Leto XIV. Štev. 170 T ELEPOH UREDNIŠTVA: 25-67 U D R A V E: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, torek 50. 'ullja 1940 NAROČNINA NA MESEC Preieman v upravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena din 1.— Berlin k čaka na zadnjo besedo A— m m ^ at A m m m ■ • ■ ■ m m • # ” Vfc H O B ■ _ ML t 0 Po italijanskih in švicarskih vesteh pričakujejo v Berlinu, da bo Anglija uvidela brezizglednost nadaljevanja vojne in da bo Churchill v svojem današnjem poročilu pred poslansko zbornico zavzel pomirljivo stališče » V nasprotnem primeru bo napad izveden avgusta LONDON, 30. julija. Reuter Danes bo na seji spodnje zbornice, kakor se splo-liito pričakuje, podal ministrski predsednik Wlnston Churchill podrobno poročilo to sedanjem mednarodnem položaju z ozirom na vojno in vse probleme, ki so z njo iv zvezi. Za to poročilo vlada veliko zanimanje, ni pa še znano, ali bo razprava t avna ah tajna. BASEL, 30. julija. Ass. Press. Po poročilih iz Berlina tam še vedno pričakujejo, da bo Anglija pravočasno uvidela brezupnost nadaljnjega vojskovanja in bo Sprejela nemško roko, ki ji je bila nudena v zadnjem Hitlerjevem govoru pred državnim zborom. London mora uvideti, da nhna nobenih izgledov, da bi mogel v spo padu, ki se bo pričel, ako bo vztrajal na dosdanjem stališču, vojno odločiti v svojo korist, Namški napad je tako skrbno priparvljen in bo izveden tako energično, da bo Anglija kmalu morala uvideti svojo napako, ako se pravočasno ne spametuje. RIM, 30. julija. ZPV. Dopisniki italijan- skih listov poročajo iz Berlina, da bo današnji govor angleškega ministrskega predsednika Churchilla v spodnji zbornici odločilen za nadaljnji tek dogodkov. Ako bo tudi ta govor tak, da bo odbil pripravljenost za sklenitev miru, potem se bo napad na Anglijo prezobzirno pričel. V Berlinu zatrjujejo, da bi se pričel ta na pad potem 15. avgusta. Ravnatelj lista »II Telegrafo«, Ansaldo, je pa dejal v svojem govoru po radiu, da se je Tiapad na Anglijo dejansko že davno pričel. — Vsak dan je mogoče razbrati iz nemških vojnih poročil, kako se obroč okoli Anglije bolj In bolj oži in kako oražajo nem- Velika bitka nad Kanalom Nomci poročajo o velikih uspehih njihovih podmornic, ki potapljajo stalno sovražne trgovske ladje — Angleži pa pravijo, da se je bila včeraj nad Rokavskitn prelivom največja dosedanja letalska bitka — Tudi operacije v Afriki se nadaljujejo NEMŠKO URADNO POROČILO tudi 17 letališč. Zlasti ono v Wardenu na BERLIN, 30, julija. DNB. Nemško vr- Holandskem, kjer je bilo mnogo direktnih pogpditev med letali na tleh. Ponovljen je bil zračni napad na bencinske tanke v Cheivrourgu, ki je trajal celo noč do ranega jutra. Zadnji avloni so javili popolni uspeh akcije. Lastne izgube znašajo 3 letala. hovjio vojno vocjstvo j« izdalo včeraj sle deče poročilo: V pomorski vojni proti Anglbi se nadaljujejo uspehi naših poil-morjiic. Neka podmornica ie pod vodstvom kapitana Rolimanna potopila iz ne Koga konvoja pet velikih, oboroženih angleških trgovskih ladij s skupno težo 18,000 ton. Oboroženo spremstvo je bilo ražgnano. Ista podmornica je pa potopila tudi še neko drugo oboroženo 6000-ton-5ko trgovsko ladjo. Neka druga podmornica jo potopila za 18.750 ton trgovskih ladij jz oboroženega spremstva. Neki tretji podmornici se je pa posrečilo potopiti neko 6000 tonsko oboroženo trgov-j »kfi ladjo. Dno 28. t, m. je bilo nad Ro-iiUvfikim prelivom več letalskih spopa-'Uov. Sestreljenih je bilo pri tem 6 so-i važnih letak ml pa smo izgubili eno, V on či na 29. t. m. so angleška letala vrgla na severno in zahodno Nemčijo le mak) r>< >mb, ki pa tudi niso povzročile škode. it amo v Hamburgu je padla neka bomba v stanovanjski okraj. Večja škoda je bila iudi tu preprečena. Nad Holandijo Je bilo sestreljenih četvero sovražnih letal, v severni Franciji in nad severno Nemčijo urno pa zbili tudi po eno, tako da so znašale sovražne izgube skupaj n letal. Mi smo izgubili 2. •.'