r
LETO XIX., ŠTEV. 252
SLOVENSKI
izdaja in tiska Časopisno podjetje Slovenska poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 1 in 3, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1 /II, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana. Titova cesta i, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832 — Poštni predal št. 29 — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana 800-704/1-367 — Mesečna naročnina 230 din
CEHA 10 0111
PRED KONGRESOM TELESNE KULTURE
TISKOVNA KONFERENCA V DRŽAVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE
Eaotnost-tudi v praksi KrŠItCV drŽaVDO DOflOdbe
Vsa napredna vzgojna priza- gotovili osnovne pogoje za ures-
Vsa napredna vzgojna priza devanja pri nas, ne glede na raznovrstnost oblik in vsebine, imajo en in isti smoter — vzgojit; mladega človeka v dobrega Etrokovnega delavca in hkrati samoupravljavca, mu dati za to potrebne moralne kvalitete, fizične sposobnosti in mu pomagati pri oblikovanju takšnega življenjskega smotra, da bo lahko živel polno, tvorno in zadovoljno življenje jn ga bodo v odnosu do drugih vodila humana načela.
Telesna vzgoja zavzema v tem širokem in celovitem sklopu vzgojnih prizadevanj neprecen-':vo važno mesto. Zato pozdravljamo pobudo o sklicanju :	-ugoslovanskega	kongresa za
t lesno kulturo v pričakovanju, , bo ta forum razvozlal prereka tera doslej nejasna vpra-fnja in začrtal pot razvoja te-;ne kulture pri nas, v pogo-; h sodobnega časa.
Poleg cele vrste vprašanj, ki bo obravnaval kongres, ne smeli prezreti nujnosti, da čneje postavimo in osvetli-potrebo • enotnosti telesne
- goje in vzgojnih prizadevanj -,- h faktorjev, ki delujejo na
- m področju. 2e kongres NOJ - zavzel stališče, da je realno : sdanje na telesno kulturo v ' :n, da jo vidimo v vsej njeni relovitosti, ne v njenih posameznih zvrsteh in zapostavlja-:vu posameznih panog oziroma aktivnosti, kajti le celota in vse :"ene kompetente lahko prispevajo k fizičnemu umskemu in moralnemu oblikovanju člove-
To pa je tudi skupen in glavni cilj.
V praksi nas marsikje še vedli . ne vodi to načelo enotnosti medsebojnega vsebinskega o v--'rjevanja v razvijanju te-r vzgojne aktivnosti raznih
in ostalih faktorjev. Vpra; . . se je celo treba, ali se telesna vzgoja pri nas ne cepi vse preveč na ozke specialne panoge in ali prav to ne povzroča, da nekateri kadri več ali manj vlečejo vsak na svojo stran, ne da bi upoštevali dovolj potrebe po vsestranskem fizičnem razvoju. Na to vprašanje od dneva do dneva vse ;asneje odgovarja praksa. Tesno sodelovanje med raznimi partizanskimi, športnimi in drugimi sorodnimi organizacijami postaja nuja. Se več! Razvijanje telesnovzgojne aktivnosti po enotnem programu v osnovni zamisli, skupne akcije, skupne revije — telovadni in športni nastopi postajajo vse bolj osnovno izhodišče za uveljavljanje načela vrsestranosti in množičnosti telesnovzgojnega udejstvovanja. To velja zlasti za manjše kraje in središča,. kjer s: giede na objektivne pogoje, kakršn; so, težko zamišljamo uspešen napredek telesne kulture. če cepimo ter razdvajamo sile. kadre in sredstva, ki so ze tako minimalna.
Prvi slovenski festival telesne kulture, na katerem so sod e lova.e prav vse organizacije, ki imajo v programu dela kakršno koii zvrst telesne vzgoje, in ce.a vrsta sličnih manjših prireditev na terenu je pokazala, le z uveljavljanjem vse-stranosfc v praksi lahko dosežemo in razbijamo ozke, sektaške poglede na razvoj telesne kulture. Saj je povsem razumljivo, da mladinec in mladinka v rani mladost-; ne kažeta zanimanja le za eno panogo udejstvovanja, kar mu lahko nudi klub ali organizacija z ozkim specializiranim programom. Široko zanimanje mladine po vsestranskem telesnovzgojnem udejstvovanju moramo seveda še razvijati in prav to jemati za osnovo pri razvoju športne aktivnosti, če hočemo zajeti mladinske množice v vrste aktivnih telovadcev in športnikov.
Tudi sredstva in objekti, ki jih dajemo na razpolago za razvoj telesne kulture, morejo služiti ciljem vsestranostj in množičnosti telesne vzgoje, brez kakršne koli diskriminacije ;n klubaških navdihov.
Mnogokrat tarnamo, da so pomanjkanje objektov ih šibki materialni pogoji nasploh ena osnovnih ovir za nagel’ razvoj telesne kulture. To je seveda res. Res pa je tudi, da marsikje razpoložljiva igrišča, telovadišča, domovi in drugi objekti služijo ie enemu klubu al; društvu, oziroma le majhnemu de‘u mladine, ki pripada klubu a'i društvu. Ze pri samem projektiranju telesno-vzgojnih objektov bi morali upoštevati pc**-eb-i množičnega in vses‘r"n3vec~ ui'j t -ovanja Le tako ’ror:	z ob'	brez
plotov jn ključavnic, k mor bi Jfihko zahaja'a vsa mladina, za-
gotovili osnovne pogoje za uresničitev toliko poudarjene težnje o množičnosti in vsestranosti telesne vzgoje. Takšni objekti bi v družbeni upravi lahko uspešno dosegali namen, če bi imeli organizirano servisno službo, preko katere bi se (proti .odškodnini seveda) posamezniki ali skupine lahko izposo-jevali razne rekvizite in športno opremo, potrebno za vežba-nje, tekmovanje itd.
Gotovo je, da bodo z vse širšim uveljavljanjem in zmago zasnove o enotnosti, vsestranosti in enakopravnosti telesnih aktivnosti neogibno morale sle-deti ustrezne organizacijske rešitve, ki bodo podpirale in omogočale uveljaviti tako zamisel.
O enotnosti jugoslovanskih teilesnovzgojnih organiizaoij je v razpravah pred kongresom mnogo govora. Prav glede tega vprašanja je tudi največ raznolikih gledišč. Nekateri so za avtomatično in dosledno združitev »Partizana« in Športne zveze v eno organizacijo in vidijo rešitev vseh problemov le v tem ukrepu, drugi zopet skorajda ljubosumno zagovarjajo obstoj in razvoj telesnokultur-nega pokreta v smer j utrjevanja specializiranih organizacij in klubov, češ da je le to v skladu z inte-resi mladine.
Gre za enoten pokret telesne kulture, ki pa se lahko razvija le z vsakdanjo realizacijo osnovnih načel, ki morajo biti enotna in katerim moramo podrediti vse trenutno kluba-ške in slične težnje poedincev. To načelo pa smo dolžni zavestno podpirati in ga v praksi uveljavljati. Enotna telesnovzgojna organizacija bo tako nujno zrasla, kot zahteva in potreba prakse ter stvarnosti, ne pa kot rezultat težnje po formalni organizacijski spojitvi ne glede na pogoje in vsebino.
Borba za enotna načela v telesni vzgoji ni le razglaševanje stališč o enotnosti, množičnosti itd. Tu smo si največkrat edini. V praksi dn akcijah pa smo marsikje še daleč od enotnosti in prav tako od pogojev za • enotno organizacijo. Govorimo o množičnosti, denar pa dajemo klubu. Razglašamo potrebo po enotni organizaciji, v praksi pa celo v športu često izhajamo iz stališč kluba ne pa športnega društva.
Razprave o enotni telesno-vzgojni organizaciji so odraz potrebe po zbližan.]u in združitvi vseh naših sil na tem področju, da bi v skupnih in enotnih prizadevanjih uresničili plemenite cilje telesne vzgoje.
Tone Kropušek
Ukrepi proti dvojezičnemu šolstvu na Koroškem lahko resno škodijo odnošajem med Avstrijo in Jugoslavijo — Maše veleposlaništvo še vedno ne more priti v stik z aretiranima jugoslovanskima mornarjema v Šanghaju
BEOGRAD, 24. okt. (Tanjug). Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je danes izjavil, da je jugoslovanska vlada prejela odgovor avstrijske vlade na svojo noto o slovenskih šolah na Koroškem. Odgovarjajoč na vprašanje novinarjev o avstrijskem odgovoru, kakor tudi o vesteh, da novi avstrijski zakon o šolstvu na Koroškem ne bo določal obveznih dvojezičnih državnih osnovnih šol na Koroškem, je uredni predstavnik državnega sekretariata Drago Kunc rekel:
banskih oblasti z osebjem jugoslovanskega poslaništva v
Tirani in s člani njihovih družin je v nasprotju s pravili od-nošajev, ki veljajo povsod po svetu,« je poudaril predstavnik državnega sekretariata. —
»Ravnanje onemogoča normalno delo našega predstavništva in normalno življenje njegovega osebja. Ne bi pa želel prejudicirati ukrepov, ki jih bo naša vlada v zvezi s tem storila.
Trgovinski sporazum s Francijo
Beograd, 24. okt. (Tanjug.) Novi trgovinski sporazum, ki je bil v teh dneh podpisan v Parizu, bo omogočil povečanje izmenjave med Jugoslavijo in Francijo. Z novim sporazumom so dani pogoji za stabilnejšo izmenjavo.
Sporazum omogoča doseči jugoslovanskemu izvozu vrednost, ki je dvakrat večja od dosedanjega letnega izvoza. Novi kontingent jugoslovanskega izvoza je večji od 7 milijard dinarjev.
Novi sporazum bo Franciji omogočil večje sodelovanje v naši zunanji trgovini kot doslej.
»Odgoivor avstrijske vlade, razpis predsednika pokrajinske vlade na Koroškem Wedeniga in položaj, ki je nastal z njegovim izvajanjem, kakor tudi načrt novega zakona o šolstvu na Koroškem, ki ne določa ohranitve obveznih dvojezičnih osnovnih šol, ki so bile ustanovljene na osnovi zakonske uredbe o šolstvu iz leta 1945, niso niti najmanj v duhu avstrijske državne pogodbe in lahko resno škodijo avstrijsko-jugoslovanskim odnošajem. Jugoslovanska vlada bo prisiljena nadalje ukrepati glede tega vprašanja,« je izjavil Drago Kunc.
Na vprašanje novinarjev, ali je jugoslovanska vlada kaj ukrenila v zvezi z aretacijo jugoslovanskih mornarjev v Šanghaju, je Drago Kunc odgovoril: »Res je, da je kitajska policija 13. julija letos aretirala dva jugoslovanska mornarja z ladje »Lika«. Veleposlaništvo FLRJ v Pekingu je doslej štirikrat zahtevalo, naj mu omogočijo stike z aretiranima mornarjema, kar pa so kitajske oblasti odklanjale in še vedno odklanjajo. Onemogočanje stikov z aretiranima
mornarjema, kakor tudi ravnanje policije ob aretaciji — o čemer je naš tisk pisal — ni niti najmanj v skladu z mednarodnimi pravili in povzročajo sume glede namena aretacije. Veleposlaništvo FLRJ, v Pekingu je te dni prejelo navodilo, naj ponovno zahteva od kitajskih oblasti, da naj omogoči predstavniku veleposlaništva obiskati aretirana mornarja in naj zahteva obtožnico, da bi lahko organiziralo obrambo. Kolikor nam je znano, je sindikat pomorcev Jugoslavije prav tako napravil določene korake pri vsekitajski sindikalni federacija. Na nadaljnje vprašanje novinarjev, je predstavnik sekretariata povedal, da se bodo jugoslovansko-itali-janska pogajanja o podaljšanju sporauma o ribolovu začela dne 28. oktobra in da se bodo prav tako kmalu začeli jugoslovan-sko-italijanski gospodarski razgovori, ki jih je Jugoslavija predlagala že januarja.
Predstavnika državnega sekretariata so nato vprašali, ali bo. Jugoslavija kaj ukrenila zaradi slabega ravnanja z osebjem jugoslovanskega poslaništva v Albaniji. »Ravnanje al-
Predsednik republike udeležencem simpozija v Dubrovniku
Dubrovnik, 24. okt. (Tanjug.) Simpozij, organiziran na pobudo Akademskega sveta FLRJ ob 200-letnici izdaje najvažnejšega dela dubrovniškega znanstvenika Rudjera Boškovida, je danes
nadaljeval svoje delo. Temu znanstvenemu zborovanju prisostvujejo znanstveniki iz Italije, Francije, Velike Britanije, Poljske in Jugoslavije.
Na dopoldanskem sestanku v
Program obiska
Državni sekretar za zun. zadeve Koča Popovič
bo uradno obiskal Veliko Britanijo 28. oktobra leženci odšli na otok Lokrum,
kjer so opoldne slavnostno od-
LONDON, 24. okt. (Tanjug.) Danes so v Londonu objavili program obiska jugoslovanskega državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča v Veliki Britaniji.
prostorih Knežjega dvora je britanski strokovnjak Zet Kopal poročal o astronomskem delu Rudjera Boškovica, prof. Ivo Supek pa o zvezi Boškovičeve teorije z današnjo nuklearno teorijo. Nato je prof. Anton Peterlin govoril o teoriji čvrstih teles v zvezi z Boškovičevimi zamislimi, dekan naravoslovno-mate-matične fakultete na beograjski univerzi Tatomir Andjelič pa o temi »Aksiomatična podlaga Boškovičeve teorije«. Nato 30 ude-
Koča Popovič bo prispel v London 28. oktobra. Istega dne bo gost na večerji pri britanskem ministru za zunanje zadeve Lloydu, naslednji dan pa na kosilu pri predsedniku vlade Harolau Macmillamu. Popoldne tega dne bo imel državni sekretar za zunanje zadeve razgovore
Svet se spommfa dneva OZN
NEVV YORK, 24. okt. (AP - AFP). Dan Združenih narodov, 24. oktober, so slovesno proslavili po vsem svetu. V zvezi s 13. obletnico organizacije Združenih narodov so na sedežu OZN v New Vorku organizirali slovesnost, na kateri je govoril sekretar OZN Dag Hammarskjold.
V sporočilu vsem r.a:odom je Hammarskjold med drugim dejal, da je svetovna organi-zacijia napravila človeštvu velike usluge. Organizacija Združenih narodov je večkrat pokazala, d>a je sposobna zmanjšati nevarnost vojne, omejiti spopiade im razširite! temelje za sodelovanje.
»V prihodnjih letih, je nadaljeval Hammarskjold, bo lahko organizacija nadaljevala
in razvijala svoje usluge, če bo dovolj volje in razumevanja za njihovo izvajanje. OZ!N bi morala dajati stalne pobude s svojimii miroljubnimi ukrepi«.
Ko je poudaril, da nevarnost zaradi nesoglasij še ni bila nikdar tako huda, dia pa še tudi nikdar ni bilo takšnih možnosti za sodelovanje, je Harnmarskjold dejal, da ima sodelovanje v okviru OZN še toliko večji pomen, danes, ko
Asfaltiranje avtomobilske ceste končano
• '3< * • - -
so politična nasprotja tako zaostrena.
Hammarskjold je prebral svoje sporočilo v glavni dvorani OZN, kjer so potem priredili koncert Pabla Oasalsa.
Predsednik Generalne skupščine Charles Malik pa je v zvezii z dnevom OZN izjavil, dia Organizacija Združenih narodov uspešno brani mir na Srednjem in Daljnem vzhodu. V New Delhiju je indijski predsednik Pnasad na proslavi dneva Združenih narodov pozdravil vse članice OZN in poudarriil pomen mednarodnega sodelovanja. Tudi predsednik Finske Fagerhiolm je govoril o pomenu OZN dn je med drugiim izrazil željo, da bi biila v OZN sprejeta tudi LR Kitajska.
Burgiba ponuja posredovanje
Tunis, 24. okt. (AP). Danes se je predsednik Habib Burgiba ponovno ponudil za posredovanje pri. reševanju alžirske krize. To je predlagal v govoru, ki ga je imel po radiu. Dejal je tudi, da upa, »da bodo spoznali nesmisel nadaljnje borbe in dosegli kompromis«.
V zvezi s pozivom de Gaulla predstavnikom alžirske fronte nacionalne osvoboditve, naj pridejo v Pariz na pogajanja, je Burgiba dejal, da francoski premier ni govoril o političnih razgovorih. Dodal je, da ne moremo reči, če bo de Gaullo-va ponudba za prenehanje ognja dovolj. To je vprašanje, o katerem #mora odločati alžirska vlada, sodi Burgiba.
v britanskem zunanjem ministrstvu, ki se bodo nadaljevali še prihodnji dan.
Državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča bo sprejela britanska kraljica Elizabeta II.
Koča Popovič bo zapustil Veliko Britanijo 1. novembra.
Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je danes pozdravil bližnji obisk jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča v Veliki Britaniji kot formalno potrditev dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. »Jugoslavija zavzema poseben položaj v mednarodnih odnošajih in mi pripisujemo velik pomen stališčem jugoslovanske vlade«, je izjavil predstavnik britanskega zunanjega ministrstva.
Britanski predstavnik je dal to izjavo na današnji tiskovni konferenci in pri tem opozoril, da je Kočo Popoviča povabil zunanji minister Selwyn Lloyd. Dejal je, da bo obisk posvečen izmenjavi stališč o mednarodnih problemih in o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Ko je dodal, da ni določenega dnevnega reda za te razgovore, je izrazil upanje, da bodo razgovori dali priložnost za izmenjavo stališč o vrsti vprašanj.
prli razstavo, posvečeno spominu Rudjera Boškovica. Ob tej slavnostni otvoritvi so prebrali brzojavko predsednika republike Tita, ’ i je pokrovitelj simpozija. Brzojavka se glasi:
»Gospodje in tovariši! Z zadovoljstvom sem sprejel predlog organizacijskega odbora. naj bom pokrovitelj sim;— "• ob udeležbi uglednih znars ‘.venih delavcev iz naše države in inozemstva v roj-tnem kraju Rudjera Boškovica ob 200-letnici izdaje njegovega dela »Teorija prirodne filozofije«.
Globoko sem prepričan, da bo vaše delo pomemben prispevek k razsvetlitvi znanstvene dediščine Rudjera Boškovica in da bo prispevalo k okrepitvi mednarodnega znanstvenega sodelovanja v korist napredka in ohranitve miru na svetu.
Dovolite mi, da po tej „ jti pozdravim udelež nce simpozija in da vam vsem želim uspeh v delu, našim gostom iz inozemstva pa ugodno bivanje v naši dr”avi.«
Med tujimi znanstveniki je že sedaj veliko zanimanje za podoben simpozij, ki naj bi bil ob 250-letnici rojstva Rudjera Bo-škoviča leta 1961. Proučujejo tudi možnost izdaje najvažnejših del Rudjera Boškovica do tega časa.
Simpozij se bo jutri nadaljeval, ko bosta predavala poljski znanstvenik Rubinovicz in jugoslovanski prof. dr. Dušan Ne-deljkovič.
Bonn posreduje?
ATENE, 24. okt. (Tanjug). Grška vlada se od sinoči nujno posvetuje o novem položaju v zvezi s Ciprom. Zunanji minister Averof, ki se je včeraj vrnil iz Pariza, je obvestil Karamanlisa o poteku razgovorov v okviru NATO,
Takoj nato so sklicali izredno sejo vlade, davi pa je bila pod’ predsedstvom Karamanlisa seja ožjega vladnega kabineta. Takoj po seji kabineta se je Averof sestal z nadškofom Makariosom. O vseh sestankih niso izdali nobenega sporočila. Toda ti sestanki kažejo na to, da ni nobenega upanja, da bi ciprsko vprašanje rešili v okviru NATO.
Generalni sekretar NATO Paul Spaak je prispel danes z letalom v Bonn, kjer se bo sestal s kanclerjem Adenauerjem. Po nekaterih komentarjih naj bi
Zahodna Nemčija posredovala v ciprskem sporu, in sicer med obiskom grškega premiera Karamanlisa, ki pride 9. novembra na uradni obisk v/Boni.
V nekem hotelu v Limasolu je eksplodiral peklenski stroj. Pet britanskih vojakov je bilo ranjenih. Ranjena je bila tudi neka Angležinja, ki je bila v tistem času v hotelu. Pri Nikoziji pa je britanski vojaški kamion zapeljal na mino. pri čemer je bilo ranjenUi sedem britanskih vojakov.
Koch noče biti krav
Vojni zločinec Erich Koch trdi, da se je »z vsemi silami boril proti vojni«
Bleščeča luč avtomobilskih reflektorjev je poslednjT noč razsvetljevala ozek pas ceste pred finišerjem, ki je neumorno napredoval in grabil pod seboj poslednje metre za asfaltiranje pripravljenega temelja, avtoceste Ljubijana-Zagreb na odseku Pljuska pri Trebnjem. Včeraj ob 18. uri je ves kolektiv asfalterjev, od mladincev, delavcev, strojnikov, šoferjev in tehničnega vodstva izvojeval pomembno delovno zmago. Poslednje tone vroče asfaltne mase so iz tovornjaka-kiperja zdrsele v finišer, ki je nato razgrnil asfaltni tepih ter zaključil delo na 43.05 km avtoceste od Ivančne gorice do Kronovega pri Otočcu. — Od 10. VII. 1958, ko sc je pričelo asfaltiranje na avtocesti pa do včeraj, je bilo vgrajeniii skupno 57.256 ton asfcltbetona z dvema finišerjema Barber Green. — Urodno vreme in požrtvovalnost vseh sodelujočih, tako mladinskih brigad pri razkladanju vagonskih pošiljk na bazi Trebnje, kot vsega asfaltnega kolektiva podjetja SGP Slovenija-ceste — baze Trebnje, sta omogočila uspešen zaključek asfaltiranja. — K samemuzaključku asfaltnih del na avtocesti so prišli tudi predstavniki investicijske grupe, glavnega štaba mladinskih brigad in komiteja ZKJ avtoceste, ki so na trasi čestitali delavcem in tehničnemu vodstvu k' doseženemu uspehu. — Asralterji bodo danes 25. t. m. na svoji asfaltni bazi proslavili to svojo delovno zmago.
(Foto: P. Strnad)
VARŠAVA, 24. okt. (Tanjug). Na procesu proti vojnemu zločincu, bivšemu Hitlerjevemu gauleiterju Erichu Kochu je danes obtoženi na drobno opisal svojo dejavnost v času od leta. 1933 do 1939, pri čemer si je močilo prizadeval, da bi dokazal »da ni
o ničemer odločal«, temveč je nasprotno vedno zavzemal »umerjeno stališče«.
Koch je dejal, da so ga v nacistični Nemčiji sovražili vsi najvišji, funkcionarji rajha zaradi njegovega pomirljivega in strpnega delovanja v vseh akcijah ekstremistov, posebno še Rosenberga in Himmlerja. Izjavil je, da je celo ob udaru leta 1934 »na čudežen način ušel sigurni smrti«, ki naj bi mu' jo pripravljali Himmler in ostali.
Govoreč o času pred vojno, je
obtoženi Koch dejal, da je »Hitler o vseh važnejših vprašanjih odločal izključno sam«, zase pa je dejal, »da se je z vsemi silami boril« proti vojni, ker je vedel, da pomeni vojna samo množično umiranje in uničevanje.
Protesti v dvorani so dosegii vrhunec, ko je obtoženi Koch dejal, da je o napadu nacistične Nemčije na Poljsko leta 1029 izvedel šel» po radiu.
Po njegovih besedah je takoj po začetku vojne vso oblast prevzela vojska, on pa je svojo ci-‘ vilno in strankino oblast; »izročil svojemu namestniku in odšel v
Berlin«.
VBEME
Stanje 24. okt.; Nad vzhodnim Atlantikom, zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom se zadržuje močno porjj-očje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka od vzhoda nad naše kraie toplejši zrak.
Napoved za soboto:	Pretežno
jasno vreme, zjutraj in dopoldne v kotlinah me^la. Temperature ponoči med —3 in 0, v Primorju 8. najvišje dnevne med 15 in M stoDiniami C
Odiočiina je oblika političnega dela
Priprave za proslavo 40. obletnice ZKJ ' v Zasavju
O NEKATERIH IZKUŠNJAH DELA SZDL NA KOPRSKEM
V času, ko se vse osnovne organizacije Socialistične zveze pripravljajo na letne občne zbore, so lahko izkušnje obsežnega političnega dela organizacij Socialistične zveze na Koprskem koristne zanje. Pri
teh izkušnjah gre namreč za begate vsebino političnega dela, ki je dalo presenetljive konkretne uspehe, kakršne bi lahko dosegli tudi drugod, če bodo še pred občnimi zbori in volitvami novih vodstev ravnali podobno kot v tem okraju.
