mnenja, da novi zakon, takšen kakršen je, sploh ne ustreza stvarnim potrebam in zahtevam družbeno-gospodarskega razvoja v hribovitih oziroma goratih območjih dežele, demoproletarec Giorgio Cavallo in komunistična svetovalca Ivan Bratina ter Ivo Del Negro so nasprotovali zamisli, po kateri naj bi agencija za razvoj goratih predelov skrbela tudi za proučevanje in raziskave v zvezi z ekonomskim izkoriščanjem lesnega bogastva, zastopnika KPI pa sta vrhu tega bila tudi proti svojevrstni zasnovi finančnega dela zakona, ki Predvideva posebne predujme na 50-odsiotne prispevke Podjetjem za nabavljanje oziroma izkoriščanje gozdnatih Površin.
Deželni odbor pa je odobril nakazilo dobrih 15 milijard Ur ustanovam in združenjem, ki se bavijo s pomočjo han-bikapiranim, in razen tega še porazdelitev skladov za nakazovanje izrednih podpor ustanovam, ki skrbijo za mla-. Poletne v poletnih kolonijah - na Tržaškem pride v poštev 6 koristnikov, v goriški in pordenonski pokrajini po dva, v videmski pa eden. Deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar je naslovil predsedniku odbora BiasutHju nujnostno vprašanje, zakaj je denarja za kolonije letos manj kot lani, in uaglasil nujo, naj bo znesek vsaj enak lanskemu.
Nabirka za bolnico Franjo presegla 53 milijonov lir
Nabirka za obnovo partizanske bolnice Franje se je v zadnjih desetih dneh povečala za skoraj milijon 300.000 lir. Skupni saldo pologov na tekočih računih pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem je na dan 29. t. m. znašal 52.727.464 lir, z zneski, ki so se med tem nabrali pri Primorskem dnevniku v rubriki "Prispevki", ki pa do trenutka tega obračuna še niso bili nakazani na tekoči račun pri TKB, pa je skupna nabirka že krepko presegla 53 milijonov lir brez tistih, ki so jih nabrale goriške sekcije VZPI-ANPI v Gorici, in tistega zneska, ki so ga zbrali v Beneški Sloveniji in direktno odposlali osrednjemu odboru v Idriji.
Pri posameznih denarnih zavodih je bilo stanje pologov na dan 29. junija naslednje:
Tržaška kreditna banka 36.647.215 lir;
Hranilnica in posojilnica na Opčinah 9.589.850 lir;
Hranilnica in posojilnica v Nabrežini 3.325.400 lir;
Kmečka banka v Gorici 2.400.000 lir;
Hranilnica in posojilnica v Doberdobu 325.000 lir;
Hranilnica in posojilnica v Sovod-njah 480.000 lir.
Na tekoči račun pri Tržaški kreditni banki je Založništvo tržaškega tiska položilo nadaljnji znesek 392.000 lir, imena darovalcev pa so že bila objavljena v dnevni rubriki Primorskega dnevnika "Prispevki".
Na tekoči račun pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah je sekcija VZPI-ANPI s Proseka položila 455.000 lir, dne 19. 6. pa so svoje prispevke položili še: Silvester Križmančič (Bazovica) 20.000, Stanko Vodopivec (Bazovica) 15.000, Mario Žagar (Bazovica)
15.000,	Nevo Kovačič (Bazovica)
10.000,	Sabina Fonda (Bazovica) 15.000, Angel Kocjančič (Dolina) 50.000, Josip Pečar (Bazovica) 20.000.
Na tekoči račun pri Hranilnici in posojilnici v Sovodnjah so svoje prispevke nakazali: Slovensko lovsko društvo iz Doberdoba 100.000, Nadja Grilj 40.000, Ana Butkovič 30.000 in Frančiška Češčut 10.000 lir.
Zbral J. K.
Jutri in pojutrišnjem veliko sla\je v Bardu
BARDO — Jutri in pojutrišnjem bo v Bardu tradicionalno slavje v čast sv. Mariji zdravja. Gre za "šagro" oziroma skup idealno povezanih vaških praznikov, ki tiči nekje med tradicijo in prerokbo, med ponovnim odkrivanjem in vnovičnim ovrednotenjem verskih, kulturnih in ambientnih vrednot v Terski dolini. Tovrstne prireditve združujejo ljudi v spominu na (marsikje že pozabljene) šege in običaje očetov: le-ti so ob takšnih priložnostih praznovali vrnitev izseljencev v rodne kraje na pragu poletja, da so lahko pomagali ženskam pri najtežjih sezonskih delih na zemlji. Takrat je to bil praznik, ker se je družina za kratek čas spet združila in celovita vaška skupnost na ta način znova okrepila; danes pa je to ravno tako praznik, vendar v znamenju spominov na zdrave ljudske navade. Vse to bodo potrjevali zvonovi, katerih zvoki se bodo razlegali po vseh okoliških dolinah in naznanjali nujo po solidarnosti, po vzajemnosti med ljudmi.
Slavje se bo začelo jutri z večernim zabavnim programom "po starim", v katerem bo sodeloval glasbeni ansambel Roby, in nadaljevalo v nedeljo, ko bodo na sporedu razni verski obredi: najprej slovesna maša v jeziku krajanov, potem pa - popoldne - procesija okrog Barda, ki ji bodo sledili nastopi pevskih, glasbenih in plesnih skupin pred Centrom Stolberg v Mlaki. Med drugimi bo nastopil Club Victoria Danze s folklornimi in drugimi, posebne vrste plesi, a zatem glasbeni ansambel Evergreen Band. Nazadnje bodo seveda prišli na svoj račun sladokusci, saj bo na voljo nič koliko pristno domačih kuhinjskih specialitet.
Letalska proga Linz-Diisseldorf
DUNAJ — Dne 3. julija bo družba ^ustrian Airlines uvedla letalsko Progo Linz-Diisseldorf, ki jo bodo Motala Dash 8 družbe Tyrolean Air-ways (37 sedežev) povezovala vsak Ponedeljek, sredo in petek. Odhod 12 Linza bo ob 7.35 in prihod v Diis-Seldorf ob 9.20, odhod iz Diisseldorfa Pa ob 10.05 in prihod v Linz ob 11-55. Danes bodo zaradi premajhne-9a povpraševanja ukinili letalsko Zvezo Linz-Salzburg-Milan.
Red Wing: Cene v SFRJ previsoke
SPLIT — Britanska turistična jSpncija Red Wing ne bo v letu 990 poslala nobenega letoviščarja v u9oslavijo, to pa zato, kot piše splitska Slobodna Dalmacija, ker napovedujejo vzdolž dalmatinske °bale nove podražitve. Red Wing, ki °di med najpomembnejše britanske hristične agencije, je predlanskim Poslala v Jugoslavijo 21.000, lansko nto pa samo še 18.000 turistov.
Bomo Portorožu res kmalu rekli »slovenski Las Vegas«?
PORTOROŽ — Portorož brez igralnice ne bi bil tisto, kar je. To so vedeli že pred 75 leti, ko so tu odpirali prvi Casino. Zdaj pa bodo v "pristanišču rož" kmalu imeli kar dve igralnici. Portoroška Igralnica bo v začetku julija odprla v Villi Marii, nekdanji osnovni šoli, svojo podružnico. Po velikosti obsega približno polovico obstoječih igralniških površin pri hotelu Metropol pa tudi sicer je objekt s parkom in restavracijo v kleti tako izviren, da bo to gotovo vtisnilo povsem nov pečat portoroški turistični ponudbi. Portorož bo s tem res postal slovenski Las Vegas.
Villa Maria je ena značilnih portoroških vil, z lepim parkom, zgradili pa so jo v drugi polovici 19. stoletja v klasicističnem slogu. Zaradi tega je nad prenovo stare portoroške šole bedel Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ohranili so prvotno železno ograjo, kamnite stopnice, rekonstruirali značilna polkna, izrezljane vratne okvire, poslikavo notranjih sten... Posebno pomembno se je vsem (načrtovalcem, investitorju in varovalcu spomenika) zdelo obnoviti in predstaviti park omenjene vile, ki naj bi bil, zdaj, ko je obnovljen, tudi nekakšen vzor in spodbuda za podobno urejanje še vrste drugih v glavnem zapuščenih portoroških parkov. Park meri 2200 kvadratnih metrov, krasi pa ga tudi kip Frančiška Smerduja. Nasploh se portoroška vila, ki bo po dolgih letih ponovno oživela, skuša spogledovati s kulturo in lepim. (V teh prostorih naj bi kdaj prirejali tudi razstave oziroma katere druge kulturne prireditve). V notranjosti (gre za kakih 1650 kvadratnih metrov) bo kar dve tretjini prostora namenjeno igram na srečo. Preostalo pa bo restavracija in nujni spremljajoči prostori. Povejmo,
da so za staro stavbo prizidali kar dobršen del nove, vendar tega skoraj ni opaziti, ker celotno stavbo dodobra skriva drevje starega in cvetje novega parka. V bližini je tudi novo parkirišče za kakih 60 vozil.
V	novi igralnici bodo namestili kakih 190 igralnih avtomatov. Kakih deset jih bodo preselili iz sedanje igralnice (kjer pa bo še zmeraj ostalo kakih 150 avtomatov), v glavnem pa bodo v Villo Mario namestili nove, računalniško vodene igralne avtomate. Vsak igralni avtomat bo povezan z računalnikom in ta bo beležil vse potrebne podatke - o načinih iger, o izplačilih, o morebitnih okvarah, o poizkusih varanja itd. Tu bodo avtomatske rulete, poker z avtomati, enoroki "jacki", igra, ki ji rečejo "pick-bingo" in je podobna naši tomboli... Prirejali bodo tudi razna tekmovanja v igrah na srečo z avtomati, skratka - novo igralniško središče na drugem koncu Portoroža, pri hotelu Riviera.
V	svetu so igre na srečo z avtomati vse bolj privlačne tudi zato, ker so dobitki dokaj pogosti. Ti igralni avtomati izplačajo v povprečju kakih 90 odstotkov zaigranega denarja oziroma obratno - v povprečju poberejo le 10-odstotni "davek". To pomeni, da je sreča pogosto naklonjena, zaradi česar so take igrice privlačne za množice. In množicam bo ta portoroška igralnica namenjena, ali bolje - t. i. naključnim gostom s ceste, torej tistim, ki nimajo toliko v žepu, da bi se šli pravo hazardiranje z velikimi denarji za zeleno mizo, ali pa ne toliko poguma, vendar so nekaj malega le pripravljeni tvegati. Na te goste računa nova podružnična igralnica Villa Maria. Ker je takih gostov menda veliko, bi morala
biti nova pridobitev portoroškega turizma pravi "bum" v tukajšnji turistični ponudbi. Strokovnjaki tudi ugotavljajo, da v igralnicah ne zapravljajo samo Italijani, ampak tudi Nizozemci, Angleži, Avstrijci, Švedi in celo prislovično varčni Nemci. Taka - popularna (za množice) igralnica je v Portorožu pravzaprav primanjkovala. In Portorož si bo zdaj lahko res prislužil ime Las Vegas. Zanimivo je, da bodo v podružnični igralnici redno zaposlili le dva delavca, vsi ostali (za to, da bi posel tekel, bi potrebovali kakih 20 ljudi) pa bodo zaposleni v "matični" Igralnici in se bodo v Villi Marii menjali.
Prava poslastica bo restavracija v kleti te stavbe, ki jo bo Igralnica dala v najem zasebniku Jožetu Hribarju (lastnik restavracije Napoleon v Piranu in Lukovici). Restavracija bo imela kakih sto sedežev v notranjosti, nekaj tudi zunaj, bila pa naj bi še boljša od restavracije v Marini.
Izvajalec del je SGP Koper. Za celoten objekt je Igralnica oktobra namenila 8,5 milijarde dinarjev, kar pomeni, da bi sedanjo vrednost lahko ocenili na 25 do 30 milijard dinarjev (brez igralnih avtomatov, seveda - za njihovo vrednost bi morali dodati še kakih 15 milijard dinarjev).
In na koncu - ali bo ta igralnica namenjena samo tujcem? Seveda, kajti zakonodaja se v Sloveniji še ni spremenila. Res pa je, da se stvari spreminjajo. Mnogi napovedujejo, da ne bo dolgo, ko bodo tudi igralnice sledile brezcarinskim prodajalnam in bodo v njih lahko igrali tud: Jugoslovani. Zakaj pa ne?! Zdaj vemo le to, da hodijo Jugoslovani iskat srečo za tuje zelene mize...
BORIS ŠULIGOJ
Pred 20 leti sta se Občina in Pokrajina izrekli za dvojezične table
Na Tržaškem se kolo zgodovine vrti nazaj
PSI zadovoljna z rezultati evropskih volitev
Kolesje zgodovine se na Tržaškem, z razliko od drugih krajev, namesto naprej vrti nazaj. Pred dvajsetimi leti sta tržaška levosredinska občinska in pokrajinska odbora na predlog tedanjih slovenskih odbornikov Hreščaka, Dolharja in Volka odprla pot dvojezičnim tablam in smerokazom na vzhodnem in na zahodnem Krasu. Občinska uprava je postavila tri cestne table in sicer v Trebčah, Križu in Bazovici, Pokrajina pa nekaj mesecev kasneje celo 124 dvojezičnih smerokazov na področju med Štivanom in Miljami. Zupan Richetti je na ponedeljkovi seji občinskega sveta skušal dokazati, da za postavitev dvojezičnih tabel ni nikakršne zakonske onove, ki pa je ni bilo niti pred dvajsetimi leti. Gre torej za čisto politično vprašanje, ki dokazuje, da se kazalci strpnosti in spoštovanja različnosti vsaj v tržaški občini že nekaj let nevarno pomikajo nazaj. Zahteva po postavitvi dvojezičnih tabel na Krasu, ki sta jo postavila svetovalca Lokar in Bekar, je pri večini občinskega sveta učinkovala tako, kot da bi nekdo pokazal rdečo ruto štiri-nogemu tekmovalcu španske koride. Težko je napovedati, kaj bi se zgodilo, če bi eden izmed občinskih svetovalcev v teh okoliščinah zahteval dvojezično tablo pred vhodom v Trst ali poimenovanje kake središčne mestne ulice po Prešernu ali Kosovelu.
Politična poteza tržaškega občinskega sveta je negativno odmevala med našo manjšino, posebno seveda na Krasu, kjer pristojni organi odrekajo Slovencem celo zunanje razpoznavne znake. Sredi novembra leta 1984 so si prebivalci vzhodnokraškega območja ob podpori slovenske javnosti in demokratičnih Italijanov sami postavili dvojezične cestne table, ki stojijo še danes, čeprav so listarji in fašisti tudi v ponedeljek spet zahtevali njihovo odstranitev. Postavitev dvojezičnih tabel sta v zadnjih desetih letih večkrat zahtevala tudi oba kraška rajonska sveta. Predsednik zahodnokraške
skupščine Busetti je to zahtevo uvrstil v upravno-politični program rajonskega sveta, predsednik vzhodnokraškega sveta Turitto pa nam je včeraj povedal, »da je zahteva po postavitvi dvojezičnih tabel na Krasu povsem logična in razumljiva, zato res ne razumem tistih, ki se pri tem vprašanju ravnajo kot noji z glavo v pesku«. Oba predsednika pripadata PSI, ki je v ponedeljek zvečer, z izjemo tajnika Perellija in odbornice za decentralizacijo Pitto-nijeve, potegnila z nacionalisti.
Pokrajinski svet Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji ostro obsodil zadržanje večine v tržaškem občinskem svetu in izrekel solidarnost svojemu svetovalcu Lokarju, ki je bil na zasedanju deležen grobega osebnega napada. Zelo značilno je, da so se nekateri svetovalci, posebno pa bivši lis-tarski župan Staffieri, žolčno obregnili tudi ob zadržanje predstavnice zelenih Agliettove, ki je prav v ponedeljek odstopila iz občinskega sveta. Novoizvoljena evropska poslanka je samo ugotovila, da se za zaporami in nacionalističnimi veti skrivajo zgolj ozke volilne računice, ki peljejo Trst v brezno provincialnosti. Komunist Spa-daro pa je spet potegnil na dan teorijo o izkrivljenem italijanstvu, češ da taka zaprta stališča škodijo predvsem razvoju Trsta kot modernega italijanskega mesta in pri tem izrazil upanje, da bo italijanska kultura znala premostiti predsodke, ki se jih krajevni vodilni politiki ne znajo in nočejo iznebiti. Demokristjani se niso, razen župana, kdove kako izpostavili. V imenu KD je govoril mladi Codarin, ki je začel s fojbami in z Italijani v Istri, končal pa s precej nejasno vizijo o medsebojnem spoštovanju, na koncu pa napovedal,da bo stranka glasovala proti Be-karjevi in Lokarjevi zahtevi.
S. T.
Na slikah (foto Križmančič) dvojezični tabli levosredinskih tržaških uprav.
Pokrajinsko vodstvo PSI je na zadnji seji zelo pozitivno ocenilo nedavni volilni izid tržaških socialistov in kot je rečeno v tiskovnem poročilu tudi uspeh volilnega zavezništva z LpT. V političnem dokumentu, ki ga je predložil tajnik Perelli, je tudi poudarjeno, da je PSI postala druga stranka na občinski in pokrajinski ravni, »kar nalaga socialističnim upraviteljem in izvoljenim predstavnikom nove naloge pri vodenju tržaških krajevnih uprav«. Perelli je pri tem prepričan, da mora spričo volilnih rezultatov priti do novih enakopravnejših odnosov med socialisti in demokristjani.
Socialističnemu vodstvu pa polemično odgovarja listarski prvak Gambassini, ki opozarja PSI, da je na evropskih volitvah prišlo samo do volilnega zavezništva PSI-LpT, ki po njegovem nikakor ne odpira poti skupnim političnim nastopom. Deželni svetovalec LpT napada predvsem podpredsednika Dežele Carboneja, ki je izjavil »da obstaja politično zavezništvo, ki krepko presega 20 odst. glasov«.
Lista za Trst, dodaja Gambassini, bo vztrajala na poti samostojnega političnega nastopanja in se ne bo podrejala pritiskom drugih političnih sil. Njegov poseg pomeni gotovo hud udarec napovedani "preferenčni osi" PSI-LpT.
Obvestilo SDGZ
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča člane, da danes, 30. junija, zapade rok za sledeča vplačila:
1.	letna taksa za vpis na trgovinsko zbornico (zelena položnica);
2.	davek na zdravje na dohodke nezavarovanih oseb;
3.	letna pristojbina za družbe.
V sredo zvečer v Sirkovem domu
Lep zborovski koncert kriških pevcev in pevk
• '»•'K,
Dekliški zbor Vesna	(Foto Magajna)
V Domu A. Sirka v Križu je bil v sredo zvečer lep koncert, na katerem sta nastopila moški in dekliški zbor Vesna. Moški zbor je na večeru sodeloval s šestimi pesmimi, da je tako počastil domače pevke in pripravil Križanom in ljubiteljem petja lep večer. Sam se namreč pripravlja na proslavo 40-letnice, ki jo bo proslavil to jesen.
Dekliški zbor, ki ga vodi zelo sposobni glasbeni pedagog prof. Bogdan Kralj, je bil torej glavni protagonist večera, na katerem so se mlade pevke predstavile z bogatim, lepim, a tudi zahtevnim programom, ki 90 ga začele s pesmijo Zapojmo pesem in jo izvedle, kot jo zna le mladost in nadaljevale z gregorijanskim napevom Seguentia, Hebe deine augen auf skladatelja Mendelssohna, s partizansko Kurir Simonitija do izredno efektne skladbe istrskega skladatelja Kumarja A-bomba — H-bomba. Sledil je splet petih pesmi pastoralnega značaja skladateljev Mokranjca, Merkuja in Tajčeviča.