/#? /. H ! »■?£•< •- . J *•? , I£v ITALIJANSKA URADNO POROČILA RIM, 30. julija. Stefani. Vojno vrhovno ,k>' eljstvo je izdalo včeraj sledeče poroči' j; Onstran meje Rirenajke so naše le-taardirala akladlšča, petrolejske rafinerije j obstajata dve možnosti. Po prvi, naj bi im komunikacije v severni Nemčiji, posebno bila Nemčija Romuniji, Bolgariji in Mad-A' Hamburgu, Bremenu, Holandiji, zlasti j žarski nasvetovala, naj vse spore rešijo N Amsterdamu, Belgiji in severni Fran- z direktnimi pogajanji. Po drugi verziji aJJL Poškodovanih je bilo pri teh poletih | pa, da je stavila Nemčija Romuniji glede LONDON, 30. julija. Reuter. Davi je letalsko ministrstvo objavilo, da so tekom noči bila sovražna letala nad severovzhodno Anglijo, škoda je bila povzročena le na zasebni lastnini. Ranjenih je bilo nekaj oseb. Zgodaj davi je bilo nad angleško obalo sestreljeno nemško bojno letalo. LONDON, 30. julija. Reuter. Admirali-teta javlja izgubo enega izmed tender-jev, ki je naletel na mino. Pravtako tudi izgubo rušilca »VVren«, ki je bil zgrajen leta 1918. in je imel 1100 ton. Postal je žrtev zračnega napada. Drugi rušilec, ki je bil v bližini, je pri tej priliki sestrelil 3 nemška letala. VELIKA BITKA NAD KANALOM LONDON, 30. julija. Reuter. Včeraj je bilo nad Anglijo sestreljenih najmanj 20 nemških letal, od tega 17 v veliki zračni bitki nad Dovrom. Ta bitka je bila doslej največja in najogorčepejša zračna bitka nad Anglijo od začetka vojne sem. Nemški bombniki, 35 po številu, ki jih je spremljalo 50 zaščitnih letal, so skušali bombardirati pristanišče s strmoglavimi poleti, kar pa jim je preprečilo protiletalsko topništvo, predvsem pa angleško bojno letalstvo, ki je nastopilo v nenavadno močnem številu. Zračni spopad nad Doverom je trajal komaj pol ure in že je padlo 17 sovražnih letal. Je to največja letalska zmaga doslej. Od začetka vojne je bilo torej nad Anglijo sestreljenih že 322 nemških letal, od 18. junija pa, odkar se vrste redno napadi, pa je Wlo sestreljenih 248 nemških letal. LETALA Z RDEČIM KRIŽEM LONDON, 30. julija. Reuter. V nedeljo sta bili nad Anglijo sestreljeni 2 nemški letali, ki sta bili označeni z rdečim križem. Posadki sta bili ujeti. Angleška vlada je poslala nemški in italijanski svarilo, da tako označenim sovražnim letalom ne mrd3 Gorta, da bi stopil z njimi v stik. Ko jc LONDON, 30. julija. Reuter. Po vesteh iz Francije jc nameravala postaviti vlada v Vichyju pred sodišče tudi bivšega notranjega ministra Mandla. Obtožen je, da je bil v stiku z angleško vlado, ko se je mudil v Severni Afriki, V Londonu mislijo, da gre za to-le: Informacijski minister Duff Cooper je, ko je izvedel da Je pa priletel tja, so mu lokalna oblastva se stanek prepovedala, nakar se je moral vrniti, ne da bi se bil sploh sešel z Mandlom In ostalimi politiki. ANGLEŠKA VOJNA PRODUKCIJA LONDON, 30. julija. Reuter. Minister za delo, Bevin, je včeraj izjavil da se dela v vojni industriji po 12 ut na dan skoči 7 dni na teden. Res se je produkcija letal v zadnjih 7 tednih podvojila, produkcija orožja im municije pa potrojila, toda stalno takega napora noben delavec ne more vzdržati. Zato bodo odslej sprejeti v delo tudi nestrokovno ali napolstro-kovno izvežbani delavci, ki jih