Podlaga uspešnega dela Socialistične zveze v tem okraju je bil podrobno izdelan politični program v zadnjih dveh mesecih. Okrajno politično vodstvo je skrbno analiziralo celotni gospodarski in politični položaj v okraju in na podlagi tega usmerilo vso svojo dejavnost na pojasnjevanje naslednjih vprašanj mednarodni položaj in prizadevanje Jugoslavije za utrditev svetovnega miru ter notranjepolitični in gospodarski položaj: razvoj kmetijstva na sploh, zlasti pa_ na Koprskem; volitve zadružnih svetov in organizacijska utrditev zadružnih organizacij ter združevanje nekaterih občin. To so bile poglavitne politične naloge, ki so bile V celoti politični program dela v predvolilnem času. Za izvajanje teh nalog so pritegnili ves okrajni in občinski politični aktiv. Skoraj dva meseca je ta številni aktiv dan za dnem nenehno tolmačil posamezna vprašanja in sicer na sestankih s posamezniki, na množičnih sestankih Socialistične zveze. na posvetovanjih in na političnih zborovanjih. Vseh teh je bilo nekaj sto, na katerih je več deset tisoč državljanov in članov Socialistične zveze razpravljalo o bistvenih vprašanjih naše socialistične graditve, predlagalo in sklepalo o zadevah, ki so zanje življenjsko pomembne. V tem razgibanem vzdušju se je Socialistična zveza ponovno uveljavila kot tisti splošni kažipot, ki odpira lepšo prihodnost.
Zanimanje ljudi za našo mednarodno politično vlogo in za naše prizadevanje je bilo izredno. V teh političnih pripravah se je pokazala potreba, da bi morale osnovne organizacije Socialistične zveze češče razpravljati o teh stvareh, ker se ljudje čedalje bolj zavedajo svoje življenjska povezanosti s političnim razvojem na svetu.
Razprave o notranjih in gospodarskih vprašanjih, zlasti pa o zadnjih ukrepih, ki jih je sprejel Zvezni izvršni svet, so prav tako razgibale člane Socialistične zveze. Pri tem se je pokazala potreba, da bi morala Socialistična zveza vselej in pravočasno tolmačiti poglavitne namene vseh naših gospodarskih in političnih akcij.
Problem razvoja kmetijstva je tudi na Koprskem razgibal ljudi, zlasti pa kmečke proizvajalce. To velja tako za ves kmetijski del okraja, še posebej pa za obalni pas. V tem pasu je namreč kmetijska površina razdeljena na številne majhne parcele, kar povsem onemogoča kakršno koli sodobno kmetijsko pridelavo. Samo na ankaranskem območju je na približno 100 ha zemljišča več ko 700 parcel. Vsega tako sparceliranega zemljišča pa je v obalnem pasu okrog 1800 ha. Ce bi hoteli vpeljati sodobno kmetijsko proizvodnjo, ki bi zagotovila vsaj dva do trikrat večji pridelek, potem morajo komasirati zemljo tako, da bodo ta zemljišča velike obdelovalne površine, na katerih bi uredili enotni sodobni namakalni sistem ter uporabili sodobna agrotehnična sredstva in mehanizacijo, katera zahteva obsežne komplekse obdelovalne zemlje.
Odlika razprave o razvoju kmetijstva je bila nedvomno odkritost in nedvoumnost. Ljudem so povedali, da po starem ne more več iti, da moramo predvsem spremeniti celotni način kmetijske proizvodnje ter jo organizirati po sodobnih načelih. Takšne odkrite razprave so bile zelo všeč kmetom. zlasti pa manjšim, ki so spoznali, da je njihova boljša prihodnost odvisna samo od bistvenega povečanja kmetijske proizvodnje. Odkrita in jasna beseda je večino kmetov ogrela podobno kot v izolski občini, kjer so na nekem sestanku v Kortah kmetje izjavili, da so sami spoznali, da
po starem načinu ne gre več ter da ne morejo več zavlačevati preusmeritve kmetijske proizvodnje na sodobnejši način.
Sadovi takšnih razprav so bili sklici volivcev, na katerih je večina manjših kmetov izglasovala sklep o takojšnji komasaciji 1800 ha zemljišč. — Hkrati so tudi izvolili odbore, ki naj vso zadevo uresničijo že v jeseni oziroma čez zimo. Ta odločitev ljudi je zagotovo ena izmed najpomembnejših med odločitvami, ki so jih sprejeli v tem obdobju političnega dela. Za ves okraj pa pomeni korenit preobrat v kme-
tijski proizvodnji ter bo občutno vplivala na celotno življenje prebivalstva, saj bo bistveno zboljšala .že v bližnji prihodnosti ^življenjski standard predvsem marljivemu, manjšemu kmetu. 2e letos so se namreč lahko prepričali na
poizkusnih parcelah dveh kmetijskih posestev, kaj pomeni že samo namakanje zemljišča, saj so na teh parcelah povečali pridelavo za skoraj 300 °/o.
Za ostale osnovne organizacije Socialistične zveze, ki se pripravljajo na razvoj kmetij-
Ceprav v zasavskih občinah ‘^še niso imenovali odborov za proslavo 40-letnice ZKJ, so številna društva in družbene organizacije že razpravljale o pripravah za ta pomemben dogodek. Obe hrastniški Svobdi sta sklenili, da bodo vse pomladanske prireditve v znamenju počastitve 40-letnice ZKJ. Upravna odbora obeh društev bosta v najkrajšem času sestavila program proslave, da bi posamezne sekcije lahko začele takoj s konkretnimi pripravami.
Občinski svet »Svobod« ‘ in prosvetnih društev v Zagorju se tudi že pripravlja na proslavo 40-letnice ZKJ. Ce bo
Povečanje oseonlb dohodkov delavcev
Po predlogu zveznega izvršnega sveta se odstopi del prispevka iz dohodkov gospodarskih
organizacij za povečanje osebnih dohodkov delavcev
stva, je nedvomno zelo korist- 'uspelo zgraditi kulturni dom na koprska izkušnja, da mora- do 3. julija — dneva rudar-mo tako rekoč kmetom naliti jev, bodo otvoritev in rudar-čistega vina in jim povedati, skd praznik združili z osred-kje je njihovo mesto. Praksa njo proslavo 40-letnice ZKJ. iz tega okraja kaže, da je od- Povrhu tega pa bodo proslave
BEOGRAD 24. okt. (Tanjug). Zvezni izvršni svet je dostavil zvezni ljudski skupščini predlog odločbe o odstopitvi dela prispevka iz dohodkov gospodarskih organizacij za povečanje osebnih dohodkov delavcev, s katerim je zamenjan predlog odločbe o povečanju minimalnih osebnih dohodkov delavcev v gospodarskih organizacijah. O tem predlogu bosta razpravljala 26. oktobra na posebnih sejah odbor za socialno	politiko	pri zveznem	zboru	in	odbor za v p, a sanja dela	in	socialnega zavarovanja pri	zboru proizvajalcev.
se odstopa gospod, organizaciji
din	+9°/o	od	zneska čez 10.000
din	+7°/o	od	zneska nad 12.000
din	+5°/o	od	zneska nad 14.000
din	+3°/n	od	zneska nad 17.000
Del prispevka, ki se odstopa kmetijskim organizacijam in kmetijskim zadrugam, se določi prav tako na podlagi
krit in neposreden nastop subjektivnega činitelja, ki se ne spušča v oportunistično zavijanje naših političnih načel v kmetijstvu, prisilil vse tiste zaostale elemente, ki so doslej stali bolj v ozadju, k odkritemu izražanju svoje protisocialistične narave in tudi svojega sovražnega stališča do koristi manjših in srednjih kmetov. Tako se je ta 'družbena diferenciacija na vasi v teh političnih pripravah ponovno jasnejše izkristalizirala.
Razprave o kmetijstvu in intenzivno delo političnega aktiva je ugodno vplivalo tudi na potek volitev v zadružne svete, ki so na Koprskem večidel že izvoljeni. Zadružniki so pokazali izredno zanimanje za celotno perspektivo razvoja našega kmetijstva, zlasti pa za vlogo in pomen, ki ga bo poslej imela kmetijska zadruga. Udeležba volilnih upravičencev na volitvah v zadružne svete je bila izredno visoka, saj se je gibala med 90 in 99%.
Vsebino političnega dela v zadnjih dveh mesecih so izpopolnjevale še razprave o združevanju pivške in postojnske občine ter divaške in sežanske oziroma komenske občine.
Pri vsem tem razgibanem političnem delu, v katerem so kot celota sodelovali ves politični aktiv in ljudski poslanci, je Socialistična zveza pridobila na ugledu in pomenu. Konkretni uspeh tega dela, ki je Socialistično zvezo še močneje uveljavil kot družbeni činitelj, je povečanje števila članstva Socialistične zveze za 4500 članov, pričakujejo pa, da se bo število povečalo še za 1500 novih članov. Razen tega so v tem času pobrali brez posebnih težav okrog 1.5 milijona dinarjev članarine.
Rudi Vogrič
tudi v delovnih kolektivih in na vasi. Občinski svet bo nudil kar največjo pomoč prosvetnim društvom na vasi, da bi lahko pripravila zares svečane in pomembnega zgodovinskega dogodka vredne proslave.
Tudi nekatere osnovne organizacije ZK v Trbovljah so že razpravljale o potrebi, da se čimprej povežejo z družbenimi organizacijami zaradi izdelave programa proslave 40-letnice ZKJ. Zasavski tednik pa je razpisal natečaj za najboljši prispevek o delu in boju KPJ v revirjih.	-nc
Po predlogu odločbe se višina povečanja osebnih dohodkov delavcev ne bo uredila s povečanjem minimalnih osebnih dohodkov, temveč z dodatkom k osebnemu dohodku, za čigar izračunani e služi minimalni osebni dohodek samo kot osnova.
Gospodarskim organizacijam se odstopi del prispevka iz dohodka, ustvarjenega leta 1958, zaradi povečanja osebnih dohodkov delavcev. Ta del prispevka, ki se odstopa gospodarskim organizacijam, se bo določil na podlagi minimalnih osebnih dohodkov po naslednji lestvici:
Ako znaša minimalni osebni dohodek delavca na mesec
minimalnih osebnih dohodkov po lestvici:
Ako znaša minimalni osebni dohodek delavca na mesec
od	do	
	8.000	860
8.000	12.000	860
12.000	14.000	1.220
14.000	16.000	1.360
nad	16.000	1.460
od	do	
	10.000	1.155
10.000	12.000	155.00
12.000	. 14.000	1335
14.000	16.000	1475
nad	16.000	1.575
se odstopi kmetijski organizaciji in kmetijski zadrugi
din +9°/o od zneska nad 8.000 din +7% od zneska nad 12.000 din + 5% od zneska nad 14.000 din +3°/n od zneska nad 16.000
POSVETOVANJE V ZVEZI TRGOVINSKIH ZBORNIC
'	t
Zboljjševati organizacijo trga
Beograd, 24. okt. (Tanjug.) V Zvezi trgovinskih zbornic Jugoslavije so se danes sestali sekretarji republiških in okrajnih trgovinskih zbornic iz nekaterih večjih. potrošniških krajev, da bi razpravljali o oskrbovanju trga z najvažnejšimi kmetijskimi pridelki in analizirali delo podjetij za oskrbovanje. Na tem sestanku, na katerem so razpravljali tudi o organizaciji trga in trgovinske mreže, so bili navzoči tudi zastopniki zveznega sekretariata za blagovni promet, zveznega urada za cene, Glavne zadružne zveze in Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic.
Sekretar Zveze trgovinskih zbornic Rista Bajalski jev uvodnem govoru omenil, da je bilo letos oskrbovanje trga kljub slabši letini povrtnine in sadja, mnogo boljše. S posredovanjem podjetij za oskrbovanje, dovozom večjih količin kmetijskih pridelkov, z dogovori o cenah in uveljavljanjem kalkulativnih cen
obhodno pa je potrebno, da se nadalje izpopolnjuje. Prizadevati se je treba, da bodo podjetja za oskrbovanje še bolje zajela tržne presežke na določenih področjih, da se bodo hitreje usposabljale tržnice na veliko in da bodo izdani predpisi, ki naj povsem urede organizacijo oskrbovanja. Po njegovem mnenju
po ljudskih odborih so se cehe skrbi tudi Trgovine za proizvod
.....	.	.	i s n •	^	i— in tt flolhronDm min c; o ril
stabilizirale in so se potrošniki lahko oskrbeli s kmetijskimi pridelki za ozimnico po relativno pristopnih cenah.
Sekretar Bajalski je poudaril, da je nova organizacija trga s kmetijskimi pridelki uspela, ne-
njo in je v določenem obsegu njen organizator. Ena izmed glavnih nalog pa mora biti v prihodnje odprava kmečkih trgov, tako da bi organizirali tržnice na veliko in zagotovili zadostne količine kmetijskih pri-
delkov. Da bi zagotovili dovolj kmetijskih pridelkov, je potrebno organizirati proizvodnjo na velikih kmetijskih posestvih in jamčiti nakup določenih količin po določenih cenah. Tedaj bodo tudi ta posestva preusmerila svojo proizvodnjo na tiste pridelke, ki so prebivalstvu najbližjega mesta najbolj potrebni.
Neposredna naloga organov za blagovni promet, kakor tudi trgovinskih zbornic in vseh drugih, ki delajo za oskrbovanje, je dogovarjanje o cenah pridelkov, katerih letina se pričakuje v prihodnjem letu, skrb za hitrejše izpopolnjevanje tržnic in organiziranje informativne službe o tržni konjunkturi.
Na'Sestanku so tudi navedli, da je neobhodno potrebno povišati tarife, za prevoz kmetijskih pridelkov individualnih kmetovalcev, ker se je na primer pokazalo, da so prinašali svoje pridelke, pri čemer so izkoriščali pomanjkanje določenih pridelkov, na trge, ki so bili po 500 pa tudi po 1000 km oddaljeni od kraja pridelave.
Pozitivno je bila ocenjena prodaja nekaterih vrst povrtnine in sadja v prodajalnah s kolonialnim blagom in se priporoča naj se razširi tudi na preostali del trgovine s kolonialnim blagom.
Zvezni izvršni svet ni predlagal povečanja minimalnih osebnih dohodkov, ker bi s takim povečanjem določenemu številu gospodarskih organizacij ne bil zagotovljen ustrezen znesek v čistem dohodku, da bi povečale osebne dohodke delavcev ,ako se ne bi obenem premaknila meja, od katere se začne obvezno plačevanje prispevka iz dohodka (n. pr. od 250/« na 32°/n in bi po tem načelu sledil popravek lestvice v zakonu o prisprev-ku iz dohodka). Po izpremem-bi lestvice stopenj" v tem smislu, bi mnogim gospodarskim organizacijam. zlasti visoko akumulativnim, ostalo več sredstev, kakor je potrebno za povečanje osebnih dohodkov delavcev, kar bi imelo tudi druge posledice. Zaradi teh razlogov se predlagani mehanizem povečanja smatra kot začasna rešitev za leto 1958 v skladu s splošnim mehanizmom razdeljevanja dohodkov gospodarskih organizacij.
VIŠINO DOHODKA DOLOČA DELAVSKI SVET
Po odločbi razdeljuje gospodarska organizacija odstopljeni znesek med delavce kot dodatek njihovemu osebnemu dohodku. Višino tega dodatka določa delavski svet v posebni prilogi k tarifnemu pravilniku. Na ta način se bodo izognili izpreminjanju tarifnih postavk, pravzaprav pravilnikov samih.
Prav tako je urejeno vprašanje tistih gospodarskih organizacij, ki niso podrejene plačevanju prispevka, ker imajo zelo majhen dohodek. Te organizacije bodo izvršile povečanje na račun svojih skladov
Kar se tiče gospodarskih organizacij, ki jim je bil z zveznimi predpisi že odstopljen prispevek iz dohodka, delno ali popolnoma, ali pa ga plačujejo pavšalno, izločijo te organiza-
cije del prispevka, ki je potreben za povečanje, oziroma revidirajo sedanje dogovore z ljudskim odbori o pavšalnem plačevanju tako da se bo zagotovilo povečanje določeno z odločbo.
NAJMANJŠE POVEČANJE ZNAŠA 700 DIN
3 tako zagotovitvijo potrebnih sredstev se bo povečal osebni dohodek delavca najmanj za čistih 700 dm,^ kar ustreza bruto-znesku 1.155 din, v kmetijstvu pa 800 din. Lestvici v odločbi izkazujejo naslednje povečanje v neto-zne-skih (za vse gospodarske organizacije, razen kmetijskih):
povečanje, ki se vnese v skupen znesek za določanje dodatka k osebnemu dohodku delavca
7.800	700
9.353	804
10.905	907
12.458	917
13.928	932
15.394	922
22.725	1.168
44.902	1-685
54.562	1.702
neto znesek tarifne postavke na mesec
Za kmetijske organizaci.ie in splošne kmetijske zadruge:
neto znesek tarifne postavke na mesec
povečanje, ki se vnese v skupen znesek za določanje dodatka k osebnemu dohodku delavca
706
798 840 943 950 1.074 1.240 povečanje oseb-
7.778 9.772 11.722 13.485 15.240 18.559 26-846 Povprečno nih dohodkov za vse gospodarstvo znaša 8.3n'n. Na podlagi tega bo finančni učinek za 2,133.000 delavcev 37.843 milijonov dinarjev, ozir. za enega delavca 1.475 din v bruto znesku.
Možnosti p01/eoon!d turističnega prometu z
Bled, 24. okt. Na povabilo Turistične zveze Slovenije je sinoč: prispela na -led skupina dvajsetih' zastopnikov “italijanskih turističnih agencij. V Sloveniji so si že ogledali Slovensko Primorje, Postojno in Ljubljano, včeraj pa ” ' Krvavec, Bohinj in Bled.
Na Bledu je sinoči Tu' 'stična zveza Slovenije priredila širšo konferenco za zastopnike turističnih agencij. Tej konferenci so prisostvovali zastopniki gostinskih organizacij iz vseh naših večjih letovišč in zdravilišč. Ker so italijanski gostje na Gorenjskem že dokaj številni, je bila ta konferenca za gorenjske gostince še posebno važna. Za-
stopniki italijanskih agencij so poudarili možnosti povečanja turističnega prometa med Jugoslavijo in Italijo, vendar pa so predlagali hitrejše izdajanje vizumov, izboljšanje prometnih zvez in ustanovitev jugoslovanskega konzulata v Benetkah. Prav tako so predlagali, da bi v glavnih sezonskih mesecih rezervirali nekaj kapacitet za italijanske goste.
Italijanske zastopnike turističnih agencij je ob koncu pozdravil predsednik gorenjske turistične podzveze Dušan Horjak. Danes so si italijanski gostje ogledali še Kranjsko goro in nato prek Vršiča in Trente odpotovali nazaj v Italijo. (B)
DELO PRORAČUNSKIH ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
Vprašanje tehnične pomoči
Na vabilo Turistične zveze .Slovenije ter koprske, goriške in gorenjske Turistične podzveze je v sredo čez Škofije prispelo v našo državo 13 predstavnikov italijanskih potovalnih uradov. Na Koprskem so si ogledali nekatere hotele (»Triglav« in »Galeb« v Kopru ter »Central« in »Palače« v Portorožu). V klubu pomorščakov v Piranu je bil kratek sprejem, na katerem so gostje zlasti iz Rima in Milana pokazali veliko zanimanje predvsem za krožna potovanja po Sloveniji. Na poti do Ljubljane so si ogledali Postojno in Postojnsko jamo. — F. M.
Posvet o redkih kovinah
Včeraj dopoldne se je v veliki predavalnici fakultete za rudarstvo in metalurgijo v Ljubljani začelo zvezno posve-tovanje o redkih ko-vinah. Po-
svetovainje je organizirala Zveza imženirjev in tehn.ikov ru-darske in metalurške stroke FLRJ skupaj z Združenjem rudnikov, topilnic in predelovalne industrije barvnih kovin im, Društvom rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov LR Slovenije. Pokrovitelj je Franc Leskošek—Luka. To
posvetovanje je nadaljevanje posvetovanja o legirajočih kovinah, ki je bilo maja letos v Skcplju. Njegov namen, je nekoliko več spregovoriti o redkih metialih, katere moderna tehnika po svetu vedno boli uporablja. Ker je naša dežela na tem področju še preče i ' zaostanku, bo pnav to posvetu vanje- odpravilo pomanjkljivo-
sti z izmenjavami izkušenj med strokovnjaki.
Prvi referat je imel predsednik Zveze inženirjev in tehnikov rudarske im metalurške
službe FLRJ ing. Evgenije Ko-stič, in sjcer o razvoju in perspektivah proizvodnje živega srebra. Govoril je o proizvodnja živega srebra v svetu in pri nas, o naših rudnikih in topilnicah, o uporabi živega srebra v 'industriji ter o perspektivnem razvoju. Temu referatu so bili dodani še tirije korefe-rati. Prof. dr. Branislav Milanovih je poročal o živem srebru v Srbiji, dr. ing. Boris Berce je prebral koreferat o ležiščih živega srebra Jugoslaviji. ki so vezan,a na tiriiarski vulkanizem ter o njihovih surovinskih bazah ing Meho Ra movr pa je po-d.pi1 nregled na-hajališč mineralov živega srebra v Bosni in Hercegovini. Po kratkem odmoru so udeleženci
posvetovanja diskutirali o referatu in kioreferatih.
V popoldanskem delu posvetovanja je bil na vrsti referat ing. Vojina Stojisavljeviča. Poročal je o razvoju im perspektivah pro-izv-odnje antimona. Po zanimivem im izčrpnem pregledu domače proizvodnje te redke kovine je nakazal nekaj smernic za povečanje proizvodnje. Tudi- po njegovem referatu je bila diskusija.	S. I.
Novi upravni odbor Tanjuga
Beograd, 24. okt. (Tanjug.) Novi upravni odbor Tanjuga je ime! danes svojo prvo sejo, na kateri je za svojega predsednika izvolil predsednika zveznega zbora zvezne ljudske skupščine dr Mladena Ivekoviča, za podpredsednika pa glavnega urednika Tanjuga Rudolfa Stajdoharja.
Beograd, 24. okt. (Tanjug). Proračunska odbora zveznega zbora in zbora proizvajalcev sta proučevala dames zaključne račune državnega sekretariata za notranje zadeve, Instituta za mednarodno politiko in. gospodarstvo, Zveznega zavoda za fizično kulturo, Uprave za tehniško pomoč ter Uprave za pomorski in rečni promet.
Zaključni račun Uprave za tehniško pomoč so pred proračunskim odborom zbora proizvajalcev obrazložili njeni zastopniki, ki so poudarili, da je bilo lani s sredstvi. tehnične pomoči štipendiranih 1442 naših strokovnjakov za specializacijo v inozemstvu in da je bilo v Jugoslaviji 67 tujih strokovnjakov, ki so nudili tehnično pomoč. V Jugoslaviji je bilo lani na specializaciji tudi 7 štipendistov Združenih narodov, medtem ko je bilo 7 naših	visokokvalificiranih
strokovnjakov določen čas na specializaciji v inozemstvu.
Tudi v znanstvenem sodelovanju je naša država prejela na podlagi tehniške pomoči dokumentacijo za 72 projektov, .medtem ko je bilo zaradi iste zadeve v inozemstvu določen čas 134 naših strokovnjakov. V Jugoslaviji se je lani mudilo v okviru znanstvenega sodelovanja 7 inozemskih strokovnjakov.
V razpravi o tem so nekateri poslanci postavili vprašanje, pod kakšnimi pogoji in kako pripravljeni se pošiljajo naši strokovnjaki na specializacijo v inozemstvo v okviru tehniške pomoči. Ugotovili so n. pr. da odhajajo nekateri strokovnjaki na specializacijo nezadostno pripravljeni ali pa se specializirajo v nekaterih delavnostih izven svojih kvalifikacij. Prav tako mnogi stro-
kovnjaki po povratku s specializacije ne predlagajo poročil. Nekateri izmed njih celo predlagajo zelo kratka poročila, in sicer v glavnem z vsebino, ki bi se mogla dobiti z
znanstveno dokumentacijo, kar povzroča vprašanje o primernosti in koristnosti za skupnost njihovega bivanja na specializaciji v inozemstvu.
Zato je odbor opozoril na potrebo po mnogo večji pozornosti pri predlaganju naših strokovnjakov za štipendije tehniške pomoči in pozivanju
na odgovornost po povratku, ako ne predlože dovolj šjrokih in dokumentiranih poročil, ki bi bili pomembno koristni za določene gospodarske panoge. Načelno je treba po mnenju
poslancev tega odbora postaviti vprašanje, koliko koristi ima naša skupnost od štipendiranja vsakega našega strokovnjaka v inozemstvu. Na tej podlagi bi morali proučiti tudi vsako izmed predlaganih štipendij.
Odbora sta nadaljevala svoje delo popoldne.
Uradno sporočil©
o nesreči v rudniku Podvis
Beograd, 24. okt. (Tanjug) Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Zaječarju Rastko Arandje-lovič je objavil zaradi hude nesreče, ki se je 1. oktobra pripetila v premogovniku Podvis poročilo. v katerem je rečeno med drugim:	.