Naj takoj zapišemo, da smo prisluhnili petju, ki nas ni samo zadovoljilo, temveč navdušilo; takšna je bila namreč zlitost glasov, takšna moč interpretacije posameznih skladb. In če upoštevamo, da je k zboru pristopilo v tej sezoni devet novih pevk, ki so se morale v način zborovskega petja šele vživeti, potem lahko rečemo, da je pevovodji uspelo vse, kar so ljubitelji petja od zbora pričakovali, pa še veliko več.
Vsaka skladba je bila doživetje; tako po izvedbi, kot po ritmu in tempu, ki ji ga je vlil pevovodja Kralj. Pevke so mu vestno sledile in zapele
tako, da so osvojile tudi zahtevnega poslušalca in poznavalca lepega petja.
Ko smo se spomnili pripomb, ki so še pred leti prihajale z raznih strani na račun dekliških in ženskih pevskih zborov, potem moramo reči, da so prav te pevske skupine - in v tem primeru dekliški zbor Vesna - pokazale toliko prizadevnosti, toliko smisla za lepo in ubrano petje, da smo jim za to, kar nam nudijo, tudi tak večer, kot je bil v sredo v Križu, lahko samo hvaležni.
Mlade pevke si bodo sedaj s svojim pevovodjem Kraljem privoščile zaslužene počitnice; mi pa se lahko že sedaj veselimo koncerta, ki ga bodo pripravile prihodnje leto, ko bodo slavile 15-letnico delovanja.
Nekaj besed še o sami prireditvi, komaj so marljivi člani domačega društva postavili stole na dvorišče Doma, se je nad Križem razdivjalo močno neurje. Prav to neurje je bilo krivo, da ni bila dvorana tako zasedena, kot so si jo nastopajoči zaslužili. Škoda. Marsikdo je bil tako ob večer, ki si ga bomo vsi, ki smo mu prisostvovali, še dolgo spomnili.
Ob pripombah, da je večer napovedovala Lilijana Bezin, da je moral dekliški zbor dodati še dve pesmi, da je moški zbor podaril pevkam lep šop cvetja, naj dodamo še opravičilo pevovodji Bogdanu Kralju, kateiega ime je izpadlo iz intervjuja, ki smo ga objavili na dan koncerta.
Udeleženci lepega koncerta so si lahko v veži Doma ogledali še zanimivo razstavo o mongolski umetnosti, ki bo odprta do nedelje.
N. L.
Za dijake poklicnega zavoda J, Stefan
Nove možnosti delovne prakse
V	večini držav EGS je v strokovnih šolah v veljavi dvojni sistem izobraževanja, v katerem se celotni šolski proces odvija deloma v šolskih prostorih, deloma v podjetjih.
Italijanski izobraževalni sistem se skuša temu prilagoditi in slediti hitremu razvoju sodobnega znanja ter obenem vzgajati mladega človeka v osveščeno in usposobljeno osebo, ki se bo v bližnji bodočnosti vključila v svet dela.
Posebno tisti del šolskega sistema, ki deluje na področju poklicno-tehnič-nega izobraževanja, potrebuje učinkovitih vzgojnih metod in sredstev pri posredovanju vse bolj spreminjajočega se znanja najnovejših tehnologij. Zato je nujno potrebno sodelovanje med poklicnimi zavodi in industrijskimi podjetji za dejansko in uspešno vključevanje dijakov v delovno okolje.
S tem v zvezi bi omenili pomembno novost: ministrstvo za javno šolstvo in-glavno ravnateljstvo za poklicno izobraževanje je 20. 5. 1989 sporočilo poklicnim zavodom, da je sklenilo sporazum z Italijansko konfederacijo male in srednje industrije - CONFAPI, da bi tem zavodom, med te spada tudi slovenski poklicni zavod J. Stefan v Trstu, omogočilo in pravno osnovalo konkreten stik s svetom proizvodnje. Sporazum zajema določila, na katerih naj se urejuje sodelovanje med šolo in podjetji.
V	ta namen se je na državni- ravni ustanovila mešana delovna skupina, ki bo sledila razvojnim smernicam poklicnega izobraževanja v skladu z zahtevami industrije. Predlagala bo ustrezne dejavnosti, ki bodo prispevale k višji kakovosti poklicnega izobraževanja, in bo skrbela za obveščanje malih in velikih podjetij, državnih poklicnih zavodov ter ustreznih deželnih zavodov. Področna združenja CONFAPI in krajevna šolska uprava bodo letno zasnovali pobude, da bi olajšali stike med vodstvenim, učnim osebjem in krajevnimi podjetniki.
Ravnatelja Zavoda J. Stefan ing. Josipa Rudeža smo povprašali, naj nam podrobneje prikaže vključevanje dijakov tega zavoda v delovno okolje.
»Naši dijaki že več let redno opravljajo med poletnimi počitnicami nekajtedensko prakso v podjetjih v Sloveniji in naši deželi. Dijaki kemijske sekcije so se na primer seznanili z delovanjem podjetij Krka - Novo mesto, Lek - Ljubljana itd., dijaki, ki obiskujejo oddelek za elektroniko pa so preizkušali svoje znanje na Institutu J. Stefan in v Iskri v Ljubljani, \ TKB, pri ZTT in IRET v Trstu ter na RTV Koper.
Vendar se je ta praksa doslej odvijala le na osnovi medsebojnega dogovo-
ra šole s podjetji, ker je šolska zakonodaja ni izrecno določala. S sedanjo pogodbo med Ministrstvom za javno šolstvo in CONFAPI je omenjena dejavnost tudi pravno urejena.
Poudariti pa je treba, da se bodo ravnatelji treh državnih poklicnih zavodov v Trstu (Sandrinelli, Galvaniin Stefan) verjetno v začetku prihodnjega šolskega leta sestali z vodstvom pokrajinskega CONFAPI za praktično uresničitev te pobude. Zelo važno pa je tudi, da po analogiji tega sporazuma lahko šola sklene podobno konvencijo s katerimkoli podjetjem. V tem smislu se je naš Zavod že dogovarjal z organizacijskim tajnikom SDGZ dr. Odom Kalanom, da bi sklenil pogodbo s SDGZ, ki bi seveda veljala za vse članice tega združenja.
Uspešnost te pobude je odvisna skoraj v celoti od tega, koliko bodo delovne organizacije pripravljene sprejeti in uresničevati to sodelovanje.
Zato bi nakazal nekaj konkretnih določil te pogodbe. Delovna praksa se lahko odvija med šolskim letom ali med poletnimi počitnicami, je pa sestavni del vzgojno-izobraževalnih dejavnosti šole. Dijaku naj bi podjetje omogočilo vpogled v celotni delovni proces, s tem da ga postopoma vključi v vse delovne faze pod mentorstvom strokovnjaka, ki ga določi vodstvo podjetja, in predmetnega profesorja, ki ga določi poklicni zavod. Glede časovnega razporeda delovne prakse dopušča omenjena pogodba široko možnost izbire: dijaki bodo lahko vključeni v delovni proces za daljše kontinuirano obdobje ali za večkratna krajša obdobja. Pogodbeno določilo predvideva največ 20 dni delovne prakse v sklopu rednega šolskega pouka, neo-
mejeno časovno obdobje pa v poletnih • počitnicah.«
Med bistvena vprašanja urejanja delovne prakse spadata tudi morebitno plačilo in predvsem zavarovanje dijakov. O tem nam je ing. Rudež podal natančna navodila, ki jih vsebuje omenjena pogodba.
»Za delovno prakso, ki se opravlja med šolskim letom, veljajo zavarovalni predpisi, ki jih določa dekret predsednika republike z dne 30. 6. 1965 št. 1124, 4. in 30. člen. Za poletno prakso pa mora podjetje skleniti zavarovalno pogodbo z INAIL proti nezgodam na delu.
Kar se pa tiče plačila, pogodba izrecno prepoveduje vsakršno obliko plačevanja dijakov. Tako dijaki kot profesor spremljevalec pa se bodo lahko posluževali morebitnih notranjih uslug podjetja kot npr. tovarniške menze.«
Ravnatelj zavoda J. Stefan je razgovor zaključil z mislijo o pomenu pogodbe: »Določila omenjene pogodbe so osnova za sodelovanje šole z delovnimi organizacijami. Pogodba pa dopušča možnost nadaljnjih dogovorov med obema strankama za čim bolj konkretno uresničitev tega sodelovanja. Sporazum oz. priložena pogodba, ki sta ga sklenila Ministrstvo za javno šolstvo in CONFAPI, rešuje vsa bistvena pravna vprašanja takega sodelovanja. Postopek za udeležbo na delovni praksi pa se konkretno sproži, ko dijak formalno vloži prošnjo na šolo.
Osebno želim, da bi naši šoli uspelo čim bolj izkoristiti to novo možnost delovne prakse za dijake, ker bi to imelo izredno ugoden vpliv na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa z vidika poklicne usposobljenosti.«
Boris Artač
Dijaki odgovarjajo na vprašanja komisije
Na višjih šolah je v teku ustni del »velike mature«
Na višjih srednjih šolah je v teh dneh v polnem teku ustni del »velike mature«. Maturantke in maturanti so se pripravili iz dveh predmetov, prvega so izbrali sami, drugega pa izpitna komisija. Pogovor s člani komisije pa se večkrat dotakne tudi aktualnih vprašanj, ki so povezana s študijskimi zanimanji dijakov in z njihovimi učnimi uspehi. Predvideti je, da se bo sklepni del matur končal sredi prihodnjega tedna, končni izidi pa znani v prvi polovici julija. Na vseh naših šolah so se ustni izpiti začeli v sredo, z izjemo znanstvenega liceja France Prešeren, kjer so se pričeli včeraj.
Komisiji na trgovskem zavodu Z. Zois predseduje ravnatelj Bogomil Rener, na oddelku za geometre pa univerzitetni profesor Franc Pisani. Na poklicnem zavodu J. Stefan je predsedica komisije ravnateljica Laura Abrami, na učiteljišču Slomšek pa upokojeni inšpektor Egidij Košuta. Komisiji na znanstvenem liceju F. Prešeren predseduje profesor Jožko Baša, na klasičnem liceju pa univerzitetni profesor Darko Bratina.
Na sliki (foto Magajna) med včerajšnjimi izpiti na tržaškem klasičnem liceju F. Prešeren.
Preurejeno območje je last finančne družbe Friulia-Lis
Na območju bivše tovarne Vetrobel bo zaživelo petnajst novih podjetij
Ob navzočnosti predsednika deželnega odbora Biasuttija, podpredsednika Carboneja, tržaškega župana Ric-hettija in številnih drugih odličnih gostov so včeraj v tržaški industrijski coni slovesno odprli preurejeno območje bivše tovarne Vetrobel, na katerem bo v kratkem zaživelo kakih 15 novih podjetij in odprlo okrog 350 delovnih mest. Lastnik terenov je zdaj deželna finančna družba Friulia-Lis, ki je s pomočjo prispevkov iz Sklada za Trst tudi poskrbela za njihovo primarno urbanizacijo.
Kot so na včerajšnji slovesnosti povedali predsednik Friulie-Lis Fabio Mauro, njen ravnatelj Michele Martina in drugi govorniki, gre za pomemben korak v prizadevanjih za prenovo krajevnega industrijskega življenja. Območje obsega v celoti 160 tisoč kvadratnih metrov. Približno 50 tisoč jih bodo pobrale nove hitre cestne povezave in nekatere službe tržaške občinske uprave, 20 tisoč jih bo namenjenih parkiriščem, ostalih 90 tisoč kvadratnih metrov pa so razdelili na 21 lotov in jih namenili produktivnim dejavnostim. Za odkup območja ter za napeljavo elektrike, kanalizacije, telefona, metana in za druga urbanizacij-ska dela na njem je Friulia-Lis porabila 6 milijard lir, ki jih je v dobršni meri prispeval Sklad za Trst.
Doslej je družba lastnica oddala že 19 lotov. Prevzelo jih je 12 podjetij, in sicer: Nubian Colori e Vernici (proizvodnja lakov), Pittway Tecnologica (elektronske naprave), I.B.C Computer (montiranje in prodajanje računalnikov), Graphint (grafična industrija), Fibre Glass (proizvodnja tekstilnih vlaken), Carsotex (prevlečena prediva), Tecnomeccanica (popravila industrijskih vozil), Šifra Est (proizvodnja
medicinskih naprav), Ahrvvork (obdelava lahkih zlitin), Cocef Agrind (živilska industrija), Proces Eguipment (industrijske montaže) in G.T.G. (proizvodnja bombažnih tkanin in prediv). Računajo, da bo v teh podjetjih okrog 300 novih delovnih mest, za njihovo odprtje pa bodo investirali kakih 40 dodatnih milijard. Pri tem so že predvidene razne olajšave in prispevki rotacijskega sklada Frie, Sklada za Trst in finančne družbe Finfidi.
Včerajšnja uradna otvoritev je bila v hali podjetja Nubian Colori e Vernici, ki bo kot prvo začelo delovati, in sicer po vsej verjetnosti že tega septembra. Podčrtati velja, da je to pod-
jetje neposreden naslednik podjetja lakov, ki ga je ustanovil Vittorio Grego leta 1875 v Trstu in ki se je s svojimi protivegetativnimi laki (za ladje) uveljavilo na mednarodnih tržiščih. Podjetje Vittoria Grega se je razpustilo leta 1972, licenco pa je kupil podjetnik Fulvio Anzellotti, ki je ustanovil podjetje Nubian. To podjetje je tudi večinski delničar družbe Nubian Colori e Vernici, ki bo proizvajalo lake pa tudi raziskovalo nove vrste takšnih proizvodov. Drugi družabniki so Boero Bartolomeo, Industrie Vernici Milesi, SPI in Friulia.
Na sliki (foto Magajna) hala podjetja Nubian Colori e Vernici, ki bo prvo začelo delovati.
Bogat zaključek glasbene sezone
Glas harmonik s Proseka-Kontovela
Drevi zaključni koncert orkestra Synthesis 4
Z akademijami gojencev glasbene šole GM v luteranski cerkvi na Trgu Panlili v Trstu se nastopi v okviru Glasbene matice ob koncu šolskega leta še niso povsem iztekli. V sredo zvečer se je številnemu občinstvu v dvorani Kulturnega doma na Proseku predstavil harmonikarski ansambel podružnične šole Glasbene matice s Proseka-Kontovela, ki ga že več kot 14 let, to je od nastanka, požrtvovalno in uspešno vodi prof. Loredana Coceani-Kočevar, je v luteranski cerkvi pod okriljem GM gostoval Obalni komorni orkester iz Kopra s sodelovanjem našega tržaškega pianista prof. Aleksandra Rojca, drevi pa bo v Kulturnem domu "France Prešeren" v Boljuncu, vedno v sklopu zaključnih prireditev Glasbene matice, koncertiral harmonikarski orkester Synthesis 4 pod vodstvom dirigenta Claudia Furlana (o tem poročamo v drugem članku).
Zaključni nastop harmonikarskega ansambla Prosek-Kontovel je v nabito polni dvorani domačega kulturnega doma predstavljal za vaško kulturno življenje pravo poslastico. Na s svežim cvetjem okrašenem odru (in kako bi na Proseku moglo biti drugače) se je desetčlanski ansambel odraslih harmonikarjev predstavil v raznih sestavih v najboljši luči in samo še potrdil uspehe, ki jih je v zadnjih letih žel ne le doma pač pa tudi na pomembnih državnih tekmovanjih v Genovi, Turinu in Bardolinu ob Gardskem jezeru, od koder se je vedno vračal z lepimi priznanji in nagradami. Ansambel, ki' se je skozi leta seveda spreminjal, sestavljajo danes poleg domačilh tudi harmonikarji iz bližnjih vasi Briščkov, Zgonika, Saleža, Samatorce, Praprota in Opčin, ob njem pa deluje tudi mlajši oz. otroški ansambel, ki predstavlja rezervoar za bodoče kadre.
Ob prikupnem napovedovanju Sabine Citer se je kar dolg spored odvijal brez premora, izvajali pa so solisti, dui, kvintet, za zaključek pa še celotni ansambel.
Dario Savron in Dario Furlan sta se najprej v duu predstavila s Hauswirthovim Konzertinom v treh stavkih in s
skrbno izdelanim izvajanjem takoj dala ton celotnemu koncertu. Sledil je Dario Savron s solistično točko oziroma s tremi ruskimi slikami Georgija Chenderova (Pansee, Chant populaire, Danse russe) in prepričljivo poustvaril nacionalno melodijo. Duo Aleksander Ipavec - Dario Savron je ritmično zanesljivo in z lepim izmenjavanjem vodilne melodije zaigral tristavčno skladbo Theatermusik Hansa Christiana Schaperja. Za njima se je predstavil še en duo, tokrat v sestavi Igor Kante - Aleksander Ipavec, ki je z lepo oblikovano spevno muzikaličnostjo zaigral Kurta Mahra Konzert, nato pa z res odlično harmonikarsko tehniko Beltramijevo skladbo Vlak z nazornim posnemovalnim ritmiranjem.
Kvintet harmonik v sestavi Igor Kante, Boris Dolliani, Aleksander Ipavec, Dario Savron in Daniela Stefani je v počasnem tempu in z nežno tonaliteto ponazoril vzdušje v Irski suiti Huga Herrmanna s stavki Pastoral, Variations of a song in Hornpipe, potrdil sposobnost melodičnega muziciranja v Haagovi Faun and Nyphe in poustvarjanja idiličnega in rahlo humoresknega razpoloženja v sicer precej enoličnih štirih letnih časih Jana Truhlarja. Vsekakor je ubranost izvajanja ansambla (z dopolnitvijo basovske elektronske harmonike) prišla do polne veljave.
Koncert je sklenil celotni ansambel harmonik, okrepljen z elektronskimi orglami in tolkali. Že omenjenim harmonikarjem so se pridružili še Dario Furlan, Luca Giraldi, Danilo Riolino in M. Silvani. Pod veščo dirigentsko roko prof. Loredana Coceani-Kočevar je izvajal Gerhard Mohra Fantasio iberico, Joe Garland In the mood in za efekten zaključek Renata Buia skladbo Modem suite v raznih plesnih ritmih od blues-boogie, charlestona, jazz valčka do beguin in učinkovitega finala.
Aplavzov, cvetja in čestitk seveda ni manjkalo za lep večer, ki ga tudi bliskanje, grmenje in naliv niso mogli pokvariti.	< ^
Nocoj se s tradicionalnim junijskim koncertom zaključuje tudi letošnja sezona harmonikarskega orkestra Syn-thesis 4, ki že enajst let pod umetniškim vodstvom prof. Claudia Furlana deluje pod okriljem Glasbene matice. Po lanskem slavnostnem večeru ob praznovanju 10-letnice plodnega glasbenega poustvarjanja bi lahko zapisali, da si je skupina dovolila nekoliko svojevrsten oddih in za nocojšnjo priložnost pripravila drugače zasnovan koncertni spored. Če je bil pred letom dni poudarek predvsem na skladbah, ki so od poslušalca zahtevale dokajšnjo mero pozornosti in intimne soudeležbe, bo tokratni zaključni koncert potekal v znamenju sproščenega vzdušja. Z dirigentom Claudi-om Furlanom so člani harmonikarskega orkestra Synthesis 4 pripravili vrsto prijetnih skladb, ki so seveda napisane ali prirejene izrecno za tovrstno orkestrsko zasedbo. Poleg tega pa bosta nocojšnji spored popestrila še nastopa dveh solistov, Alekseja Mahniča in Maurizia Marchesicha, ki sodita med najboljše gojence harmonikarskega oddelka šole Glasbene matice. Koncert pa bo drevi ob 20.30 v gledališču France Prešeren Boljuncu.