bodo v delo uvežbali, tako da bo na razpolago radostni kader strokovnih delavcev, ki »odo na ta način tudi bolj razbremenjeni produkcija pa bo od tega le profitirala. ŽRTVE VROČINE V AMERIKI NEV/ YORK, 30. jul. Ass. Press. Dočim vlada na vzhodni obali USA deževno vre- me, je v srednjih državah strahovita vročina. V 36 državah je 281 ljudi umrlo od sončarice, 299 pa se jih je utopilo. V Washingtonu je bilo 92, Clevelandu 93, v Cincinati pa celo 101 stopinja Fahrenheita, kar je najvišja vročina zadnjih 50 let. IRSKA JETNIŠNICA NA LADJI BERN, 30. jul. Ass .Press. »Evening Standard« poroča, da je severnoirska vla da določila neko 600 tonsko ladjo kot plavajočo jetnišnico za člane irske republikanske armade. Na ladji je okoli 200 teriala na Japonsko končno uresničila. Pa tudi v notranji politiki so USA že dolgo vodile Japonski neprijazno politiko. Že predsednik VVilson ie preprečil rasno izenačenje. L. 1924. so USA izdaie zakon o omejitvi pridobivania državljanstva glede vseh doseljencev drugih ras V najnovejšem času je potekla tudi doba starega japonsko-ameriškega trgovinskega dogovora. Nobenega znaka ni, da bi Se ta dogovor obnovil. USA spremljajo z naraščajočim nezaupanjem politiko »novega reda« Japonske na Daljnem vzhodu ter japonsko prizadevanje po ustvaritvi bloka med Japonsko, Mandžurijo iii Kitajsko. USA slej ko prej odklanjajo ta novi red, ker je v odkritem nasprotji: z njihovo politiko »odprtih vrat«. Po vsem kaže, da vskladenje teh tako različnih interesov USA in Japonske ni več mogoče. Agrarna reforma na Letonskem RIGA, 30. jul. DNB. V zvezi z odločitvijo letonskega parlamenta o izvedbi nove agrarne reforme, je vlada izdala posebne zakone. Ustanovil se bo državni fond, ki bo upravljal državno ozemlje in ono sindikatov, dalje cerkvena posestva in kmečka zemljišča, ki niso večja od 30 ha. Dosedanji posestniki, ki imajo nad 30 ha zemlje, morajo odvišek odstopiti državnemu fondu. Ostanek 30 ha zemlje s hišo in gospodarskimi poslopji ostane kmetom v poljubno izkoriščanje. JUŽNOAFRIŠKE ČETE V KENIJI NAIROBI, 30. julija. Reuter. Včeraj so prispele v Kenijo južnoafriške čete. Ob tej priliki jim je prečrtal guverner Kenije brzojavni pozdrav angleškega kralja. ZASTOPNIKI BALTSKIH REPUBLIK V MOSKVI MOSKVA, 30. jul. Tass. Državne delegacija vseh treh baltskih republik, ki so zaprosile za sprejetje v konfederacijo Sovj. Unije, So na poti v Moskvo, kjer bodo preJložile svoje prošnje vrhovnemu sovjetu, ki se sestane na zasedanje 1. avgusta. Včeraj je dopotovala estonskia državna delegacija, obstoječa iz 21 članov državne dume. Med njimi je tudi znani estonski pesnik Jakobsen. SOVJETSKA UNIJA IN KITAJSKA MOSKVA, 30. julija. Tass. Kitajska kulturna liga je s svojega zasedanja, katerega se je udeležilo 141 delegatov iz cele Kitajske, poslala sovjetski vladi izraze simpatij in izrazila prepričanje o še tesnejšem sodelovanju med Kitajsko in Sovjetsko unijo. EKSPLOZIJA V GIBRALTARJU LA L1NEA, Španija, 30. jul. Ass. Press. Tri osebe so bile ubite in 11 ranjenih v Gi braltarju, ko je nastala strahovita eksplozija bencinskega tanka ali pa smodniš-nice. ANGLEŠKI OBRAMBNI UKREPI LONDON, 30. julija. Reuter. Konjeniške polke so včeraj opremili z novimi zelo hitrimi malimi oklopnimi avtomobili, ki brzine ne zmanjšajo niti na najtežjem terenu. Imenujejo jih »Ironside» po slavnih Cromvvellovih jezdecih. Enaka vozila bodo služila kot zveza med posameznimi vojaškimi edinicami. Od včeraj patruljirajo na vseh progah oboroženi železničarji. Vsak objekt je zastražen. i£o.gar,<či so e priključka os BUDIMPEŠTA 30. julija ZPV. Tu sc