Po dosedanjih preiskavah in ugotovitvah komisije strokovn.ia-kov, je ugotovljeno:
Kritičnega dne je bil ob 13.03 ure med miniranjem v kamnolomu premogovnika Podvis prekinjen daljnovod in se je prevrnil na zemljo enofazni prevodnik za 6000 voltov, pri čemer _ je nastal stik zemlje s prekinjenim lokom, kar je izzvalo prenapetost za 4 do 4.5 krat večjo nad normalno na ostalih dveh prevodnikih v celotnem sistemu 6 Inv. Z ustvarjeno prenapetostjo je bil povzročen električni tok med preostalima dvema prevodnikoma na ka-blovski glavi transformatorja, ki je na petem horizontu v glohini 160 m. Ker je bila celica, v kateri je bil nameščen transformator obložena z lesom, je ustvarjeni električni lok zažgal leseno oblogo, oddaljend od kablovske glave do 15 cm.
Pri pregledih in drugih raziskovalnih ukrepih so ugotovili, da je sila »okncijp ^a^novoda glede m kamnolom proti predpisom.^ P n kablovska glava na kritičnem transformatorju n? bila ustreznih flimenzil. niti montirana no predpisih, kakor tudi to. da ie bila cela vrsta pomanjkljivosti v izvajanju obveznih predpisov o higi-
ensko tehničnih ukrepih, kar je prav tako pripomoglo k obsegu nesreče.
V oceni odgovornosti za neupoštevanje predpisov je po predlogu okrožnega javnega tožilstva začel preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Zaječaru kazensko preiskavo in je odredil preiskovalni zapor zoper direktorja knjaževniških rudnikov inž. Kalijo Nikoliča, upravnika rudniškega obrata Pcdvis inž. Nikolo Jeremiča in vodjo elektro službe Nenada Jovanoviča, ki so najbolj odgovorni za kršitev in neupoštevanje predpisov o higiensko tehničnih zaščitnih ukrepih.
Uspešno ssdmvlienje tuberkuloze
Bled, 24. okt. Na Bledu se je danes v hotelu »Toplice« pričela delovna konferenca slovenskih zdravnikov ftiziologov.
Dopoldne so bili na dnevnem redu referati o problematiki tuberkuloze v Sloveniji. Referate so podali dr. Tomaž Furlan. dr. Bojan Forfič in dr. Baldomir Savinšek. Iz teh referatov in razprave je bilo razvidno, da zdravljenje pljučne tuberkuloze v Sloveniji napreduje. Jutri so na dnevnem redu referati o problematiki pljui-
nega raka.
or
10&
Ukinjeni sodišči
_Va osnovi zakona o porav-I novi delovnih sporov iz leta [ }S96 in zakona o industrijskih sodiščih iz leta 1919, ki sta oba 'rezultata dolge in mučne bor-| pe britanskega delavskega I razreda, obstaja v Britaniji ..... -n organov za preprečeva-I nig in reševanje sporov med I delavci in delodajalci. Tako:
I : . ;> vrsta tako imenovanih oinih industrijskih svetov, rr so zastopani delavci in lodajald, nadalje mezdni bori, kmetijski mezdni od-in ad hoc arbitražni o tiri, ki vsi razpravljajo o ih točkah, ki grozijo pokrčiti stavke, ali pa, ki so že povzročile. Ti organi ob-■jiero n a vseh ravneh oblasti.
k viru vse države pa sta 'avala tudi industrijsko sohe in tribunal za industrij-e spore.
Razen zadnjega delujejo vsi zv strogo na prostovoljni 'z z drugimi besedami, obirajo spore, ko jih ena ; sprtih strank predloži, zve pa niso obvezne. Te ■-'Z1, ki so ga sestavljali ?r-Jn.ik, dva nevtralna in po en zastopnik de-■ :.n delodajalcev, je spre-bvezne sklepe, ki so bi-; pravomočni. Tribunal tanbvljen med vojno. ■R oj preprečil stavke ■— na potrebe države iv rganiziranega delov--reba ugotoviti, da je :na obsodb v korist ■■■ -::h zahtev.
:: oči tv i ministrstva za sta bili industrijsko in tribunal za indu-
- spore v četrtek uki-Po mnenju, ki ga je minister Macleod, sta zastarela glede na »nove ■ z v proizvodnji«.
.) praktično pomeni, da država odpovedala nemil poseganju v indu-■ spore in da bodo ime-: : delodajalci in delavci icomejen čas vztrajati sr o jih zahtevah. Toda gle-konservativna vla-sindikatom ni naklonjena, alei danes v raz-dobrem položaju ia Britanijo še vedno pre-- ccesija. torej pomanj-= dela. odnosno, da je de-:• s;Ie preveč, je bolj kot o. da je ukrep naklonjen rasem velikemu kapitalu, j se bo konservativcem 'o obrestoval, pa je vpra-\e.	-af
ProiiaraisEk vetoi
(OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA)
RIM, 24. okt. (Po telefonu.) Nekaj nad 300 zidarjev, ki že 12 dni pripravljajo vatikansko palačo za jtonkiave, je danes zazidalo še poslednja vrata, jutri pa bodo »celice«, ki so v bistvu trosobni apartmaji, sprejele svoje stanovalce, kardinale in kon-klaviste. Dimnik majhnega »gašperčka«, ki je nameščen v Si-kstinski kapeli, bo spustil prvi dim v nedeljo okoli enajstih. Kolikokrat se bo pred belo »fumato« pokadil črn dim. je sev^eda priljubljen predmet ugibanj.
Včeraj, to je dva dni pred konklavom, se je na prizivnem sodišču v Firencah začela druga razprava o »zadevi PratO". Kot je znano, je bil škof iz Prata 1. marca letos simbolično obsojen zaradi klevetanja državljana, a je vložil priziv, češ da posvetno sodišče ne more soditi cerkvenemu dostojanstveniku. Tokratna razprava, ki je daleč ni tako razgibana
razprava o zunanji politiki. Prvo kritiko je izrekel krščanski demokrat Giuseppe Bettiol, ki je ob neki priložnosti v parlamentu izjavil, da se čuti polaskanega, ko mu je Nenni dejal, da je italijanski MacCar-thy. Bettiol je obrazložil naslednjo misel:
Italija mora okrepiti prijateljstvo s Cangkajškom; po njegovem bi morali biti Ame-
kot prva, mora razčistiti pred- ričani odločnejši proti Mao Ce vsem to vprašanje.	Tungu, ki mu je vsekakor tre-
V parlamentu pa se je začela ba zapreti vrata v OZN.
Na poti v Moskvo
Gomulka je na čelu poljske delegacije odpotoval na 14-dnevni obisk v ZSSR
VARŠAVA, 24. okt. (Tanjug). Delegacija ljudske republike Poljske na čelu s prvim s ekretarjem CK PZDP Gomulko je danes odpotovala v Moskvo na uradni obisk v Sovjetsko zvezo.
Pred odhodom vlaka je dal Gomulka za varšavski radio naslednjo izjavo: »Odhajam v Sovjetsko zvezo na prijateljski obisk. Ta obisk bo trajal več kot dva tedna. S seboj nosimo prisrčne pozdrave in želje poljskega naroda. Sovjetska zveza je naš dober sosed in iskren prijatelj, iskreni prijatelji pa so Poljski vedno potrebni. Ni-
Ogpetii
Analiza in ocena prvih treh
kt poljskega petletnega plavž, ki jo je dalo politično vodstvo na XII. plenumu CK 'ko združene delavske parit z. kažeta, da je bil gospo-razvoj v tem obdobju zdrav, plani pa so bili na osnovnih področjih . izpolnjeni. Industrijska proizvodnja se je povečala povprečno za 9,5 odstotkov letno, kar je prispeva-:o tudi k povečanju zalog po-irošnega blaga. V pooktobr-skem obdobju se je preskrba preb-valstva zboljšala in mnogi proizvodi za široko potroš- j njo, ki jih izdelujejo doma, so j sedaj boljši. Na splošno trži- j sčp na nekaterih področjih že ; kr:je domače potrebe in jih ponekod celo že presega. Realne plače so se v tem obdobju zvišale od 12 do 25 odstotkov v nekaterih gospodarskih veke. dohodek kmetov pa se je z šc 1 za 20 odstotkov.
Seveda pa so imeli v tem , oodobju tudi težave, ki izvir a-" :z pomanjkanja discipline, slabe notranje organizacije, razsipništva in nesorazmerij v gospodarstvu. Med činitelji, ki Pa so ugodno vplivali na sedanji gospodarski razvoj ome-fCtjo decentralizacijo in uvedbo delavskega samoupravljanja po oktobru leta 1956.
bspehi in napredek poljskega gospodarstva v tem obdobju so predvsem rezultat nove gospodarske politike, ki so jo začeli voditi po oktobru 1956. Številke, ki so jih objavili, so najboljši odgovor vsem tistim, ki so zavirali ali izražali nezaupanje do nove gospodarske Poldike Sedanji uspehi na gospodarskem področju potrjujejo, da so delavsko samoupravljanje, decentralizacija in sploh uvajanje takih oblik, ki najbolj ustrezajo tamkajšnjim Pogojem, največ prispevali k
ozdravljanju in izboljšanju gospodarstva. Razveseljivo je, da mislijo po tej poti nadaljevati in bodo tudi v prihodnje posvečali pozornost uveljavita nji/ demokratskega central:~ hta ter razširitvi delopskeg1 Krnc upr a vi ja n ja.
Sič
Premier Džuantitf v Rimu
Rim, 24. okt. Kakor poroča agencija Antara, je predsednik indonezijske vlade Džuanda vodil sinoči v Rimu neuradne razgovore z italijanskim pre-mierom Fanfanijem.
Premier Bžuanda je prispel iz Jugoslavije v Rim, jutri pa bo nadaljeval pot v Kairo. Indonezijski primier bo ostal v Kairu tri dni in se razgovarjal s predsednikom Z AR Naserjem.
koli jih ni veliko in nikoli jih ni imela Poljska dovolj. Danes jih imamo na vseh mejah, posebno pa cenimo prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. Upamo, da bodo rezultati našega obiska napravili to prijateljstvo še tesnejše«.
Svečanemu slovesu na var-, savski železniški postaji sta prisostvovala podpredsednik vlade Jaroszewicz in Novak, člani politbiroja CK PZDP Zambrow-ski, Ochab, Jemdrichov/ski, Doga Sov/inski. Rapaeki im druge poljske visoke osebnosti ter predstavniki	diplomatskega
zbora.
V poljski delegaciji so naj-višji predstavniki države, Partije in političnih strank, med njimi je predsednik vlade Cy-rankiev/iez. nek.ai članov politbiroja CK PZDP, kakor tudi predsedniki ljudske in demokratske stranke.
Italija ne sme kazati preveč prijateljstva do arabskih držav, kajti po njegovem služita ta arabski nacionalizem in težnja po arabski enotnosti izključno Sovjetski zvezi.
Italija naj pokaže pobudo samo v evropskem merilu.
Bettiolovo izvajanje je ■ verjetno le prva manifestacija an-tiarabskega razpoloženja v določenih krogih krščanske demokratske stranke in v vrstah tistih, na katere se mora le-ta ozirati. Kot je znano, bi moral Fanfani odpotovati v Kairo 16. oktobra. Obisk je bil zaradi papeževe smrti preložen, kar je dalo nasprotnikom »arabske linije« možnost, da znova sprožijo ofenzivo.
Milanski dnevnik, ki izraža tudi mnenje Fanfanija oziroma njegove struje v krščanski demokraciji, je n. pr. danes zapisal, da Pacciardijevo potovanje na Srednji vzhod ni imelo 'pričakovanega uspeha in da je znova oživela protiarab-ska opozicija.
Kdo in kaj so glavni nasprotniki »italijanske pobude" na Srednjem vzhodu? Iskati jih je na desnici, v centru in na levici, po nagibih pa jih je moč ločiti v tri skupine: Snobovski konservativci si utvarjajo, da je Italija poklicana nadaljevati politiko, ki je Britanci ne znajo in ne morejo več voditi.
Atlantski skrajneži, ki so atlantsko zavezništvo prenesli na notranjepolitično področje in iz njega napravili svoje »nedotakljive« pozicije v notranji politiki, ne marajo Arabcev v prepričanju, da je Fanfanijeva »f iloarabska" politika kriva za neuspeh, ki so ga poželi na nacionalnem področju. Iz notranjepolitičnih vzrokov bi hoteli, da bi Italija sledila Dul-lesu pri vseh njegovih vratolomnih akrobacijah nad »robom vojne".
Tretja skupina pa je anti-arabska, ker brani »tradicionalne interese«, ki v večini primerov niso italijanski (sueška družba), in upa, da bi z doslednim antiarabskim stališčem morda le dočakala »pravično odškodnino". Miran Šuštar
C
n
Nove pege na Mesecu. (>Die We!ljtwoclie«)
De Oaullova ponudba
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
PARIZ, 24. okt. (Po telefonu.) Včerajšnja De Gaullova tiskovna konferenca je nekoliko osvetlila vprašanje vojne v Alžiru na način, ki ga današnje francosko vodstvo smatra kot ustrezno za prekinitev te tragedije, ki gre te dni že v peto leto.
Po uvodnih besedah, ki so se nanašale pretežno na bodoče volitve, so bili potrjeni glasovi, da želi de Gaule ostati arbiter, vzvišen nad strankarska nasprotovanja. Izjavil je, da celo prepoveduje, da bi katerakoli politična grupacija uporabila vzdevek »golistična" (s čimer je zanikal tiste, ki so trdili, da še vedno omahuje med položajem predsednika republike in predsednika vlade). Na račun bodoče skupščine je izrazil grožnjo, kolikor se ne bi hotela prilagoditi takemu pogoju. Napovedal je, da bo Francija imela ' v kratkem atomsko bombo, kar bo nedvomno vplivalo na to, da bodo njeno mnenje poslušali z večjo pozornostjo, pozornostjo, ki je pozitivna. Sicer pe je bi-
Smernice poljskega razvoja
Na Poljskem so dali v javno razpravo smernice razvoja, ki vsebujejo oceno povojnega gospodarskega razvoja, rezultate prvih treh let petletnega plana in naloge za prihodnost
VAKŠAVA, 24. okt. (Tanjug). Sinoči je bil uradno objavljen načrt »smernic razvoja Poljske v letih 1959 1965«, kot prvi od osnovnih predkongresnih dokumentov poljske združene delavske partije, ki so bili sprejeti na nedavnem 12. plenumu CK. Dokument je bil dan v javno razpravo pred tretjim kongresom PZDP, ki je sklican za marec prihodnjega leta.
skih panog presežem, vazen v
Smernice razvoja Poljske vsebujejo oceno povojnega gospodarskega razvoja na Poljskem in rezultate prvih treh
let tekočega petletnega plana za preostali dve leti in smernice za prihodnji petletni gospodarski plan, ki zajema obdobje 1961—1965. Poseben del smernic je posvečen organizaciji in sistemu upravljanja v poljskem gospodarstvu.
V poglavju smernic o sedanjem gospodarskem položaju Poljske je ugotovljeno, da na osnovi dosedanjih rezultatov računajo, da bodo cilji petletnega plana v vrsti industrij-
Nova imena žrtev nesreče »Tu - 104«
Berlin, 24. okt. (Tanjug) Pri nesreči sovjetskega letala »Tu-104« so se ponesrečili tudi funkcionarji svobodne ljudske mladine Vzhodne Nemčije Horst Schroder, sekretar centralnega odbora, Karin Kluge, član študentske komisije pri centralnem odboru, dr. Eckehard La-tuske, član centralnega odbora, Wemer Gerbeth, član centralnega odbora, ter Heinz Lorenz, urednik glasila te organizacije. 'Junge Welt«.
proizvodnji jekla in premoga
ter še na nekaterih drugih
področjih, kjer ne bo mogoče izpolniti plana. Presežek piana pričakujejo v kmetijstvu in stanovanjski izgradnji. Dalje je ugotovljeno, da je bilo doseženo ravnotežje trga, pri čemer opozarjajo na dvig blagovnih rezerv v višini 8,5 milijarde zlotov. Določena normalizacija je bila dosežena tu-, di v zunanji trgovini, pred-, vsem zaradi dolgoročnih in srednjeročnih kreditov, ki so jih dale Poljski razne države med njimi tudi nekatere zahodne.
V smernicah je dalje rečeno, da so se v zadnjih dveh letih dvignile realne plače okrog 94°/n izmed skupnega števila zaposlenih ljudi (okrog 6,5 milijona delavcev in uslužbencev) in da so se za okrog 20% dvignili tudi dohodki na vasi v primerjavi z letom 1955.
Za prihodnji petletni plan pa CK PZDP v smernicah poudarja, da se Poljska pripravlja na novo gospodarsko ofenzivo, ki izhaja iz potrebe po nadaljnji industrializaciji države in nujnosti spremembe položaja v gospodarstvu v smeri ustvarjanj pogojev za širše razvijanje raznih zadružnih oblik na vasi. Kot pomemben vzrok za novo ofenzivo navajajo tudi zelo nagel, naravni prirastek prebivalstva. Zato v
smernicah določajo, da se bo •v prihodnjem petletnem planu celotna proizvodnja poljske industrije zvišala za 80 odstotkov, v kmetijstvu pa za 30 odstotkov v primerjvi s edanjim stanjem. Zaito pričakujejo dvig narodnega dohodka za okrog 40 odstotkov. Dvignil se bo tudi obseg investicij v gospodarstvu, ki so bile v zadnjih dveh letih omejene, tako da bo njihov delež v državnih izdatkih znašal 18 odstotkov, medtem ko je bil sedaj 15,3 odstotka. V načrtu pa imajo tudi okrog 2 milijona stanovanjskih prostorov. Od posameznih industrijskih panog predvidevajo zlasti nagel razvoj v proizvodnji goriva, v kemični industriji, v industrij: strojev in gradbenega materi-, ala ter v prehrambeni Industriji. Do leta 1965 bodo tudi elektrificirali 30 odstotkov vseh železniških prog na Polj-
skem. Posebno pozornost v kmetijstvu pa bodo posvetili razvijanju sistema melioracij, proizvodnji umetnih gnojil in napredku živinoreje.
Zaključni del smernic pa obsega razvoj organizacije in sistema upravljanja poljskega gospodarstva. Tu je poudarjena potreba po večji doslednosti pri uresničevanju načel socialistične demokracije. V zvezi s tem postavljajo za nalogo stalno širjenje pristojnosti nižjih gospodarskih enot, postopno zmanjševanje vloge upravnih organov pri izvajanju vsakdanjega upravljanja v gospodarstvu in okrepitev konference delavskega samoupravljanja kot nove oblike v sistemu gospodarskega upravljanja. Pri vsem tem pa poudarjajo nujnost nenehne državne kontrole nad vsem tem procesom, da ne b! dopustili »spontanega razvoja«.
Gaulle — toda takoj precizira: razen te ni druge poti.
To bi bilo bistvo njegovih besed. Vendar je treba poudariti še nekatere druge momente. Že v uvodni izjavi je treba jasno ločiti na eni strani francoska prekomorska ozemlja in na drugi strani metropolo, Al-žir in prekomorske depart-mane. (To pomeni, da se v Alžiru ne dovoljuje tista svoboda volitev, kot je bila dana ob referendumu prekomorskim ozemljem.) Na vprašanje o položaju armade v Alžiru, je de Gaulle med drugim odgovoril: »Kakšen pokol bi nastal v Alžiru, če bi bili tako nespametni in tako podli, da oi se mu odrekli." In dalje: Kakršnikoli naj bi bili doseženi rezultati, armada bo nadaljevala svoje poslanstvo pacifikacije.
Kaj nam kaže analiza teh izjav? De Gaulle predvsem izključuje vprašanje političnih pogojev razgov.-rov in celo ne dopušča uporabljati izraz razgovori. Gre le za ureditev vprašanja prekinitve ognja. Delegacija FLN se ne bo sestala z delegacijo francoske vlade nekje na nevtralnem ozemlju in na enakopravni osnovi, temveč bo morala priti v Pariz, kjer se bo srečala z oblastjo (ta izraz je de Gaulle namerno uporabil). Oblika je po malem podobna kapitula-ciji. To kapitulacijo naj bi nebo sledila. De ‘koliko ublažile tako imenovane da bi taka re- svobodne volitve v Alžiru.
la vsa konferenca več ali manj posvečena alžirskemu vprašanju.
Kaj smo zvedeli na konferenci? Da so preliminarni kontakti de Gaullove vlade z alžirsko vlado v Kairu že vzpostavljeni in da so morda prav rezultati teh razgovorov pripeljali do ponovne ponudbe Fer-hat Abasa, Jazida in Krim Bel Kasema na eni strani, ter včerajšnjega de Gaullovega predloga z druge strani.
De Gaulle predlaga naslednjo rešitev: lokalne nacionalistične enote lahko z belo zastavo parlamentarcev določijo s — prav tako lokalno francosko komando pogoje za prekinitev ognja. Zunanja organizacija (to je izraz, ki ga je izbral de Gaulle za začasno al-žirs#o vlado) lahko določi delegacijo, ki naj. bi se obrnila na francosko veleposlaništvo v Tunisu ali Rabatu in prišla v Pariz, kjer bi z oblastjo določila konec sovražnosti.
O političnih pogojih de Gaulle s to delegacijo ne bi razpravljal, ker bo usoda Alžira določena v Alžiru samem. Odprta je demokratična pot. Državljani bodo lahko svobodno izrazili svojo voljo na volitvah. Vse drugo je vprašanje evolucije, ki Gaulle meni, šitev predstavljala ozko povezanost junaške alžirske osebnosti s francosko metropolo in če je mogoče tudi skupnost Alžira in Sahare s svobodnima državama Tunisom in Marokom.
S tistimi, ki bodo prišli iz borbe, bodo ravnali častno in brez poniževanja.
De Gaulle je pri tej priložnosti znova naglasil, da bo omogočil vsem izražati svoje mišljenje in delati propagando z letaki in proglasi. Želi, da bi bili muslimani, ki bodo prišli v francoski parlament, kvalificirani ljudje (izključivši »zločince"!) poborniki katerekoli politične ideje, da se tako doseže politično prebujenje Alžira. Pot je odprta — pravi de
Vsklajevanje planov
Po sestanku SEV v Moskvi in Bukarešti se je razmahnilo vsklajevanje ekonomskih planov med vzhodnoevropskimi državami
BUKAREŠTA, 24. okt. (Tanjug). Romunija in Češkoslovaška bosta, izvajajoč načelo tako imenovanega »recipročnega komple-tiranja« nacionalnih gospodarstev, ki velja v ekonomskih odnosih vzhodnoevropskih dežel, izgradili več industrijskih objektov.
Obe državi sta se skupno z Vzhodno Nemčijo in Poljsko odločili, da bosta pri Braili skupno izgradili velik kombinat celuloze s povprečno letno zmogljivostjo 200.000 ton. Romunija in Češkoslovaška sta
laden sprejem
Predsednika Zvezne republike Nemčije dr. Heussa je britanska javnost
presej hladno sprejela
DtlSSEUDORF, 24. okt. (AFP). Predsednik zahodnonemške republike Theodor Heuss je prispel z letalom v Diisseldorf po tridnevnem uradnem obisku v Veliki Britaniji. Zaradi slabega vremena se je moral ustaviti v Dusseldorfu.
Po oceni londonskih političnih krogov je bilo v zvezi z obiskom predsednika Heussa Veliki Britaniji čutiti precejšnjo razliko med bliščem uradnega dela obiska in dokaj hladnim sprejemom, ki ga je doživel Heuss v javnosti na splošno. Po oceni londonskega »Timesa« je »v javnosti prevladoval vtis, da je krimska vlada s povabilom Heussa laredila prevelik skok, ki ga javnost ni mogla razumeti«.
Heussov obisk, četudi protoko-
larnega značaja, je bil preračunan na demonstracijo zahodno-nemško - britanskega zbližanja, na dokončno konsolidacijo odno-šajev med obema državama ter na obojestransko podporo v gospodarskih vprašanjih obojestranskega interesa.
Britanski tisk ugotavlja pravilnost takih pogledov glede vloge Zahodne Nemčije in, kakor piše »Times«, mora London računati tako z vojaško vlogo te države v atlantskem paktu, ka-
kor tudi z njeno naraščajočo močjo v gospodarstvu Evrope na splošno, še posebno v »Mali Evropi«, in prihodnji svobodni trgovinski coni.
Teh ciljev pa niso dovolj razložili britanski javnosti, ki se še vedno spominja dveh svetovnih vojn, in ne odobrava vojaške politike Zahodne Nemčije. Pripetilo se je nekaj prav nasprotnega. Pred prihodom Heussa so britanski javnosti pokazali stališče zahononemškega Bunde-staga do razorožitve in stališče zahonon^mških oblasti do bivših vojnih zločincev, ki so jih tukaj ostro obsodili.
se sedaj sporazumeli, da bosta zgradili več industrijskih objektov za proizvodnjo furnirja in vezanih plošč. V ta namen bo Češkoslovaška izročila Romuniji industrijsko opremo in energetske naprave.