Zaradi raznovrstnih težav, predvsem v zvezi z neprimernostjo prostorov, se je iztekajoča se sezona začela nekoliko pozneje kot običajno. Prvi
Pridržana prognoza za motorista
V bolnišnici niso opazili da si je nalomil lobanjo
na kratko - na kratko - na kratko
Na nevrokirurškem oddelku kati-harske bolnišnice leži s pridržano prognozo 30-letni mehanik Marino Ma-tassi iz Ul. Caccia 6 v Trstu. V prometni nesreči, ki se je pripetila predsinoč-njim, si je nalomil lobanjsko kost in se ranil po drugih delih telesa. Toda v Slavni bolnišnici so mu na začetku di-agnosticirali le morebitni zlom leve stegnenice, za kar naj bi se zdravil 30 'tni, tako da je Matassi lahko na lastno °dgovornost celo»zapustil bolnišnico. Vendar že nekaj ur potem mu je zaradi rane na glavi postalo tako slabo, da Se je moral zateči v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli, kot rečeno, s Pridržano prbgnozo.
Matassi se je ponesrečil v -četrtek nekaj pred 20. uro. S svojim motornim "Elesom suzuki 1000 se je vozil po ^revoredu D'Annunzio v smeri proti Cenenemu trgu in prehiteval kolono ''°zil. Pri Trgu Sonino pa je najprej Počno trčil v volkswagen golf, ki je v°zil v isti smeri, nato pa čelno v nasproti vozeči fiat 124. Ob trčenju je Padel na tla in se ranil. Z njim je pad-Ja tudi 38-letna Claudia Minutello iz V1- Revoltella 3/1, ki je sedela na za-I njem sedežu motorja, vendar se je le ažje ranila, medtem ko sta voznika
obeh vpletenih avtomobilov ostala povsem nepoškodovana. Matassija in Minutellovo je rešilec Rdečega križa prepeljal v glavno bolnišnico. Na začetku je kazalo, da se bo vse izteklo brez hujših zapletov. Zdravniki so ženski napovedali 10 dni zdravljenja zaradi lažjih ran in udarcev, moškemu pa 30 dni zdravljenja. Kot že rečeno, pa so se pri slednjem ušteli. Preiskave o nesreči vodijo tržaški karabinjerji.
V sredo zvečer se je na županstvu v Dolini sestala medobčinska komisija kmetijskih podjetnikov iz občin Dolina in Milje, ki je predvidena z zakonom št. 10 iz leta 1972 in s kasnejšimi dopolnitvami in spremembami njegovega besedila.
Na dnevnem redu zasedanja komisije je bila izvolitev predsednika in pregled prošenj za dodelitev prispevkov po deželnem zakonu št. 34 iz leta 1986 - dopolnilna odškodnina. Člani komisije so za predsednika izvolili Roberta Smotlaka.
* * *
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je pred kratkim
vložil interpelacijo deželnemu odboru v zvezi z dodeljevanjem finančnih prispevkov Dežele otroškim poletnim centrom in kolonijam, ki jih prirejajo razne ustanove in združenja. Deželna vlada je v letošnjem proračunu precej skrčila ta finančni sklad, kar bo spravilo v težave prireditelje kolonij in poletnih centrov. Brezigar zato poziva odbor in še posebej predsednika Biasuttija, naj revidirata ta sklep in naj vsaj obdržita finančne prispevke iz lanskega poslovnega leta.
* * *
V okviru Mednarodne poletne akademije za umetnost bo julija v Devinu potekal mednarodni likovni tečaj, na katerem bodo poučevali ameriški profesorji Judith Brassard Brown, John Lanza in George Ga-bin. Pri pedagoškem delu jim bo pomagal tudi Luigi Danelutti, ki je pobudnik poletne likovne akademije.
Podrobnejše informacije o mednarodnem tečaju, na katerega se je doslej že prijavilo dvajset študentov iz Massachusettsa, nudi Donatella Su-rian po telefonu št. 040/362-043, in sicer vsak dan od 13. do 15. ure.
* * *
Tržaški župan Richetti je predvčerajšnjim sprejel novoimenovanega pokrajinskega poveljnika gasilcev Ales-sandra Criscija. Na srečanju je med drugim tekla beseda o tvornem sodelovanju med Občino in gasilci.
V Rossettiju se pripravljajo na uprizoritev Riharda III.
V Stalnem gledališču Furlanije-Julijske krajine so se te dni začele bralne vaje za uprizoritev Shakespearove drame Rihard III. Tekst je dramaturško priredil Gabriele Lavia, ki bo delo tudi režiral. V glavnih vlogah bodo poleg Lavie igrali njegova žena Monica Guerritore, Dorotea Aslanidis, Gianni De Lellis, Sergio Reggi, Barbara Valmorin, Laura Panti, Dario Mazzoli, Mauro Palladini in Giorgio Gobbi. Tehniki gledališča Rossetti medtem že postavljajo impozantno scenografijo, ki si jo je zamislil Luciano Damiani, eden od najbolj uveljavljenih italijanskih scenografov. Damiani je pred dvema letoma prejel prav v Trstu nagrado italijanske kritike, v teh dneh pa priznanje Ater Riccione.
Premiera Riharda III. bo 10. avgusta v Taormini, oktobra pa bo delo na sporedu v Trstu. Gledališka skupina bo dramo predstavila tudi v zimski gledališki sezoni.
Z delom Rihard III. pričenja Gabriele Lavia večletno sodelovanje s Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine. Poleti leta 1990 naj bi namreč postavil na oder prvenec Claudia Magrisa Stadelman, pozneje pa še Ibsenovo dramo Divja raca.
nastop je bil tako na vrsti šele zadnje dni decembra 1988, ko je Synthesis 4 igral v domu JLA na Škofijah. Februarja je nato sledil koncert ob dnevu slovenske kulture v Bazovici. Prvega marca je harmonikarski orkester na povabilo ZKO Koper koncertiral v tamkajšnjem gledališču. Po nastopu v Cankarjevem domu, na slavnostnem koncertu ob zaključku letošnjih dne-vov zamejske kulture v Ljubljani, je bilo na vrsti večdnevno gostovanje na Madžarskem. Med drugim se je Synthesis 4 z uspešnim celovečernim koncertom predstavil porabskim Slovencem, ki živijo v Monoštru. Konec maja se je orkester udeležil tradicionalnega jugoslovanskega srečanja harmonikarjev in solistov v Pulju. Letos so organizatorji uvedli tudi posebno tekmovanje za vse sodelujoče harmonikarske zasedbe, tako da se je Synthesis 4 uvrstil med najboljše jugoslovanske ansamble. Pred dnevi je bil na vrsti nastop na mednarodnih poletnih Koprskih srečanjih, nocoj pa še zaključni celovečerni koncert v bo-Ijunškem gledališču, (dam)
t
Umrl je
Edvard Čok
torklar iz Flavij rojen 9. 10. 1899
Pogreb bo danes, 30. t. m., ob 17. uri izpred domače hiše.
Žalujoči svojci
Trst, 30. junija 1989
V 21. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi
Valter Carli
Pogreb bo danes, 30. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebče.
Žalujoča družina in sorodniki.
Trebče, 30. junija 1989
_1_	Zapustila nas je naša draga
'	Emilia Piscanc
vd. Piscanc
Pogreb bo jutri, v soboto, 1. julija, ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: hči Loredana, zet Mario, sestra Vittoria, Anna in vnuk Giorgio.
Posebna zahvala zdravniku dr. Renatu Štoklju.
Trst, 30. junija 1989
(Pogrebno podjetje — Ul. Zonta)
Predstava animatork ZSKD
Kam letijo balončki? Med otroke v Šempolaj
V sredo so animatorke ZSKD v Šempolaju predstavile svojo lutkovno igro "Kam letijo balončki?". Svojo zato, ker so naredile vse same, od teksta do scene in vsega, kar je potrebno za igro. Predstavile pa so se otrokom šempolajskega vrtca, ki so se jim pridružili vrstniki iz devinsko-nabrežinske občine. Bil je to lep in prisrčen dogodek, ki ga je fotograf posnel na zgornji sliki. (Foto Križmančič)
Zaključek uspešne sezone šole za modeme plese v Boljuncu
Ko govorimo o uspešnosti naših društev, ko modrujemo o tem, kako naj bi društva delovala, da bi pritegnila v svoje vrste čim več mladih, večkrat pozabljamo, da ponekod že potekajo razne iniciative, ki uresničujejo to zamisel, da pa jim dajemo morda premalo poudarka, ali pa menimo, da je že sama dejavnost takšnih pobud zanje najboljša reklama.
Tako deluje v sklopu KD France Prešeren v Boljuncu že peto leto plesna šola za standardne in latinskoameriške plese v internacionalnem stilu. O njenem zaključnem nastopu smo v našem dnevniku že poročali.
»Takšna šola združuje mlade. V njej se tu pri nas družijo mladi slovenske in italijanske narodnosti, kar je za krepitev dobrih in prijateljskih medsebojnih odnosov in za spoznavanje mladih še kako koristno in potrebno,« nam je v razgovoru povedala Tatjana Turco, ena tistih, ki ima za delovanje te šole veliko zaslug.
»Verjetno je naša edina plesna šola, ki deluje v okviru naših društev. V Barkovljah vem, da je preteklo sezono deloval plesni tečaj, drugje imajo še folklorne skupine. Mi pa imamo šolo, ki jo vodita profesionalna učitelja Ful-vio in Marisa Settomini, pare pa trfeni-ra učiteljica Antonella Berini, ki ji je letos pomagala še Katja Komar.«
Letos je v plesni šoli sodelovalo 11 parov. V glavnem so to mladi iz dolinske občine. Če bi jih bilo več, bi bilo seveda še bolje. Toda že z delom in uspehi teh parov so bili učitelji zadovoljni. Uspehi plesne šole niso namreč takoj vidni. Da postane nekdo dober plesalec, mora obiskovati šolo kakih pet let. Potem lahko že upa na razne nastope in tekmovanja.
Tak par ima že na primer plesna šola v Boljuncu, gre za Paolo in Ales-
sia, ki sta se na raznih nastopih in tekmovanjih že lepo izkazala in uvrstila. Za naslednje leto lahko računa prav gotovo še na tri pare, ki bodo lahko nastopali na raznih pomembnejših prireditvah, nam je povedala Tatjana Turco.
V pretekli sezoni so v sklopu omenjene plesne šole ustanovili s tistimi plesalci, ki so ostali brez para, šolo modernih plesov, ki jo je vodila Lilijana Šantič iz Izole. Tu so se mladi plesalci in plesalke učili izraznega plesa, jazz plesa in drugih.
»Naš letošnji nastop je bil, po mnenju vseh, eden najlepših in najboljših, kar jih je šola že imela. In če bomo tako nadaljevali tudi v prihodnji sezoni, bomo lahko naš program obogatili in popestrili.«
Mamice in očki so bili zadovoljni, občinstvo tudi. Pa vi in vaše društvo ter vodje šole, smo še vprašali.
»Mi vsi smo bili zadovoljni, otroci pa, ki plešejo v šoli, navdušeni. Pohvaliti moramo lepe obleke in kostume in pri tem seveda vse pridne mamice. V novi sezoni nameravamo začeti tudi s tečajem klasičnih plesov. Tu se- bodo mladi učili, kako se plešejo valček, tango, mazurka, polka in drugi plesi, ki jih mladi radi plešejo na šagrah. Tu ne bodo važna oblačila, ali tekmovanja; tu bo pomembno, da se bodo mladi naučili plesov, ki jih bodo lahko potem izvajali ob raznih priložnostih.«
Čez poletje bo šola počivala, plesalci pa bodo imeli več nastopov. Toda pravi pouk se bo, kot na vseh šolah, začel v jeseni.
»Že sedaj vabimo vse mlade, da se nam pridružijo,« je še poudarila Tatjana. »Čim več nas bo, tem bolje bo šola uspevala in lepši bodo naši uspehi.«
Neva Lukeš
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ANTON TOMAŽ LINHART
ZUPANOVA MICKA
Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Igrajo:
Anton Prtje, Bogdana Bratuž, Adrijan Rustja,
Alojz Milič, Maja Blagovič, Tone Gogala, Silvij Kobal, Stojan Colja, Vladimir Jurc, Franc Furlanič
Predstava na prostem
Premiera: danes, 30. t. m., ob 21. uri v TRNOVCI v BAJTI
Omogočili denarni zavodi
Tržaška kreditna banka
Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica
združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri S DGZ
TIC Tržaška knjigarna
Izšla je prva knjiga
ENCIKLOPEDIJE VPRAŠANJ IN ODGOVOROV
Dobite jo v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 - Trst.
KONCERT
HARMONIKARSKEGA ORKESTRA GM
CLAUDIO FURLAN
Danes, 30. junija, ob 20.30 v občinskem gledališču F. PREŠEREN v BOLJUNCU
		
gledališča		šolske vesti
VERDI
Poletni festival operete 1989 - V petek, 7. julija 1989, ob 20.30 (red O) bo na sporedu premieraKalmanove opere GROFICA MARICA. Dirigent Janos Ko-vacs, režiser Beppe de Tommasi, koreograf Gino Landi. V soboto ob 20.30 ponovitev.
ROSSETTI
V	torek, 4., (red O) in v sredo, 5. julija, (red R) ob 21. uri bo v okviru festivala operete nastopila skupina BALLETS DE MONTE CARLO. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	četrtek, 6. julija, ob 21. uri bo na sporedu BERLINER KABARETT MARIE MALLE.
Vila Revoltella
V	parku Vile Revoltelle bo nocoj ob
19.15	v sklopu Festivala operete na sporedu ponovitev KONCERTA ciganskega ansambla SANDOR DEKI LAKATOS iz Budimpešte. Vstop je izrecno z vabili, ki so na razpolago brezplačno pri blagajni gledališča. V primeru slabega vremena bo koncert v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2).
kino
ARISTON - 21.30 Donne sulTorlo di una crisi di nervi, r. Pedro Almodo-var, i. Carmen Maura, Antonio Bande-ras.
EXCELSIOR - 18.45, 22.15 Cimitero vi-vente, srh., □
EXCELSIOR AZZURRA - 19.45, 21.45 Un pešce di nome VVanda, i. J. L. Curtis.
LJUDSKI VRT - 21.15 Ricercati ufficial-mente morti.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Teresa Or-lovvski, la furia del sesso, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 La lettrice, r. M. Deville, i. M. Miou, □
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Una stre-ga chiamata Elvira, kom., r. J. Signo-rello, i. C. Peterson.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.10 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Provoca-zione, □□
MIGNON - 16.30, 22.15 Marrakesh ex-press.
EDEN - 16.00, 22.00 Le delizie di Sodoma, pom., □ □
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - 16.00, 22.10 Un grido nella notte.
LUMIERE FIGE - 18.00, 22.15 Trappola di Venere, r. Robert Van Ackeren, i. Myriem Roussel, Sonja Kirchberger,
□ □
ALCIONE - 17.30, 22.10 Tradita, r. Costa Gavras, i. Tom Berenger, Debra Win-ger, □
RADIO - 15.30, 21.30 Sensual ladies,
pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila
Občina Zgonik namerava v dmgi polovici septembra organizirati 7-dnevno letovanje v Strunjanu za občane, ki so dopolnili 60 let. Interesenti se lahko javijo še jutri, 1. julija, v občinskih uradih.
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da odgovarja na telefonsko št. 744426.
Tržaški pododbor skupnosti borcev Istrskega odreda vabi vse bivše pripadnike odreda, da se udeležijo slovesnosti v nedeljo, 2. julija, ob 13. uri v vasi Suhorje v Brkinih. Borci, ki se bodo udeležili slovesnosti, naj si pripnejo značko Istrskega odreda!
Tržaški partizanski pevski zbor obvešča ves ansambel, da bo danes, 30. t. m., ob 20.30 v Bazovici generalna vaja za nastop, ki bo v nedeljo, 2. julija, ob 15.30 v Brkinih v vasi Suhorje. Spregovoril bo tov. Milan Kučan, sekretar ZK Slovenije. Obveščamo pevce, orkestraše in svojce, da bo tokrat odhod z lastnimi avtomobili.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da so v teku vpisovanja za šolsko leto 1989/90 do vključno 3. julija v jutranjih urah. .
Sindikat slovenske šole obvešča, da se bo od 20. do 26. avgusta vršil v Mariboru seminar o slovenskem jeziku in kulturi za profesorje, učitelje in vzgojiteljice. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti vložiti na skrbništvo ali na ravnateljstva najkasneje do 8. julija.
Sindikat slovenske šole obvešča, da bodo od danes, 30. t. m., dalje objavljene na skrbništvu začasne lestvice za suplen-te osnovnih šol in neučnega osebja. Rok za morebitne prizive traja pet dni. Dokončne lestvice bodo objavljene predvidoma čez mesec dni. Danes, 30. t. m., bodo na skrbništvu objavljene tudi dokončne lestvice za suplente na nižjih in višjih srednjih šolah.
Urad SSŠ, Ul. Carducci 8/II, bo od jutri, 1. julija, dalje posloval s sledečim urnikom: torek od 17. do 18. ure ter četrtek od 11. do 12. ure.
Učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1989/90 do vključno 7. julija.
MELITI in MIRI PUNTAR!
Namesto rož, naj letos gre voščilo! Sreče, zdravja in uspehov Vama iz srca želim obilo.
Sestra Marija
včeraj - danes * 1
Danes, PETEK, 30. junija 1989
PREDISLAV
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob
2.15	in zatone ob 18.44.
Jutri, SOBOTA, 1. julija 1989
BOGOSLAV
VREME VČERAJ: temperatura zraka
25,4	stopinje, zračni tlak 1015,1 mb ustaljen, veter 12 km na uro vzhodnik-seve-rovzhodnik, burja s sunki do 40 km na uro, vlaga 40-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Serena Lapel, Davide Bulfon, Veronica Mauro, Matteo Camuf-fo, Alessandro Krauss, Francesco Bilosla-vo.
UMRLI SO: 82-letna Angela Minca vd. Norbedo, 73-letni Edoardo Vettorato, 84-letni Mario Zorovich, 80-letna Rosina Zerbo vd. Bolsi, 81-letni Stefano Bunicci, 69-letna Odetta Fusar, 78-letna Clorinda Toffolutti vd. Poli, 75-letna Elide Mandeli! vd. Zandegiacomo, 57-letni Fulvio Bartole, 80-letna Giorgina Perco vd. Ci-olli, 69-letni Daniele Cleva, 85-letni Gi-orgio Tomaselli, 67-letni Mario Sirotich. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 26. junija, do sobote,
1. julija 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
menjalnica_______________________29.6. m9
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIKING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		1415,650	1400,—	Japonski jen 		9,899	9,50
Nemška marka .		 722,670	721.	Švicarski frank		841,010	838.—
Francoski frank		 212,930	211.—	Avstrijski šiling		102,715	102,25
Holandski florint ... 641,390		640,-	Norveška krona		198,760	195,50
Belgijski frank		 34,523	34,—	Švedska krona		212,800	210,50
Funt šterling ..		 2203,500	2190.—	Portugalski eskudo .	8,648	8,20
Irski šterling ..		 1926,800	1910,—	Španska peseta 		11,359	11,80
Danska krona .		 185,760	182,50	Avstralski dolar		1068,100	1030,—
Grška drahma .		 8,394	8.—	Jugoslov. dinar 		—	0,073
Kanadski dolar		 1180,000	1150. -	ECU		1495,900	—
					
razne prireditve
ŠZ Gaja Gropada-Padriče vabi na ŠPORTNI TEDEN, ki bo trajal do 2. julija na športnem objektu na Padričah. Program: še jutri, 1. julija, nogometni turnir 7 : 7, še danes, 30. t. m., turnir v odbojki (mešane ekipe M + Ž), jutri, 1. julija, tradicionalni nočni tek Gaje, 2. julija nagrajevanje. Vsak večer ples z ansamblom Happy day in Zodiaco. Kioski bodo dobro založeni. Danes, 30. t. m., ples v maskah z bogatimi nagradami. Vabljeni!