zatrjuje da se je Bolgarija z obiskom njenih državnikov v Solnogradu in Berchtesgadnu postavila popolnoma na stran držav osi. Bolgarija bo zaradi £>g? zavzemala v bodoče poseben položaj, enak položaju Madžarske in Španije. — Glede vrnitve Dobrudže Bolgariji s strani Romunije, je v načelu že vse urejeno. Tudi nova mejna črta je že določena Nova meja bo potekala tam, kjer je pred drugo balkansko vojno. LETONSKI DIPLOMATI PRIDEJO PRED SODIŠČE RIGA, 30. julija. DNB. Na osnovi odločitve letonske vlade so poklicani s svojih mest letonski poslaniki v Londonu in USA. Proti njim bo izveden sodni postopek zaradi kršitve discipline in sabotaže, NOVA KOMISIJA V ANGLIJI LONDON, 30. julija. Reuter. Včeraj j« bila pri vojnem ministrstvu osnovanj nova 7 članska komisija, ki ji načeluje sam vojni minister. Trije člani so vojaki, trije pa predstavniki industrije in trgovine. In sicer so imenovani od poslovnih ljudi: predsednik Cunard line, predsednik iraške petrolejske družbe ter en finančni ekspert. Deviza te komisije je: držati opremo vojske na višini moderne tehnike. ANGLEŠKA NAROČILA V AMERIKI LONDON, 30. julija. Reuter. Britanski vlada je oddala v USA nova naročila za letala. Tako je naročila pri tvornici Boeing 300 bombnikov tipa Douglas Nadalje je naročila pri tvornici strmoglav-ce z brzino 500 milj na uro. Vsako teh letal bo oboroženih s 6 topovi. Prvo letalo je že pripravljeno za vkrcanje. CHAMBERLAIN JE OBOLEL LONDON, 30. julija. Reuter. Ministrski podpredsednik Neville Chamberlain je moral v sanatorij radi operacije. Ostafe bo moral v postelji več tednov. Chatnber* lain ima 71 let. RUSKO ŠOLSTVO MOSKVA, 30. julija. Tass. Sovjetski tisk posveča ob bližanju novega šolskega leta pozornost vprašanju sovjetskega šolstva. Letos bo v. Sovj. uniji 38,000.00(5 šoloobveznih otrok, to je 30,000.000 več, kakor 1. 1913. v carski Rusiji. Posebna skrb bo posvečena šolstvu v novo>-osvobojenih pokrajinah na zapadu. PO ODSTOPU AVENOLA MILAN, 30. jul. »Corriere della sera< komentira odstop tajnika Zveze narodo\ Avenola in pravi, da pomeni ta korak končno smrt te organizacije. TUJE TRGOVINSKE DELEGACIJE V MOSKVI MOSKVA, 30. julija. Reuter. Včeraj ji prispela v Moskvo petčlanska trgovinske delegacija iz Irana. Odpotovala pa je afganistanska trgovinska delegacija, ki j< prišla na podpis sovjetsko-afganistanski trgovinske pogodbe. Za konec tedna pričakujejo madžarsko trgovinsko delegacijo. O DOGODKIH V GIBRALTARJU RIM, 30. jul. DNB. Neki begunec ii Gibraltarja javlja, agenciji Stefani, da s* ob italijanskem napadu na Gibraltar padlt mnoge bombe v zaliv, kjer so zasidrani angleške vojne ladje. Angleška vojnt mornarica je takoj za tem izplula iz luk* na odprti Atlantik. Vrhovni poveljnic' mesta je izdal ukaz, naj prebivalstvi ostane v bodoče bolj hladnokrvno. Vremenska napoved: Spremenljiv* oblačno in nekoliko vetrovno vreme. — Včeraj je bila najvišja temperatura 20.£ danes majnižja 7.8, opoldne 20.5. Volni napori Kanade OTTAWA, 30. julija. Reuter. Včeraj so odgovorni kanadski ministri v parlamentu objavili direktive vojnih naporov Kanade. Tako je vojni minister objavil, da bo s 1. oktobrom dalje stalno vsak mesec vpoklicanih po 30 tisoč mož na special ne 30dnevne orožne vaje. Doslej je bilo pod orožjem 133 tisoč mož. Od tega v Kanadi nad 100 tisoč, v Angliji pa 33 tisoč. Odslej v Anglijo ne bodo več poslana oja-čenja, ker Ima Velika Britanija sama dovolj vojaštva. Kanada je poslej razdeljena v vojaške komande, in sicer na Novem jetnikov. Ladja je preurejena v jetnišnico in ima 300 cel:c. Ladja bo pristala šel^ Fundlandu, na Islandu