Kakor poudarja tukajšnji centralni tisk, se je vsklajevanje ekonomskih planov vzh. evropskih držav široko razmahnilo' takoj po moskovskem in bukareštanskem zasedanju ekonomskega sveta organizacije za medsebojno gospodarsko sodelovanje (SEV). Za izvedbo višjih oblik vsklajevanja gospodarskih nalog vzhodnoevropskih držav jih je več pristopilo k »recipročnemu kom-pletiranju" narodnih gospodarstev. Izpeljava tega principa poteka s pomočjo vsklajevanja in skupne izdelave gospodarskih planov teh držav, posebno za vsako ekonomsko vejo s skupno izgradnjo raznih industrijskih objektov in z zamenjavo strokovnjakov ter tehnične dokumentacije. Sovjetska. zveza je državam članicam ponudila kredite v skupni vrednosti 30 milijard rubljev. Trgovinska izmenjava ZSSR s temi državami se je v povojnih letih povečala za petkrat.
Sovjetska zveza je tudi izročila vzhodnoevropskim državam 9000 znanstveno-tehničnih dokumentov, od njih pa jih je dobila 2000.
Sbtožba proti Wohlgemuthu
Karlsruhe, 24. okt. (AP). Vrhovni državni pravobranilec Zahodne Nemčije je dan.es izjavil, da je izdelana formalna obtožba prot^ dr. Wolfgangu WohlgeTnuithu zaradi dzdajniške dejavnosti v aferi Otto John.
Dr. Wohlgemuth je obtožen po skoraj devet mesecev trajajoči preiskavi, ki so jo vodili od trenutka njegove aretacije v februarju letos, ko je prišel iz vzhodnega Berlina v zahodni, da bi obiskal svoje prijatelje.
Obtožnica ga dolži, da je pomagal Johnu, tedanjemu šefu varnostne službe Zahodne Nemčije, pobegniti iz zahodnega v vzhodni Berlin. Njegov beg je zaradi položaja, ki ga je zavzemal v zahodnooemški vladi, povzročil precej težav. John se je vrnil v Zahodno Nemčijo julija leta 1954. Kljub trditvi, da ga je dr. Wohlge-muth z mamili omamljenega prepeljal v vzhodno Nemčijo, je bil obsojen na štiri leta zapora. Julija letos pa so mu kazen oprostifli.
Vendar je treba objektivno priznati, da je že sama pripravljenost tudi na ta stik s predstavniki FLN pozitivna. Morda je celo bolje, da de Gaulle molči o nekih predhodnih pogojih za te razgovore, kajti če FLN pristane na ponudbo, ta vprašanja tako in tako ne bodo mogla ostati popolnoma ob strani.
Seveda tudi de Gaulle ni popolnoma svoboden v svojem ravnanju. Ce hoče biti arbiter, mora imeti nekje zaslombo. Kot vojak se je odločil za zaslombo v vojski. Za razpoloženje v vojski je dovolj že to, da mora pogoltniti določanje pogojev prekinitve ognja z voditelji FLN. Iti dalje — v kolikor ta namera pri de Daullu obstaja — bi bilo trenutno morda preuranjeno.
Za FLN je položaj prav tako precej kočljiv. De Gaulle se je za trdno in za dolgo usidral. Prej ali kasneje se bo treba pogajati prav z njim. De Gaul-lovo stališče bo naletelo v svetu na precejšen, odme\ in neprijetne posledice zavrnjene ponudbe - celo takšne, kakršna je — bi bilo mogoče občutiti že v razpravi v OZN,’ kolikor bi potem do nje sploh prišlo. Razgovore je morda bolje sprejeti, dokler je položaj tudi vojaško za nje približno dober.
Nič manj ni kočljivo vprašanje bodočih volitev. Ce se’FLN spusti v to, da molče odobri kandidiranje svojih simpatizerjev in pristašev, v kakšnem položaju se bo znašla, če bodo ti kandidati poraženi? Poročila iz Alžira govore namreč o tem, da bo vojska že znala »poskrbeti« za to, da med izvoljenci ne bo liberalnih duhov.
Tak izhod seveda tudi de Gaullu ne bi bil posebno drag, kajti če nič drugega, toliko zgodovinske stvarnosti mu je treba priznati, da se zaveda dejstva, da ga izvajanje politike ekstremistov, ne bi privedlo nikamor. Verjetno ga je želja -preprečiti take nakane privedla tudi do sklepa, da v začetku novembra za več dni obišče Alžir. Ali bo mogel spremeniti že shojene poti vojaške »politične akcije«? Na osnovi vsega tega bi bil trenutno edini zaključek ta, da sta tako Francija kot FLN prispeli na važno razpotje. Ali bosta krenili v bodoče po isti poti ali vsaj ne po popolnoma, nasprotni, kdo bi mogel povedati?	vida Hrešči
Večerja
Z, A t* l S šš &L i Z P> A UJ Z
z Mendes-Franceom
Točneje: v belo dvorano Republiškega krožka z rdečimi zavesami sem se prerinil hkrati s še nekaterimi maloštevilnimi novinarji, ki so hoteli prisostvovati zaključeni debatni večerji Mednarodne lige proti antisemitizmu in rasismu, šele s sirqm in desertom.
»Helas __ na žalost vsi sedeži
za mizo so bili oddani že več
dni vnaprej,« mi je dejal francoski prijatelj, novinar, ki me je opozoril na ta zanimiv sestanek ter me potisnil v taksi. »V klub, kjer bo nocoj Mendes-France«, je ukazal šoferju. Ta pa: »Kaj ga bodo obesili?« — »O, ti si pa golist!« — nazaj moj prijatelj. »Merde!«, je šofer hitro pognal motor.
A jaz sem počakal še dobro uro na ornarnentiranih marmornatih tleh predsobe, kjer so pregledovali pozivnice povabljencev in sprejemali vplačila, kjer so se križali natakarji s polnimi pladnji in z obgrizenimi kostmi piščancev (Ca marčne bien, Jean?), kjer so vpisovali nove naročnike za revijo »Droit de vivre« in prodajali zadnjo številko »Cahiers de la Republique« z Mendes - Fran-ceovim uvodnikom »Politična predvidevanja ne predstavljajo nobene posebne težave, razen te da kljubujemo izkušnjavam oportunizma . . .«	,
Ko sem prišel v dvorano, kjer je šla večerja h koncu, sem zagledal Mendes - Franca, kj je predsednik te liberalne organizacije, v sredi omizja s kozarcem vichyja pred seboj. Levo od njega sta sedela nekdanji predsednik francoske časopisne zveze Pierre Bloch in vselej nasmejani senator Leo Hamon, ki mi je kot star prijatelj Jugoslavije že v kuloar-ju stisnil roko, ki pa je sicer v nasprotju z Mendes-Francom pri referendumu glasoval z »oui«. On je bil tudi med prvimi, ki so začeli postavljat; vprašanja za predvideno debato. Vse živahneje je postajalo v dvorani in prenosni mikrofon so nosili od enega do drugega, ki je imel kako politično zadrego za pojasniti ali pa, ki se je hotel pokazat; pred soprogo. Mendes. France, tokrat še bolj pepelnato bled v obraz, kot je 'bil pred leti, ko sem ga videl v parlamentu, z očal; in izrazitima zarezama ob ustih, si je vprašanja zapisoval in nato začenjal odgovor, bolje rečeno govor.
Bilo je neposredno po znanem de Gaullovem navodilu generalu Salanu glede tega, da morajo oficirji zapustiti ekstremistične odbore javne varnosti v Alžiriji. In Mendes-France je skoraj senzacionalno prvič po dosedanji ostri opoziciji izrazil pripravljenost za sodelovanje z de Gaullom. Prejšnji de Gaul-lov alžirski načrt iz Constantina je označil za iluzoren, nasprotno pa je glede novih navodil menil: »To pa je nekaj povsem novega in novo upanje se je rodilo — seveda pa nobena stvar ne more biti uresničena brez miru.« Nedvomno je velika stvar, da se je afmada ločila od ekstremističnih kolonov, vendar pa to ne pomeni, da bi izgubila svojo vlogo — je analiziral Mendes-France in skrajno pogumno postavil; »Prav armada mora imeti nalogo, da zaščiti slehernega Alžirca. ki je morda zaprt samo zaradi tega, ker je drugega prepričanja, da vsem. vključno članom FLN, zagotovi, da se lahko javno izjasnijo al; celo kandidirajo. To bo težko delo in bo terjalo veliko poguma . . .« Vsekakor je že v nekaterih kotih dvorane završalo.
»Ali bodo novo izvoljeni predstavnik; Alžircev res upravičen; sobesedniki za veljavna pogajanja? !o zavisi od poteka volitev, se pravi, če bo res možno svobodno izražanje — tega pa danes ne ve povedati še niti
sam de Gaulle.« Dotaknil se je vprašanja alžirskega statuta: »Statut je stvar obeh strank in če ga pripravljamo mi sami brez privoljenja nasprotne strani, je to samo otročarija . . . Sicer pa: koeksistenca med muslimanskim in francoskim prebivalstvom je potrebna in koristna .. .«
Povsem drugo vprašanje ga je privedlo do referenduma. »Čeprav sem glasoval z ne, mislim, da pripadnost k »oui« in k »non« republikance nikakor ne sme razcepiti . . . Edina osnova
za politične povezave je soglasje programa in akcije . . .«
Za mizamj so lizali sladoled. Vmes so padala nova vprašanja. »Nobena slaba ustava ne more preprečiti dobremu človeku, da ne bi dobro ukrepal,« je intelektualno' kljuboval vprašanjem in sladoledu Mendes-France. »To, kar nam je predvsem manjkalo, je bilo pomanjkanje poguma in odgovornosti pri merodajnih ljudeh... Ne trdim, da bi bila ustava iz leta 1945 povsem dobra in sam sem bil za to, da se izpremeni. Velika zmota pa je, če Francozi mislijo, da bodo že s samo novo ustavo zajamčeno zavarovani pred zlorabami in slabostmi.«
A poslušalci, ki so plačali po tisoč frankov za večerjo, se še niso dali ugnati. Stari gospod sredi dvorane, ki je sicer naredil diplomatski poklon, češ Mendes-France je simbol množične vrednosti manjšine, je hkrati zarezal: »Toda — ali naj bi po vašem spustili na volišča v Alžiriji tudi morilce?« Kot plaz so si sledila druga vprašanja — o novi ustavi, o Guyu Molletu, o tem, če se mu ne zdi, da je izgubil svojo radikalno stranko in da so sploh vse stranke razpadle ter da mende-sizem praktično prevzema — de Gaulle. Crnopolti gospod v svetli obleki, ki je pred začetkom zaman poizkušal dobiti še mesto- za svojo belopolto gospo v temni obleki, je vprašal, če ni bilo morda prezgodaj afAška ljudstva vpraševati po tem, če hočejo biti neodvisna.
Mendes-France se je indirektno izvijal. »Danes v Alžiriji ni na svobod; srednjega stanu ■ in, intelektualcev,' ki so predvsem merodajni za volitve: ali so v odporniškem gibanju, ali so zaprti, ali pa žive v Franciji. In te je treba predvsem osvoboditi . . . Sicer pa: Ne vem, če je Ferhat Abas res pravi predstavnik Alžira, a to je stvar Alžircev, da oni odločijo... Slabost Francije je bila prav v tem, da je vselej veliko oblubljala, dala pa skoraj ničesar. Razpon med obljubami in realizacijo pa samo povečuje nasprotja... Vsega ni mogoče za vselej zadrževati . . .«
V večerno obleko oblečena gospa Weil se je s svojim možem pomenljivo namrdnila, Tre-vesovi pa so s sosedi de Castro nekoliko zdolgočaseno začeli zamenjavati pozivnice. Toda Mendes-France je še govoril o tem, da je bil Maroko prece-dent za Alžirijo, da so tunizijski strelci prenesli nove poglede iz Indokine. De Gaulle sam je na svoji zadnji afriški turneji povsod naletel na razvoj, ki je segel veliko dalj, kot je pričakoval, in zato je tudi moral dati svojemu referendumu širši pomen, vključno vprašanje neodvisnosti. »Sicer pa ni važna pravna oblika, važni so skupni interesi za sožitje in resnično verujem v tako bodočo skupnost«.
2e prej je visokorastel gospod, ki si je od soseda izposodil zdravilno tabletko, nastavil zanko: »Kaj bi bilo pa po vašem mnenju, če bi 80% volivcev pri francoskem referendumu namesto z »oui«, glasovalo z »non«?« D,el avditorija je pri-
sluhnil, kajti odgovor bi bil po njihovem lahko tudi; državljanska vojna, kaos, v katerem bi izkoristila položaj KPF. Toda Mendes-France je enostavno
odvrnil, da bi s tem pač obveljalo tisto, za kar so se zavzemali nasprotniki sedanje oblike in vsebine referenduma. Ker pa je večina glasovala za novo ustavo, se ji tudi on kot republikanec z najboljšimi željami za
bodoče uklanja.
»Politik ima pravico zmotiti se«, je med drugim odgovarjal v zvezi z namigovanji na Mol-letovo izpreminja-nje, »toda to mora tistim, ki so mu v dobri veri sledili povedati. Če to stori, se pokaže, da je vreden tega zaupanja, v nasprotnem primeru je to negacija demokracije.«
Vzdušje v dvorani se je že nekajkrat razcepilo. In medtem, ko so ga nekateri zbodli zaradi tega, ker baje kljub izgubljeni večini ni odstopil kot župan v Louviersu, so mu drugi razigrano ploskali in ga ob koncu vprašali, kako gleda na bodočo vlogo levice.
»Prevelika pahljačasta razcepljenost levice je kriva za to,
da se v Franciji preprosti ljudje ne zanimajo dovolj za politiko. Upam pa v Zvezo demokratične levice v bodočnosti, ne glede na notranje nianse, seveda pod pogojem, da se opustijo strankarske rutine ... • Odnos levice do de Gaulla pa ne bo odvisen od nje, ampak bo za-visel od de Gaulla in njegovega bodočega ravnanja...,« je že pozno .med združenim odobrar vanjem zaključil Mendes-France.
»C’etait merveilleux«, bilo je krasno, so si vzajemno izmenjavali pripombe odhajajoči na stopnicah in se veselili, da so spet enkrat zablesteli, pri čemer ni bilo toliko važno, da so imeli eni občutek, kako so zagodli onim od »oui«, drugi pa onim od »non«, in pred vratmi, kjer so njihovega odhoda že težko čakali agenti republikanske garde, so se še glasno poljubljali, z zavestjo, da so spet v polni meri izkoristili republikanske svoboščine. Mendes-France je odšel med zadnjimi, a doma še dolgo delal, kajti zadržal se je poldrugo uro več, kot je bilo po programu.
Bogdan Pogačnik
n
m
m
Sprehod po Gianicolu med kipi slavnih italijanskih mož
Neurejeni utrinki
Rim, sredi okitora. Za. Rim
pravijo, da je r?,ajlepše mesto, na svetu. Če ni, je vsaj med najlepšimi. Čudovita harmonija arhitekture, ki ga je skozi stoletja gradila — nekoliko moti le bombastični stil osemdesetih let, ki je zapustil najotip-ljivejšo sled v spomeniku Viter ju Emanuelu — daje človeku vtis mojstrsko prefinjene igre s prostorom, dimenzijami in vodo.
Pravijo tudi, da je Indija dežela največjih in najbolj neverjetnih konstrastov. Če že ni prva, je vs^j med prvimi na tem področju. Toda katera dežela nima kontrastov? Priznati je treba, da je vsaka zanimiva
tudi po tej plati)!
*
Ko občuduješ baziliko sv. Petra moraš vsaj podzavestno izkazati priznanje znanstvenemu in umetniškemu geniju Michelangela, ki je postavil na noge zgradbo, kateri morda ni para na svetu, in ji dal dušo. Kot v posmeh mojstru izpred petih stoletij pa je na primer čudežni obred v neokusno na-šarjeni stolnici v Napoliju. --tam v prisotnosti najvišjih cer-
kvenih in civilnih oblasti vsako leto »zavre« kri mestnega svetnika San Genara. Ze nekaj stoletij sem pa obstaja tudi bratovščina »sorodnikov San Genara«, ki imajo pravico, »tudi z ostrimi besedami vzpodbujati svetnika, če bi se obotavljal opraviti čudež ...«
Na pol poti med Rimom in Napolijem so pred kratkim zastavili prve lopate za eno izmed treh atomskih central...
*
Katoliška tradicija, dolgoletna dominacija papeške države in duhovnj. ter politični center protireformacije, sta zapustila v Italiji globoko vkoreninjeni smisel za ostro delitev na »dobro« in »zlo«, za črno in belo, na vseh področjih življenja, duhovnem in političnem. V tem že vkorenjnj enem miselnem okviru se ti zato zdi kot pravi absurd na primer dejstvo, da plačuje država pokojnino peščici bivših protifašističnih borcev španske republikanske armade in številnim pripadnikom prostovoljnih legij črnih srajc, ki so se borile v imenu grobarjev Italije na Francovi
i®
- *Cr.
Važno opravilo turistov — pisanje razglednic
stnami. Skorajda se ni moč izogniti vtisu, da obstaja krepko začrtana moralna ločnica med tem in med plemenito idejo, realizirano v »Parku spomina«, ki združuje v posmrtni pieteti vse, ki so kjerkoli in za karkoli dali svoje življenje.
*
V preteklih dneh, je vsakdo lahko mnogo bral o aferi Giiuf-fre, o tem, da gredo njegovi dolgovi v milijarde in o nesporno ugotovljenem dejstvu, da dolguje možakar državnim financam milijardo iin pol zaradi neplačanih davkov, taks itd. Ko prebiraš članke, ki v najrazličnejših verzijah slikajo . »junake dneva« in modrujejo, ali je zakonito, la je še na svobodi, ali ni, pa naletiš tudi na članek, ik& na videz nima z Giuffrejevo afero nobene zveze.
Novinar enega zelo uglednih rimskih tednikov se je pomotoma, »po neumnosti«, znašel v zaporu. V sedmih dneh gostoljubja v Regine Coeli je med svcččimi priložnostnimi znanci v celici — morilci, tatovi in vagabondd — spoznal tudi človeka, ki je lani plačal 10.000 lir neke takse, pa je zgubil potrdilo ... Roka pravice je delovala bitno in neizprosno: možakar je moral nekaj dni čakati v zaporu, dokler se niso prepričali o resničnosti njegove trditve, da je taksa res plačana ...
»
' Rim je tudi mesto tujcev; nekateri pridejo bučno, v ladjam podobnih limuzinah, na hitrico vržejo pogled na to ali ono, čemur ne vedo ne imena, ne smisila, ne pomena, zabrundajo kakšen »O. K.« ali »beauti-full« im že se poženejo naprej, do prve svetovljanske restavracije. Drugi pridejo bolj skromno; o Rimu že nekaj vedo im z ljubeznijo do mesta, njegove preteklosti in do njegovih ljudi, se zvedavo in neutrudno potikaj o po vijugastih uličicah in ulicah, se zaverovano ustavljajo pred ljubko fontano ali intimnim -enesanč-nim portalom, skrbno pazeč, da ne bi bali vpadljivi ali da ne bi bili komu v mapotje.
Ti ljudje^ ki sodijo v simpatično zvrst turistov, poznajo tudi nekaj rimske zgodovine. Vedo recimo, da je bil .Rim vse do konca prejšnjega stoletja prestolnica papeške države, da so ga 20. septembra 1870. zavzele italijanske *čete in da je bil to zelo velik dogodek ne samo za Italijo, marveč za vso Evropo. Taki turisti z nekako sveto pobožnostjo hodijo okrog Forte Pije in s pietetično zbranostjo ogledujejo spomenik bratoma Cairoli, Garibaldiju ali Aniti . ..
Toda Rim jih je v nečem razočaral. Pričakovali so, da bodo 20. septembra v renesančnem okolju lahko doživeli tudi v časovni utrinek omejen delček r.isorgimentalnega razpoloženja. Bil pa. je dan, kot vsak ' drugi ...
Zato pa so ti turisti s toliko večjo vnemo brskali po koledarju 4. oktobra, da bi odkrili, v počastitev katerega zgodovinskega dogodka vise zastave na državnih zgradbah. In znova so bili razočarani: koledar je konstantno kazal »S. Fran-cesco«. Le v nekaterih izdajah je bila v oklepaju opomba »pa-troino d’ Italia« . . .
*
Ko je bil v parlamentu sprejet zaikon Merlin, je sivolasa senatorka sijala od zadovoljstva. »Končano je sramotno obdobje — je govorila — in pri nas ni več državljanov, ali prav zaprav državljank, druge kategorije, ki ne uživajo vseh državljanskih pravic im svoboščin«. Plod nienega desetletnega prizadevanja vsekakor ustreza zadovoljstvu, ki ji je sijalo z obraza tudi jeseni, ko jo je fotograf ujel nasmejano pri odpiranju polknic — ne sicer v javni hiši marveč na Montecitoriu. Toda kar zadeva zadovoljstva spričo dejstva, da ni več »drugarazred.nih državljanov«, se je simpatična senatorka nemara prezgodaj vdala zadovoljstvu.
Mednarodna pogodba med Kviniiinailom in Vatikanom še vedno pravno sancionira »drugo razredno državljanstvo«.
Eden izmed členov konkordata namreč jasno določa, da nobena oseba, ki' je bila duhovnik, pa je bila suspendirana al; izobčena, ne more opravljat: javnih funkcij. Ne gre sicer za odpiranje zarjavelih polknic,
k; so bile zaprte 103 leta, pač pa za juridični člen na mednarodni listini, ki je stara -19 let . . . Nedvomno pa je obema primeroma skupen problem moralne rehabilitacije.
*
Tu smo sredi globokega žalovanja, ugasnil je poglavar katoliške cerkve. Rim. Ita lija in katoliški svet izkazujejo njegovemu spominu poslednjo ča.-t in spoštovanje . . .
Zato človeka, ki je brez kon-fesije, a navajen spoštovat vsakršno v-erovanje drugih, neprijetno dirne glas napoved,o--vatiikanskega radia, ki kane posmeh pieteti, ki jo vem; izkazujejo svojemu pokojnemu cerkvenemu vodji: ». . . njegm-sveto telo leži na katafalki: oblečeno v čipke, take in take sotano talko in tako itd. . . . strahom čakaš, če se ne b m-orda spozabil in povedal ce': katera firma je dobavila eno ir katera drugo. Na srečo zamre negov glas v Bachovi fugi. k jo oddaj® RAI. V lokalih kjei prodajajo loterijske srečke, so se pojavili plakati, ki pr ■ poročajo igralcem ob »velikem dnevu« kombinacije številk, k so v kakršnikoli zvezi z življenjem pokojnega Eugenija Pa-cellija . . . Radio pa oddaja klasično cerkveno glasbo . . .
Pieteta je točno določen pojem; so taki ki jo nosijo po naravi, vsajeno v duši. tudi če so ateisti, pa tudi taki, ki ob najmanjši nepazljivosti zdrsnejo v banalnost in profanacijo.
čeprav morda globoko verni!
*
Vsaka dežela ima svoje ogledalo absurdov in konstrastov; samo okvir je po navadi lasten vsaki posebej. Prav ta okvir in zaporedje v katerem se vrste slike, pa pomagata dopolnjevati in razumeti glavno pedo-bo, ne da bi ji jemali karkoli na njeni svojstveni privlačnosti in teži!
Miran Šuštar
13. Beblrokratisacija
V glavnem onemogočajo evidenco nacionalne patologije naslednji vzroki:
1.	Večtirni sistem zdravstvenih služb. Privatno zdravstvo, sloneče na individualnih ordinacijah ne more zavoljo razcepljenosti imet; evidence o zdravstvenem stanju svojih klientov. Obvezno prijavljanje nekaterih bolezni nima posebnega praktičnega pomena. Državno zdravstvo v glavnem zbira podatke iz bolnišničnih ustanov. Šele v poznejšem obdobju, z nadaljnjo razdelitvijo sistema javnih ordinacij dob; nove izvore. Prav gotovo ne. smemo oporekati uspešnih akcij v n e -katerih disciplinah in pri nekaterih kategorijah bolezni. V tem procesu se namreč prične razvijati neke vrste »frakcionaštvo« in »partikula-rizem« med posameznim-; strokami in celo znotraj "njih s-snvh Zato tud; lahko rečemo, da so mnoge akcije hromile in potisnile, v stran manj »popularne« medicinske stroke in manj »popularne« bolezni. Takšna in podobna favoriziranja so prav
značilna za razredno zdravstvo in so odraz stihije. Saj sta bil-i »objektivnost« in »učinkovi-vost« posameznih statističnih obdelav mnogokrat bolj odvisn; od iznajdljivost; in prepričljivosti posameznih zdravstvenih delavcev.