Sekcija KPI občine Dolina vabi na FESTIVAL POD ŠOTOROM v športnem centru v Dolini. Danes ob 18.30 okrogla miza: izidi evropskih volitev in njihov pomen za našo deželo. Sodelujejo: Edvin Švab, Roberto Viezzi ter predstavniki strank Slovenske skupnosti, PSI in KD; sledi ples z ansamblom Ketty e i Supe-rotto, jutri, 1. julija, ples z ansamblom Junior Magni, v nedeljo, 2. julija, ob 18. uri polaganje venca na občinski spomenik, ob 18.30 nastop godbe na pihala iz Ricmanj, ob 19.30 nastop folklorne skupine M. Acev iz Prilepa - Makedonija, ob 20. uri govor evropskega poslanca tov. G. Rossettija in senatorja tov. Spetiča, ob
20.30	ples z ansamblom Pomlad, v ponedeljek, 3. julija, ples z ansamblom Pomlad. Delovali bodo dobro založeni kioski in tradicionalna loterija. Festival je zagotovljen tudi v primeru slabega vremena.
razstave
V	pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE.
Ani Tretjak razstavlja do 4. julija v galeriji Da Codroma v Benetkah (2540 Dorso Duro).
KD Vesna in Kulturno združenje Italija - Mongolija vabita v Dom A. Sirka v Križ na razstavo »MONGOLIJA: spoznajmo državo in narod«. Na ogled bodo fotografije in mongolske narodne noše.
V	okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134.
KD Slovan - Padriče vabi na razstavo »O POREKLU GRGIČEV«, ki je odprta vsak dan od 18. do 21. ure v Kraljevem skednju.
Pri AITL - Ul. sv. Frančiška 23 - je do 4. julija odprta razstava Maria Manfia in dvanajstih drugih slikarjev. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
__________mali oglasi______________
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves ter urejamo tudi ograje. Tel. (0481) 884161 v večernih urah.
PRODAM fiat uno letnik '84 v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (040) 200426.
PRODAM ford fiesta 110 star 6 mesecev. Tel. (0481) 531038.
PRODAM ojačevalec roger in zvočnike electrovoice. Tel. (0481) 531038.
PRODAM otroško posteljico. Tel. 639536.
PRODAM alfa sud, sprint veloce 1,5, letnik 1979, 80.000 prevoženih km, edini lastnik. Tel. 64813.
PRODAM fiat 126 personal, letnik 1977, v dobrem stanju. Tel. 639536.
PRODAM motor kawasaki 550 GPZ v odličnem stanju. Tel. ob večernih urah na št. 228164.
PRODAM novejšo hišo v dolinski občini, lepa pozicija, 600 kv. m vrta in dvorišče. Tel. 228390.
PRODAM vespo PX 125 E po ugoni ceni. Tel. 280778.
IZKORISTITE zadnjo priložnost za počitnice na severnem Jadranu v komfortnem stanovanju v Červarju pri Poreču (julij, avgust, september). Tel. (003861) 483037.
ELEKTROAVTO BAN nudi kakovostne usluge in popravila na vseh avtomobilih. Bani 27, tel. (040) 212144.
IŠČEMO v Gorici ali bližnji okolici opremljeno/neopremljeno stanovanje v najem. Tel. (0481) 30072.
FRIZERSKI SALON MAJDA na Opčinah išče 17-letno vajenko. Tel. 211359.
SUHA DRVA za kurjavo prodajamo po ugodni ceni. Možnost prevoza. Tel-421508 po 21. uri.
MLADA GOSPA sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003867) 87121 po 20. uri.
___________prispevki_________________
Ob 4. obletnici smrti (30. 6.) Štefana Berdona daruje hči Majda 10.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Milka in Neda Cijak 20.00 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Olb 85. obletnici obstoja daruje Slava Slavec 20.000 lir za SPDT.
V	spomin na Ljuba Grilanca daruje Velkoslav Rupel 20.000 lir za FC Primorje.
Ob 45. obletnici smrti brata in očeta daruje Stojan Lisijak 50.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	počastitev spomina Ljuba Grilanca daruje Vida Mennucci 10.000 lir za Harmonikarski ansambel podružnice Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina Uga Portogran-dija in Marčele Pertot darujejo Majda. Danilo in Jana Gerdol 50.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	počastitev spomina Marčele Pertot daruje Pepka Brišček 100.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob M. Pertot darujejo družina Nibrant 30.000 lir, družin® Delise 15.000 lir, družina Zlatič 15.000 Hr ter družina Černivec - Purič 15.000 lir z® SKD Barkovlje.
Snemala ga bo JN Produceos
Film o Chicu Mendesu
________________filmske premiere_______Eva Fornazarič
Pedro Almodovar v samostanu
RIO DE JANEIRO - Aprila ali maja prihodnjega leta bo brazilska producentska hiša JN Produceos začela snemati film o Chicu Mendesu, sindikalistu brazilskih nabiralcev kavčuka, ki je bil ubit decembra lani, ker je branil Indiose in amazonski pragozd pred naskokom zemljiških veleposestnikov. Film bodo snemali v kraju Xa-puri, kjer je živel in delal Mendes.
Sklad Chico Mendez, ki ga je osnovala sindikalistova vdova, je prodal brazilski hiši pravice za snemanje filma, za katerega so se potegovali tudi številni tuji producenti, med temi tudi znani ameriški igralec in producent Robert Redford. JN Producoes bo plačala skladu Chico Mendes 900.000 dolarjev (približno milijardo in 300 milijonov lir) za pravice filma, obenem pa se je obvezala, da bo naložila v kraju Xapuri 400.000 dolarjev v razne dejav-
nosti, pol milijona dolarjev pa kot predujem na inkaso filma. Poleg filma bo producentska hiša objavila tudi knjigo o liku Chica Mendesa.
Čeprav manjka do snemanja filma skoraj eno leto, se širijo že najrazličnejše govorice. Lik umorjenega sindikalista naj bi zaupali nekemu zelo znanemu igralcu (govori se o Dustinu Hoffmanu, Robertu De Niru ali Al Pa-cinu), njegovo ženo pa naj bi poosebljala brazilska zvezdnica Sonia Braga. Režijo naj bi zaupali brazilskemu režiserju Walterju Avanciniju, ki je avtor številnih uspešnih televizijskih nanizank, z njim pa naj bi sodeloval še neki ‘zelo znani režiser, da bi film vzbudil večje zanimanje na mednarodnem trgu. Scenarij pa bo najbrž napisal pisatelj Marcio Souza, ki se je rodil ob amazonskem pragozdu in dobro pozna ljudi tistih krajev.
V ES težavno dogovarjanje o IV
BRUSELJ — Kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih v Evropi s televizijskimi oddajami po kablu in prek satelita? Bodo imeli zasebniki prosto pot? Tako se sprašujejo v teh dneh v Bruslju, saj vse kaže, da se dvanajsterica ne utegne dogovoriti o smernicah, ki bi morale v prihodnjih letih urejati področje.
Smernice, ki jih je izdelala evropska komisija, bi bila morala dvanajsterica sprejeti že 14. junija v Luksemburgu, vendar se je večina razkrojila. Nizozemci, Francozi in Grki so se premislili in podprli stališča Nemcev, Belgijcev ter Dancev. Sedaj se bodo ministri dvanajsterice spet sestali 18. julija v Bruslju, vendar vse kaže, da tudi v tem primeru zakon ne bo sprejet. Francozi, ki v tem šestme-sečju predsedujejo skupnosti, so namreč zelo kritični do zakonskega osnutka, ker po njihovi oceni ne ščiti v zadostni meri evropske proizvodnje pred ameriško konkurenco.
Šefi vlad dvanajsterice so sicer v Madridu v začetku tedna odobrili resolucijo o televiziji in pozvali pristojne ministre, naj nadaljujejo z delom, da bodo smernice evropske komisije sprejete v dogovorjenem terminu, se pravi do 26. avgusta ali do 26. septembra, če bo parlament priznal svetu ministrov enomesečni odlog.
Bistvo problema, kot so poudarili tudi v evropskem parlamentu, je v zaščiti evropske proizvodnje pred ameriško konkurenco. Ameriške televizijske hiše so namreč skupno z japonskimi absolutni lider na trgu, saj prodajo evropskim televizijam dober del proizvodnje. Če pa ministri ES ne bodo našli skupnega jezika, tvegajo še večjo škodo, saj bi brez vsakršnega normativa lahko postal evropski trg svobodno lovišče. Evropski svet, v katerem je vseh 23 evropskih držav, je pred časom sicer sprejel resolucijo o TV oddajah, vendar ta resolucija ni obvezujoča.
Po čudežnih poteh italijanske distribucije je tudi do deželnih kinodvoran priromal prvi film genialnega madridskega režiserja Pedra Almodovarja Entre tinieblas. Nič zato, če niste zasledili naslova na filmskih programih, saj se italijanski prevod glasi Lindiscreto fascino del peccato. Prevajalci so očitno mislili, da bo prevod, ki spominja na Bunuela, pritegnil v kino več gledalcev, kar pa se seveda ni zgodilo, ker film ni bil deležen nikakršne reklame.
Zgodovina mladih avtorjev se torej ponavlja, saj jih pridno hranijo v zmrzovalnikih v pričakovanju trenutka, ko bodo kje zablesteli in kar sami poskrbeli za brezplačno reklamo. Madridski Pedro v tem ni izjema, je pa rojen pod srečno zvezdo, saj ga je mednarodno občinstvo spoznalo in vzljubilo sorazmerno kmalu. K svetu dolgometražnih igranih filmov je Almodovar namreč pristopil leta 1980, ko je režiral film Pepi, Luci, Bom y otras chicas del monton, ki mu je dve leti kasneje sledil Laberinto de pasiones. Oba filma sta bila zanimiva, vendar le kot priprava na prvi »film«, ki je nastal leta 1983.
Pedrova kariera se je začela prav z režijo neobičajnega filma Entre tinieblas, v katerem so že zaobjete nekatere
prvine njegovih bodočih filmov. Almodovar rad nastopa v kameo vlogah (posnema Hitchcocka?), predvsem pa rad preskakuje iz filma v film. Pozorno izbira teme in predmete (dublerji, rdeči telefoni, Madrid, mamila) in igralce (Car-men Maura, Antonio Banderas), ki se potem vrstijo na velikem ekranu in tako ustvarjajo celovit opus o madridskih stiskah.
V Entre tinieblas je Madrid sicer marginalna prisotnost, ki jo je mogoče zaznati le kot okvir, v katerem se dogajajo najbolj čudne stvari, na primer to, da se v samostanu pleše bolero. Nočna vešča Volanda, ki si je le za las rešila življenje, medtem ko se je predajala mamilom, je našla zavetišče v samostanu redovnic »Las Redentoras Humilladas«. Teh je sicer le pet in so na »robu živčnega zloma«, ker jim je umrl bogataš, ki jih je finančno podpiral, njegova vdova pa ni preveč naklonjena Sor Perdidi in ostalim redovnicam. Najbrž je odveč povedati, da bo rahlo pocestniška Volanda pomagala nunam iz zagate, naj vas pa banalnost ugotovitne ne zavede, saj je film vse prej kot že znana stvar in je lahko prijeten način, da pristopimo tudi k najnovejšemu delu Al-modovarovega ustvarjanja.
[~(| RAI 1_________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nadaljevanki: Santa
Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Buona fortuna Estate
16.30	Zanimivosti: Action Now
17.00	Nogomet: Roma-Fioren-tina (neposredni prenos iz Perugie)
18.45	Risanke: Woody Wood Pecker
19.10	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: La lunga linea grigia (dram., ZDA 1955, r. J. Ford, i. Tyrone Po-wer, Maureen O Hara)
22.40	Dnevnik
22.50	Nočni rock
23.20	Film: Erasmo il lentig-ginoso (kom., ZDA 1965, r. Henry Koster, i. James Stewart, Glynis Johns), vmes dnevnik
1.20	Glasba v živo
1.45	Izstrelitev evropskega satelita 01ympus (neposredni prenos iz Kou-ruja)
^ RAI 2__________________
12.00	Nanizanka: Sguadriglia Top Secret - Una famig-lia in copertina
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Rubrika: Diogenes
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Rubrika: Lepa Italija
15.15	Nanizanka: Lassie
15.40	Risanka: Cucciolo
16.20	Iz parlamenta
16.25	Dnevnik - kratke vesti
16.30	Film: I sette peccati di papa (kom., Fr. 1954, r. Jean Boyer, i. Maurice Chevalier, Delia Scala, Paolo Stoppa)
18.05	TV igra: II sicario
18.30	Športne vesti
18.45	Nan.: Perry Mason - II siero delia verita
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti
20.30	Variete: Cocco (vodi Gabriella Carlucci)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.45	Aktualno: II cielo in una stanza - o bodočnosti evropske TV
23.45	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Film: Attacco alla Costa
di Ferro (ZDA 1968, r. Paul VVendkos, i. Lloyd Bridges, Andrew Keir)
^ RAI 3	|
13.00	Atletika: mednarodni miting (iz Potenze)
13.30	Kolesarska dirka po Bazilikah
14.00	Deželne vesti
14.10	Šport: golf (iz Milana) in tenis (iz Arezza)
16.30	Video Box
16.55	Nanizanka: Tora San -Tora si fa bonzo?
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: Chi l'ha visto? - dodatni podatki o izginulih osebah (vodi Donatella Raffai)
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Film: Gli spettri del ca-pitano Clegg (pust., ZDA 1962, r. Peter Graham Scott, i. Peter Cus-hing, Vvonne Romain)
21.50	Zabavna oddaja: Pronti a tutto
22.20	Dnevnik - nocoj
22.25	Aktualno: Specialmente sul tre
23.05	Petkov boks: Pesci-Du-ran (prenos iz Ferrare)
0.05 Nočni dnevnik
0.20 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
|	RTV Ljubljana 1
16.35	Poletna noč: nad. Schwarzwaldska klinika, 17.25 Nan. Leteči cirkus Monthyja Pytho-na (pon.)
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Spored za otroke in mlade: nanizanka Nevarni zaliv (6. del)
18.40	Gorska folklora: Poljska - Dolina Dunajca
18.55	Risanka, TV Okno
19.15	Dobro je vedeti
19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Naše akcije
20.15	Dok.: V hribih se dela dan - Sedem očesc
21.00	Nan.: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, i. Dennis Farina, An-thony Denison, 4. del)
21.50	Dnevnik in vreme
22.10	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.15	Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwald-ska klinika (29. del)
24.00	Film: Nesreča na tirih (dram., ZDA 1979, r. Richard Sarafian, i. Lloyd Bridges, Raymond Burr)
Hipi TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Mon-gol-fiera ■
14.10	Dok.: Čampo base (pon.)
15.00	Tenis: turnir v Wimble-donu (prenos)
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Podpis listine o sodelovanju med tržaško in koprsko luko
PADRIČE — Odmevi na prepoved uporabe dvojezičnih tabel
TRST — Deželni svet o zaščiti jezikovnih manjšin
TRST — Otvoritev centra za industrijske obrate
TRNOVCA — Poletna Županova Micka v izvedbi SSG
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis - Wimbledon
20.30	Sportime
20.45	Wimbledon - posnetki
22.30	TVD Novice
22.45	Rubrika: Sottocanestro
23.30	Juke box (pon.)
IjT RTV ljubljana 2
19.00	Alpski večer '89
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Koncert orkestra Slovaške filharmonije
CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače,
10.15	Una famiglia ame-ricana, 11.15 II profumo delsuccesso
12.00	Mladinska oddaja: Dop-pio slalom
12.30	Kviz: OK il prezzo e giu-sto
13.30	Variete: Rivediamoli
14.15	Nanizanka: Love Boat -L intervento chirurgico
15.30	Film: 14a ora (dram., ZDA 1951, r. Henry Hat-haway, i. Paul Douglas, Richard Basehard)
17.30	Nanizanka: I cingue del
18.00
18.30	Rubrika: Agenzia ma-trimoniale
19.00	Kviza: Gioco delle cop-pie, 19.45 Čari genitori
20.30	Variete: Il principe az-
zurro (zadnja oddaja)
22.30	Kviz: Il gioco dei nove
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate
0-45 Rubrika: Premiere 0-50 Film: L'assassinio delia Sierra Nevada (krim., ZDA 1956, r. William Witney, i. Joan Evans, Ben Cooper)
guinto piano Kviz: Cest la vie
8.25	Nan.: In časa Lawrence -Dimensione paura
9.15	Film: Le sette sfide (pust., It. 1961, r. Primo Zeglio, i. Ed Fury, Elaine Steward)
11.00	Nan.: Bonanza - I fratelli Slate, 11.50 Harry 'O - Un caso ancora aperto
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanki Eve-lyn in Lovely Sara
13.45- Nad.: Sentieri, 14.40 La valle dei pini, 15.35 Cosi gira il mondo, 16.30 As-pettando il domani
16.50	Nanizanka: California -Laltro uomo
17.30	Nad.:Febbred amore
18.30	Nanizanki: General Hos-pital, 19.301 Jefferson
20.00	Dentro la notizia
20.30	Film: Llnferno di cristal-lo (dram., ZDA 1974, r. John Guillermin, i. Steve McOueen, Paul New-man)
23.30	Tenis: turnir v Wimble-donu (povzetki)
0.35 Film: Blood Simple -Sangue facile (dram., ZDA 1984, r. Joel Coen, i. John Getz, Frances McDormand)
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan, 13.00 Simon & Simon, 14.00 Časa Keaton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo - Resta con noi, 18.30 Supercar -Incidenti di percorso,
19.30	Happy Days
20.00	Risanka: Siamo fatti cosi
20.30	Film: Se tutto va bene siamo rovinati (kom., It. 1984, r. Sergio Martino, i. Gigi Sammarchi, Andrea Roncato)
22.15	Nanizanka: Starsky and Hutch - Di corsa
23.15	Športni tednik: Grand Prix
0.25 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanki: Taxi, 1.00 Kung-fu
13.00	Otroški variete: Sugar estate, vmes risanki Fia-be ed eroi in Fantazoo
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar estate (2. del), vmes risanke
19.30	Znanstvena rubrika: Be-yond2000
20.30	Film: Milano calibro nove (krim., It. 1972, r. Fernando Di Leo, i. Gas-tone Moschin, Barbara Bouchet, Mario Adorf)
22.30	Šport: Forza Italia
24.00	Nanizanka: Night Heat
TMC____________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nad.: Bentornata zia Elizabeth (5. in zadnji del)
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti - športne vesti
14.30	Glas. oddaja: ClipClip
15.00	Nan.:SceriffoLobo
16.00	Film: La ribelle del Sud (vestern, ZDA 1941, r. Ir-ving Cummings, i. Gene Titernay, Randolph Scott)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nan.: Operazione ladro
22.00	Nogometni tednik: Mon-docalcio (1. del)
23.00	Nocojšnje vesti
23.15	Mondocalcio (2. del)
24.00	Šport nocoj
TELEFRIUU____________
11.30	Nan.:Matte Jenny
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Nanizanka: Riuscira la nostra carovana a...
13.00	Dnevnik
13.30	Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja
14.30	Glas. oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanki: Piccolo mondo moderno, 18.00 La dama De Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Boss
21.30	Inf. tednik: Tigi 7
22.30	Rubrika: Motor news
23.00	Dnevnik, nato dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
0.30 Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: Deček Kristjan in mornar brez glave (Bruna Pertot), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi; 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi; 12.40 Folklorna glasba; 13.20 Glasbeni listi; 14.45 Beležka;
15.30	O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Koncert za srca in orkester; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba;
13.30	Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.15 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Prijetne melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 O glasbi-ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik;
17.00	Bubbling; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo;
20.00	Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val.