ter v Zahodni Inko bo konec vojne. • ciiji. Gradi se velika nova tovarna pušk, ostala ojna industrija pa bo še povečala ,proizvodnjo. Letalski minister je javil, da je imperialna letalska šola znatno večja, kakor predvideno. Ima 22 letalskih vež-bališč in letalskih šol namesto predvidenih 15. Gradi se nov tip letala, le stroji bodo dohajali iz USA. Predvideno število letališč, ki bi imela biti zgrajena do konca leta 1941., bodo zgrajena še letos. — Mornariški minister je izjavil, da je imela Kanada ob izbruhu vojne le 15 vojnih ladij. Danes jih ima že 113. že v kratkem bo stavljeno v službo novih 100 vojnift ladij. Vse to je dejal ministrski predsednik. ori&i o nezlomljivi volji Kanade. flfo wce M o vi most čez Muro dograjen Končana so dela na modernem železo-betonskem mostu čez Muro pri Petanj-cih. Prekmurje je končno zvezano z ostalo Slovenijo s prometnim zahtevam odgovarjajočim mostom in ne več samo z zastarelimi brodovi in lesenim veržej-skim mostom, ki je primeren le za vozila in tovore do 5 ton. Za hitro in zanesljivo zvezo med Mariborom in Mursko Soboto je z novim mostom odstranjena najhujša ovira, saj je bil brod pozimi in ob poplavah neuporaben. Da je bil zgrajen most ravno pri Petanjcih je razumljivo, saj je to najkrajša črta Maribor - Sobota in je bil tu že doslej najprometnejši prehod čez Muro. Odpade tudi tranzitna poit preko nemške Radgone s čimer je našemu gospodarstvu prihranjenih letno 70.000 din. Stroški za novi most znašajo 6 in pol milijona din. Načrte je izdelal višji tehnični pristav banske uprave ing. L. V i-h e r. Ker nezadostna regulacija ne more preprečiti poplav, je v poplavnem območju zgrajenih Še 5 indulacijskih mostov, ki imajo skupno razpetino 130 m, dočim je glavni most dolg 100 m. Za izhodišče pri določevanju višine mostov in nasipov je vzeta višina vode pri poplavi 1. 193S. Nasipi so visoki povprečno 3.50 m. Celotna stavba nasipov in mostov meri v dolžino 1230 m. Z deli so začeli 1. sept. 1938. Premagati je bilo treba precej težav. Ozemlje ob Muri je naplavina. Na vrhu je sipka mivka v plasti 1 V* do 2 m, pod njo gramoz v plasti 2—3 m pod zemljo, pod njim dobro uležana laporasta glina, zato so tla za mostove nesiguma. Vsi bazeni pod indukcijskimi mostovi so betonirani, da varujejo temelje pred izpodkopavanjem vode. Most je grajen na območju slatinskih vrelcev. Pri delu so večkrat naleteli na vrelce. Tak vrelec ogljikove kisline in plina so našli tudi pri vrtanju na dnu Mure. Vrelci so bili zapreka delu in tudi delovanju črpalk. Jame za temelje so radi nesiguimosii tal obložili s posebnimi železnimi stenami Krup-povega sistema in so bile 8 m globoke. Nato so črpali vodo in polagali temelje. Vodili so tudi stalno nadzorstvo nad slatinskimi vrelci v Petanjcih in Slatini Radenci, da vsled črpanj ne bi škodovali tem slatinskim obratom. Dno temeljev glavnega mostu je 4 in -pol metre pod dnom Mure. Radi pomladanskih poplav so morali izkoristiti zimo in so delali podnevi in ponoči. Delali so tudi pri hudem mrazu do 24° C! Ker ni bilo v bližini električne sra- toka na razpolago, je bila instalirana posebna električna centrala, ki je gnala skoraj vse strojne naprave, le deloma so bile na pogon s strojno naffo. Težave je povzročilo pomanjkanje primernega kamna v bližini. Klesanci' stebrov iz dacita so bili dovažam iz Vuzenice na Pohorju. Ostali kamen ža grad bo je bil dovažan iz Sotine v Prekm,, Cmu- reka in boljši iz Lepoglave. Cestišče na mostu je pokrito z granitnimi kockami, nova cesta preko nasipov pa z asfaltom. Širina mostov znaša 6.5 m. Dela je izlicitirala 1. 