Zdravstvo socialnega zavarovanja se je prav tako omejilo na zbiranje podatkov le za nekatera obolenja in le za določeno skupino ljudi. Zavoljo upravičene al; neupravičene nezaupljivosti organov socialnega zavarovanja, tako do bolnika kot do zdravnika, prične na tem področju hipertrofična »statistična, služba, ki pa seveda ni več samo zdravstvena. Kar na? zanima tu. je dejstvo, d-., državna zdravstvena služba tudi cd tega materiala nima posebne koristi, deloma zaradi pomanjkljivosti. deloma ker nima običajno posebnih vplivov na zdravstveno politiko socialnega zavarovanja.
Potemtakem vidimo, da ne more samo že iz navedenih razlogov javno zdravstvo doseč: globalnega pridobivanja, obdelovanja in uporabliania podatkov raznih statističnih služb.
Dr. DRAŠKO J. VILFAN:
Kako izboljšati?
Hinaliza nekaterih slabosti v javnem zdravstvu in teze za njih odpravo
V tem oziru je bil napravljen pri nas pomemben korak naprej z ukinitvijo zdravstvene službe socialnega zavarovanja in v zadnjem času z omejevanjem privatne prakse. So pa še druge okoliščine, k; kljub omenjenima pridobitvama .onemogočajo pri nas evidenco nacionalne patologije.
2.	Največja ovira je vzdrževanje diskontinuiranega načina zdravljenja. Ker je pri takšnem sistemu, nujno, da išče bolnik zdravniško pomoč v poteku enega in istega patofiziološkega procesa (akutnega ali kroničnega) pr; več kot enem zdravniku in več kot v eni ustanovi, je jasno, da se v najboljšem primeru, t j. če se povsod ugotovi ista diagnoza, eno obole-ne registrira večkrat. Pri
takšnem stanju pa izgubi statistika svoj namen ih veljavo še v nekem drugem oziru: izključeno je vsakršno natančnejše presojanje uspešnosti zdravstvenih procedur, ki se razcepljajo in raztezajo na več ustanov in na več zdravnikov.
Temu bi se mogli izogniti z uvedbo kontinuiranega zdravljenja, kjer bi bil od bolnika izvoljeni zdravnik oseb-n o odgovoren za zdravljenje, vseeno ali je opravil sam celo zdravstveno proceduro v enem, dveh ali treh delovnih prostorih in al; je bil primoran pritegniti še druge zdravstvene delavce. Po našem predlogu bi bil pritegnjen v zbiranje podatkov vsak zdravnik, pri katerem bi bolnik iskal zdravniške pomoči. Tako ne bi dosegli sa-
mo kakovostnega zbiranja podatkov, ampak bi omogočili objektivnejši način presojanja in ocenjevanja	družbeno koristnega dela	dotičnega
zdravnika. Pod	pogojem kaj-
pak, da bi smel vsak zdravnik delati, če je to potrebno, v vseh treh delovnih prostorih, za kar b; si moral pridobiti posebno pravico	po rigorozno
opravljenih izpitih ter stažu.
3.	Tretja okoliščina je pa primitivnost zdravstvene dokumentacije, ki je postala silovito hipertrofična. Temu je predvsem vzrok strokovni in teritorialni partikularizem. Tako zaradi drevesa nihče ne vidi gozda. Evidenca je omejena v glavnem le na strokovno in teritorialno dejavnost posamezne ustanove.
V težnji, da bj postala dokumentacija v teh ozkih okvirih čim bolj natančna in morda tudi znanstvena, pa prihaja do partikularizacije. Partikularizem in partikularizacija v zdravstveni dokumentaciji pa nujno vodita v hipertrofijo, ki ovira kakršno koli širšo, objektivno in ekonomično zdravstveno politiko.
4.	Iz vseh navedenih okoliščin je zdravstvena dokumentacija, njena analiza in uporabnost le dvomljive vrednosti. V razrednem zdravstvu je takšno stanje logična posledica notranjih protislovij. Tudi če- bi bila evidenca patologije odlična, bi bila njena uporabnost tudi le deloma uporabljiva, ker bi nujno terjala likvidacijo obstoječih družbeno - ekonomskih odnošajev.
V naši družb; pa zahtevajo prav politični razlogi najboljšo evidenčno službo o zdravstvenem stanju našega prebivalstva, da bi mogli čimprej smotrno in ekonomično zniževati število obolenj po pri o-r i _ t e t n e m redu. Prav tako seveda invalidnost in smrtnost.
Značaj konkretnih obolenj b. šele odločil, ali bi v tem delu angažirali zdravnike bolj v preventivnem ali kurativnem smislu ali kombinirano.
Zato ne bi smeli pri nas več zapostavljati statistične službe v zdravstvu. Po mojem mnenju mora le-ta postat; osrednji organ javne zdravstvene službe, ki bo šele omogočil zdravo politiko. Razen tega pa lahko pričakujemo od nje — seveda pr; uporabljanju vseh tehničnih možnosti — objektivnejšega ocenjevanja družbeno koristnega dela posameznih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih kolektivov.
To bi bila nova kakovost v zdravstvenem delu. Pomanjkanje le-te, mislim, je važen vzrok splošne krize v zdravstvu drugod in pri: nas.
Dotaknii se nisem problemov pedagoškega in znanstvenega dela v medicini, To ne pomeni, da bi utegnilo biti resna ovira navedeni tezi. Nasprotno, iako pedagoško kot znanstveno delo si lahko obetata od zboljšanega zdravstva samo najboljše.
Konec
Pred volitvami v zadružne svete
Na Goriškem so se gospodarsko šibkejše zadruge v glavnem že spojile
z močnejšimi
a *+wnn mstcimi
I 1*ff pridelki
Prva leta po osvoboditvi so kmetijske zadruge na Goriškem klile in rasle kot gobe v jesenskem dežju, saj je imelo zadrugo skoraj sleherno večje naselje. V nadaljnem gospodarskem razvoju pa so šibkejše zadruge začele odmirati, oziroma se spajati s so-
Prvi kmetijsko-industrijski kombinat v Vojvodini
V Bečeju so začeli obsežne priprave za ustanovitev prvega kmetijsko-industrijskega kombinata v Vojvodini, ki bo delal po načelih najsodobnejše proizvodnje. Podlaga novega kombinata bo zgledno gospodarstvo iBritstvo i jedinstv-o«, ki so mu pridružili še dve manjši kmetijski posestvi, konoplj-arna, pivovarna, mlekarna in nekateri drugi industrijski objekti, ne-poserdno povezani s kmetijsko proizvodnjo. V prvem času bo imel kombinat na razpolago okoli 6000 ha polij a, po programu popolne izgradnje pa 11.000 ha. Tehnološki proces proizvodnje bo tako organiziran, da se bo ta kombinat postopno čedalje bolj uveljavljal na trgu z velikimi količinami končnih proizvodov.
V Vojvodini se bodo v začetku nov7 e ga gospodarskega leta združila nekatera manjša kmetijska posestva, toda samo v ti; stih kraijih, kjer je to zares ekonomsko utemeljeno. Menijo, da je mogoče mnogo laže organizirati sodobno proizvodnjo na večjem kompleksu zemlje, kolikor so podani tudi vsi drugi pogoji.
sednjimi močnejšimi. Ta raz- je. to, da je v teh predlogih voj se je letos nadaljeval po- tudi več žena in mladine, ra-spešeno, tako da bo za naprej zen v Goriških Brdih, kjer še na Goriškem 40 kmetiijskih za- ni čutiti dovolj razumevanja za drug, kar je polovica manj kot upravljanje žena v kmetijstvu, jih je bilo v začetku leta. Zato Več razumevanja pa imajo do pa bodo te zadruge toliko mladine, in to tudi le do mo-krepkejše.	ske mladine. Pne p& so v sosed—
Težnja te pospešene reorga- nji občini Kanal pokazali mno-nizacije kmetijskih zadrug je go več razumevanja za.kandi-bila gotovo to, da bi dokončno diranje žena in mladine. Odo-opravili reorganizacijo že pred bravajo tudi^ to, da so zasto-volitvami v zadružne svete, pani v zadružnem svetu delav-Hhrati s tem gibanjem so od- ci zadrug, sicer pa dobri go-dajale nekmetijske dejavnosti, spodarji. Pri tem pa Jih ne kot so razni obrtni obrati, trgo- smemo razumeti napačno. Za vine, gostilne in podobno, ki dobre gospodarje štejejo tiste nimajo neposredne veze s kme- kmete, ki se preživljajo izključ-tijsko proizvodnjo.	no iz kmečke proizvodnje. Na
Tako so imeli upravniki in tem območju je namreč zaradi vodstva zadrug polne roke de- tovarne Anhovo tudi mnogo la. Čeprav oddaja nekmetijskih polkmetov. Zato so se odločili dejavnosti ni šla povsod zlah- za omenjeni sestav novega za-ka, so vendar s sodelovanjem družnega telesa, to je za take občinskih ljudskih odborov in ljudi, ki bodo skrbeli za splošni politično-družbenih organizacij napredek vasi v skladu z na-in zbornic tudi to delo izvedli šim socialističnim razvojem, ustrezno. Tako ni bilo motenj v preskrbi kmečkega prebivalstva in pri opravljanju uslug, kar je bilo prej v glavnem vezano na zadrugo.
Ko so vse to delo v glavnem opravili, so se v zadnjem času oprijeli intenzivnejših podrobnejših političnih, tehničnih in' ostalih priprav za volitve.
Tako je v zadnjem tednu že več kot polovico zadrug razpisala volitve v zadružne svete, ki bodo na območju bivšega tolminskega okraja 23. novembra, na Goriškem pa 7. decembra. —- Osnovne organizacije SZDL so prevzele skrb za politično vsebino dela in že sestavljajo predloge kandidatnih list, o katerih zadružniki ponekod že razpravljajo. Pozitivno
J. P.
Na vojvodinskih poljih ob jesenski setvi
Iz Kopra poročajo, da je ponudba zelenjave zadostila. Vendar že. primanjkuje kvalitetne zelene paprike, paradižnikov, bučk, kumaric. Podobno je pri sadju. Sliv, smokev in breskev skoraj ni več na trgu. Ponudba govedi ln telet je v okraju malenkostna, večino potreb je treba kriti z uvozom iz drugih okrajev. Ponudba prašičev je le nekoliko boljša. Zaloge starega vina so majhne, kljub dobremu pridelku novega se cene bistveno še-niso spremenile.
3Ialoprodajne cene krompirju, zelju, čebuli in radiču so se na Goriškem nekoliko znižale, dočim so maloprodajne cene ostalim vrstam zelenjave ostale hespreme-njene.
Na trgu v Novem mestu je velika ponudba žganja, ki ga nudijo: tropinovec 280 din liter, slivovico 300 din liter. Zadnjih štirinajst dni je bilo na trgu tudi izredno veliko gob. Jurčke za vlaganje so nabiralci prodajali od 120 do 180 din kilogram.
Mariborski živilski trg je zadnje dni občutno slabše založen kot doslej. Vzrok je v glavnem ta, da kmetje hitijo s pospravljanjem sadja in delno še s trgatvijo in ne utegnejo na trg. Tudi vrtičkarji že pospravljajo preostalo zelenjavo, saj je temperatura ponoči nevarna za slano. Glede na manjšo ponudbo je tudi občutiti tendenco porasta cen. Najbolj so porasle cene pri fižolu in jajčkih, ki jih zadnje dni sploh ni moč dobiti na trgu. Tudi sadje je dražje, grozdja pa skorajda ni, razen smederevskega, ki ga prodaja Povrtnina po 130 din kg!
OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU«
Okraj
Cena pri Cena Cena pri KZ na	na
drobno debelo
KROMPIR:
I
naj poceni pridelovalne stroške
Zastopniki, zadružnih poslov-, nih zvez za mehanizacijo in kmetijskih posestev so sklenili na posvetovanju 22. oktobra, k: ga je organizirala Zveza kme-
Slaba udeležba zadružnikov na zborih na Gorenjskem
Občni zbori kmetij-skih zadrug bodo kmalu končani. V kranjskem okraju jih je bilo doslej že okoli 25, zadnji pa bodo v nedeljo. Cas pred polletnimi občnimi zbori kmetijskih zadrug na Gorenjskem označuje troje akcij:	pridobitev novtih
članov, združitev nekaterih šibkejših zadrug in ločitev nekmetijskih dejavnosti od kmetijskih zadrug. Kaže, da so vse tri akcije bolj ali manj dobro uspele. Zlasti je razveseljivo včlanjevanje. Gorenjske zadruge so dobile več kot 400 novih člar-.ov. Po nepopolnih podatkih je od tega 173 mladincev in mladink ter 134 žena.
Občni zbori, na katerih naj oi letos predvsem pregledali polletno gospodarjenje KZ in primerjali uspehe z načrti, izbrali in potrdili kandidate za volitve zadružnih svetov in sprejeli nova zadružna pravila, pa na Gorenjskem niso kdo ve kako uspeli.
2e udeležba je bila na zborih osupljivo skromna. Marsikje zbor zaradi premajhne udeležbe sploh ni bil sklepčen. Zanimiv je recimo primer Šenčurja. Tu so že dvakrat sklicali občni zbor. vedar vselej brez uspeha.
Ce iščemo vzroke tako majhnega zanimanja članov KZ, ugotovimo kaj čudne pojave. Doslej so, recimo prisotnim na občnih zborih KZ Šenčur delili po pol kranjske klobase in 2 del vina. Letos pa tega ni več. Posledica: abstinenca. Podobno je bilo v Voklem, kjer zadružniki niso dobili kakor običajno po pol kg sladkorja, pa spočetka niso hoteli priti n.a občni zbor. Kje je tu zadružna zavest? Kje je življenjska in gospodarska navezanost kmeta na zadrugo?
Takih primerov pa je več. So pa še drugi vzroki, ki so povzročili slabo udeležbo na občnih zborih. Na prvem mestu je negativen vpliv nekaterih vaških mogotcev, ki ga osnovne organizacije SZDL niso znale ali pa mogle blokirati Dalje, nezadovoljstvo zarad: popolne uvedbe umetr.ega osemenjevanja, včasih netaktične-ga ločevanja nekmetijskih dejavnosti od KZ itd.
Seveda pa udeležba n.i bila povsod tako slaba. Razveseljiv je primer H-otavelj. kjer je na občni zbor prišlo kar 96 odsi vseh članov.
Zdajšnji občni zbori z.adrus bi morali primeriei
gospodarske uspehe z letnimi načrti. Na Gorenjskem pa so se skoraj povsod omejili zgolj na Ifinanona poročila računovodje ali pa na bolj ali manj skromna poročila o odkupu, ki so jih brali predsedniki ali tajniki zadrug. Kolikor je znano, niso nikjer vzporejali polletnih uspehov s planskimi nalogami. kaj šele, da bi govorili o perspektivnih načrtih zadrug. Razprave so bile izrecno skromne in so biile pretelžno izraz pridobitniških nagnjenj posameznikov.
Druga pomembna problematika polletnih občnih zborov je
sprejemanje novih zadružnih pravil. Gorenjski zadružniki so pokazali za nova pravila dokajšnje zanimanje. Vendar so
jih povsod sprejeli brez pomembnejših razprav ali pripomb.
Naj omenimo še, da so se gorenjski zadružniki precej zanimali tudi za položaj in namen novih zadružnih svetov, da pa v večini primerov ni bilo nikogar, ki b,i jim že pred občnimi zbori stvari pravilno pojasnil.
Zato bi biilo vsaj- na prihodnjih nedeljskih občnih zbor.ih umestno posvetiti nekaj več časa tudi tem vprašanjem.
A. C.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih odnosov pri podjetju
»INDUSTRIJSKI BIRO«, Ljubljana, Parmova 33
sprejme:
2 POMOŽNA KONSTRUKTERJA
Pogoj: odslužen vojaški rok.
Plača po tarifnem pravilniku — Ponudbe pošljite pismeno ali se zglasite osebno pri podjetju
»Industrijski biro«, Ljubljana, Parmova štev. 33.
tijisko-gozdaTsbih zbornic Jugoslavije, da bodo prihodnje leto na določenem številu posestev uvedli popolno strokovno obdelavo posameznih kultur in tako ugotovili najprimernejši način industrijskega procesa proizvodnje na kmetijskih posestvih. Uspehi pri taki vzorni u-porabi popolne mehanizacije bi bili podlaga z,a nadaljnjo .industrializacijo in pocenitev kmetijske proizvodnje.
Na posvetovanju o uvajanju popolne mehanizacije v kmetijstvu, ki mu je prisostvoval tudi član zveznega izvršnega sveta Slavko Komar, eo razpravljali o pomanjkljivostih sedanjega načina strojne obdelave zemlje in so odobrili nov način v oskrbovanju kmetijstva s traktorji in drugimi stroji.
Čeprav daje skupnost znatna gmotna sredstva za moderniziranje kmetijske proizvodnje, od česar gre največ prav za nabavo traktorjev in drugih kmetijskih strojev, je pri obdelavi posameznih kultur še vedno velik odstotek ročnega dela, kar znatno podražuje pridelovalne stroške- Tako se dogaja, da posamezna kmetijska -posestva, ki dosegajo rekordne pridelke nekaterih kultur, ne proizvajajo poceni. Lastna cena kilograma koruze na nekaterih kmetijskih posestvih, ki so dosegla pridelek tudi do 100 stotov na hektar, je precej visoka, čeprav bi bilo normalno, da daje tisti, ki diositi prideluje, tudi poceni pridelke. Strokovnjaki so mnenja, da je glavni vzrok še vedno drage proizvodnje na socialističnih gospodarstvih nepopolnost mehanizacije, s katero raz— polagiajo. Doslej je bila samo pridelava pšenice povečini mehanizirana in so pri tem doseg-
Rekord
koruze
v pridelavi
ko pričakujejo na parcelah, ki sodelujejo pri nagradnem tekmovanju, pridelek tudi 100 stotov na hektar.	I.	S.
1-i znatne uspehe pri zmanjšanju lastne cene.
Pri obdelavi koruze Pa se največ dela opravlja ročno, zaradi česa.r je odstotek neekonomičnega človeškega dela zelo velik. Zaradi dragega semena hibridov din pomanjkanja strojev. s katerimi bi lahko koruzo sejali po določenem sistemu, opravljajo setev hibridnih vrst povečini ročno. V pridelavi hibridne koruze se samo pripravljanje zemlje opravlja mehanično, vse ostalo delo pa opravljajo ročno. Čeprav uvajajo v kmetijstvu vs>ako leto veliko število traktorjev. kmetijske
orgai V začuj e š£ danes nimajo na razpolago visokih traktorjev, primernih za obdelavo koruze med vrstami. Podobni problemi s0 tudi pri drugih poljščinah, predvsem pri sladkorni pe-si. medtem bo je bilo v drugih kmetijskih panogah, v živinoreji. sadjarstvu in vinogradništvu še manj storjenega za zamenjavo človeškega dela.
V uvodnem referatu je sekretar Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic Jugoslavije inž. Jordan Blaževsfci poudaril, da je nezadovoljivo stanje v uporabi strojev posledica različnih na-zi-ranj strokovnjakov o primernosti posameznih tipov strojev in njihove uporabe. Dejal je, da so strokovnj aki doslej govorili samo o uvajanju traktorjev in kmetijskih strojev, ne pa o uvajanju popolne mehanizacije od setve do žetve in do vBkladišoenja pridelkov. Omenil je nadalje, da so pri uvozu im domači izdelavi traktorjev zanemarjali potrebe po priključnih strojih, zaradi česar je uporaba mehanizacije pri nekaterih kmetijskih organizacijah neekonomična-
V razpravi je govoril tudi član zveznega izvršnega sveta Slavko Komar, ki je v začetku omenil, da je bila pravilna u-smerjeniost k nakupovanju licenc in domači izdelavi traktorjev »Ferguson«, »Wendar« in kombajnov »Masej Haris« ter da je do nakupov prišlo šele po vsestranskem proučevanju
kakovosti njihovega dela. Nadalje je opozoril, da je to. ker sedaj nekateri pridelovalci niso zadovoljni s temi stroji, posledica ogrompega napredka v prevzemanju modernega' načina pridelave, pa zahtevajo .sedaj zato popolnejšo mehanizacijo. Sedaj je naloga, da se proizvodne organizacije, ki delajo po modernih načelih, oskrbe z najmodernejšimi stroji, da bi mogle tudi ceneje pridelovati.
Slavko Komar je zatem dejal, da bodo v oskrbovanju kmetijstva s stroji prihodnje leto nekatere spremembe, ker bodo v uvozu in domači izdelavi traktorjev bolj zastopani težki, manj pa lahki in srednji traktorji, ki jih imajo kmetijiSke organizacije v glavnem dovolj. Prav tako je poudaril, da se bodo prihodnje leto povečali izdatki za nabavo priključnih in' drugih strojev za popolno strojno obdelavo.
Clan zveznega izvršnega sveta Slavko Komar je negativno ocenil delo inštitutov za mehanizacijo in je poudaril, da opravljajo pogosto isto delo. Tj inštituti v posameznih republikah bi se morali baviti s proučevanjem tistih strojev, ki so potrebni za kmetijsko proizvodnjo, značilno na njihovem področju.
Koper	19	13	9—20
Nova Gorica	11	13	12
Novo mesto	9	12	10
Maribor	10	14	13
M. Sobota	8—9	11	10—12
Celje	9.50	15	13
ZELJE:			
Koper	19	25—30	22
Nova Gorica	18	20	20
Novo mesto	12	15	14
Maribor	15	24	20
M. Sobota	15	20	17
Celje	12	20	
CVETACA:			70
Koper		80	
Nova Gorica	20	28	24
Maribor	30	44	35
Celje	25	50	40
ČEBULA:			
Koper		80—90	70
Nova Gorica	35	40	
Novo mesto		62	
Maribor			48
(iz Makedonije)		55	
M. Sobota		75	55
Celje			55
(makedonska)	35	62	
PARADIŽNIK:			
Koper	25	30—40	14
Nova Gorica	14	18	
Celje	20	26	24
PAPRIKA:			
Koper		40	
Nova Gorica	22	24	
Novo mesto	—	40	—
Maribor	40	60	50
Celje	32	56	50
SOLATA:			
Koper		70	
Nova Gorica	35	42	
M. Sobota •	20	30	
Celje		40	30
RADIČ:			
Koper		70—90	
Nova Gorica	35	40	
JABOLKA:			
Koper	15	30—35	24
Nova Gorica	11	15	
Novo mesto	18	25	20
Maribor	14—18	24—28	18—20
M. Sobota	4—10	‘12—15	6—14
Celje	22	24	22
HRUŠKE:		45	
Koper			
Nova Gorica	30	40	
Celje	20	28	24
GROZDJE:			
Koper		60—70	40
Nova Gorica	35	45	
Maribor			
(Smederevsko)	90	130	115
Celje	35	64	58
KAKI:			
Koper		50—60	
KOSTANJ:			
Koper	—	50—60	—
Novo mesto	12	25	15
Maribor	15	20	
Celje	20	36	30
SVEŽE GOBE:			
Koper		180—200	
GOVEDO SREDNJE			
KVALITETE:			
Koper	120	260	
Nova Gorica	115	270	
Novo mesto	95—100	280	
Maribor	115	270	
M. Sobota	50—140	260	
Celje	115	270	
TELETA:			
Koper	210	350	
Nova Gorica	205	344	
Novo mesto	195	340	
Maribor	205	345	
M. Sobota 120	—160 290—330		
Celje	180	320	
PRAŠIČI:			
Koper	205	400	
Novo mesto	190—203	360	
Maribor	210	370	
M. Sobota 150	—200 360—380		
Celje	195	360	
JAJCA:			
Koper		21	
Nova Gorica	—	25	—
Novo mesto	18	22	
Maribor	18	20	
M. Sobota	12	14	13
Celje	18	21	20
MLEKO: ’			
Koper	25	36—38	30
Nova Gorica	24	32	
Novo mesto	21	32	
Maribor	24	36	
M. Sobota	20—23	26	
Celje	24	36	
V Kanalu bodo gradili skladišče pridelkov
Polletni občni zbor kmetijske zadruge Kanal, ki je bil v nedeljo ob dobri udeležbi nad 200 zadružnikov ® zadružnic. je pokazal lep razvoj te .zadruge, ki je prišel do izraza prav letos. Tako je zadruga v šestih mesecih ustvarila okoli tri milijone dobička, medtem ko je lani končala poslovno leto z 1>8 milijona dinarjev izgube. Za ta napredek gre predvsem zasluga novemu skrbnemu upravniku
rrTi’ etr e
DROBNE TZ RAREft
V radeški občin: so uvedli redne odkupne dneve za živino, ki naj bi onemogočili škodljivo delo raznih špekulantov in mešetarjev. Sejme zaenkrat še niso ukinili, vendar je čedalje glasnejše mnenje t stih. ki pravijo, da niso več potrebni.	—ne.