Resoluciji občinskega sveta v Sovodnjah
Ostra obsodba represije na Kitajskem Načrtovanje kraškega parka poveriti KGS
Sovodenjski občinski svet je na zadnji seji razpravljal, poleg o drugih vprašanjih, tudi o dveh resolucijah. Prva se nanaša na krvavo represijo, ki jo kitajske oblasti izvajajo proti študentom in delavcem, druga pa zadeva aktualno vprašanje upravljanja s prostorom, oziroma izdelavo načrta za kraški park.
"Občinski svet v Sovodnjah ostro in odločno obsoja ravnanje kitajske vlade in vladajoče kitajske komunistične partije, ki sta nasilno zatrli demokratično gibanje študentov na Trgu Tie-nanmen v Pekingu in drugih središčih na Kitajskem in s tem povzročili pokol več tisoč stavkajočih državljanov. Občinski svet izkazuje s poklonom čast žrtvam nasilja in obenem izraža popolno solidarnost in sočustvovanje z demokratičnim gibanjem ob želji in prepričanju, da bodo navsezadnje prevladale nad kitajskim totalitarnim monolitnim- sistemom osnovne človekove in družbene pravice: svoboda izražanja, manifestiranja in gospodarske ter socialne iniciative, politični pluralizem."
Resolucija, ki jo je v občinskem svetu predložil načelnik svetovalske sku-
Te dni smo zamenjali telefonsko številko. Nova številka je
533382.
Pokličete nas lahko tudi na 85723.
pine Občinske enotnosti Rafko Butko-vič, vabi nadalje italijansko vlado, naj sprejme vse najbolj učinkovite ukrepe, tudi na področju gospodarskega in političnega sodelovanja, da se v tej državi znova zagotovi demokratično politično življenje in da se takoj prepreči vsako nadaljnje nasilje in maščevanje nad pripadniki demokratičnega gibanja v obliki nezakonitih in nesprejemljivih procesov."
Sovodenjski občinski svet je na seji 20. junija soglasno odobril tudi resolucijo, ki zadeva ueditev prostora, oziroma načrtovanje kraškega parka. V dokumentu, ki ga je predložil občinski odbor, je rečeno, da so občine tiste ustanove, ki imajo po zakonu pristojnost nad načrtovanjem lastnega teritorija. Prav zato ni mogoče sprejeti predloga, ki ga je v zelo ultimativni obliki, postavila Dežela, ko je zahtevala, da se občine izrečejo o pristopu k deželnemu načrtu za urejanje parkov in ko je napovedala, da bo, v primeru da občine ne bodo odgovorile, začela sama izvajati norme o varstvu. Glede kraškega parka je mnenje občinskega sveta v Sovodnjah, da je najbolj primerna tako imenovana aktivna oblika zaščite, ki predvideva aktivno vlogo krajevnega prebivalstva. Glede vprašanja kdo naj bodoči park načrtuje, pa Občina Sovodnje predlaga, da se ta naloga poveri Kraški gorski skupnosti in ne Pokrajini Trst. Mnenje občinskega sveta je, da bi bile za načrtovanje za-
ščitenih območij najbolj primerne prav občine, ki najbolj poznajo svoj teritorij ter želje in potrebe krajevnega prebivalstva. Z ozirom, da so v Kraški gorski skupnosti zastopane vse občine, na katerih območju naj bi uredili kraški park, je predlog, da se Gorski skupnosti poveri načrtovanje, toliko bolj utemeljen.
Beneške vedute M. Marieschija
Na gradu bodo danes ob 18.30 odprli pomembno razstavo beneškega ve-dutista iz začetka 18. stoletja, Michele-ja Marieschija. Na ogled bo petdeset slik in trideset jedkanic, ki so jih za pripravi razstave posodili svetovno znani muzeji, med temu leningrajski Ermitage, praška Narodna galerija, Gemaelde galerie iz Berlina in tudi nekateri zasebniki. Tokrat gre za pobudo Goriške občine, ki tako dopolnjuje, predvsem časovno, štiri velike razustave, ki so se od leta 1985 zvrstile na gradu in ki so bile posvečene beneškemu slikarstvu.
Razstava Marieschijevih del bo odprta do 15. oktobra. Omeniti velja še, da so tačas na gradu na ogled kar tri različne razstave: poleg Marieschijevih vedut še razstava zlatarskih izdelkov iz prejšnjega stoletja in kartografska razstava.
New swing quartet za začetek poletnih prireditev na gradu
Želja po vabljivem pevskoglasbe-nem večeru je bila močnejša od neurja, ki ni obetalo nič dobrega. Tako se je na prireditvenem prostoru pod šotorom na goriškem gradu v sredo zvečer zbralo veliko število ljudi, Slovencev in Italijanov, ki so kljub dežju in vetru prišli, da bi poslušali koncert New swing guarteta iz Ljubljane. Skoraj do kraja zasedeni prostori so potrdili pravilnost izbrane poti prirediteljev, Kulturnega doma, Zveze slovenskih kulturnih društev, Združenja slovenskih športnih društev in Mladinskega odbora SKGZ, ki so s to prireditvijo uvedli letošnjo poletno sezono.
Nenaklonjenemu vremenu, ki je precej otežilo delo organizatorjev, so se pridružile še druge težave upravne narave, saj do zadnjega ni bilo gotovo,
če bo koncert sploh mogoče prirediti na grajskem griču. Težave z občinsko upravo, ki ni poskrbela za vse v zvezi z uporabnostjo prireditvenega prostora odpirajo vprašanje, ki smo ga v našem dnevniku že podčrtali.
Goriški nastop je potrdil, da gre za izredno kakovostno skupino in opravičuje sloves, ki ga ima. Izvajanje črnske duhovne glasbe, spiritualov in gospelov je pritegnilo tudi goriško občinstvo, ki je z večkratnim ploskanjem toplo nagradilo izvajalce, ki so pred kratkim izdali svojo osemnajsto veliko ploščo in imajo kajpak polno zasedeno poletno sezono.
New swing guartet na goriškem gradu. (Foto Pavšič)
Prva matura na slovenski sekciji ITI
Dobra priprava v tehničnih predmetih
Visok življenjski jubilej Filomene Hlede vd. Juretič
Včeraj se je zaključila matura na trgovskem zavodu Cankar ter na slovenski sekciji industrijskega tehničnega zavoda Galilei, danes pa se začnejo ustni izpiti na liceju Trubar. Del slovenskih goriških maturantov je torej že na počitnicah, majhna skrb pa bo vendarle ostala do objave ocen.
Včeraj smo poročali o poteku spraševanj na zavodu Cankar, danes pa je na vrsti slovenska sekcija zavoda Galilei. To maturo je že od vsega začetka spremljala velika radovednost in nestrpnost, saj je prva slovenska na tej šoli. Zanimalo nas je, kakšno stopnjo priprave in zrelosti so dosegli naši bodoči informatiki, zato smo šli malo pokukat v izpitno sobo. Opazili smo, da je znanje tehničnih in matematičnih ved pri nekaterih res dobro in poglobljeno, kot na drugih sorodnih šolah pa primanjkuje nekoliko večji pristop dijakov do literarnih ved. To seveda ne izključuje dejstva, da so se nekateri kandidati tudi v slovenski nalogi precej dobro izkazali, tako vsebinsko kakor jezikovno. Maturanti so bili zelo zadovoljni s komisijo: kdor je imel kot drugi predmet matematiko, je bil nekoliko zagrenjen pri spraševanju, saj so od njega seveda zahtevali razlago v slovenščini, zadnji dve leti pa je v razredu pouk matematike potekal v italijanščini. Nič čudnega torej, če je imel dijak nekaj težav pri podajanju, ki je v taki obliki mogoče zasenčilo njegovo resnično znanje.
Ko smo včeraj zjutraj stopili v izpitno sobo, je prvi kandidat že zaključil z italijanščino in je ravnokar pričel z elektroniko. Pri povratnih zankah se je počutil kakor doma, nekaj negotovosti pa je bilo pri zadnjih vprašanjih. Drugi maturant, ki smo ga poslušali, je
izbral slovenščino: dokazal je, da pozna Vorančevega "malega človeka", Kranjca, Kosmača, Gradnika in živeče pisatelje v zamejstvu. V elektroniki se je kar dobro znašel: oscilator in večstopenjski ojačevalnik sta mu bila vse prej kot neznana stvar.
V Števerjanu praznuje danes Fi-lomena Hlede vdova Juretič 80. rojstni dan. Rodila se je namreč 30. junija 1909 v kmečki družini. Oče in mati sta bila kolona in sta obdelovala zemljo plemiške rodbine Tacco. V družini je bilo sedem otrok, ki so po vojni ostali sirote. Oče je namreč umrl leta 1918 v Ljubljani.
Po vrnitvi v do tal porušeni Štever-jan je družina spet začela delati na grofovi zemlji.
Današnja jubilantka se je pred petinpetdesetimi leti poročila z domačinom Valentinom Juretičem. Tudi on je bil kmet na posestvu družine Tacco. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok. Med vojno je Tine odšel, tako kakor mnogo drugih Števerjancev, v partizane. Bil je borec Briško-beneške-ga odreda. Srečno se je vrnil iz vojne, vendar s težkimi posledicami, ki so ga leta 1965 spravile v prerani grob. Kljub težkemu delu na kmetiji je Tine rad sodeloval pri pevskem zboru in drugih dejavnostih v Števerjanu.
Čeprav ji ni bilo nikoli posuto z rožicami, je današnja slavljenka korajžna in dobre volje. Tudi zaradi tega,
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ANTON TOMAŽ LINHART
ŽUPANOVA MICKA
Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Predstave na prostem
V ponedeljek, 3. julija —- SOVODNJE Kulturni dom v torek, 4. julija — DOBERDOB — Občinski park v sredo, 5. julija — PODGORA — KD A. Paglavec
ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI
Omogočili so denarni zavodi
Tržaška kreditna banka
Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica
združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDGZ
Posledice sredine silovite nevihte
Temu se pravi srečno naključje
Po dežju posije sonce, pravi ljudska modrost. Tako je bilo tudi včeraj. Po močni nevihti, ki je posebno v Gorici povzročila precej škode in tudi nesreč, je bilo včeraj sončno in vetrovno vreme. Ena od osrednjih tem pogovorov je bila nesreča, ki se je zgodila v Drevoredu 20. septembra in ki le za las ni terjala smrtnih žrtev. Kakor smo že včeraj poročali, se je med popoldansko nevihto zrušilo drevo na avtomobil v katerem sta bili 24-letna Neda Kodermac in 8-letna Toma Pahor. Avto je bil uničen, voznica in mala sopotnica pa sta ostali, kar je najbolj pomembno, nepoškodovani. Na sliki (foto Pavšič) deblo na prednjem delu avtomobila nekaj minut po nesreči.
Tri uspešne akcije policije proti razpečevanju mamil
Policijski organi so v zadnjem času spet zabeležili precejšen uspeh na področju preprečevanja tihotapstva in širjenja mamil. Priprli so tri osebe in zaplenili večjo količino heroina in hašiša.
Tudi preko mednarodnih mejnih prehodov na Goriškem se odvija tihotapljenje mamil. S tako dejavnostjo se, kot se zdi, ukvarjajo predvsem tuji državljani, ki se občasno tudi ujamejo v mrežo, ki jo predstavlja poostreno nadzorstvo obmejnih organov. Tako naj bi pred skoraj dvema tednoma na mejnem prehodu pri Štandrežu turškemu državljanu zasegli skoraj dva kilograma (1800 gramov) heroina. Kurirja so seveda priprli. Pomembno akcijo so izvedli v sodelovanju med obmejno policijo in finančno stražo. Podrobnosti žal niso znane, ker preiskava še ni zaključena, preiskovalci pa najbrž nameravajo odkriti še kateri člen razpečevalske mreže. Hočejo si biti na jasnem, kam je bilo mamilo namenjeno. Malo verjetno je, da je bilo za razpečevanje v naših krajih. Bolj verjetno je šlo za tranzitno pošiljko, namenjeno večjim tržiščem v Lombardiji in Venetu, morda pa tudi v Franciji. Ko bodo uspeli klobčič odmotati, bodo v pristojnih krogih to sporočili.
vanja širjenja mamil pa so policijski organi te dni priprli dva mlada Goričana in tudi zasegli nekaj mamila. Mamilo so našli med preiskavo na domu. Pri 28-letnem Silviu Pisaroniju iz Šlovrenca so našli nekaj heroina, medtem ko je 24-letni Pierpaolo Petti-ni iz Gorice, Raštel 30, hranil 128 gramov hašiša. Preiskovalci so našli tudi nekaj inštrumentov za pripravljanje doz.
_________prispevki_______________
V spomin na drage starše daruje Dorica Makuc 50 tisoč lir za spomenik deportirancem v nemških uničevalnih taboriščih in 50 tisoč lir za obnovo bolnice Franje.
Sekcija za orodno telovadbo in sekcija ritmike pri ŠZ Dom darujeta izkupiček prostovoljnih prispevkov ob zaključni akademiji (210 tisoč lir) za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Petra Devetaka darujeta Mario Devetak in Jordan Vižintin 50 tisoč lir za športno-kulturni center Danica na Vrhu.
Ob 3. obletnici smrti Štefana Vižintina daruje Slavica Peric vd. Vižintin 25 tisoč lir za sekcijo VZPI Dol-Jamlje.
ker je kljub nesrečam in tegobam preskrbela vse svoje otroke, ki aktivno sodelujejo v kulturnem društvu Briški grič, kjer je vnuk Robert predsednik, vnuk Marko pa je raznašalec našega časopisa v Števerjanu.
Ob današnjem prazniku naj prejme tudi naše čestitke in iskrena voščila.
(S. R.)
Koncert zbora Monte Sabotino
Pevski zbor Monte Sabotino, ki deluje v okviru goriške sekcije italijanskega alpinističnega kluba (CAI), bo jutri ob 21. uri imel celovečerni koncert v avditoriju. Gre za tradicionalno srečanje zbora z goriško publiko. Zbor bo vodil Umberto Perini; vstopnine ne bo.
razna obvestila
Družba se dobi jutri, 1. julija, ob 20. uri na običajnem mestu.
Uradi ZSKD v Gorici poslujejo v poletnem času ob delavnikih od 8. do 14. ure.
Občinska knjižnica Doberdob obvešča, da bo od danes dalje ob sobotah popoldne zaprta.
Knjižnica Damira Feigla v Gorici obvešča, da je odslej odprta vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 9. do 13. ure.
Na območju sovodenjske občine
bo jutri običajna mesečna akcija pobiranja starega papirja in drugega materiala.
čestitke
Včeraj je praznoval 40. rojstni dan Mirko Radinja iz Pevme. Da bi vedno tako rad hodil v hribe, pel in bil vesel so želje vseh, ki ga imajo radi.
kino
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00—22.00 »Ladri di saponette«-M. Nichetti.
VITTORIA 17.30—22.00 »Una calda feffl; mina da letto«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »U2 — Veliki rock koncert«-Ob 20. uri »Wall Street«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Angeli popravnega doma«. Ob 22. uri »Vroče noči Josephine Muchenbacher«.
DESKLE 19.30 »Solarni bojevniki«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. sV' Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
Revija II Territorio nadaljuje po poti zbliževanja ljudi
Monografski prikaz usode istrskih Italijanov
Večnamenski kulturni krožek iz Ronk je ena redkih javnih ustanov v tem obmejnem prostoru, ki se dosledno in pogumno trudi, da bi resnično sožitje med tukaj živečima skupnosti-ma ne bilo le prazno in demagoško geslo, ampak konkretni pojem, iz katerega dnevno črpati sugestije in energije za vsestranski razvoj. Sožitje, če hoče biti enakopravno in ustvarjalno, pa mora temeljiti ne samo na splošnem spoštovanju različnosti, ampak predvsem na medsebojnem poznavanju, na tako imenovani aktivni integraciji, ki seveda odklanja asimilacijo in prevlado ene skupnosti nad drugo. Revija "II Territorio", ki jo izdaja krožek iz Ronk (formalno je to konzorcij občin s Tržiškega), se je z leti razvila v neke vrste kulturni laboratorij te politike, ki počasi, a vztrajno podira stare predsodke in zid nezaupanja, ki se je po vojni ustvaril v tem našem prostoru. Monografska številka o slovenski prisotnosti v Furlaniji-Ju-lijski krajini, ki je izšla pred nekaj leti in doživela spodbuden uspeh, je pomenila konkreten korak v to smer.
Široka cesta, ki jo načrtujejo in gradijo kulturni delavci z Laškega, pa je dvosmerna. Knjigo o Slovencih dopolnjuje sedaj dvojna številka revije "II Territorio" o Istranih na tej in na oni strani meje, o njihovi kulturi in zgodovini. Istrska problematika, če jo lahko tako imenujemo, zadobiva tako prvič enotne okvire, saj se odselitev italijansko govorečega prebivalstva iz Istre s svojo dramo in s svojimi učinki na življenje v obmejnem prostoru prepleta z usodo tistih, ki so ostali v Jugoslaviji, in s splošnim položajem tamkajšnje italijanske manjšine. Pri obravnavanju teh vprašanj smo bili dolgo let vajeni grobih črno-belih ocen. Istrani, ki so se odselili, so bili za mnoge nacionalisti in celo fašisti, tisti, ki so ostali in ki danes pogumno kljubujejo asimilaciji pa "social-comunisti" in titovci. Zasluga pobudnikov te monografske študije je predvsem ta, da so s svojim naporom prikazali na nov in zlasti na objektivnejši način stvarnost, ki je slabo poznana in ki je tudi zaradi tega še vedno predmet političnih špekulacij posebno na račun slovenske manjšine v Italiji. Prav tisti, ki izhajajoč iz tragedije istrskih beguncev trobijo v rog izkrivljenega italijanstva pa večkrat pozabljajo na realne probleme in na težave italijanske manjšine v Jugoslaviji.
Giorgio Depangher in Romano Vec-chiet, ki sta skupno z odgovornim urednikom Rinaldom Rizzijem pripravila to monografsko publikacijo, sta
povabila k sodelovanju več kot petdeset razumnikov z obeh strani meje. Prva knjiga je posvečena raziskavam, ocenam in pričevanjem o množičnem izseljevanju Italijanov iz Istre in sedanjemu položaju italijanske skupnosti v Jugoslaviji, v drugi knjigi pa teče v glavnem beseda o kulturnih vprašanjih večjezičnega prostora in o sodobni istrski umetnosti. Izhodiščni članek, ki je neke vrste vodič te raziskave, je napisal tržaški zgodovinar Diego de Castro, ki je od vedno zelo pozoren na zgodovino, a ne samo na zgodovino teh krajev, Stelio Spadaro pa je in-tervjuval nekatere javne osebnosti in politike, ki so na neki način vezani na istrsko preteklost in sedanjost.
Zanimiva so pričevanja Corrada Belcija, Luciana Ceschie in Pasgualeja de Simoneja, medtem ko Paolo Šema argumentirano spodbija teze in stališča tistih, ki so še danes prepričani, da so bili Italijani v Istri v glavnem fašisti. Ob razmišljanju sedanjega predsednika Unije Italijanov za Istro in Reko Silvana Saua najdemo tudi prispevek Antonija Bormeja, nekdanjega predsednika Unije, ki je boj za realno samostojnost te organizacije plačal z odstavitvijo. V sozvočju z izjavo priletnega borca za pravice italijanske manjšine pa sta prispevka Maurizia Tremula
delovanje revije "II Territorio" sta se odzvala tudi Arturo Vigini in Pietro del Bello, predsednika dveh pomembnih begunskih združenj, ki sta doslej odklanjala javno soočanje o tej problematiki, posebno z organizacijami, ki so bile na katerikoli način vezane na levico. Njun prispevek dokazuje, da so se tudi na tem področju časi na srečo spremenili.