1938. tvrdka »Slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani« ter jih tudi v redu izvedla kljub motnjam, ki jih je povzročal nejasen mednarodni položaj. Gradbena dela je nadzoroval inž. L. Viher, za podjetje so vodili delo inž. Pirkmajer, predsednik, inž. Šume r, ravnatelj podjetja, terenska dela pa inž. S k a b e r n e. Ob maksimalnem obratu je delalo 250 delavcev, ki so morali pogosto vztrajati, tudi na težkem mrazu. Po stari pogodbi so znašale minimalne mezde 3.25 din. — Prav v zadnjem času so se izboljšale mezde tudi tu kot po celi Sloveniji in so znašale po kolektivni pogodbi od 4. julija t. !. minimalne mezde 4 din na uro. Novi most je odstranil težke ovire; katere- so predstavljali za promet med Mariborom in Prekmurjem brod in vsako leto preplavljene ceste ob Muri. Zato ga pozdravljamo kot važen uspeh stremljenj, ki naj bi odstranila tudi zadnje motnje ovirajoče enoten in enakomeren razvoj vsega slovenskega gospodarstva. — Želimo samo, da se to delo še izpopolni z dograditvijo prometnim prilikam odgovarjajoče avtomobilske ceste med Mariborom in Mursko Soboto, -rč. PRESKRBA S PREMOGOM IN DRUGIM KURIVOM Oblasti v državi so že opozorile industrijska in trgovska podjetja ter tudi prebivalstvo, da se je treba preskrbeti s premogom že poleti, ko je železnica najmanj obremenjena s prevozom drugih dobav in sedaj tudi sama potrebuje najmanj premoga. Enako je seveda tudi z drugim kurivom, ki ga nam je pa sedaj po znosnih cenah zagotovila uredba o maksimiranju cen drv. Navzlic temu bo pa seveda vsak skrben podjetnik in gospodar, prav tako pa tudi vsaka skrbna gospodinja gledala na to, da bo s kurivom podjetje ali hiša preskrbljena še pred zimo. o Iz železniške službe. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani je napredoval za svetnika v 5. skup. inž. Janez Golob. Poštne položnice so danes listu priložene. Cenj. naročnike prosimo, naj čimprej nakažejo naročnino, da jim ne ugasne pravica za zavarovalnino na 10.000.— din. UPRAVA. Cfi SiG c Umrl je v Novi cerkvi pri Celju pos. sin Alojz Tratnik. Pred kratkim se je kopal v potoku Dobrnci. Ko je skočil v vodo, je priletel na skalo in dobil pp glavi in tilniku težke poškodbe, katerim je sedaj podlegel. c Novi grobovi. V javni bolnišnici sta umrla 9 letni sin lesnega trgovca_ Josip Jazbec iz Planinske vasi pri Sevnici in 69 letni dninar Josip Štante iz Nove vasi pri Celju. c Razne nesreče. 13 letnega Milana Jezernika iz Laškega je povozU neki kolesar in mu zlomil nogo v gležnju. — Na 50 letnega posestnika Voga Ferdinanda iz Vodic pri Kalobju, sc je zvrnil voz sena. Dobil je hude notranje poškodbe. — 6 letna hčerka posestnika Ana Musel iz Za-bukovja se je z vrelo juho poparila po obrazu in rokah. —• 72 letno posestnico Frančiško Razgoršek iz Smarttia v Rožni dolini je podrl neki kolesar. Dobila jc poškodbe po obrazu. c Uradni dan Zboriiicc za TOl v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, 6. avgusta, od 8,-12. predpoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. 8, pritličje, levo. * Žrebanje loterije LKB v CcJJu bo nepreklicno 8. septembra t. 1. Del dobitkov je razstavljenih v izložbi veletrgovine R. Stermecki, avto kot glavni dobitek pa pred pisarno LKB, Dečkov trg 6. Pohitite z nakupom srečk. Naročila po pošti naslovite na loterijski odbor Legije koroških borcev, Celje, Dečkov trg 6. c V nedeljo v Svetino! V nedeljo, 4. avgusta, bo v prijazni gorski vasi Svetini nad Celjem proščenje. Pot na Svetino je najkrajša in najlepša skozi Hudičev graben, kjer so klini in druge naprave sedaj v najlepšem redu, tako da je prehod lahek in nenevaren. c Letošnji tujski promet v naših zdravilišči li in letoviščih doslej ni bil kakor druga leta. Sedaj pa so se napolnila zdravilišča in letovišča z gosti. Polna ie Rogaška Slatina, Dobrna. Laško, Rimske, Toplice. ' Pa tudi v letoviščih v Logarski oblini in drugod je sedaj Obisk tujčev zadovoljiv. Nekaj tujcev se vidi tudi v Celju. Da obisk doslej ni bil velik, je bilo gotovo kriva trajno slabo vreme in pa svetovni dogodki. Zeloti je sedaj dolgega le-piiga'Vremena, da se žnimfjeno vsaj nekoliko nadoknadi. c Nesreča. 