’ Na »Besnem Foku«, enem izmed obratov velikega kombinata »Beograd«, je bilo 7. oktobra veliko slavje. Na tekmovalni parceli, nekoliko nad 2 ha, so obrali zadnje storže koruze. V dveh dneh so delavci natrgali s 137.000 stebel najmanj dvakrat toliko storžev kakor drugod. Ko so jih stehtali in odbili vlago, so ugotovili pridelek 18.000 kilogramov koruze na hektar.
Tako je tudi letos »Besni Fok« ponovi,1 lanski uspeh. Zopet je postal jugoslovanski rekorder v pridelavi koruze. Lan-ski uspeh je bil 11-800 kilogramov koruze na hektar. Na ta način si bodo delavci in strokovnjaki na »Besnem Foku« skupaj s strokovnjaki Zavoda za oplemenjevanje rastlin, k: so s svojo strokovno podporo criccmogli k temu uspehu, razdelili deset milijonov dinarjev kolikor znaša nagrada za r^-krv-d v pridelavi koruze na hektarju namakane površine.
Ta visok pridelek 18.000 kilogramov koruze v zrnju je uspeh svetovnega pomena ke.r o zelo redk:	tako visoki pri-
cVk koruze.
Poleg delavcev in strokovnjakov v podjetju »Besni Fok«
ima največ zaslug za ta uspeh inž. dr. Milorad Piper. direktor Zavoda za oplemenjevanje rastlin na kmetijski fakulteti v Zemunu. S skupino strokovnjakov je izdelal proizvodni proces zn tako visok pridelek koruze na vsem kmetijskem kombinatu »Beograd«^ kjer je »Besni Fok« samo eno izmed številnih posestev.
Eden izmed bistvenih činite-Ijev, ki so omogočili,i tako velik pridelek, sta bila po besedah inž. Pipra pravilen razpored setve in število stebel. Zato niso na teh dveh hektarjih sejal; strojno, temveč ročno. Posadili so 66.600 sadik hibrida »Kansas" in 71-000 sadik »Ohio«. Sejali so na polju, ki je bilo preorano 40 centimetrov glaboko. Ves čas vegetacije so posvečali veliko pozornost negi koruze. Porabili so pet vagonov hlevskega gnoja na hektarju in razpršili okoli 2200 kilogramov umetnega gnojila. Prav tako so štirikra' posevke zalivali, tako da je prišlo na vsak kvadratni mete 60 milimetrov vode.
Na .kmetijskem posestvo »Beograd« pričakujejo dobe pridelek ko-uze tudi na drugi! parcelah. Računajo, da bo povprečni pridelek koruze med 60 in 70 stoti na hefctair, medtem
Številni obiskovalci so se zanimali za izreden uspeh, ki ga je doseglo posestvo »Beograd« v
pridelavi hibridne koruze
Mirku Cufou. pa tudi dobri letini im povečanemu odkupu.
Letos je zadruga nabavila tudi traktor s priključki, ki je prvi traktor v Srednj esoški dolini, kamor je postopoma le začela prodirati mehanizacija.
Na zboru so se zadružniki zedinili v tem, da je treba pospešiti priprave za gradnjo osrednjega skladišča za odkup poljskih pridelkov v Kanalu, za kar so elaborati že izdelani- Prav tako je bilo sprejeto priporočilo, da se pristopi k-izdelavi načrtov, za obnovo sadovnjakov na površinah splošnega ljudskega premoženja, ki niso doslej najboljše izkoriščene.
Za tem so obravnavali tudi predloge za sestavo kandidatne liste za zadružni svet, katerega bodo volili v decembru-
Razveseljivo je dejstvo, da ti predlogi vsebujejo imena 15 žensk in pet mladincev, za katere bodo na bližnjih volitvah gotovo oddali tudi svoj glas.
Zanimanje za italijansko pšenico z Zadru
V zadrskem okraju se kmetje letos mnogo bolj zanimajo za setev italijanske pšenice kot lani. Vzrok za to so nenavadno veliki uspehi, doseženi pri zadnji žetvi. V zadrskem okraju je bilo z italijanskimi vrstami pšenice posejanih 400 ha, povprečni doseženi donos pšenice na ha znaša 3300 do 3500 kg, na boljših zemljiščih so dosegli celo 4500 do 5000 kg, naj večji doseženi pridelek pa je znašal celo nad 6000 kg. To je nedvomno izreden uspeh, saj je bil v prejšnjih letih povprečen pridelek pšenice v tem okraju le 800 kg n* hektar.
:*''-gKaš63*: jo.■v*™:'
Tam, kjer se odcepi od ceste Gorica—Bovec cesta proti Mestu na Soči, imata ob majhnem potočku nad Usnikom preprosto opekarno brata Šavli. Predstavljajo jo naravne sušilnice, pec in iz sive gline steptan prostor. Na ta prostor navozita v pozni jeseni glino, da pozimi dodobra premrzne. Spomladi vso glino, ki jo je dovolj za celoletno proizvodnjo, z velikimi motikami sesekata in premešata. Gneteta jo z rokami na veliki delovni mizi. Ko je glina dovolj zgnetena, izdelata iz nje surove zidake in korce na ročnih lesenih modelih. Oba brata sta mi povedala, da je potrebno najmanj leto dni dela, preden mlad človek ali vajenec napravi uporaben surov korec. Bratoma pa gre to delo hitro od rok. Na leto izdelata nekaj nad 30.000 kosov, peč pa zakurita navadno le po dvakrat. Izdelovanje opeke je za Savlijeve že tradicionalno, saj sta se s tem ukvarjala tudi oče in stari oče obeh bratov. — J. P.
BREŽICAH
PRAZNIKU
OB ČIN S KEM
V brežiški občini bodo slovesno proslavili svoj občinski praznik, ki jih spominja na pomembne dogodke iz bližnje Zgodovine. Začetek priznova-nja je bila pravzaprat otvoritev razstave »Posavje v Jptu 1S41« v Posavskem muzeju, čez nekaj dni pa se ji bo pridružila še splošna gospodarska razstava. Do konca meseca se
Šentjur pri Celju
Na zadnji seji Sveta za prosveto :n kulturo pri občinskem ljudskem odboru so razpravljali predvsem o splošnem izobraževanju. Ugotovili so, da delovni kolektivi ne kažejo posebnega zanimanja za izobraževanje svojih članov. Zaradi tega so na seji sklenili, da bodo skušali zainteresirati delavske svete, naj bi člane svojih kolektivov usmerjali k splošnemu izobraževanju, večjo pozornost pa naj bi posvetili tudi raznim tečajem. Ob koncu so sklenili, da bodo ustanovili potujočo knjižnico in predlagali, naj bi v prihodnje prosvetna društva bolj tesno sodelovala z družbenimi organizacijami.	D.
bodo vrstile še razne druge prireditve, kot na primer nastop neznanih talentov, akademija »Partizana«, revija pevskih zborov in druge.
V času praznovanja bodo izročili svojemu namenu asfaltirano cesto, ki pelje od avtomobilske ceste do Čatežkih Toplic, dalje veterinarsko ambulanto, vodovode v Artičah, Pečicah in Pobgračenu ter šolo za trgovske vajence. To bo obenem tudi manifestacija enotnosti in moči občanov, ki lahko z majhnimi sredstvi na-rehe veliko, če združijo svoje sile za ostvaritev skupnega cilja. Zgrajeni objekti, zlasti vodovodi, so namreč plod ne le materialnega prispevka občine, ampak predvsem prostovoljnega dela. prebivalcev- Nekateri objekti, šoli v Bojsnem in Mrzlavi vasi, elektrifikacija Velike doline in drugi, pa so šele začeti in bo zato občinski praznik obenem tudi nekak dogovor občanov, da bi zastavili vse sile za njihovo čim-prejšno zgraditev.
V razgovoru s sekretarjem občinskega komiteja ZKS Martinem Bajcem smo zvedeli, da bo letošnje praznovanje občinskega praznika skromnejše
kot prejšnja leta. Ce je pri tem mislil na skromnejši program prireditev naj omenimo, da skupna prizadevanja občanov po napredku odtehtajo še tako dobro pripravljene manifest ativne prireditve. Ali se ob praznovanju občinskega praznika ni vredno veseliti dogovora prebivalcev vasi okrog Velike doline, da bodo z lastnimi sredstvi in z majhno pomočjo občine izvedli elektrifikacijo? Mar ne povečujejo slovesnega razpoloženja tudi ugotovitev, da so vaščani Bojsne-ga in Mrzlave vasi pocenili gradnjo šol za okrog 3 do 4 milijone din? To je nedvomno velik uspeh, ki daje poseben pečat letošnjemu občinskemu .prazniku!
MARIBOR
V Mariboru je bilo v zadnjih dneh več' posvetovanj v
tvezi z nedavnimi ukrepi Zveznega izvršnega sveta, z namenom da bi zagotovili stanje cen na ravni, kot je to bilo 30. septembra letos. V občini. Center p osebna komisija spremlja gibanje cen, v drugih mestnih občinah pa so to skrb prepustili v glavnem tržnim inšpektorjem. Okrajni svet za blagovni promet je posebej določil naj višje cene za nekatere
proizvode, medtem fco sta trgovinska in, obrtna zbornica opozorili svoje članstvo, naj ne
zvišuje cen.
Ukrepi ljudskih odborov in drugih organizacij za kontrolo cen so v večini primerov dosegli svoj namen, tako da v Mariboru v glavnem ni opaziti neupravičenega zviševanja cen.
Mladinski aktivi v mariborskih podjetjih na svojih letnih konferencah ugotavljajo plodno delovanje mladine na .raznih področjih družbene dejavnost'
Mladina Mariborske tekstilne tovarne je v minulem obdobju skrbela za politično ideološko delo in pridno obiskovala predavanja, ki so jih imeli v podjetju. Enajst mladincev je sodelovalo pri gradnji avtomobilske ceste, šest se jih je udeležilo politično ideoloških seminarjev v Bohinju, sodelujejo pa tudi v organih družbenega upravljanja. Mladina tega podjetja bo prihodnje leto ustanovila posebno brigado, ki bo pomagala pri urejevanju ulice
Kraljeviča Marka.
V Metalni sodeluje 38 mladincev v delavskem svetu, sindikalnih pododborih in v izvršnem svetu sindikata. Nad 200 mladincev tega podjetja je letos v dveh brigadah opravile nad 20.000 prostovoljnih ur pr izdelavi mostne konstrukcije za most prj Jankomiiru. V prihodnosti bo mladina zgradila mani-šo avtobusno postajo na Ptujski cesti in uredila razsvetljav-od podjetja do odcepa na tr cesto.
1 V Predilnici in tkalnici sodeluje v delavskem svetu pet mladincev, 10 pa so jih sprejeli v organizacijo Zveze komu niistov. Mladina tega podjetja bo prihodnje leto med drue;n" pomagala Pri urejevanju čo1-name in planinskega doma rr Pohorju.	—J®
RESNI ODMEVI S SKUPŠČINE SMUČARJEV
Več strokovnih ljudi
Problem, ki mimo materialnih pogojev najpogosteje tare športne in telesnovzgo jne organizacije, so nedvomno dela voljni strokovni kadri. Vzgojo novih strokovnjakov še posebno pa nekakšnih »aktivistov« za začetno delo z mladino, so strokovne orga nizacije vse doslej precej zanemarjale, kar je s časom rodilo precej nerazveseljivih po sledic, predvsem pa marsik je onemogočilo zares množičen razmah telesne kulture.	'
Smučarska zveza Slovenije na pnimer je ' v povojnih letih zgradila več kot 90 smučarskih skakalnic, medtem' ko je mladega tekmovalnega kadra ati pa smučarjev, ki bi to privlačno smučarsko vejo gojili zgolj za razvedimo, pri nas še zelo malo. Oba podatka seveda še zdaleč nista v pravilnem, zdravem razmerju, a sta tembolj neugodna, če upoštevamo še, 'da je za smučarske skoke med mladino zares izredno veliko zanimanja.
Zajec tiči torej v drugem
grmu, ki mu pri nas pravimo — strokovni kadri.
Smučarska zveza Slovenije je v povojnih letih v tem primeru prvenstveno mislila samo na gradnjo novih objektov za smučarske skakalce, ne da bi vzporedno jemala v poštev tudi vse tiste zimskošportne strokovnjake, ki bi strokovno in hkrati vzgojno usmerjali mladino na skakalnicah in na snegu ob njih vobče.
Lani so bile pri nas precej dobre snežne razmere, tako da so slovenski smučarski učitelji
JESENSKI NOGOMET V ŽIVAHNEM RAZPLETU
Spet popolne prvenstveno kolo
Tudi četrta oktobrska ned elja bo še vsa v znamenju prvenstvenih žog v nogometu. Spet se bodo v vseh štirih najpomembnejših konkurencah pomerili kandidati za dobra imena in čim-več točk.
Najprivlačnejša je za nas*še zahodna n. zvezna' liga, v kateri je v VII. kolu na sporedu med ostalimi dvoboji — Borovo — Odred. Naša enajstorica gre v boj za točke s svojim neposrednim tekmecem — žal — za zadnje ali predzadnje mesto. Vsekakor ima v tem srečanju Borovo prednost domačega igrišča, tako da bi si ne upali prorokovati o čem dobrem s tega gostovanja. Ostali
štirje pari pa so: Šibenik ____ Slo-
boda, Lokomotiva — Zagreb, Split — Proleteir in Borac — Treš-njevka-
•
Tekmovalna komisija te lige je na zadnji seji zavrnila pritožbi Odreda in Zagreba proti registraciji prvenstvenih tekem s Slobo-do iz Tuzle. Tako ostane dosežena izida v korist Slobode oroti Zagrebu (2:0) in proti Odredu (1:0) v veljavi.
Tri tekme v Ljubljani
Popolno kolo bodo imeli tudi v slovenski nogometni ligi, kjer so tokrat v Ljubljani na sporedu kar tri srečanja, ter po eno v Mariboru in Izoli. Ljubljanski spored bo na dveh igriščih, in sicer bosta igrala Ljubljana in Slovan
”v»
Zadovoljivo izpolnjevanje plana
S sef s obeh zborov občinskega ljudskega odbora na Jesenicah
Dan srednješolcev v Ajdovščini
Mladinska organizacija ekonomske srednje šole in gimnazije v Ajdovščini je imela te dni svojo prvo konferenco, ki so jo povezali s celodnevnim športnim in kulturnim programom. Mladinski komite je svojo letno konferenco skrbno pripravil in izvedel. Iz obširnega poročila sekretarja komiteja je bilo razvidno, da mladina pridno dela. Lani je dosegla pomembne uspehe, predvsem na športnem in kulturnem področju. Svoje člane pa je dala tudi za mladinsko delovno brigado, ki je delala na avtomobilski cesti. Na konferenci so sklenili, da bedo že sedaj ustanovili svojo delovno brigado in se tako že med šolskim letom pripravljali na prihodnje delovne akcije.
Med ostalimi sklepi za delo v prihodnje naj omenimo zlasti študij zakonskih predpisov in tez o šolski reformi, sodelovanje v družbenem upravljanju v šolstvu sodelovanje z delavsko in kmečko mladino, ideološko izobraževanje itd. V razpravi so se dijaki toplo zahvalili za požrtvovalno pomoč in sodelovanje pri kulturnem delu svojemu ravnatelju Franju Tošu ter prof. Brusovi in Severjevi.
Po konferenci so se pomerili
VELENJE
Delavska univerza v Velenju bo letos priredila najprej V predavanj o programu ZKJ. Prvo predavanje o naši zunanji politiki bo še ta mesec. Prosvetni delavci so sklenili, da bodo vsi obiskovali ta predavanja. Prav pa bi bilo. da bi se jih udeležilo tudi čimveč članov Socialistične zveze. Velenjčani pa so mnenja, naj bi taka predavanja o prcara-mu ZK.T prirejali tudi v So Stanju. Ob sedel vanju me ljudskima univerzama v obeh krajih bi tudi laže debili »r? jiasčatelje.	S.
med seboj rokometaši, atleti, in nogometaši. Zvečer pa so v Domu kulture v Ajdovščini priredili za člane LMS gledališko predstavo. Igrali so komedijo »Košček sreče«. Vsi igralci so zadovoljivo pedali svoje vloge. S ponovitvijo tega dela so ajdovski srednješolci začel: letošnjo sezono svojih nastopov na gledaliških deskah.	F.	B.
Na skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora na Jesenicah so razpravljali predvsem o izpolnjevanju polletnega družbenega plana. Iz poročila je bilo razvidno, da je bila gospodarska dejavnost jeseniške občine v tem obdobju dobra. Povprečni planirani brutoprodukt je bil presežen za 1.8 odstotkov, narodni dohodek za 8,6 odstotkov, osebni dohodki pa za 3,2 odstotkov. Ti ugodni rezultati so v glavnem zasluga železarne, saj odpade nanjo 90 odstotkov skupnega brutoprodukta in 95 odstotkov narodnega dohodka v občini. Iz tega sledi, da je železarna svoj plan dobro realizirala, medtem ko so nekatere druge panoge niso izkazale tako. To velja zlasti za gradbeništvo, trgovino in gostinstvo. Vendar ima na gradbeništvo in trgovino določen vpliv tudi sezona, tako da bo-
do dejansko lahko presojali njihov uspeh šele ob koncu leta.
Pri gostinstvu je položaj nekoliko drugačen. Navadna gostinska podjetja iti'gostišča so planirani promet dosegla. Pod njim pa so turistična' gostinska podjetja in gostišča so planirani promet dosegla. Pod njim pa so turistična gostinska podjetja v Zgornji Savski dolini. Ob tem pa se je vsekakor treba zamisliti, saj bi moral biti turizem v tem turističnem področju eden izmed važnih virov dohodkov. Iz poročila je bila raizrvidno, da so doslej za razvoj turizma zelo malo storili, zato je nujno pod-vzeti ukrep za izboljšanje.
V razpravi se je predvsem izkristaliziralo mišljenje, da je nujno posvetiti več pozornosti manjšim podjetjem. V le-teh organi samoupravljanja
pogosto niso dorasli svojim nalogam. Zaradi tega se pojavljajo tudi razne težave. Da bi se razmere -v prihodnje zboljšale, naj bi ustanovili posebne komisije iz članov obeh občinskih zborov in raznih strokovni akov, ki bi se'v takih podjetjih podrobno ukvarjale z njihovo problematiko.
V splošnem je razprava izzvenela tako da je nujno povečati družbeno kontrolo nad manjšimi podjetji, ker so v njih možnosti za slabše poslovanje večje.	K.
Mozirje
PROMET
ZAVIRA
podjetju ne vračajo zadovolji-vo.
K proizvajalcem prihajajo nakupovat sadje in krompir tudi privatni prekupčevalci, ki
Zadružni poslovni zvszi v Plufu primemflmfefo vagoni — Največ pridelka v druge republike
Zadružna poslovna zveza v vagenskem skladišču, ki je to ob zmernih cenah. Poleg vsega Ptuju si je pri dosedanjem sezono prvič v uporabi, ker je odkupu in opremi nad 1.000 komaj zgrajeno, nekaj desetin vagonov krompirja, nad 300 vagonov pa še v starih skladi-vagonov jabolk 15 vagonov ze- ščih z manjšo kapaciteto, lja ter večjih količin fižola, Prej ali slej bodo vsa ta orehov in čebule nabrala dokaj skladišča napolnjena in odkup izkušenj, ki potrjujejo, da mo- ter dobave bodo mogoče le po ra biti dobri odkupni mreži kapacitetah dostavljenih vago-v glavni sezoni železniški to- nov. Namesto 10—15 vagonov vomi promet v veliko oporo, dnevno dobijo le po 2 ali 3.
Območje bivšega ptujskega Po vsem tem se da sklepati, da okraja oskrbuje s kmetijskimi'bo ostalo precej pridelka ie-pridelki, zlasti s krompirjem, tpšnjo jesen pri proizvajalcih, jabolki in zeljem predvsem in da ga bo precej odpadlo s Bosno in Hercegovino, Hrvat- prebiranjem in raznimi okva-sko Primorje, del Srbije in v rami pri skladiščenju. Da pa manjši meri Slovenijo. Ponud- bi odkupili sedaj čimveč, ss be ie dovolj, enako povpraša- poteguje Zadružna poslovna vanja. ni pa mogoče ugoditi zveza Ptuj za to, da bi ji ŽTP proizvajalcem niti potrošn - dalo vxnajem vsaj 3—5 vago-kem, ker ni dovolj prometnih nov, s katerimi bi zalagala sredstev za izvršitev dobavnih svoja prodajna skladišča v pegedb. Vagonov je premalo. Zagrebu, Reki in Sarajevu. Sa-dostava blaga s kamioni _pa mo v Sarajevo b.i morali poslati 300 ton krompirja, 200 t jabolk in 50 ton fižola, temu primerne količine pa še v Zagreb im Reko. kjer predstavlja Zadružna poslovna zveza Ptuj močnega konkurenta
Priprave za volitve v zadružne svete v mozirski občini dobro napredujejo. Večina zadrug je že imenovala volilne komisije itn tudi kandidatne liste so večinoma že sestavljene. Iz njih je razbrati, da pr; izbiri kandidatov niso pozabili na mladino in žene. V občini bodo pri 13 zadrugah izvolili nad 450 članov v zadružne svete. Da je za volitve veliko zanimanje, kaže tudi dejstvo, da sta zadrugi Radmirje in Šmihel pridobili toliko članov, da bosta lahko izvedli volitve, ki bodo v mozirski občini 16. novembra. Zadruge sc tudi sprejele nova pravila, k: jih že predlagajo v potrditev občinskemu, ljudskemu odboru V času do volitev bodo skli-se še oglašajo sindikalne po- cale skupaj s Socialistično zve-družnice iz Bosne in Snbiie, zo in drugimi organizacijami ki nabavljajo ozimnice za svo- še razne sestanke, na katerih je članstvo. Kupci prihajajo bodo razpravljali o perspektiv-brez ambalaže ali pa z neza- nih in drugih programih zadostno embalažo sposojene pa drug, pa tudi o pomenu za-
MOČNO
ODKUP
družnih svetov.
xxx
Na zborih volivcev so raz
jim uspe na ta ali oni način prave o perspektivnem načrt; dobiti vagon in si delajo v občine zelo živahne. Ljudje sr krajih donosnih trgovanj lepe zanimajo predvsem za raznr dobičke. Tudi prihajanje sin- komunalne in šolske težave dikalnih nakupovalcev k pro rr'"1	~~	1	“	T	^
Tako so volivci v Lučah
podraži kg blaga za 8 din. Sedaj je Zadružna poslovna zveza v Ptuju z dobavami v zaostanku za 100 vagonov. Ob takem stanju ji preostane še ena rešitev, da odkupljeno
blago vskladišči v svojem 50- prodaji kmetijskih pridelkov
izvajalcu zaradi nakupov kaže na nevarnost dviganja cen vsem kmetijskim pridelkom, kolikor tem ne bo za hrbtom tržna inšpekcija.
Proizvajalci vidijo, da trgovina ne more odkupiti vsega kar je letos dala narava, potrošniki pa ne morejo razu meti, zakaj težave pri nabav ozimnice ob splošno znani dr bri letini. S temi vrsticami p smo to vsaj deloma ; pojasnil
V. J.
predlagali, naj bi vnesli v perspektivni načrt tudi gradite; šole v Konjskem vrhu. V terr kraju ima nad 70 učencev pouk v neprimerni privatni stavb' Volivci so zelo zadovoljni tistim- delom- načrta ki prec! videva graditev novih trgov sk;h prostorov, prestavitev po kopališča ter graditev vodr voda in kanalizacije v Lučal Pri vseh teh delh so priprav Ijeni volivci tudi sami pom;: gat; s prostovoljnim delom ir j
na stadionu v šiški in sicer ob 14.30 uri (s predtekmo ob 13. uri), Triglav in Krim pa se bosta pogovorila ob 14.30 uri na igrišču Krima (prav tako s predtekmo ob
13. uri). Tret.ia tekma za slovenske točke pa bo v dopoldanskih urah (za nameček skorai) enako kakor prva na šišenskem stadionu. in sicer med trbovejskim Rudarjem in celjskim Kladivarjem, in sicer zaradi tega, ker Trboveljčani ne smejo igrati javne tekme na domačem igrišču. Slednjič bo Branik sprejel goste iz Murske Sobote. Izola pa se bo pred lastnimi gledale! srečala z ljubljanskim Grafičarjem.
SIJAKOVTC
Slednjič bodo §edmič dalje igrali tudi v I. zvezni ligi, kjer bo na sporedu naslednjih šest srečanj:
Dinamo — Vardar, Radnički — Zeljezničar, Vojvodina — Hajduk, Partizan — Crvena zvezda, Riie-ka — Velež in Sarajevo — Bu-dučnost.