V dvojni številki revije ronškega krožka zasledimo tudi komentar Clau-dia Magrisa, ki je v dnevniku Corriere della Sera kritično ocenil tržaško proslavo 40-letnice istrske tragedije. Slovensko kulturo v Italiji pa zelo dostojno zastopa Pavle Merku, ki je napisal razmišljanje "Na strani poražencev". Lepe fotografije o istrskih pokrajinah z otožnimi utrinki iz povojnih dogajanj nam nudijo domotožno sliko včerajšnje in današnje Istre, ki pa nikoli ne zabrede v samopomiljevanje in v zagrenjenost. To je verjetno tudi osnovna vrlina tega pomembnega publicističnega napora, ki predstavlja sončni žarek v tem intelektualno ne vedno spodbudnem obmejnem prostoru.
SANDOR TENCE
Na slikah: posnetka iz zapuščenih Oprtalja in Momjana ter podoba iz Rovinja.
in Franca Jurija, dveh mladih in osveščenih istrskih intelektualcev pobudnikov Skupine '88, ki se tudi v ostri polemiki z Unijo borita za obnovitev in pomladitev vodstvenih struktur italijanske skupnosti. Vabilu za so-
V	Ljubljani simpozij
o preporodu
V	Ljubljani se je v sredo začel tridnevni simpozij Obdobja v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Simpozij, enajsti po vrsti, je letos namenjen obdobju slovenskega na-
, rodnega preporoda, se pravi času, ki sodi v širši okvir evropskega razsvetljenstva v drugi polovici 18. stoletja, njegov osrednji dogodek pa je nedvomno francoska revolucija. O tem bo še danes govorilo 36 znanstvenikov. Letošnji vodja simpozija je Matjaž Kmecl. V svojem pozdravnem nagovoru je v sredo omenil preporod v zvezi z rojstvom slovenske ideje o suverenosti. Spregovorili pa so še drugi in potem prepustili besedo prispevkom, ki so obeležili sredin dopoldanski del, namenjeni pa so bili 70. obletnici ljubljanske slavistike.
Prvi referat, ki je zadeval slovenski narodni preporod, je imel Peter Scherber iz Gbttingena. Govoril je o formiranju slovenske literature v razsvetljenstvu in predromantiki, nato pa je Boris Paternu obravnaval razmerje med francosko revolucijo in slovensko književnostjo. Skupni, uvodni del simpozija je zaokrožila Breda Pogorelec s Spremembami v slovenskem knjižnem jeziku konec 18. stoletja. Popoldne so se slušatelji razdelili v dve skupini in sledili najrazličnejšim predavanjem, ki so se nadaljevala še včeraj, simpozij pa se bo končal danes z ekskurzijo na Gorenjsko. No, včeraj, ko je simpozij spet tekel v dveh skupinah, so udeleženci poslušali referate o Vodniku, francoski revoluciji, Koseskem, Kumerdeju, Linhartu in Čopu, slo-, vanskemu preporodu, napoleonskem mitu, vplivu italijanske kulture, o slovensko-ruskih stikih, slovstveni folklori in glasbenih težnjah.
Slavistični simpozij o preporodu je tudi letos nekakšen uvod v Seminar slovenskega jezika, kulture in literature, ki se bo začel v ponedeljek na ljubljanski Filozofski fakulteti. To bo že 25. tovrstni seminar, ki privabi v Ljubljano slušatelje iz vsega sveta in tudi iz zamejstva. Na njem mladi, ki jih zanima slavistika kot veda in slovenščina kot materni jezik, od katerega so zaradi najrazličnejših vzrokov odtrgani, pridobivajo jezikovno znanje in širijo svoje kulturne razglede. Konec koncev pa pomeni seminar tudi čustveno navezavo na Slovenijo in njeno majhno, a bogato in univerzalno kulturo.
Kvartet GM v Trebčah
Godalni kvartet Glasbene matice je s sodelovanjem klarinetista Mirana Košute nastopil v soboto zvečer v trebenski župni cerkvi	(Foto Magajna)
Zillijeve abstrakcije
Miljska likovnica Natalia Zilli - Postogna, ki se je že pred leti lepo uveljavila s svojim izrazito figurativnim upodabljanjem kraške in istrske podeželske jdile, z upodabljanjem majhnih zaselkov ali-kmečkih domačij, je v zadnjih treh, štirih letih postopoma prešla na povsem novo pot, izbrala si je novo likovno govorico. Miljska likovnica se torej predstavlja povsem prenovljena, posebno če Primerjamo njeno sedanjo razstavo v mali tržaški galeriji Malcanton z njeno samostojno razstavo pred nekaj leti v tržaški občinski galeriji.
Natalia Zilli je tokrat razstavila šest del, šest platen, ki bi jih označili kot abstraktna. In vendar se nam zdi, da njene stene, njene čeri vsebujejo nekaj, kar jih ločuje od čiste abstraktnosti. Glede tega so značilne poteze, ki spominjajo na bela, ko je bila na poti med nekdanjo figurativnostjo in sedanjim robom abstrak-biosti. O tem, da še ni povsem "na drugem bregu", nas prepričuje tudi komaj °Pazen obraz, ki ga je likovnica vnesla v eno svojih del in sicer v osrednjo sivo Pioskev.
Sicer pa je za sedanja dela, ki jih je miljska likovnica dala na ogled, značilno da je vsako delo sestavljeno iz treh delov, iz treh pokončnih ali vodoravnih Ploskev, od katerih je srednja vsebinsko zanimiva in kolikor toliko povedna, °stali dve pa sta le dopolnilni.
Čeprav nam sedanja razstava v Ulici Malcanton izpričuje, da se Natalia Zilli Pe zadovoljuje s svojo nekdanjo liriko in da išče nove smeri, nas sedanja pred-stavitev ne prepriča povsem. (Fre)
Čedajski likovni umetnik razstavlja ta čas v Trstu
Darkovo črpanje
Čeprav bi čedajskega likovnika Darka tržaški publiki ne bilo treba predstavljati, saj so se tržaški ljubitelji umetnosti z njegovimi deli mogli seznaniti že večkrat v tržaških razstaviščih, vendar menimo, da bi nekaj besed o njem ne bilo odveč, vsaj za tiste obiskovalce tržaških galerij, ki temeljiteje slede domači likovni stvarnosti.
Čedajski likovnik, ki ga poznamo pod imenom Darko, je po rodu iz Bilj, anagrafsko pa je sedaj Teodoro Bevilac-gua, nekoč pa Darko Vodopivec. Iz Bilj, kjer se je rodil pred kakimi štiridesetimi leti, se je Darko naselil v Čedadu, kjer si je ustvaril družino in postavil delavnico, iz katere prihaja veliko likovnih del, mnogo grafike, še veliko več pa tridimenzionalnih stvaritev in sicer kipov ter res visokoreliefnih del iz žgane gline.
Če si Darkovo razstavo v tržaški središčni galeriji II Tribbio površno ogledamo, bomo imeli vtis, da je njegova motivika v precejšnji meri nabožnega značaja, saj je tu kar vrsta svetnikov, še posebno veliko svetih Urbanov. Toda podrobnejši ogled razstavljenih del ter njihova analiza nam pove, da Darko zajema svoje motive pravzaprav iz bogate zakladnice starih pravljic, rekov pa tudi iz folklore. Seveda v povsem svojstveni razlagi in seveda v povsem svojstveni likovni govorici. Če je res tudi tokrat upodobil več svetnikov, imajo ti v sebi prav malo svetniškega, pač pa bi mogli reči, da si je Darko v otroških Biljah veliko zapomnil tega, kar mu je pripovedoval ded ali kak drugi stari domačin. Zato bi mogli tudi reči, da je na sedanji Darkovi razstavi veliko, zelo veliko folklore, vsekakor več kot nabožnosti.
Rekli smo, da Darko rad upodablja sv. Urbana, seveda kot zaščitnika vinogradnikov in grozdja. In grozdja vidimo na njegovih delih zelo veliko. Tu vidimo tudi sv. Antona, seveda s prašičem. Sicer pa kmečka, podeželska motivika zavzema pretežni del razstave, kot npr. možakar na sodu, deček s kozo, ali tudi kompozicija, ki prikazuje očeta, ki seje, mater, ki doji ter ob njej še dvojčka. Zanimiva je tudi kompozicija zaljubljencev: ob dekletu je mladenič, nad njima gruli par golobov, na vrhu pa je mladenič s piščalko.
Darko je dal na razstavo ducat grafičnih listov, katerih vsebina je blizu vsebini tridimenzionalnih del. Vse grafike so v raznih odtenkih rjave barve. Tridimenzionalna dela pa ločimo na dvoje: nekaj je povsem samostojnih kipov razne vsebine, ostalo pa so nekakšne kompozicije v res visokem reliefu, tako da posamezne figure močno izstopajo iz celone kompozicije. Svoja dela iz žgane gline Darko tudi barva. Poleg več tonov rjave barve žgane gline imamo na razstavi tudi sive in celo zelene kompozicije.
Razstava je postavljena v tržaški umetnostni galeriji Tribbio in bo trajala do 7. julija. (Fre)
Na sliki: eden izmed reliefov Darkovih del, ki ponazarja sakralno in mitično vsebino likovnih izpovedi.
iz starih pravljic
Na teniškem turnirju v Wimbledonu
Jutri s predetapo na kronometer
Sabatinijeva (Arg.) izločena
LONDON — Največje presenečenje včerajšnjega 4. dne wimbledonskega turnirja je pripravila Južnoafričanka Rosaly Fairbank, ki je izločila Argen-tinko Gabrielo Sabatini. Korak naprej pa sta naredili Italijanki Reggijeva in Golarsova. Včeraj ni bil zaposlen nihče od Jugoslovanov.
Bodisi Boris Becker kot John McEn-roe sta se prebila v 3. kolo. A medtem ko se je Becker brez težav otresel svojega nasprotnika, se je McEnroe spet namučil, tokrat proti rojaku Reneber-gu.
ŽENSKE (2. kolo): Minter (Av.) - . Ouentrec (Fr.) 6:2, 6:0; Sanchez (Šp.) -Halard (Fr.) 6:4, 6:3; Tanvier (Fr.) - Fra-zier (ZDA) 6:3, 6:1; Kohde-Kilsch (ZRN)
-	Henricksson (ZDA) 6:4, 6:1; Fendick (ZDA) - Wood (VB) 6:1, 6:4; Fernandez (ZDA) - Allen (ZDA) 6:4, 6:1; Mandliko-va (Avs.) - Suire (Fr.) 6:1, 6:4; Siglerova (ČSSR) - Helps' (ZDA) 7:6, 7:5; Wiesner (Av.) - Turnbull (Avs.) 6:4, 7:5; Reggi (It.) - Amiach (Fr.) 7:6, 6:4; Golarsa (It.)
-	Strandlund (Šve.) 6:4, 4:6, 6:1; Field (Avs.) - Garrison (ZDA) 1:6, 6:2, 7:5; Pauli (Avs.) - Budarova (ČSSR) 6:3, 6:0; Evert (ZDA) - Hu Na (ZDA) 7:5, 6:4; Fairbank (J.Af.) - Sabatini (Arg.) 6:4, 6:3; Novotna (ČSSR) - Burgin (ZDA) 6:4, 3:6, 6:2; Zvereva (ZDA) (SZ) - Pfaff (ZRN) 6:2, 6:3; Magers (ZDA) - Lake (VB) 6:2, 6:3.
MOŠKI (2. kolo): Becker (ZRN) -Matuszewski (ZDA) 6:3, 7:5, 6:4; Gun-narson (Šve.) - Rostagno (ZDA) 6:7, 2:6, 7:5, 7:5; Krickstein (ZDA) - Frana (Arg.)
Jugoslovanka Monika Seleš si je že zagotovila nastop v 3. kolu.
4:6, 6:3, 3:6, 7:6, 7:5; McEnroe (ZDA) -Reneberg (ZDA) 6:3, 3:6, 6:3, 7:5; Shiraš (ZDA) - Bates (VB) 4:6, 7:5, 6:3, 6:2; Mansdorf (Izr.) - Jelen (ZRN) 4:6, 6:3, 3:6, 6:3, 6:2; Čarbonell (Šp.) - Vajda (ČŠSR) 6:2, 6:4, 7:5; Lundgren (Šve.) -Pemforns (Šve.) 7:6, 6:2, 6:4; Masur (Avs.) - Rive (ZDA) 6:3, 7:6, 4:6, 6:2; Me-cir (ČSSR) - Kratzman (Avs.) 6:7, 4:6, 6:1, 7:5, 7:5; Pugh (ZDA) - Seguso (ZDA) . 6:3, 7:6, 6:3.
Atletski miting v Helsinkih
Nov italijanski rekord Antiba
HELSINKI — Italijani so' z nastopom svojih tekmovalcev na atletskem mitingu v Helsinkih lahko zadovoljni. Salva-torre Antibo je namreč zmagal s časom 27'16"51, kar je obenem nov italijanski rekord v teku na 10.000 m in druga najboljša svetovna znamka za rekordom Portugalca Mamedeja (27'13"81). Prejšnji italijanski rekord, ki je prav tako pripadal Antibu, je znašal 27'23"55. Na tej preizkušnji je nastopil tudi Mamede, ki pa je zasedel šele 9. mesto z velikim zaostankom. Drugi je bil svetovni mladinski prvak, Etiopijec Abebe (27'17"82), več kot soliden tretji pa Antibov rojak Panetta (27’24"16).
Odličen je bil tudi Di Napoli, ki se je uveljavil na 1.500 m s časom 3'34"92, kar je tretja italijanska znamka na tej razdalji. Pred njim se je izkazal tudi Lambrus-chini z drugim mestom na 3.000 zapreke s časom 8'2i 23 (na tej razdalji je zmagal olimpijski finalist, Kenijec Sang, 8'15"06).
Na tej četrti etapi Grand Prixa laaf Mobil velja omeniti zlasti preizkušnjo v metu diska, saj so trije atleti presegli
66,5	m: zmagal je Nizozemec De Bruin (67,58) m pred Kubancem Delisom (66,66 m in Zahodnim Nemcem Schmidtom (66,66 m).
Start 76. Toura
LUKSEMBURG — Jutri se prične 76. kolesarska dirka po Franciji, ki bo trajala vse do 23. julija. Govoriti o favoritih je vedno nehvaležno, saj so poleg tekmovalcev samih in njihovih sposobnosti prav tako važne druge okoliščine, katerih pa ni mogoče predvideti, kot na primer bolezni, padci, poškodbe, pa samo vreme, ki nekatere pogojuje bolj kot druge. Med glavnimi favoriti naj bi vsekakor bili Breu-kink, Delgado (lanski zmagovalec), Fignon, Hampsten, Herrera, Mottet, Farra, Roche, Rooks in Zimmermann.
V Zimmermannov! ekipi Carrera bosta tekmovala tudi Jugoslovana Primož Čerin in Jure Pavlič. Poleg teh treh bodo še Bontempi, Magnano, Ma-echler, Da Silva, Chiappucci in Perini.
Italija bo na Touru zastopana še z eno ekipo, in sicer Salotti Chateau D'Ax, ki jo vodi Gianni Bugno. V njej so izključno italijanski kolesarji.
Celotni spored dirke po Franciji pa je naslednji:
JUTRI: predetapa na kronometer posamezno, 7,8 km;
2.	7. - 1. ETAPA: Luksemburg - Luksemburg, 135,5 km; 2. ETAPA: Luksemburg - Luksemburg, 46 km, kronometer ekipno;
3.	7. - 3. ETAPA: Luksemburg - Spa Francorchamps, 241 km;
4.	7. - 4. ETAPA: Liege - Wasquehal, 225 km;
5.	7. - selitvena etapa Lilla - Dinard;
6.	7. - 5. ETAPA: Dinard - Rennes, 73 km na kronometer posamezno;
7.	7. - 6. ETAPA: Rennes - Futuros-cope, 259 km;
8.	7. - 7. ETAPA: Poitiers - Bordeaux, 258,5 km;
9.	7. - 8. ETAPA: La Bastide d'Ar-mignac - Pau, 157 km;
10.	7. - 9. ETAPA: Pau - Cauterets, 147 km.
11.	7. - 10. ETAPA: Cauterets - Luc-hon - Superbagneres, 136 km;
12.	7. - 11. ETAPA: Luchon - Blag-nac, 158 km;
13.	7. - 12. ETAPA: Toulouse - Montpellier, 233,5 km;
14.	7. - 13. ETAPA: Montpellier -Marseille, 177 km;
15.	7. - 14. ETAPA: Marseille - Gap, 238 km;
16.	7. - 15. ETAPA: Gap - Orcieres -Merlette, 39 km na kronomter posamezno;
17.	7. - počitek;
18.	7. - 16. ETAPA: Gap - Izoard -Briancon, 174 km;
19.	7. - 17. ETAPA: Briancon - L'Alpe d'Huez, 161,5 km;
20.	7,- 18. ETAPA: Bourg d'Oisans -Villard de Lans, 91,5 km;
21.	7,- 19. ETAPA: Villard de Lans -Aix les Bains, 124 km;
22.	7. - 20. ETAPA: Aix les Bains -Hewlett Packard 1'Isle d'Abeau, 118 km;
23.	7. - 21. ETAPA: Versailles - Pariz, 27 km na kronometer posamezno.
Italijanski pokal v pravih rokah a koliko prepovedanih udarcev...
Sampdoria je zasluženo osvojila italijanski pokal, v tem so si vsi edini, saj so štirje goli v mreži Napolija zgovoren dokaz o njeni moči. Lepo in borbeno tekmo pa je skvarilo medsebojno obračunavanje med igralci, ki so ga nekateri skušali upravičiti z utrujenostjo, ki naj bi zameglila razsodnost, s stresom, ki ga prinaša naporno prvenstvo. Tako početje pa nima opravičila. Kakšen je to zgled za navijače? Če se njihovi oboževani idoli tako vedejo, kako naj se potem sami obnašajo? Lepega zgleda nista dala sama predsednika: Ferlaino jo je pobrisal sredi tekme, Mantovani pa je bil pri pokalu še pred svojim kapetanom...
Dodatna tekma za uvrstitev v pokal UEFA
Danes Fiorentina - Roma
PERUGIA — Italijanska nogometna sezona 1988/89 ni še končana. Po tekmi za italijanski pokal c Cremoni se bosta danes ob 17. uri v Perugii spoprijeli v dodatnem srečanju za uvrstitev v pokal UEFA Fiorentina in Roma.
Kot je znano, sta obe ekipi končali prvenstvo z enakim številom točk in po Napoliju, Juventusu in Atalanti je ostalo še mesto prosto za nastop v tem evropskem pokalnem tekmovanju.
Že sama določitev sedeža ni bila enostavna za italijansko nogometno zvezo. Razna mesta so se bala prirediti to tekmo. Bojazen pred izgredi navijačev je povsem utemeljena glede na to, da je bil prav pred kratkim (pred tekmo v Milanu) žrtev nasilja navijač Rome.
Varnostni ukrepi bodo danes v Perugii zelo ostri. Pričakujejo namreč kar 20.000 navijačev Rome. Navijačev Fiorentine bo nekoliko manj (5.000). Organi javne varnosti pa se predvsem bojijo, kaj bi se lahko zgodilo v urah pred tekmo. Kontrolirati vse mesto je seveda nemogoče...
Sicer pa je pričakovati zanimivo in izenačeno srečanje. In tudi motivov zato je kar precej.