02 letnega vojnega invalida Franca Šnebergerja, brez stalnega bivališča, pristojnega na Bizeljsko, je na Gro-belndm povozil s kolesom neki moški. Šneberger je pri padcu dobil hude poškodbe po roki. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. ' e .Napad. 20 letni delavec Ivan Keblič s Frankolovega se je peljal s kolesom iz Celja domov. V Ivenci pri Vojniku sta ga napadla /. ročicami dva fanta in- ga težko poškodovala z udarci po glavi. e 5’oreijunkula se bo obhajala v četrtek popoldne in v petek pri kapucinih v Celju. c Ostanek šo nercnoviraoega postajnega poslopja v Celju so pričeli popravljati. Več žita, man} alkoholnih pifaČ Takoj začetkom letošnje pomladi so kazale nekateri kmetijske kulture, kot n. pr. žito, manj ugodno in to zaradi posledic hude zime, ki je uničila velik del teh posevkov, ponekod nad 50 odst. Posledice, ki so bile vidne že spomladi, so se povsem uresničile ob žetvi in rnlačvi ječmena in rži. Po nekaterih krajih je pridelek omenjenih kultur tako slab, da ga ne bodo imeli niti za seme, da o potrebni prehrani niti ni govora. Poleg hude zime je te posledice povečala po nekaterih krajih še toča, ki je uničila še zadnje upanje. Najbolje kaže pšenica, ki je letos prav obilno obrodila. Pridelek sena je bil letos zadovoljiv in si bo lahko naša živinoreja po hudi krizi v pretekli zimi opomogla. Tudi otava se ugodno razvija, kar omogoča zadnje pogosto deževje. Sadna letina bo letos srednja. Tukaj pridejo v poštev le jablane. Hrušk, sliv, marelic in breskev letos ne bo. Iz tega je sklepati, da letos ne bo mogoče kuhati žganja kakor lani. Položaj v vinogradih letos ni najpovoljnejši, saj po sedanjih izgledih večina vinogradov z izkupičkom vina ne bo mogla niti kriti stroškov obdelovanja. Ugodno obetajo letos le trte samorodnice. Poljski sadeži kažejo ugodno, le krompirja bo manj; koruza in fižol kažeta dobro. Po sedanjih izgledih bo tudi letos prosa in ajde dovolj. Naš Slovenjegoričan bo letos pridelal v splošnem razmeroma enako žita kot lani, a manj alkoholnih pijač, zlasti še, če bodo dane prilike za izvoz jabolk. Živinoreja bo spričo ugodnega pridelka krme lahko ob teh prilikah dosegla lepše uspehe kot preteklo leto. : -ih. Pfllf p Čolne je odneslo. V Budini pri Ptuju regulirajo Dravo, "kjer uporabljajo večje čolne. Ko je Drava v noči visoko narasla« so podivjani valovi odnesli več čolnov. p Smrtna kosa. Lepo število duhovščine je včeraj poleg ostalega občinstva spremljalo na poslednji poti 82 letnega zlato-mašnika Cinglaka Jakoba iz Ptuja. Njegovemu spominu se je oddolžilo več govornikov. p Žrtev materinstva. V Spuhlji pri Ptuju je postala žrtev materinstva 31 letna žena delavca. Zapušča 5 nepreskrbljenih otrok. p Udarec s kopitom. Irguliča Jakoba, 31 letnega vojaka v Turnišču pri Ptuju je konj smrtnonevarno brcnil v trebuh. Oddali so ga v ptujsko bolnišnico. p Kolesarska kronika. Mizarju Sircu Albertu jc bilo ukradeno kolo in isti dan vrnjeno. Mizarju Horvatu Stefanu je pa bilo isti dan dvakrat ukradeno kolo in dvakrat najdeno. Tretje kolo pa je bilo ukradeno