*
Disciplinsko sodišče pri NZJ je
na zadnji seji spet izreklo nekaj strogih kazni zaradi grobih nastopov na nogometnih tekmah za točke. Med petimi nogometaši .ie bil kaznovan tudi igralec ljubljanskega Odreda Jože Kranjc z enomesečno prepovedjo nastopa zaradi nešportnega vedenja oroti sodniku na . tekmi med Elektro-Vrojem in Odredom.
LJUBLJANA — ODRED V BOKSU
Drevi ob 19. uri bo v Domu železničarjev poleg glavnega
kolodvora prijateljsko boksarsko srečanje med ljubljanskima društvoma Odredom in Ljubljano. T0 bo prava revija vseh boksarjev, ki v Ljubljani kaj pomenijo- Vstopnice je pripo--očljivo kupiti že v predprodaji-
u; vaditelji, dam zbora smučarskih učiteljev SZS imeli kar poine roke dela. V glavnem so pomagali v rajrazlične-jših tečajih, ki so jih prirejale razne šole v zimskih počitnicah, osnovne smučarske organizacije in TVD Partizan. Ves izkupiček pa je nazorno pokazal, da je smučarskih učiteljev in vaditeljev v Slo-veniji še vedno mnogo premalo, čeprav je republiška zveza Lani — kakor mnoga leta poprej — priredila tečaj za smučarske učitelje, gorenjska, celjska in zasavska smučarska podzveza pa izpopolnjevalne seminarje.
Ta ugotovitev velja zlasti zato, ker zbor smučarskih učiteljev in vaditeljev skorajda ničesar ni delal na enodnevnih smučarskih izletih, zimskih turah v gore, ob planinskih postojankah oziroma smučarskih šolah pri njih niti na še marsikaterem podobnem delovnem področju. Vzrokov je seveda več, poglavitni pa je seveda ta, da je pri nas takih strokovnih ljudi še zmeraj premalo.
Dolžnost SZS v prihodnje bo torej, da bo zastavila vse sile, da bi pridobila čimveč novih smučarskih vaditeljev tim učiteljev. Vsaka podzveza naj bi
v tesnem sodelovanju z republiško zvezo za naprej prirejala smučarski tečaj za učitelje in vaditelje. V take tečaje bi bilo dobro vključiti! tud-: manj aktivne im starejše tekmovalce. Take dobre smučarje naj bi klubi in pedzveze poiskali v svoji sredi in jih seznanili s sodobnimi!:	metodami poučeva-
nja na snegu. Tako delo bi nedvomno veliko pripomoglo k bolj načrtnemu razvoju smuča nja na Slovenskem, obenem pa usposobilo starejše tekmovalce tudi že za trenersko delo. Vse tG še posebno tedaj, če bodo smučarski učitelji kar najtesneje sodelovali s planinsko organizacijo (smučarske šole ob najbolj obiskanih planinskih pr stojankah!), smučarskimi pod-zvezami in osnovnimi enotam: Tedaj se bo zbor smučarskih učiteljev in vaditeljev SZS it*hko -.pohvalil- s še večjimi uspehi, predvsem pa z zavestjo, da zares vsestransko in načrtno skrbi za razširitev množenega smučanja.
Zdaj, neposredno pred zimo pa je seveda najpripravnejš' čas za dobre priprave za prve smučarske tečaje. Nikar namreč ne pozabimo, da potrebujemo ve” strokovnega kadra za delo z mladino na snegu.
Kdo pojde v žensko odbojkarsko ligo?
V Mariboru se je začel ženski kvalifikacijski turnir za vstop v zvezno odbojkarsko ligo, na katerem igrajo vrste Sindjeliča, TEZ. Grafičarja. Maribora, Bosne (S) in Partizana (NS), Prve igre so pokazale, da s kvaliteto na tem turnirju še zdaleč ni posebno prida. Z najboljšo isrro so se dosle-j izkazale igralke Sindjeliča. medtem ko Bosna in Partizan precej zaostaja za ostalimi ekipami.
Prvi izidi:	Sindjelič:	TEZ 3:0
(9. 6, 13). Grafičar — Bosna 3:1 (13:6, 14:16. 35:6). Maribor : Partizan 3:0 (12. 11, 11).
V nadaljevanju kvalifikacijskega turnirja v Mariboru je Sindjelič premagal ekipo Maribora 3:1 (15:17. 15:12, 15:13). Grafičar Partizan 3:2	(6:15.	15:8,	11:15,	15:9,
15:13). TEZ pa Bosna 3:1	(15:9.
15:11, 3:15, 15:9).
Daleč najzanimivej.ša in bržkone odločilna za prvo mesto je bila tekma med Sindjeličem in Mariborom. rgra je bila zelo razburljiva. tekmice pa precej izenačene. Domačinke so bile zlasti bolj požrtvovalne, toda vznemirjene in brez prave' rutine. Igro je sodil Lesič iz Zagreba.
gradivom.
S. P.
Pogreb pokojnega Albina Adlešiča, čigar smrtne ostanke so iz Nemčije prepeljali v Ljubljano, bo jutri v nedeljo ob 15.30 uri iz Jakobove vežice na Zalah. Smučarji .in ostali športniki — spremite tovariša do (roba v čimvečjem številu.
SZS
Taborni večer bo v telovadnici Partizana Narodni dom v sredo 29. tega meseca ob 19. uri za starše pionirjev in pionirk 'er ostalega članstva in prijatelje društva z zanimivim po-očilom o taborjenjih, razstavo
Vsem sorodnikom, prijateljem n znancem sporočamo, da 1e v '3. letu starosti umrla naša dra-la mama
MARIJA GORJANC iz Britofa 102
Pogreb bo v nedeljo. 26 oktobra ob 9. uri dopoldne.
Žalujoče družine Gorjanc. Er-'en in Alič.
'SERO, KI JE MASLA D EN A tl NICO Z DOKUMENTI in mani? vsoto denarja na ime EMERšl-' DANTLO. Vrhovci št 107. Ljub liana, prosim da 'isto vrne prot-nagradi pri vratarju »Slovenskega poročevalca«, Tomšičeva št. 1.
tabornih del in razgovori o načrtih za taborjenje prihodnje leto.
Pripis k Miinchenu
V četrtek s.o odigrali na šahovski olimpiadi v Miinchenu še zadnjo prekinjeno partijo v srečanju med Avstrijo in Zah. Nemčijo. Po več ko 10 urah igranja se je partija med Lok-vvenzom in Pfeiferjem končala neodločeno, tako da je Nemčija zmagala 2 5:1.5 točke.
Glede na to ima CSR in Zah. Nemčija enako število točk (22) kakor Vzhodna Nemčija, vrstni red teh treh ekip pa je bil po pravilih Fide določen takole: C SR, Zah. im Vzhodna Nemčija, Avstrija med dvanajsto-rico najboljših s 15,5 točke zasedla dvanajsto mesto.
DOGODKI PO SVETU Reprezentanca CSR v namiznem tenisu ie premagala v Pragi izbrane igralce Angii.ie 5:3 med peškimi, medtem ko se je enak ■'•oboi med ženskami končal 3:2 or\1 AneW.ini
Amaterska boksarska reprezentanca Zahodne Škotske je v
Glasgowu dobila srečanje z ekino Zah. "Nemčije 14:6.
V-alagi t/foafc
sobota, 25. oktobra: Darijan	.
.,.r\A Z.DKAVNISKA U1S2UB.\a
tuŽB* za nujne obiske bolnikovem domu od 20.
- URE ZJUTRAJ. OB NEDE-? LjAli IN PRAZNIKIH VES DAN.
Zdravstveni dom Rudnik:
jereb Marjan, Ižanska 3.
.	20-167. V odsotnosti zdravni-
V kličite tel. LM 20-500.
7 tV'tveni dom Šiška:
Gombač Nevenka, Cerneto-tel. 22-831.
7.lr ;vvtveni dom Bežigrad:
-r‘ ^piller Božidar, Lavričeva rv	tci 31-2S«. V odsotnosti
.vznika kličite tel. LM 30-800. 7,j■■•■v.tveni dom Center:
'	lerše Marjan, Miklošičeva
i tel. 39-151.	Za obiske
: ista telefonska številka.
7	,. -tveni dom Vič:
Debevec Rado. Rimska 27. D12. Nedeljska dežurna v ambulanti Mirje Trg inskih delovnih brigad od '	:	ure	tel. 21-797.
! r..-nvstvpni dom Moste: u'-.	Juvan Zlata. ZD. Moste,
>va 5. tel. 31-359. V odsot-zdravnika kličite tel. LM
- ji-^tveni dom L.iubljana-;er obvešča starše, da bo icnie proti otroški paralizi ■	i---ok. ki so bili rojeni od
7 do 31. 3. 1958. v dnevih n 31. 10. 1958 Od 15. do 18.
nje	bo v Centralnem
';iem' dispanzerju. Ul. Stare
r\e 2.
■	=;e	dneva	in	ure	navede-
■abilu. katerega prinesite
•no cepljenje stane 600 :.,eljivo je lahko v dveh
orxxx>ooooa
_.jic i.ie) je piv. poau, leflju iztrebljanje. S tem se ublažijo bolečine in kr6i. Prijetno učinkovito ’ prirodno sredstvo za to je rogaški »DONAT« vrelec. Zahtevajte ga v trgovinah v Ljubljani pri »Mercatorju« in »Prehrani«.
Kolektiv gostišča »Ob Savi« pri Sternu vas vabi ob sobotah in nedeljah na pristne domače krvavice, pečenice in ples.
Se priporoča kolektiv.
Društvo matematikov in fizikov obvešča, da bo redni letni občni zbor društva v soboto 25. oktobra ob 18. uri na poljanski gimnaziji. Vljudno vabljeni!
Uprava odbora
Študentje pozor! 4. ekskluzivna študentska zabava danes odpade.
Namesto venca na grob pok. Jožeta Seuniga poklanjajo njegovi sošolci v korist slepih 1.500 din. Okrajni odbor Zveze slepih Slovenije Ljubljana se v imenu svojih članov za dar najlepše zahvaljuje.
Tudi posebno nežno kožo zaščiti pred sončnimi opeklinami UL-TRAGIN MLEKO za sončenje. Na razpolago je v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
Zaradi nujnih del na prenosnih napravah bodo v nedeljo 26. t. m. od 7. i ure do predvidoma 11. ure | brez električne energije vsi kraji na področju transformatorskih postaj Loga-I tec-Hotederšica in vsi kraji med Logatcem. Rakekom, Cerknico in Prezi-dom vključno Bloke.
Od 7. ure do predvidoma | IB ure pa vsi kraji na i področju transformatorskih postaj; Sovodenj, 2i-rovski vrli, Gorenja vas, HOtavlie in Malenški vrh. Elektro-Ljubljana okolica
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih od-V pri rudniku rjavega premoga v KRMELJU
razpisuje mesto GLAVNEGA INŽENIRJA
Pogoj:	RUDARSKI INŽENIR z najmanj pet let
«e v rudnikih premoga. Plača po tarifnem pravilniku ■ogovoru. Trosobno družinsko stanovanje zagotovlje-—"Nastop službe zaželen 1, januarja 1-959. ali prej. Prošnje z življenjepisom in podatki o kvalifikaciji ter ..;i pošljite na upravo rudnika rjavega premoga Krmelj .a sne j e do 15. nov. 1958.
OODOO ooocxxxx?oooooooooooooooooooocx
KOMPLETNO REZERVNO KOLO Z GUMO
obusa znamke »Pionir«, vžgana štev. E 33, tov. f*ev-, F 52317. znamke CEAT, last Elektrokovina, Maribar, »rogi Bizeljsko - Brežice - Dolenjske Toplice, je bilo 12. oktobra 1958 izgubljeno. Svarimo pred nakupom, iditelj (z navedbo polnega naslova) naj proti nagradi obvesti Elektrokovino, Maribor, Vodovodna 30.
6503-R
uiKOSKO KOZu
rntsmssmm
NAJBOLJŠA KREMA!
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA
Sobota, 25.	ok};. ob 19.30 uri:
Brecht: Svejk v drugi svetovni vojni. Izven in za podeželje. (Kati igra Duša Počkajeva. — Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja, 26. okt ob 15. uri Cankar; Za narodov blagor. Izven in za podeželje. (Matildo igra Mihaela Saričeva. — Cene so znižane od - 180 din navzdol. — Vstopnice so že v prodaji.)
Ob 19.30 uri: G-oodrich-Hackett: Dnevnik Ane Frank. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.)
Danes zvečer bo v Drami SNG uprizorjena Brechtova komedija »Švejk v'drugi svetovni vojni« za izven in podeželje. Začetek predstave ob 1:9.30 uri.
Da omogočimo čim širšemu krogu občinstva ogled Cankarjeve umetnine »Za narodov blagor«, ki je v letošnji novi uprizoritvi dosegla velik uspeh, smo za to predstavo, ki je na sporedu v nedeljo popoldne za izven in podeželje. znižali cene od 180 din navzdol Začetek predstave ob 15. uri.
V nedeljo zvečer bo letos prvič uprizorjena za izven in podeželje »Dnevnik Ane Frank«, ki je v lanski sezoni doživela rekordno število ponovitev — vedno ob razprodani dvorani. Začetek predstave ob 19.30.
Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni v Operi dnevno od 10,30 do 12.30 in od 17. do 19.
ure. __ Blagajna v Drami SNG je
odprta pol ure pred začetkom vsake predstave.
OPERA
Sobota. 25. okt. 19.30 uri; Hristič: OHRIDSKA LEGENDA. Gostovanje primabalerine Veronike Mlakarjeve. Abonma red P.' Nedelia. 26. okt. ob 19 30 uri: Hristič:	OHRIDSKA LEGENDA.
Gostovanje primabalerine Veronike Mlakarjeve Tzven in za nod^ž^lie.
Globoko užaloščeni- sporočamo vsem sorodnikom in znancem, -da je umrla naša ljubljena mama. stara mama in tašča-
MARIJA LORBER, ro.j. šepic
Pogreb drage ookoinice bo v nedeljo 26.	10.	1958	ob	16 uri Iz
Petrove mrl. vežice na Zalah,
Žalujoči otroci; Olga, Jože, Hilda, por. Petelin. Tilka. por. Korbar, vnuk in vnukinje, - zeta Ja-. kob. Fric ter ostalo sorodstvo.
Zagreb. Ljubljana.- 24. 10. 1958
na .gostovanje Veronike Mlakarjeve, ki bo nocoj in jutri zvečer nastopila kot Biljana v Hrističevem baletu »Ohridska legenda«. Glavno moško vlogo Marka pleše Stane Polik. jezersko vilo Biserko Tatjana Remškarjeva, Zvezdo Danico Vesna Vidrova. V ostalih vlogah nastopajo še Slavko Eržen, Jaka Hafner, Metod Jeras, Breda Sml-dova, Štefanija Sitarjeva, in celotni baletni zbor. Nocojšnja uprizoritev je za abonente reda P, jutrišnja pa je izven abonmaja. Vstopnice so še na razpolago. Cene običajne operne.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA GLEDALIŠKA PASAŽA
Sobota. 25. okt. ob 20. uri: Roksan. diC Babilonska stolp Abonma Kolektivi C Vstopnice so tudi v prodaji.
Ob 20. url: Manzarl, Naši ljubi otroci Gostovanje v Pirničah Predstava ni primerna za mladino.
Nedelja, 26. okt. ob 20: Casona: »Drevesa umirajo stoje«. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE.
Ljubljana. Mestni dom Sobota, 25. okt. ob 20. uri:	I.
Borštnik:	»Stari Ilija«, ljudska
igra. Red B Vstopnice so tudi v prodaji Nedelja, 26. okt. ob 15,30 uri: D. Dobričanin:	»Človek z Marsa«,
komedija. Gostovanje v Vodicah. Predprodaja vstopnic v trgovini »Koloniale«.
Ob 20.15 uri; I. Borštnik; »Stari Ulja«, ljudska igra. Večerna predstava. Izven.
Sreda, 29. okt. ob 20. uri: I. Borštnik: »Stali Ilija«, ljudska igra. Red C. Vstopnice so tudi v prodaji.
Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje telefon 32-860.
Eksperimentalno gledališče Ljubljana — Križanke
Nedelja, 26. oktobra ob 20. url: Silvije strahimir Kranjčevič »Vizije«.
Ponedeljek, 27. okt. ob 20. uri: William Faulkner »Requiem za vlačuiglo«. Predzadnja predstava.
Ob jubilejni obletnici Kranjče-vičeve smrti prireja Eksperimentalno gledališče koncertni večer umetniške ' besede. Sodelujejo: Andrej Kurent, Kristina Piccoli in Mitja Bitenc pod režijskim vodstvom Balbtne Battelino-Ba-ranovlčeve. Glasbo je prispeval Marijan Vododpivec.
Vstopnice za obe predstavi se dobe dnevno od 10. do 12. in dve uri pred pričetkom pri blagajni v Križankah. Rezervacije po tel. 22-011.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2
Sobota, 25. okt. ob 17: V. Ciny-bulk - P. Dežman: »Igračke na cestah«. Izven.
Ob 20.30: Oscar Wilde: »Srečni princ«. Za odrasle.
r r,-.OOCo>OOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOO
Upravni odbor v ■g,, — tovarne barv — Dol pri Ljubljani
pisuje prosto mesto
RAČUNOVODSTVA - —
Pogoji: ekonomska fakulteta z enoletno prakso, srednja ekonomska šola s triHetncf prakso, brez višje kvalifikacije pa z najmanj petletno prakso računovodje
podjetja.
V Nemčiji se je smrtno ponesrečil član in dolgoletni reprezentant našega kluba
ALBIN ADLEŠIČ
_,msko stanovanje na razpolago. : :ča po tairifnem pravilniku.
Nastop službe takoj.
6473-K
Upepeljene posmrtne ostanke bomo pospremili ob izročitvi rodni grudi v nedeljo, 26. oktobra 1958, cfb 15.30 iz
Jakobove mrliške veže.
Dobrega tovariša in pogumnega športnika bomo ohranili v trajnem spominu!
Smučarski klub ENOTNOST
Nenadoma je v Devinu preminil dolgoletni in še vedno aktivni tajnik oziroma načelnik Zbornice
dr. Ivan
v
Z neumornim in požrtvovalnim delom za razvoj Zbornice in napredek gospodarstva si je zaslužil trajen spomin.
TRGOVINSKA ZBORNICA ZA
lr slovenijo
.Nedelja, 25. okt. ob 9. uri; Osčat Wilde:	»Srečni princ« Zaklju-
čena predstava za Zadružno Hranilnico in posojilnico.
Ob 11. uri; Oscar Wilde: »Srečni princ«. Izven.
Ob 15. uri: Oscar Wilde: »Srečni Drine«. Izven
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 36 Nedelja, 26. okt. ob n: F. Milčinski: »Dve veseli zgodbi«. Zaključena predstava za Zadružno hranilnico in posojilnico.
Prodaja vstopnic od četrtka dalje na upravi Resljeva c. 36 od 10. do 12. ure in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagaini. Rezervacije na telefon št. 32-020.
KONCERTI*
MEDNARODNA VARIETEJSKA
skupina, s člani švičarskih, italijanskih. holandskih in nemških varietejev, bo gostovala v Ljubljani v torek. 28. oktobra. Predstavi bosta ob 18. in 21.15 v kinu Union. Vstopnice od danes dalje, razen nedelje, med 15.30 in 19.30 v Unionu.	K
PREDAVANJA
Posvetovanje o industrijskih odpadnih vodah. v Banja Luki 30. in 31. oktobra 195«.
Savez hemičara — tehnologa Jugoslavije, Beograd, pošt. fali 648, Društvo hemičara i tehnologa, Sarajevo. Hadži Rističa 4. P
RAZPISI
RAZPIS
Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev podjetij pri Obč. LO Šoštanj razpisuje mesto upravnika Kmetijske zadruge Velenje.
Pogoji: kmetijski strokovnjak s srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 3-letno prakso samostojnega vodstva kmetijske . organizacije ali kmetijski strokovnjak z nižjo strokovno izobrazbo z najmanj 5-letno prakso samostojnega vodstva kmetijske gospodarske organizacije.
Predpisano kolkovano ponudbo s 180 din državne takse in 95 din občinske takse z izčrpnim življenjepisom ter dokazili o strokovnosti in neoporečnosti dostavite na Občinski ljudski odbor Šoštanj najkasneje do 31. oktobra 1958.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.	R
ZAHVALE
ZAHVALA
Vsem, ki ste našo ljubo mamo
HERMINO PLESNIČAR roj. Cigoj
spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in z nami sočustvovali, naša iskrena zahvala.
Žalujoče družine': Plesničar, dr. Tuma, Milovanovič.
Ljubljana, Piran, Kranj, dne 25. oktobra 1058.
MARIBOR
Sobota, 25. oktobra.
Dežurna lekarna:	»Pri gradu«.
Partizanska c. 1.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 19.30: ,Večer španskih plesov in pesmi. Izvajata Pepita Perez in Manolo Montes. Pri klavirju Ladislav Palfi.
Ob 16. m 20.: Iv. Cankar »Hlapci«. Gostovanje v Celju.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.15—9.00 Za vsakogar nekaj — spored domačih in narodnih napevov; 9.00—14.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.30—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana- 17.00—17.10 Domača poročila; 17.io—17.30 Zabavna glasba, 17.30— n'.40 Radijska reportaža; 17.40— 18.00 Igrata kvartet Vitek in Mariborski pihalni ansambel p., v. Draga Lorbeka; 10.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
^GLPSi
SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje FOTO JHOLVNSKI, Cankarjeva 8.
FOTO HOLYNSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. — Fotografiramo povsod. kjerkoli želite. Telefon 21-889.	19969-2
NEMŠKO OVČARKO, plemenja-kinjo z rodovnikom, prodam. — Naslov v ogl. odd.	23019-4
KAVC iz orehovega furnirja, raztegljiv, prodam za 30.000 din. — Naslov v ogl. odd.	25007-4
KINEMATO&RAFSKO PODJETJE LJUBLJANA sprejme več blagajničark ln reklaimerja! Pogoji: nižja srednja šola in po možnosti znanje vsaj enega tujega jezika. — Pri reklamerju je potrebna praJksa in znanje aranžiranja izložb. Interesenti naj se zglasijo takoj v upravi Kinematografskega podijetja — Ljubljana. Cankarjeva.
R 2908—1
SNAŽILKO, vestno in pridno za štiriurno zaposlitev sprejmemo takoj. Naslov: trg. podjetje »Galeb«, Mestni trg 21, Ljubljana.
24780-1
DVA ČUVAJA, najraje upokojenca, iščemo. Ponudhe pod »Nastop službe takoj« v ogl. odd.
24740-1
VISOKOKVALIFICIRANE in kvalificirane avtoeleiktričarje ter nekvalificirane delavce. sprejmemo. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno na upravi podjetja »Ljubljana transport«, Ljubljana. Celovška cesta 164.
24782-1
.ilLAJSA AUlUiMSlitAfOKlvA a
3-letno praKSO m znanjem strojepisja, išče službo po možnosti v tenničnem . ali persona.nem sektorju. Nastop, s i. nov. ali po dogovoru. Ponudbe v oglas, odd. pod' »Vestna in pridna«.
24878-1
KOMERCIALISTA za potovanje po vsej državi sprejmemo takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sposoben«.	235/9-1
FINANČNO KNJIGOVODKINJO sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Samska soba na razpolago.- Kresniška industrija apna, Kresnice.	R	2905-1
TRGOVSKE POMOCNICE za modno trgovino za Non-Stop in za deljen delovni' čas sprejmemo. Pla-ča po dogovoru, nastop takoj. Naslov v ogl. odd. 1478U-1 ZA. FRANCOŠČINO ozir. angleščino iščem inštruktorja. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«-
24881-2
RADIO BLAUPUNKT, 8-cevni, UKV, prodam. Ogled vsak dan od lo. do 18. ure. Naslov v ogl. odd.	24883-4
MOTO« JAVA, 175 ccm. prevoženih 8000 km, prodam zaradi bolezni. Ogled v nedeljo od 8. ure dalje. Zibertova 13.	24841-4
RADIO »GRUNDIG« — 7 + 1, m<5-del 58, malo rabljen, prodam. — Cena 80.000 din. Naslov v ogl. odd.	.	24834-4
KLAVIR, pianino, nov prodamo. Poizvedbe: Salon »Mira«, Mestni trg 7, modistka.	24749-4
SOBO z drvarnico kupi starejša tovarišica. Naslov SP, Celje.
24753-7
SKLADIŠČE, suho, v Ljubljani ali okolici vzamemo takoj v najem. Ponudbe pod »Prostor« v ogl. odd.	24796-8
SOLIDEN INŽENIR, pretežno na služb, potovanju, išče opremljeno sobo v Ljubljani. Plača dobro. Ponudbe pod »Inženir« v ogl. odd.	24861-9
Študentka išče sobo. Po potrebi inštruira. — Ponudbe pod »Cimprej«. v ogl. odd. 24843-9 PRAZNO alt opremljeno sobo po možnosti v centru mesta za takoj, iščem. Ponudbe pod »Visoko plačam« v ogl. odd. 24020-9 DEKLE išče soboj Pomaga 4 ure popoldne kje v Šiški ali Šentvidu. Brez stanovanja. Ponudbe pod »Cimprej« v ogl. odd.