Čeprav je Roma prav v zadnjih kolih odščipnila Fiorentini kar tri točke, je v teku prvenstva florentinsko moštvo bolje igralo od rimskega. Ta tekma bo tudi poslovilna za oba švedska trenerja. Eriks-son bo namreč odpotoval na Portugalsko, Liedholm pa bo opustil trenerstvo. V vrstah Fiorentine bo nastopil tudi veteran, bivši igralec Rome Roberto Pruz-zo. In zanimiv bo tudi dvoboj med repre-
zentantoma obeh ekip Giannini - Bag-gio.
POSTAVI:
FIORENTINA: Landucci, Mattei, Ca-robbi, Dunga, Battistini, Pin, Salvatori, Cucchi, Pruzzo, Baggio, Di Chiara.
ROMA: Tancredi, Tempestilli, Nela, Manfredonia, Collovati, Di Mauro, Gero-lin, Desideri, Vdller, Giannini, Massaro.
Tekmo bo neposredno prenašala italijanska TV na prvem sporedu s pričetkom ob 17.00.
Fuser k Milanu
MILAN — 21-letni Diego Fuser, srednji igralec Torina in državne reprezentance under 21, je prestopil k Milanu. Za najem tega nogometaša je Milan odštel Torinu skoraj 7 milijard lir.
Milan pa je zelo aktiven na nogometni borzi: včeraj je najel 21-letnega Giovan-nija Stroppo od Monze, v prihodnjih dneh pa bi moral najeti še vratarja Asco-lija Pazzaglio.
Včeraj uradno predstavili Castagnerja in Lippija
PESCARA, CESENA — Včeraj so v Pescari uradno predstavili novega trenerja mestnega drugoligaša Ilaria Castagnerja, ki je tako zamenjal Galeoneja. Predsednik Šcibilia je včeraj dejal časnikarjem, da misli, da je Castagner idealen trener, da takoj privede moštvo med prvoligaše.
V Ceseni pa so predstavili novega trenerja Marcella Lippija, ki je nadomestil Bigona, ki naj bi v tej sezoni prevzel vodstvo Napolija.
Včeraj v Vidmu
Predstavili novega trenerja Mazzio
VIDEM — Pri Udineseju so včeraj predstavili novega trenerja, 41-letnega Bruna Mazzio, ki je bil še pred dnevi pri Cremoneseju. V zvezi z morebitnimi okrepitvami ekipe je Mazzia dal razumeti, da ima raje evropske igralce, ki naj bi bili bolj primerni za italijansko prvenstvo, ali pa Južnoameri-čane, vendar pod pogojem, da so že pri kaki evropski ekipi. S tem v zvezi povejmo, da se po nekaterih vesteh Udinese zanima za mehiškega napadalca De La Torreja, ki je v zadnji sezoni igral pri španskem Oviedu.
Uradna predstavitev ekipe bo 19. julija, dan kasneje pa bodo igralci odšli na priprave v Ravascletto, kjer se bodo mudili do 12. avgusta. V Ravas-clettu bo Udinese odigral štiri prijateljska srečanja, in sicer 26. in 30. julija ter 6. in 9. avgusta.
Včeraj pa so pri Avellinu tudi uradno potrdili dogovor s Sonettijem, ki je v pretekli sezono vodil Udinese. Pogodba je enoletna. Skupaj s Sonettijem sta k Avellinu odšla tudi pomožni trener Lenzi in Di Blasi, ki je skrbel za tehnično pripravo.
FIFA kaznovala Salvador
ZURICH — Mednarodna nogometna zveza FIFA se je odločila, da za nedoločen čas v Salvadorju ne bodo smeli igrati tekem, ki so pod njenim okriljem. Za ta korak se je odločila, potem ko je na nedeljskem srečanju Salavdor - Kostarika prišlo do incidentov.
Na Goriškem zanimanje za tenis čedalje večje
V	teh poletnih mesecih je športno dogajanje na Goriškem še zelo živo, kljub temu da so vsa prvenstva že zdavnaj končana. Na sporedu so namreč številni rekreacijski turnirji, v glavnem v nogometu in odbojki, ki jih športna društva prirejajo v okviru poletnih praznikov. Te pobude so v vseh teh letih vedno naletele na lep odziv, saj so privabile lepo število tako rekreativcev kot tudi samih aktivnih športnikov.
V	zadnjem času si v okviru rekreacijskih tekmovanj pridobiva vedno večji prostor teniška dejavnost, ki je zelo razvita med slovensko mladino. Pri tem bi samo omenili prvo ekipno teniško prvenstvo za goriška društva, ki ga je priredilo ZSSDI in na katerem je sodelovalo več kot 50 igralcev v zastopstvu 13 ekip.
Več kot 60 igralcev se je zbralo pred nedavnim tudi na memorialu R. Faganel, ki ga je priredilo štandreško društvo O. Župančič. Vse to jasno priča o velikem zanimanju, oz. navdušenju nad to panogo, ki pa ni doslej še prerasla meje rekreacijskega igranja.
Želja vseh je, da bi se ta skupina teniških igralcev, ki sicer nastopa razpršena na raznih igriščih v samem mestu oz. na vasi, v tem poletnem obdobju povsem ne porazgubila. Zato so se pri ŠZ Dom odločili, da bodo pripravili turnir, ki bo namenjen tako članom združenja kot tistim navdušencem, ki so sodelovali na zgoraj omenjenih manifestacijah. Go-
riško mestno društvo hoče na ta način ostati aktivno tudi ob zaključku športne sezone in istočasno opravlja vlogo, ki jo je imelo v vseh teh letih delovanja, torej vlogo katalizatorja telesnokulturne dejavnosti na Goriškem.
Ob koncu še nekaj informacij o turnirju samem. Tekmovanje, ki je namenjeno moškim in ženskam, se bo pričelo v četrtek, 6. julija, zaključilo pa se bo v petek, 7. julija, ko bo v Štendrežu veliki finale. Igrali bodo tudi na igrišču na Vrhu. (MAL)
Deželni turnir za »nekvalificirane«
Vzporedno s prireditvami ob športnem tednu Gaje potekajo v teh dneh pri gropajsko-padriškem društvu vpisovanja in zadnje priprave na tradicionalni deželni teniški turnir za nekvalificirane igralce pod pokroviteljstvom športne trgovine liill Šport iz Bazovice.
Tudi letos bo turnir vključen v okvir vsedržavenga tekmovanja Grand Prix Super Tennis, za popularizacijo katerega skrbi v naši deželi italijanski tržaški dnevnik. Že lani so gajevci z organizacijo povsem uspeli, saj so dosegli lepo število stotih vpisanih, tokrat pa si nadejajo, da bodo to število še presegli in da bodo ob pomoči lepega vremena srečno speljali vsa srečanja.
Turnir se bo začel v jutranjih urah,
jutri, 1. julija, finalne tekme pa so predvidene za naslednjo soboto. (Alma)
Košarkarsko tekmovanje »3 proti 3« v Dolini
Tudi v drugem dnevu košarkarskega turnirja »3 proti 3« v organizaciji ŠD Breg so bila srečanja v Dolini dokaj izenačena in zanimiva.
SKUPINA C
IZIDI: Breg Čuči - Sokol otavce 42:26; Breg Slavec - Sokol otavce 42:8; Breg Šlavec - Breg Čuči 42:29.
LESTVICA: Breg Slavec 4, Breg Čuči 2, Sokol otavce 0. V nadaljnji del anpredujeta prvi dve ekipi.
SKUPINA D
IZIDI: Bor Bolunc - Sokol birce 42:22; Bor Bolunc - Bor Mačkolje 41:32; Sokol birce - Bor Mačkolje 42:33.
LESTVICA: Bor Bolunc 4, Sokol birce 2, Bor Mačkolje 0. V nadaljnji del napredujeta prvi dve ekipi.
POLFINALNI IZIDI
Breg Slavec - Sokol birce 42:29; Bor Bolunc - Breg Čuči 41:22; Sokol birce - Breg Čuči 42:34; Bor Bolunc -Breg Slavec 41:30.
LESTVICA: Bor Bolunc 6;_ Breg Slavec 4; Sokol birce 2; Breg Cuči 0. V finalni del napredujejo prve tri ekipe.
☆
z igro
ITALIJANSKI OLIMPIJSKI ODBOR
COMITATO OLIMPICO NAZIONALE HALI ANO
si igral Enalotto?
ENALOTTO
lahko zmagaš vsak teden, če zadeneš
12, 11 in 10 točk
igraj enalotto
Lokostrelsko tekmovanje zn evropski pokal
Odličen nastop naših z reprezentanco FJK
Namizni tenis
Tudi borovka Ana Bersan v Fiuggiju
Italijanska namiznoteniška zveza ima v Fiuggiju nacionalno namiznoteniško šolo, ki pipravlja najbolj obetajoče mlade italijanske igralce za njihovo bodočo tekmovalno kariero na naj višji ravni. Učenci te šole stanujejo v koledžu, obiskujejo redno šolski pouk, obenem pa se posvečajo treningom namiznega tenisa pod vodstvom najboljših trenerjev.
V teh dneh je italijanska namiznoteniška zveza povabila tudi mlado Borovo igralko Ano Bersan, naj postane gojenka tega športnega zavoda, kar pomeni, da jo je uvrstila med tiste obetajoče mlade italijanske tekmovalke, na katere resno računa v bodočnosti.
Vabilo predstavlja vsakakor veliko priznanje tako za Ano samo, kot tudi za njenega trenerja Marina Filipasa. (-boj-)
Pred dnevi je bila mladinska reprezentanca Furlanije-Julijske krajine za las ob 3. mesto v ekipnem tekmovanju za evropski pokal v lokostrelstvu. V reprezentanci so nastopile Sonja Macuz, Zdenka Ferlat in Fran-cesca Canesin. Sonja Macuz in Zdenka Ferlat, ki sta članici društva Naš prapor Sirion, sta se odlično znašli v tako zahtevni konkurenci.
Po prvem dnevu tekmovanj sta namreč pristali na četrtem mestu in pustili za seboj vse ostale dežele, pred njima pa so bile le državne reprezentance ZRN, Italije in Velike Britanije. Te štiri ekipe so se ob Lombardiji uvrstile še v polfinale.
Tudi v tej preizkušnji sta se naši predstavnici dobro izkazali in obdržali četrto mesto, kar je pomenilo vstop v finale, kjer so se uvrstile le prve štiri ekipe.
Odločilni del tekmovanja je ekipa FJK začela odlično in po streljanju z razdalje 50 metrov je bila skupno z italijansko reprezentanco na tretjem mestu in samo za 11 točk za Veliko Britanijo. V nadaljevanju pa sta predstavnici Furlanije-Julijske krajine delnopopustili in to tudi zaradi poškodbe, ki je doletela Zdenko Ferlat, ki pa se je kljub fizičnim težavam borila do zadnjega. Nevšečnost pa je našima predstavnicama odvzela prestižno tretje mesto. Sicer zaradi Zdenkine poškodbe je pod vprašajem celo uvrsitev ekipe mladink Našega prapora Sirion na državnem prvenstvu.
Na tekmovanju posameznikov je nastopil tudi Franco Baradel, ki je v zelo ostri konkurenci zasedel 19. mesto. (S. M.)
Novosti pri tehničnem kadru nogometnega drugoligaša Triestine
Dušku Švabu atletska priprava
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci so predstavili stare in nove vodilne kadre in odgovorne za enajsterico, ki bo v prihodnji sezoni spet igral med drugoligaši. Tako je vso slovensko, pa tudi tržaško športno javnost prijetno presenetila vest, da je dolgoletni slovenski športni in atletski delavec Duško Švab bil imenovan za novega odgovornega za atletsko pripravo pri ekipi. Švab ta poklic seveda dobro pozna, saj jo je še lani opravljal pri košarkarskem drugoligašu Stefanelu, še prej pa pri vrsti košarkarskih ekip, poleg tega pa je bil tudi atletski trener. Z Duškom smo se pogovorili tik po njegovi "uradni" umestitvi, pogovor pa je potekal nekako takole:
Kakšna je pravzaprav točna naloga odgovornega za atletsko pripravo pri neki nogometni ekipi?
»Udeleževati se bom moral vseh treningov Triestine, tudi takrat, ko bodo v predprvenstvenem obdobju vadili dvakrat na dan. Z nogometaši se bom podal v na skupne priprave v Nova Ponente, nato pa seveda še v Bazovico. Skerbeti bom pač moral za atletsko, ponavljam atletsko in ne tehnično pripravo nogometašev, pri tem pa bom najtesneje sodeloval s trenerjem Marinom Lombardom. Kondicija igralcev bo torej odvisna tudi od mene.«
Kakšna je razlika med atletsko Pripravo košarkarjev in nogometašev, glede na to, da si se do sedaj v
glavnem posvečal košarkarjem, in pač to delo dobro poznaš?
»Menim, da ni bistvenih razlik, čeprav je nekaj velikih razločkov. Pri košarkarjih pač kraljujejo "velikani", ki so že po svoji konstituciji v galvnem počasni, pa tudi igrišče je dosti manjše, nogometaši pa so v glavenm fizično močnejši in prav na tej moči je tre-
ba graditi. Opazovati bom torej moral vsakega nogometaša posebej, odkriti njegove atletske hibe in jih pač, kolikor bo to seveda mogoče, odpraviti. Pri tem se bom seveda bistveno naslonil na izkušnje trenerja Lombarda, ki te igralce v glavnem vse pozna. Z njim bom moral, kot že povedano, stalno tesno sodelovati.«
Prav Lombardo te je hotel pri Triestini...
»Res je. Poznava se že od prej in veva vsak za delo drugega, tako da ni bilo težko dobiti skupnega jezika.«
Atletska priprava igralcev skupinskih športov postaja iz leta v leto važnejša...
»Športni delavci in trenerji se počasi zavedajo, da je končni športni učinek tehnično še najbolje pripravljenega igralca manjši, če slednji ni pravilno atletsko natreniran. Prav zato postaja pomen odgovornega za atletsko pripravo vse večji.«
Kdo so ponavadi odgovorni za atletsko pripravo?
»To so v glavnem profesorji telovadbe, ki pa so večkrat preveč teoretično in premalo praktično podkovani. Počasi pa upravičeno prihajajo na dan atletski trenerji in drugi, ki jim je pač atletska priprava bližja in pač poznajo vse njene najbolj skrite plati. Tudi' sam izhajam iz atletike...«
DUŠAN JELINČIČ
iz sveta naše telesne kulture
Pobude Združenja za širšo javnost
Pretekli teden smo ugotovili pomembnost srečanj manjšin v matični domovini, a dogajanja v Hrastniku so nas prav zares presenetila, in to prijetno. Slovenci iz Porabja so se v zadnjih letih bistveno spremenili; ugotovili smo veliko odprtost, iskanje svoje identitete. To pomeni, da slovenščina ni ostala le domena starejših oseb, da ni to le jezik za folklorne prireditve ampak, da skušajo mladi uporabiti slovenščino v splošnem občevanju s sovrstniki, kar se običajno ni dogajalo. 13. srečanje predstavlja iz tega vidika neko važno prelomnico in upamo, da bo trend rodil v naslednjih letih še boljše sadove.
Imeti moramo to prireditev kot nekaj internega, nekaj kar je namenjeno izključno nam Slovencem, to je snidenje med brati. In prav zaradi tega moramo skrbeti, da bomo to prireditev ne samo ohranili, ampak da ji bomo dali nove razsežnosti in veljavo. A vendar je važno, da se dokažemo tudi na področju, kjer živimo, na področju, ki nam ni žal naklonjeno. Tu ne moremo trditi, da sleherni pripadnik večinskega naroda gleda- na nas z viška ali z zaničevanjem; to ne, ampak politična klima je čisto gotovo negativno ustrojena proti naši skupnosti. Žal je politika, ki ima v rokah škarje in platno, žal je prav politika tisti faktor, ki nam kroji bodočnost. Kljub tem dejstvom moramo slediti premočrtno naši poti in moramo aktivno dokazati našo prisotnost. Naša društva med tekmovanji že dovolj storijo, če ne drugega s pozdravom in s pogovornim jezikom na igriščih; a to še ni vse. Moramo storiti mnogo več.
Oglejmo si nekatere dogodke: pred desetimi dnevi ali nekaj več je prišlo na pobudo odbojkarske komisije pri ZSŠDI do izpopolnitvenega predavanja za odbojkarske trenerje, ki mu je sledila tudi praktična demonstracija. Nekdo bi lahko trdil, da to ni nič posebnega, saj ni problem dobiti strokovnjaka, ki bi predaval. To je že res, a tokrat je imelo predavanje tudi uradni značaj. Deželna odbojkarska zveza ga je namreč priznala kot uradni izpopolnjevalni tečaj, ki je že nekaj let predpisan s strani vsedržavne zveze. Priznana nam je bila organizacijska sposobnost in tudi domiselnost pobud. Seminarja so se udeležili praktično vsi aktivni trenerji naše pokrajine.
To se je zgodilo na področju naše najstarejše panoge, a do sličnega dogodka je prišlo tudi na področju borilnih športov, ki so za vse nas neka novost. V organizaciji slovenskega karate kluba je bilo v telovadnici v Zgoniku ravno tako strokovno predavanje z udeležbo mednarodnega mojstra. Tu sicer ni bilo uradnega pokrovitelja zveze, ampak je zveza sodelovala in podprla pobudo. Predavanja so se udeležili ljubitelji tega športa iz raznih klubov iz dežele in tudi izven nje. Številčna je bila tudi skupina slušateljev iz Slovenije, ki so izkoristili vabilo našega kluba za strokovno izpopolnjevanje. Isti klub je sicer priredil že ■pred časom prvi seminar, ki je bil internega značaja in ki je ravno tako žel
' mnogo uspeha.
Obe pobudi namenjeni širši javnosti nista zahtevali mnogo truda in tudi ne mnogo sredstev, a vendar smo se uveljavili in prisotni so nam priznali organizacijske sposobnosti.
Nekdo bo lahko rekel: a je to vse? Da, to je vse, a istočasno mnogo več! To pomeni, da se stalno pojavljamo v javnosti in da se še bolj uveljavljamo. Ravno tako je bilo ZSŠDI sponzor prireditve, ki je bila na sporedu 2. junija. Dobili smo vidno mesto v krajevnem športnem tedniku. Hočeš, nočeš, torej nas mora tudi večina sprejeti, saj ji dokažemo, brez prisile seveda, da smo tu, da delamo, da sodelujemo s športnimi strukturami, ki so tudi naše, saj smo vsi skupaj člani italijanskega olimpijskega odbora. Na tak način držimo sicer našo identiteto, a istočasno dokazujemo, da se ne zapiramo sami vase, da smo odprti do sodelovanja s komurkoli. V tej obliki delovanja je naša moč in menim, da je to tudi edina pot, ki jo lahko prehodimo. Seveda bo potrebno vložiti v to še mnogo truda, a bo čisto gotovo šlo.
Včasih nas čudi, kako medlo odjeknejo take pobude v naših krogih. Človek ima vtis, da premnogokrat dajemo v kot med staro šaro tudi najuspešnejšo pobudo. To je naša navada, ali točneje rečeno razvada. Nočemo priznati iz samoljubja, da je imel sosed boljšo zamisel, kakor mi sami in zaradi tega je pametno, da jo spregledamo. In vendar s tem delamo škodo le samim sebi. Zgubljamo čas in moči za medsebojno zbadanje, ko nam primanjkuje časa za plodno delo!
ODO KALAN
so se izkazali
Borovi atleti
Z zelo posrečenim in dobro obiskanim nekakšnim supermnogobojem, ki je trajal tri zaporedne srede, se je za najmlajše kategorije atletov zaključil prvi del letošnje tekmovalne sezone. Na tem zahtevnem in napornem, toda nadvse koristnem preizkusu hitrosti, spretnosti in moči in vzdržljivosti, v skoraj vseh disciplinah programa za najmlajše kategorije so se preizkusili tudi nekateri najbolj pogumni člani AD Bor Infordata, ki so se kar dobro odrezali. V deveteroboju za kadete je svojo nadarjenost za mnogoboj izpričal Andrej Gelfi, ki mu pa preizkusi vzdržljivosti niso šli preveč od rok. Sicer bi se uvrstil v sam vrh. Njegovi omembe vredni rezultati so 11"! na 80 m, 153 cm v skoku v višino, 30,10 m v metu kopja in 23,00 m v metu diska, kjer je tudi zmagal.- Pri dečkih se je v sedmeroboju na 5. mesto z 1732 točkama uvrstil Maks Černigoj, ki je najboljše rezultate dosegel v skoku v daljino z 415 cm, v lučenju žogiče z 33,24 m in v suvanju krogle z 8,90 m, kjer je tudi zmagal.
Riko Gelfi je v isti kategoriji z 1495 točkami zasedel sedmo mesto, njegov najboljši rezultat pa je 133 cm v skoku v višino. (I. P.)
Superminiodbojka v Caspoggiu
Borovke za uvrstitev od 1. do 4. mesta
Na tretjem nogometnem turnirju v Gabrjah
Slabo vreme nagajalo organizatorjem
. CASPOGGIO Tudi drugi dan državnega turnirja v superminiodbojki se Je uspešno končal za žensko ekipo Bora Friulezporta. Osvojila je namreč obe včerajšnji tekmi ter zasedla 1. mesto v svoji skupini (v vsaki skupini je po 6 ekip), tako da se bo v današnjem jutranjem polfinalu najprej pomerila z Genovo: v primeru zmage bi popoldne igrala za končno 1. mesto, v primeru poraza za 3. mesto.
Izločilni del pa se ni tako uspešno končal za Val in Slogo, ki sta igrala v jnoški konkurenci. Sloga je sicer predvčerajšnjim vse tri tekme dobila, včeraj Pa je ostala praznih rok in se bo potegovala za uvrstitev od 9. do 12. mesta (najprej se bo srečala s Trevisom). Val bo s svoje strani igral za uvrstitev od 21. do 24- mesta (prvi nasprotnik bo Piša).
Včerajšnji izidi:
„ MOŠKI - 1. SKUPINA: Taranto - Val JO (15:4, 15:0), Genova - Val 2:0 (15:6, 15:7); 2. SKUPINA: Bari - Sloga 2:1 (15:6, 12:J5, 15:7), Savona - Sloga 2:0 (15:8, 15:3).
ZENSKE- 3. SKUPINA: Bor Friulex-port - Taranto 2:1 (16:14, 10:15, 15:5), Bor criulezport - Piša 2:0 (15:8, 15:5).
Tretji nogometni turnir v moški, Ženski in mladinski konkurenci, ki ga v Gabrjah prireja kulturno društvo Skala se je začel v znamenju slabega vremena. Močan naliv je namreč prekinil prvo srečanje med ženskimi ekipami Gabr-ji in Štandreža. Mlada dekleta niso namreč pod dežjem in točo mogla končati tekme, ki jo je ob začetku drugega polčasa vodila gabrska vrsta z 1:0.
Kljub slabemu vremenu pa se je ob gabrskem zelenem pravokotniku zbralo veliko obiskovalcev, predvsem moškega spola, ki so z zanimanjem opazovali nogometne in druge vrline predstavnic obeh ekip.
Kar zadeva turnir povejmo, da bodo danes na vrsti člani. Ob 18.30 bo srečanje med Gabrjami in Vrhom, sledila bo tekma med Rupo/Pečjo in Gabrjami B. Jutri, sobota, bodo na vrsti še vedno člani. Ob 18. uri bo srečanje med ekipama Sovodenj in Dola/Poljan.
Povejmo, da v ženski konkurenci sodelujejo 4 ekipe (Gabrje, Štandrež, Sovodnje in Vrh), osem je moških postav (Doberdob, Rupa/Peč, Števerjan, Sovodnje, Gabrje, Vrh, Gabrje B in Štandrež), ekipe Gabrji, Doberdoba, Itale iz Gradišča in Sovodenj pa nastopijo v mladinskem delu.
Na sliki (foto Pavšič): predstavnice štandreža in Gabrji pred ponedeljkovim nalivom.
^ed kratkim je bil v Repnu mednarodni mladinski nogometni turnir, na katerem je uspešno nastopila tudi reprezentanca ZSŠDI (na sliki).
konjske dirke - konjske dirke
Težko je predvidevati tekmo v Rimu. Sicer pa poskusimo: po našem naj bi bilo Corsaro Rosso (skupina 2). V skupini x bo favoritu velik tekmec Gibet. V skupini 1 bi lahko presentil Funaro.
V	Rimu bi se moral razen velikih presenečenj uveljaviti Estosa (skupina 2). V skupini x naj omenimo Bukovvrskega. To je konj, ki je je precej vajen takih tekem. Od skupine 1 se je že večkrat na takih tekmah Fire Black.
V	Tarentu bi moral Double Gar (skupina x) ponoviti nedeljski uspeh. Od skupine 1 bi se moral izkazati Eteranec, čeprav njegova startna številka ni najboljša. Od skupine 2 je Effetto v dobri formi in bi se moral še kar izkazati.
V	Montegiorgiu je naš favorit Gerri Gala (skupina 2), ki je v zelo dobri formi. Paziti pa se bo moral pred Da Fastom (skupina x). Ta konj je v zadnjem času zelo anpredoval. Od skupine 1 bi se morala Epifania zelo dobro uvrstiti. Favorit tekme v Trstu je Bassofondo (skupina 2). Le-ta pa bo imel najhujšega tekmeca v Brunettu (skupina x), ki je še posebno nevaren v končnem delu. Glede skupine
x naj omenimo še Carbon Cokeja, ki bi se moral dobro izkazati.
Vedno v Trstu je od skupine 2 favorit Durbin, od skupine x naj omenimo Erni-bela, od skupine 1 pa Crino.
DIRKA TRIS
V Vareseju bo drevi startalo 16 konj. Naši favoriti so: št. 13 Reef Fire, št. 11 Ciccio Bomber, št. 6 Guerritore. Za siste-miste: št. 2 Done Deal, št. 10 Carstenz, št. 8 Real Moonshine.

1.	—	prvi	2
drugi	x	1
2.	—	prvi	2
drugi	x	1
3.	—	prvi	x
drugi	1	2
4.	—	prvi	2
drugi	x	1
5.	—	prvi	2	x
drugi	x	1
6.	—	prvi	2
drugi	x	1
obvestila
ŠZ DOM
prireja teniški turnir v moški in ženski konkurenci. Tekmovanje bo od četrtka, 6. julija, do petka, 14. julija, v Štandrežu in na Vrhu. Rok za vpis zapade 3. julija. Vpisujejo: ZSŠDI (tel. 33029), Marko Lutman (85348) in Bojan Makuc (20734).
SPDT
vabi svoje člane, da se čimprej vpišejo na enotedenski tabor v Dolomitih Brente, ki bo od 26. 8. do 2. 9. Vpisovanje še danes, 30. t. m. v uradih ZSŠDI (tel. 767304), informacije tudi pri vodji pohoda Angelu Ker-mecu (tel. 44016).
ŠD VESNA
sklicuje danes, 30. t. m. ob 20.30 v prvem in v 21.00 v drugem sklicanju redni občni zbor, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Križu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, razno ter volitve novega odbora. Vabljeni člani in simpatizerji.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se je na sedežu društva (Vrdelska cesta 7, tel. št. 51377) začelo vpisovanje za začetniški odbojkarski tečaj, namenjen fantom in dekletom letnikov 1978, 1979, 1980. Tečaj bo v Borovem športnem centru na 1. maju od 4. do 12. septembra 1989. Cena tečaja znaša 50 tisoč lir. Dnevni program: 9.00 jutranji trening; 12.00 kosilo; do 15.00 organizirana animacija; 15.30 - 17.00 popoldanski trening in odhod. Možen je prihod otrok v center tudi pred 8. uro (po dogovoru). Rok za vpis zapade 15. julija.
ŠZ GAJA
obvešča, da sprejema vpisovanja za nočni tek Gaje še jutri 1. 7. ter eno uro pred startom na športnem objektu na Padričah (tel. 226115) od 18. do 20. ure. Vabljeni!
ZSŠDI
obvešča, da odgovarja na tel. št. 744426.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se haročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
30. junija 1989
Letos naj bi se s 1. julijem podalo na pot 15 milijonov ljudi
V soboto odprtje turistične sezone z običajnim preseljevanjem narodov
Najdražja mesta na svetu? Teheran, Tokio in Osaka
ŽENEVA — Družba Business International je izračunala, katera so najdražja mesta na svetu. Na podlagi skupne košare, ki zaobjema ceno nekaterih artiklov (živil, tobaka, bencina itd.) in storitev (prevozi, zabave, hišno pomoč itd.) so izvedenci pripisali newyorški draginji količnik 100.
S količnikom 209 se ponaša naj dražje mesto na svetu, ki je tokrat. Teheran. Za njim sta neobičajno draga Tokio (202) in Osaka (200), na lestvici naj dražjih pa je takoj za njima kar pet afriških velemest Libreville (166), Brazaville (164), Lome (155), Douala (148) in Abid-jan (145), kjer je življenje prav tako drago, kot v najdražjem evropskem mestu Oslu.
Tudi druga evropska mesta so dražja od ameriške metropole. Ženevska draginja ima količnik 118, moskovska pa 111. V Milanu je količnik 108, v Rimu pa za točko manjši. Kaj pa mesta, v katerih je življenje poceni? Na voljo so Budimpešta (47), Rio de Janeiro (45), Beograd (37) in na zadnje še Ouito (34), ki je menda najbolj poceni mesto na svetu.
RIM - S prvim julijem, ki letos pade na soboto, bodo uradno odprli poletno turistično sezono. Po podatkih, s katerimi razpolagajo prometna policija in turistični delavci, bi se morala v tem koncu tedna premikati širom po Italiji 8-milijon-ska množica domačih in skoraj 4-milijonska množica tujih turistov. Z izredno enostavnim seštevanjem bomo tako ugotovili, da bo v Italiji prišlo do pravega preseljevanja narodov.
Tem turistom, ki so že rezervirali svoje počitnice, moramo seveda dodati še vse tiste osebe, ki si lahko privoščijo nekaj oddiha le ob koncu tedna, oziroma tiste, ki se ne odpravljajo na daljša potovanja, ampak si raje organizirajo krajšo ekskurzijo. Prometna policija je tako izračunala, da bo s 1. julijem na italijanskem cestnem omrežju več kot šest milijonov vozil, saj je povprečno število pri takih računih 2,5 potnika na vozilo, nič koliko ljudi pa bo potovalo z vlakom in letalom.
Za pravo odprtje turistične sezone bodo poskrbeli tudi turisti, ki prihajajo iz tujine. Največ bo tudi letos Nemcev, kot ugotavljajo turistične agencije, ki so v dobršni meri že zaključile vse rezervacije, in trdijo, da bo letošnji turistični val beležil vsaj 6-odstotni prirastek. Za Italijane, ki se bodo množično izselili iz mest, pa je tudi letos
potrjen trend počitnic ob morju. Kar 60 odstotkov domačih turistov se odpravlja na morje, 30 jih ostaja zvestih goram, le 10 odstotkov Italijanov pa ljubi jezera, gričevnata območja in mesta.
Kot običajno pa se bodo morali julijski turisti, tako'domači kot tuji, sprijazniti z nekaterimi nevšečnostmi, ki jih bodo spremljale tja do konca septembra. Z 8. julijem bodo namreč ponovno stopili v veljavo Ferrijevi predpisi za »varnost« na avtocestah. Na avtocestah bo treba spoštovati hitrostno omejitev 110 kilometrov na uro, na cestah pa bo hitrost padla na 90 km/h.
»Počasi« še ne pomeni »varno«, kot so dokazale lanske statistike, letos pa bo Ferriju priskočil na pomoč dekret o varnostnih pasovih in morda bo na italijanskih cestah le manj mrtvih, kot običajno. Hitrostne omejitve bodo ostale v veljavi do 3. septembra, ko bo »uradnih« počitnic konec.
Poleg počasne vožnje bodo morali turisti upoštevati tudi nerešena vprašanja muzejev in drugih kulturnih bogastev, s katerimi se lahko ponaša italijanska država. Vse knjige in vodniki pridno beležijo italijanske muzejske dragocenosti, v poletnem času pa ostajajo muzeji zaprti in nedostopni. Tudi muzejsko osebje je očitno del množice, ki se bo v soboto podala na pot.
Denarni »podvigi«
fanta iz Anglije
LONDON — Nadebudni 16-let-ni iant iz Anglije je približno tri mesece vlekel za nos številne poslovneže, v tem času pa si je ustvaril fiktivni finančni imperij za približno milijardo lir, ustanovil lastno nepremičninsko družbo, zaposlil direktorja in tajnico, v Miamiju na Floridi pa si je kupil stanovanje za 200 milijonov lir.
Fanta, katerega imena niso javili, je sodišče za mladoletne poverilo v skrbstvo nekemu psihologu, fantov oče pa bo moral povrniti škodo vsem, ki so bili pri tem oškodovani. Šestnajstletnik je bil drugače vajenec v nekem podjetju, očitno pa je želel obogateti hitreje, kot mu je zagotavljalo njegovo delo. Zato je hladnokrvno podpisoval nekrite čeke, kupoval z očetovo kreditno kartico, kar pa je najbolj čudno, z izkušenimi podjetniki je imel poslovne stike kot lastnik fiktivnega podjetja. Vse je prišlo na dan, ko naslovniki nekritih čekov niso mogli vnovčiti.
Poglavar južnokorejske cerkve Obsodba preganjanja
naj bi kršil zakon o varnosti
Turkov v Bolgariji
SEUL — V južnokorejski prestolnici je stalna napetost med študenti in policijo v teh dneh dosegla nov vrhunec (na sliki AP policisti pomagajo ranjenemu kolegu) in po daljšem času so z ene strani spet letele številne molotovke, z druge pa je bil uporabljen solzilec. Napetost povezujejo z odločitvijo študentov, da masovno spremljajo svojo delegacijo, ki naj bi od jutri dalje sodelovala na mladinskih igrah v severnokorejski prestolnici.
Odnosi s Severno Korejo pa so na splošno v ospredju pozornosti južnokorejske javnosti. To je še posebej opazno po sprejemu strožjih določil glede odnosov in obiskov v severni sosedi. Odslej brez odobritve vlade ni možen noben stik s Severno Korejo.
Prav v zvezi s temi določili pa so se pojavile nekatere obtožbe na račun poglavarja katoliške cerkve v državi kardinala Stephena Kim Sou Hwana in voditelja največje opozicijske stranke Kim Dae Junga. Oba namreč sumijo, da naj bi bila povezana s parlamentarcem Suh Kyung Wonom, ki so ga v torek aretirali zaradi nepooblaščenega obiska v Severni Koreji avgusta lani. Dobro obveščeni viri v Seulu še poročajo, da naj bi oba kmalu zaslišali, da bi ugotovili, kakšno vlogo naj bi oba imela pri organizaciji Suhovega potovanja oziroma, kaj sta o tem potovanju sploh vedela. To je prvič, da je kardinal osumljen, da naj bi kršil določila zakona o državni varnosti.
Mednarodna organizacija dela o novih pravilih za nočno delo
ŽENEVA — Tritedensko zasedanje Mednarodne organizacije dela (ILO) se je končalo s kompromisom, ki reševanje najbolj žgočega problema, torej revizijo mednarodne konvencije o nočnem delu žensk, odlaga na prihodnje leto. Po pričakovanju pa so na.76. letni konferenci, ki se je končala danes popoldne, na njej pa je sodelovalo 1.750 predstavnikov vlad, delodajalcev in delavskih organizacij iz 140 od skupno 150 držav članic, sprejeli konvencijo, ki se zavzema za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer avtohtonega prebivalstva v neodvisnih državah. Ti ljudje - njihovo število ocenjujejo na 300 milijonov - po ugotovitvah udeležencev zasedanja ne uživajo istih temeljnih pravic kot ostali prebivalci.
Prizadevanja za spremembo konvencije št. 89, ki prepoveduje nočno delo Žensk v industriji, so trčila na ne-uskladljiva stališča delodajalcev in sindikatov, zato so končno odločitev preložili. Prihodnje leto naj bi sprejeli nove splošne norme za nočno delo, ki ne bi delale razlik med spoloma, s tem pa bo odpravljena le ena od pripomb, ki jih je bilo slišati v ženevski Palači narodov. Veliko težje bo uskladiti interese delodajalcev in sindikatov, zato bo bodoča konvencija po priporočilih, ki so jih tokrat potrdili, upoštevala, da je nočno delo v nekaterih sektorjih gospodarstva nujno, na drugih pa omogoča boljše izkoriščanje strojev in druge opreme ter tako prispeva k večji produktivnosti in zaposlovanju. Prav brezposelnost je namreč ena najhujših posledic sodobnega industrijskega razvoja. Pri konvenciji bo treba upoštevati in uveljaviti ukrepe, ki bodo zmanjšali neugodne posledice nočnega dela, predvsem za zdravje, socialne in
družinske razmere ter zagotoviti primerno denarno odškodnino delavcem.
Teh ukrepov ne bo treba uresničiti čez noč, temveč bodo države, ki bodo konvencijo podpisale, imele možnost, da v dialogu z delodajalskimi in sindikalnimi združenji, uveljavijo natančnejša pravila za nočno delo, ki bodo veljala tako za moške kot tudi za ženske. Ta pravila bodo upoštevala zdravstveno stanje delavcev ter vsebovala določbe za primer začasne delovne nesposobnosti in zaščitne ukrepe za noseče delavke in mlade matere. Delavci, ki so zaposleni ponoči, morajo imeti pravico do krajšega delovnega časa brez zmanjšanja plač ali dodatkov na plače, med drugim ugotavlja predlog konvencije. Pred uvajanjem nočnega dela pa bi se delodajalci morali posvetovati tudi s predstavniki delavcev. Konvencijo, o kateri bodo odločali prihodnje leto, bodo dopolnili s priporočili o trajanju delovnega časa in počitka, posebnih dodatkih k plačam, zdravstvenih in drugih ukrepih.
Na letošnjem zasedanju so sprejeli načrt protokola o reviziji konvencije o delu žensk v industriji. S temi spremembami naj bi opredelili delovni čas, omilili nekatere druge določbe ter jo tako posodobili, dokler ne bo sprejeta in uveljavljena konvencija, ki bo postavila temeljna pravila za nočno delo nasploh, brez razlikovanja med spoloma.
Članice ILO so potrdile delovni program in proračun za leti 1990/91 (330,4 milijona dolarjev) ter se zavzele za izboljšanje gospodarskega položaja držav, ki jih pesti ekonomska kriza, za povečanje zaposlenosti in socialnega napredka, (bm)
Obsodbam Bolgarije zaradi pritiskov na turško manjšino se je pridružila tudi Islamska konferenca. Sekretar te organizacije Hamid Al Ghabid je dejal, da članice organizacije najostreje obsojajo izredno oster asimilacijski pritisk, kateremu so izpostavljeni Turki v Bolgariji. Kot je znano, se je zaradi tega samo ta mesec iz Bolgarije izselilo več kot 70 tisoč Turkov, za katere je turška vlada postavila posebna šotorišča, Bolgarijo pa je Ankara tudi prijavila organizaciji OZN za begunce. Ravnanje Bolgarov pa je obsodil tudi tunizijski zunanji minister, ki je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi prisilnega izseljevanja Turkov, kar po njegovem mnenju povzroča nepotrebno vzdušje napetosti med Turčijo in Bolgarijo	(Telefoto AP)