2472-9
LEPO SONČNO SOBO s posebnim vhodom in drugimi pritiklinami zamenjam za enosobno stanovanje aili večjo sobo. Nudim nagrado. Naslov v ogl. odd.
24702-9
AVTOMOBILISTI. POZOR! Izdelujem prevleke avtosedežev, gotove, po izibiri ali po naročilu. Sarnavsky Vanda. Ljubljana, Friškovec 5 (poleg Maistrove).
24724-11
DELAVEC(-KA) dobi zaposlitev v elektrodelavnici. Vprašajte: Šentvid 10.	24944-1
GOSPODINJSKO POMOCNICO, samostojno, zanesljivo k dvema odraslima, sprejmem. Zglasite se; od 14. do 16. ure pri Bevčar, Lepodvorska 26.	24902-1
AVTOVOŽNJE se hitro naučute in po zmerni ceni za amaterski izpit. Naslov v ogl. odd. 24926-2 OPREMLJENO SOBO, parketira-no, blizu centra, oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe v ogl.
• odd. pod »Kopalnica«. 24934-9 ŠTUDENT išče opremljeno sobico. Plača vnaprej za vse leto. Ponudbe pod »Dalmacija« v ogl.
Odd.	24908-9
RESNEGA VISOKOSOLCA z vrhnjo posteljnino sprejmem k vi-sokošolcu. Ponudje pod »Solidno plačam« v ogl. odd. 24906-9 POGREŠAM lovskega terjerja-re-sarja. črne barve, z- rja.vimi ožigi, od 10. okt. Javite Cvenkel, Streliška 29.	24933-10
GOSTILNA »DOLGNJC«, Ljubljana. Dolenjska c. 3. sprejme takoj dobro kuharico z večletno prakso.	24985-1
MLAJŠEGA skladiščnega delavca sprejmemo. »Javor«, Ljubljana, Gosposvetska c. 13.	24984-1
• POTREBUJEMO dva figuranta za geodetska terenska dela v Ljubljani. — V poštev pridejo tudi mlajši, zdravi upokojenci. Zglasite se na upravi:	Projektivni
atelje, Cankarjeva 18-1 V. 24987-1 STANOVANJE m hrano nudim za pomoč v gospodinjstvu. Naslov ogl. odd.	24955-9
IZGUBLJEN nov klobuk, dne 23. okt., sive barve, od proge na Ježici do CmuS. Najditelj naj ga vrne vratarju »Elme«, Črnuče.
24974-10
DNE 12. OKT. 1958, Je bila izgubljena na poti iz Komende do Most pri Kamniku denarnica z osebnimi dokumenti. — Vrnite prosim Janezu Ravnikarju, Moste ]S pri Kamniku.	25058-10
V TRSTU V VELETRGOVINI .FELICE«, Via Carducci 41. nasproti pokriti tržnici, so na Izbiro vsakovrstne bunde (vetrni 100151) vseh vrst. dežni plašči za moške in ženske, hlače iz žameta ter že Izdelane cele obleke ln posamezni jopiči Vse to po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Torej, pomnite; v veletrgovini »Felice« v Trstu tfoblte bunde po 2900 lir. — S tem odrezkom vam priznamo poseben popust
R 2875-4
SPORED ZA SOBOTO
KINU UNION. predvaja 11. del amer italj barv. visu, Vision filma .VOJNA LN MIR« Režija: King Vidor. Igrajo Audrey Hep-ourn. Henry fonda. Mel Ferrer, Vittorio Gassman in dr Tednik F. N. 43. Predstave ob 16. 18. in 20. uri. Ob 10 uri matineja amer. vohunskega filma »MATA H ARI«. Ob 22 uri premiera amer. barv. cinemascope filma »PRINC ŠTUDENT«.
KINO KOMUNA:	franc, nemški
tilm .SALEMSK.E CAROVN1CK« (po drami Arthurje Millerja »Lov na čarovnice«) Režija Raymond Rouieau. Igrajo: Yves Montand. Simone Slgnoret in Myiena De-mongeot. Tednik F. N. 43. Predstave ob 15. 18 in 21 Zaradi izrednega zanimanja bomo film predvajali še do ponedeljka!
KINO SLOGA:	amer. vohunski
film »MATA HARI«. V gl. vlogi Greta Garbo. Tednik: jugoslov. franc, kratki film »CRNE RUTE« (v Franciji je dobil Vigo-jevo nagrado). Predstave ob 15, 17. 19 in 21.
KINO VIC:	prvi domači cine-
mascope film »4 km ISTA URO«. Režija:	Velimir Stojanovič.
Igrajo:	Žarko Mitrovič, Milan
Srdoč in Snežana Mihajlovič. Predstave ob 15. 17. 19 in 21 uri.
KINO SOCA:	Jugoslovanska ki-
noteka predvaja v okviru festivala filmov Marcela Carnea franc, film »NOČNI OBISKOVALCI« (1942). Igrata Arletty in Jules Berry. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri.
KINO SISKA:	iranc. kriminalni
film PODZEMLJE PAJRIZA«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ure in od 14. ure dalje.
MLADINSKI KINO LM Kotnikova 8:	angleški film »JOKAJ
LJUBLJENA ZEMLJA«. Predstavi sta vsak dan ob 10. in 15. uri.
KINO TRIGLAV: ameriški barvni cinemascope film »PRINC VA-LIJANT«. V glavni vlogi: James Mason, Robert Wagner, Janet Leigh. Predstave: ob 16, 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»LITOSTROJ«:	franc, film »TO
SE IMENUJE ZORA«, ob 20. Tednik 42. predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
GUNCLJE: Čeh. film »NE ZANIKAM SVOJE PRETEKLOSTI«, ob 17. in 18.
ZADOBROVA: amer. film »KLIC DIVJINE«, ob 20.
VEVČE: ital -franc, film »CASTA DIVA«, ob 20.
CRNUCE:	ameriški barvni film
»DALJNI HORIZONTI«, ob 20.
DOMŽALE:	amer. barv. film
,GOG>. ob 18. in 20.
KAMNIK »DOM«: amer. barvni cinemascope film »MISTER RO-
^3ERTS«. DUF
,JPLICA; ameriški barvni film »DVOBOJ V DZUGLI«. ob 19.
BLED:	Jugosl.-franc.-ital. barvni,
cinemasc. film »GOUBBIAH«, ob 17. in 20.
NOVO MESTO »KRKA«; franc, film »OBZIRNA VLAČUGA«.
KRANJ »STORŽIČ«: ob 16, 18 in 20 franc. barv. cinemascope film »VRNIL SE BOM V KANDA-RO«, ob 22 predpremiera sovj. barv. * cinemascope filma »DON KIHOT«.
KRANJ »TRIGLAV«:	premiera
amer. filma »MODRI PAJČOLAN«. ob 19. .
KRANJ »SVOBODA«: amer. barv. film »DOLINA OSVETE«. ob 18.
NAKLO: amer. barv. film »DZU-BILI«, ob 19.
RADOVLJICA:	amer. barv. film
»DOŽIVLJAJI KAPETANA VAJTA«, Ob 20.
PTUJ: jugosl. film »V SOBOTO ZVEČER«, ob 17.30 in 19.30.
MURSKA SOBOTA: ob 20. angl. barvni film »LEPO JE BlTl MLAD«.
MIRNA, mlada, simpatična name-ščen.ka študentka, išče sobo v centru ali v bližini pri dobrih,-inteligentnih ljudeh. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cimprej«. 25051-9
PODPISANA Kamin Re;zika _ opozarjam vsakogar, da moj mož Kamin Janez, stanujoč Karlovška c. 6 v Ljubljani, ni iipravičen prodajati moje premičnine. — Pred nakupoiVi opozarjam vsa-Ico^sr	24986—11
ZIMA JE PRED DURMI! Želite kvalitetno blago za plašč in obleko? Ko pridete v Trst, se oglasite v naši trgovini, kjer vam bomo postregli z dobrim angleškim in domačim folagom za. plašče in obleke. Pri nas dobite tudi nylon perilo, bunde, dežne plašče, kravate, moške in ženske nogavice. Vse kakovostno in poceni! Postreženi boste solidno in v domačem jeziku. Posebni popust za Jugoslovane. Pošljemo vam lahko tudi po pošti. Torej o-glasite se! Magazzmi Londontex, Trst, Via Galatti 18. pri glavni pošti.	25057-11
Vsem sarodnlkom, prijateljem in znancem s.poiročamo žalostno vest, da j-e dne 2(f. oktobra 1958 v Nemčiji tragično preminil naš ljubljeni mož, očka, sin, brat, nečak, vnuk in stric
ALBIN ADLEŠIČ
Njegov pepel bomo položili v domačo zemljo iz Jakobove mrliške veže v nedeljo, dne 26. oktobra 1958, ob 15.30.
Prosimo tihega sožalja!
Užaloščeni: žena Lili, sin Boštjanček, mati Regina, brat Niko ter rodbine: Adlešič, Glišič, Ručigaj in ostalo sorodstvo.
ŠPORTNA ZVEZA SLOVENIJE IN SMUČARSKA ZVEEA SLOVENIJE SPOROČATA NASI ŠPORTNI JAVNOSTI, DA BO POGREB TRAGIČNO
PREMINULEGA
Albina Adlesic
V NEDELJO, DNE 26. OKTOBRA 1958, OB 15.30 IZ JAKOBOVE MRLIŠKE
VEZE NA ZALAH.
DOBREGA ŠPORTNIKA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU!
ŠPORTNA ZVEZA SLOVENIJE SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE
PO POVESTI SAMUELA S.COVILLA ^ RISE MlUl MUSTER.
»Kar dobro. Zdaj je spet v službi v New Havenu.« Jim je iztegnil roke, ugasil cigareto in se vrgel nazaj na blazino. Večina pisem, med njimi tudi dosti modrih kuvert, še ni bilo odprtih; ker so bile neskrbno razmetane po postelji, jih je precej zmečkal pod seboj. »Kaj si pa ti dobil?« V resnici ga ni zanimalo, kaj imam, govoril je toliko, da se pogovor ne bi pretrgal.	,
»Pravkar sem zVedel, kaj je s Stockerjem Kanom,« sem se umaknil s polovico resnice. »Morda ga bodo poslali v Avstralijo, veš.«
»Srečna duša! Tam dold imam v štabu enega izmed sošolcev iz podmorniške šole. Ta pravi, da je tam dvakrat toliko žensk kot moških in da so vse čustveno prestradane. Naredil je vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi jim pomagal, pa je bil hudičevo zaposlen.« Jim se je prevrgel na drugo stran in uprl pogled v strop. »Poskusimo tudi mi tja dol, kapitan. Saj sam ne more obvladati vse tiste množice.«
»Tam je najbrž dvakrat toliko žensk, ki bi se rade izognile tvojemu prijatelju, kot tistih, ki sodelujejo z njegovimi napori, da bi jim ublažil čustveno prestradanost,« sem zarenčal in stlačil pismo v hlačni žep.
Royal Hawaiian je bil čudovit. Zastonj smo prejemali tri obroke na dan, se cele ure pretegovali po soncu, se smučali po vodi, igrali biljard in se potepali po ulicah Waikikija — takšno življenje je bilo idealno, to je bil idealen dopust. Po štiriindvajsetih urah smo bili na smrt naveličani.
Cele ure sem prebil v podmorniškem oporišču, opazoval popravljanje, prebiral poročila, ki so prihajala, se potikal okrog Walrusa in nestrpno gledal, kako napredujejo dela — kar je dražilo Eddieja Holta, ki je kot poveljujoči častnik nadomestnega moštva služil pomočniško dobo za svoje poveljniško mesto. Prej sem se čudil, zakaj je prihajalo pozdravit ali pospremit sleherno podmornico in sleherno ladjo, ki se je vračala iz boja ali ki je prihajala iz Držav, toliko ljudi. Ko sem se sam udeležil treh takšnih slovesov in pozdravov, sem se nehal čuditi.
Jim je reagiral skoraj prav tako kot jaz, le da ga pri
podmorniškem oporišču nisem dostikrat videl. Večkrat je za dolgo časa izginil »v mesto«, kakor je pripovedoval. Pa tudi drugi člani posadke so hodili po svojih poteh, vsak v skladu s svojimi željami in nagibi. Hugh in Keith, živahna mladeniča, kakršna sta bila, sta si kmalu našla prijatelje iz družin, ki so še živele v dolini Moano, prav v Waikikiju ali pa v njegovi bližini. In skoraj vsakokrat, ko sem bil v mestu, sem naletel na kakega mornarja z Walrusa — včasih v dvoje, zakaj navadno so jih spremljale rjave in zagorele havajske lepotice.
Čeprav sva živela pravzaprav v istem stanovanju, Jima zadnji teden našega »zdravljenja« skorajda nisem videl. Skrivnost pa se je razjasnila takrat, ko je podmomiško oporišče priredilo na eni opazovalnih ploščadi tradicionalni mesečni ples in kamor je Jim pripeljal s seboj dekle, ki jo je predstavil kot Joan Lastrada.
Bila je temnolasa — imela je bogat šop črnih las — temnopolta in zelo vitka. Zdelo se mi je, da je njen obraz nekoliko premršav in da njene polne, čutne ustnice na njem preveč bodejo v oči. Ples je bil ena izmed tistih težavnih zadev, kjer pride na vsaiko žensko skoraj deset moških in kjer se je težko iztrgati molče dogovorjenemu zaporedju. Nekoč sem zamenjal Jima tudi jaz in skorajda glasno zasopihal, ko je zdrsnila Joan iz Jimovega očitno na naglo sproščenega objema v mojega.
Ko mi jo je nekdo prevzel, sem ugotovil, da niso čutne samo njene ustnice. Čutna je bila vsa. Ona in njen novi plesalec še nista utegnila narediti niti ducata korakov, pa jo je Jim spet prevzel in jo potem odpeljal v najbolj oddaljeni kot. plesišča. Toda to, da bi skril Joan, je bilo najbrž tako težavno, kakor če bi hotel skriti zlati rudnik za pregrado iz cunj, in zapriseženi plesalci, predvsem Hugh in Keith, jima niso dali miru. Pol ure pred napovedanim koncem zabave sem opazil, da Jima in Joane ni več.
Ko smo se spet vrnili, Walrus ni bil več takšen kot prej. Most so še bolj zmanjšali in pritrdili na vsako stran po en dvajsetmilimetrski top. .Admiral je menil, da moramo biti sposobni, da se bomo sami branili, če bomo naleteli na kakšno oboroženo leseno ladjo, sampan, ki jih je bilo v obalnih vodah
okrog Japonske čedalje več. Na nekaterih ladjah so zamenjali tudi tripalčne protiletalske topove s štiripalčnimi orožji za boj proti ladjam.
Povelje za operacije je tokrat določalo, naj se Walrns napoti v Dutch Harbor,,kjer nam bodo dali vse podatke, ki jih bomo potrebovali v operaciji, potem pa proti Kiski, kjer bo tokrat'naše patruljno področje. Japonci so se ob napadu na Midway izkrcali tudi na Attu in na Kiski, obenem pa napadli Dutch Harbor. Nekateri so trdili, da je bil napad na Midway pravzaprav samo slepilo in da je bil resnični namen Japoncev ta, da si ustvarijo mostišče na Aleutih. To je bilo malo težko verjeti, ker so Japonci poslali nad Midway precejšnje brodovje: a nekateri so menili, da tudi takšna teorija ni povsem izključena.
Tisti večer pred Walrusovim odhodom sem večerjal s kapitanom Bluntom in admiralom v njegovem štabu v Maka-lapi, kakor se je imenovalo mornariško stanovanjsko naselje. Na večerji je bilo še nekaj častnikov, med njimi dva, ki sta se bila pravkar vrnila iz Avstralije. Pogovor je bil površen, večinoma smo si pripovedovali smešnice in domislice, vendar je bila nekje na dnu te veselosti mrka zavest o tem, kaj nas čaka. Združene države, ki so štele Nemčijo za prvega sovražnika, so posvetile večino svojih sil in rezerv evropskemu bojišču, tako kot je rekel predsednik Roosevelt. Mi na Pacifiku bomo morali kar se da potrpežljivo čakati, da pride vrsta tudi na nas. Takšni upi pa so bili preveč trdi, da bi nam mogli biti všeč.
Kakor sta pripovedovala kapitana, ki sta se vrnila iz Avstralije, je bilo tam zares hudo. Že pred japonskim udarcem je bilo malo družin, ki niso imele vsaj po enega moškega člana v vojski. Zdaj se jim je zdelo, da so nemočni, izpostavljeni in zreli za vdajo, če se bo sovražnik odločil, da jih odločno napade. Naša. invazija na Guadalcanal in boji na Salomonskem otočju sta bili edini oporni točki njihovega upanja, da ne bo prišlo do japonske invazije. Z njihovega stališča so Japonci vseskozi dokazovali, da so nepremagljivi, hkrati pa so bile le nekaj milj od njih, na Malaji. Sumatri, Javi in Novi Gvineji
ohridska leteča riba
V Ohridskem jezeru živ. majhna ribica, ki ji domačini pravijo »plašica«. V pozni, jeseni in pozimi je -dno jezer s ob obali čisto črno <bd jat pla-šic, ki tam prezimujejo.
Hrbet ribice je temen, po
trebuhu pa je srabrnkasta. Iz škrg plašit izdelujejo znani ohridski biser. Telo imajo pla-šice vitko in dolge plavuti. Ce zaženete med nje kamen ali jih splašite z veslom, se dvigne cela jata rib nad vodno gladino. Skočijo v zrak po meter visoko in dva do tri metre daleč. Kadar »letijo« po zraku, so plašice zelo podobne morskim riibam. ki jim pravijo »lastovke«.
Ob 40-letnicr Komsomola je izšla v Sovjetski zvezi serija zn ki je posvečna tej organizaciji. Prva znamka prikazuje mladega borca za oblast sovjetov. Draga upodablja mladega vojaka v skupini partizanov in je posvečena borbi Komsomolcev v zadnji veliki domovinski vojni. Na zadnji znamki je umetnik upodobil mladino pri gradnji največjih industrijskih objektov v SZ.
221. Jim je previdno in vztrajno gladil s peskom dolgo javor palico, ki jo je bil našel med naplavinami na potočnem br-Sonce jo je osušilo, da je bila prožna, kot da bi bila jeklen ■ se je Jimu zdela palica dovolj gladka, je na obeh kr napravil globoko, ozko zarezo in pritrdil tetivo, spleteno /z srnjinih kit.
.NAVPIČNO:	).	kipar.	2.	grška
črka, 3. letovišče pri Opatiji, 4. delavec v jeklarni, 5. lahko hlapljiva tekočina, 6. matematični pojem (razmerje stranic v pravokotnem trikotnimi), 8. šolska knjiga, 11. petelin, 14. letoviški kra.i ob severnem Jadranu. 17. žensko Ime. 19. števnik.
VODORAVNO: 1. blisk, 6. Beograd, 8. KR, 9. Obri. 10. Ela, 12. Ita, 13. Nila. 15. en. 16. Komarča, 1*. zarja. NAVPIČNO: 17. R(ihard) J<alc«pič).
I O G l A S •	»	»SLOVENSKEM
• POROCEVALCU' • GOTOV e USPEHi
— Kje pa liiicta sest kovačev	.'	Ejaj	sem	ti	dala
sto dinarjev!
— Kaj pa posredništvo, mama!
Kdo bi uganil, kaj kaže ta posnetek? V Loch Maree na Škotskem imajo »drevo želja«. Obiskovalci mečejo vanj kovance in verjamejo — če verjamejo? — da se jim bo izpolnila želja, ako se kovanec zadre v skorjo. Nekaj podobnega imajo Italijani z »novčiči v vodnjakih« in mi v Postojnski jami.
Zaposlenost in storilnost dela v Sloveniji
Toliko se piše in govori o prepotrebnem porastu storilnosti dela pri nas. da morda ne bi bilo napak, ako bi se nekoliko pofoliže seznanili z nekaterimi številkami, ki nam lahko nazorno ilustrirajo to.
Celotna industrijska proizvodnja v Sloveniji z rudarstvom vred se je povečala v , prvi polovici letošnjega, leta povprečno za 8 odstotkov, število zaposlenih je v istem 'času porastlo le za 6,9 odstotka. Iz tega je sklepati, da se je proizvodnost dela povečala povprečno za 1,1 odstotek. Na/jugodnejši so zadevni ka-■ zalniki v lepni industriji
(116:108), industriji gume — (111:106), črni metalurgiji — (109:102,4), barvasti metalurgiji (103:100,7).— V nekaterih iindustfcijiskith vejaih je lostai odnos isti, torej se proizvodnost dela ni povečala, ponekod pa se je celo zmanjšala, kot n. pr. pri proizvodnji nafte, kjer je razmerie 88:101.6. Podobno je tudi pri industriji gradbenega materiala (.102 : 104,2) in v živilski industriji (106:109,8).
Hkrati s povečanjem števila zaposlenih delavcev v industriji. se je zmanjšalo število kmečkih delavcev, in sicer od ■23.000 na 20.700. V gozdarstvu se je zmanjšalo število gozdnih delaivcev od 8.400 na 7.600.
Torej pomeni, da prihaja delovna sila iz kmetijstva in gozdarstva v industrijo.
Družbeni plan za Slovenijo predvideva, da se bo proizvodnja električne enor^i-je povečala za 6 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, premoga za 3 odstotke, nafte 23 odstotkov, črne metalurgije 3 odstotke, barvne matalurgije 6 odstotkov, kovinske industrij e 9 odstotkov, nekovinske 7 odstotkov, kemične 10 odstotkov, lesne 9 odstotkov, gradbenega materiala 8 odstotkov, papirja 4 odstotke, tekstila -6 odstotkov, kože 10 odstotkov, gume 1 odstotek, živilske industrije 7 odstotkov in tobačne 2 odstotka. Medtem je porast delovne sile predviden samo za 2.000. tako da bi se bila morala storilnost dela povečati za 6 do 7 odstotkov.
KRI it RUK R
KRIŽANKA VODORAVNO:	1.	dodana, pri-
mešana snov, 7. latinsko ime za sklon mestnik, 9. prostor za nastopanje v cirkusu, 10. kratica za »smučarski klub«. 12. napor, prizadevanje, 13. ljubkovalno moško ime, 15. kem. znak za kositer, 16. pravoslavna verska slika, 18. ko-vmast novec. 20. glavno mestn države
Delo zdravstvenega osebja v severnih deželah je težavno. — Zdravnik in bolniška sestra se morata voziti po več deset kilometrov daleč skozi razsežne gozdove s sankami k bolnikom. Včasih tudi to prevozno sredstvo odpove in je treba stopiti na smuči. Požrtvovalnost zdravstvenih delavcev pa znajo Laponci tudi ceniti:	zdravnik in
njegova pomočnica sta med najbolj spoštovanimi člani njihove družbe.
Nova znanstvena
odprava na
Svaibardu
Iz Stockholma poročajo o novi znanstveni odpravi, kd bo odšla na Svalbard, norveško posest v Afriki, ki je znana tudi pod imenom Špiobergi, da bi tam zamenjala skupino znanstvenikov raziskovalne postaje v zalivu Murchison. Nova odprava bo nadaljevala kozmično - fizikalna opazovanja v razdobju enega leta. Odprava bo nekoliko manjša od dosedanje, vodil pa jo bo Wal-ter Bishof. asistent meteorolo-
škega inštituta stockholmske univerze.
Švedska ladja, ki bo odpeljala učenjake in gradivo, bo morala prepeljati za odpravo 400 sodov goriva in živila za vseh dvanajst mesecev bivanja odprave na visokem severu. Odprava bo narodno mešana; poleg štirih Švedov bodo v njej tudi štirje Švicarji. Stroške zanjo bodo prispevali poleg švedskih in švicarskih ustanov tudi Norvežani. '
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOC.
I IZ DANAŠNJEGA »PAVLIHE«
§	TA	BO	TRGOV	SC!
REŠITEV VČERAJŠNJE KRIŽANKE
222. Peter je z zanimanjem opazoval, kako je Jim svoje nov orožje preizkušal. Postavil je lok na tla, se z nogo uprl pro; spodnjemu koncu in s precejšnjim naporom povlekel tetivo do ramen. Čeprav se je lok močno ukrivil, ni bilo slišati niti na; manjšega pokanja. »Zelo dober lok!« je zadovoljno potrdil Jiin
220. »Kaj bi sam plezal po drevju in hodil v žerja kostanj! Razdeliva si delo. Jaz sem našel drevo, Jim spleza nanj in nabere med. Saj pravi, da zna nabirati me ima priložnost, da to tudi dokaže!« si je mislil, ko se j< k prijatelju z ndvico o svojem uspešnem iskanju. Naš' močno zaposlenega.