Hreniču Francu, pekovskemu pomočniku v Rudini. Tov. štev. je 181957 in evid. štev. 17.7Q73-30. spet redno in vse vrste blaga, žlat-v zastavo in sicer od Lfublfana a Mestna zastavljalnica normalno sprejema rimo in srebrnino 7.30 do 13. ure. , a O perutnini na ljubljanskem trgu so splošne pritožbe, da je predraga, in naj bi zato mestno tržno nadzorstvo dvakrat na teden s sodelovanjem zastopnic gospodinj in prodajalk določalo cene živi perutnini po kvaliteti. K tej želji pa objavlja mestno poglavarstvo, da je neizvedljiva, ker spada perutnina med kmetijske pridelke, ki njih cene niso maksimirane in zato ne spadajo pod določila protidraginjske uredbe. OLAJŠAVA PRI PLAČILU PRVEGA OBROKA ZEMLJARINE Vladna uredba o plačilu prvega obro ka zemljarine za leto 1940 določa, da ne glede na predpise točke 4. čl. 148 zakona o neposrednih davkih zapade prvi obrok zemljarine za 1. 1940 v plačilo šele 1. oktobra 1940, dočim je bilo po dosedanjih predpisih treba plačati obrok do 1. avgusta. SMRTNA NESREČA V ZAGORJU Na zagorski postaji je smrtno ponesrečil kretničar Juro Jerič. Ko je pred odhodom jutranjega vlaka prestavljal kretnice, mu je na mokrih tlen spodrsnilo, da je z nogami prišel pod kolesje vlaka. Izgubil je obe nogi ter je kljub takojšnji zdravniški pomoči izkrvavel. Nesrečni železničar je zapustil 5 otrok v starosti 12 do 22 let. ZOPET DRZEN VLOM V LJUBLJANI Ljubljanska kriminalna kronika LnJieži zopet drzen vlom. Neznani vlomilci so vdrli v stanovanje zdravnika dr. Alberta Trtnika ha Aleksandrovi cesti, ko je bil z družino na izprehodu. Zmanjkalo je zlatnine v v rednost j 52.750 din. Takoj obveščena policija za enkrat še ni mogla najti nikakih sledov, kar dokazuje, da je bil na delu strokovnjak, ki je vlamljal v rokavicah. n Natečaj za sprejem 40 slušateljev v prvi letnik višje pedagoške šole v Beogradu je objavljen v Službenih novinah. Iz dravske banovine bo sprejetih 15 slušateljev. Prošnje je treba vložiti na rektoratu do 26. avgusta. MARTIN KOIC avtor »Učbenika življenja« nekoliko dni v Mariboru. — Sprejema dnevno v hotelu ____________________ »MARIBORSKI DVOR« od 16.—18. in po dogovru. Kojčev novi način življenja nudi vsakomur uspehe, zdravje, srečo, duševni mir in zadovoljstvo. — Informacije brezplačno. „Varovati moramo, kar |e našega v Evropi" Patriarh Gavrilo je imel v Gučevem pred spomenikom padlim srbskim vojakom govor, v katerem je med drugim dejal: »V današnji dobi, ko s© nahaja svet v vrtincu, se mnogo govori o pogodbah, o izpremembah in revindikacijah. Če pogledamo stvarnosti v oči, lahko vsak spozna, da nam naših vrednot niso dali ne Versailles, ne Saint Germain in ne Neuiliy, niti jih nismo dobili za zeleno mizo, ampak so vzklile iz poldrugega milijona življenj naših najboljših sinov, ki so te vrednote zacementirali s svojo krvjo. Zato pa ne smemo pozabiti svoje dolžnosti kot Srbi in kot Jugoslovani ter kot kristjani in državljani, ampak se moramo strniti okoli svojega mladega kralja, da obvarujemo, kar je našega v Evropi, ki se valja v krvi.« POLITIČNA ŽIVAHNOST NA BLEDU Zadnje dni se je pripeljalo na Bled precej političnih osebnosti, deloma na dopust, deloma pa so imele več političnih konferenc. Na Bledu se že par dni mudi predsednik vlade Dragiša Cvetka.v i č. Včeraj je prispel na Bled tudi 'finančni minister dr. Šutej, danes pa podpreds. vlade dr. Maček. Predsednik vlade je med drugim včeraj obiskal na Pokljuki dr. Korošca. Za danes pa je napovedanih več sestankov. Danes popoldne se bo pripeljal finančni minister v Ljubljano, kjer bo imel zvečer govor v ljubljanskem radiu, v katerem bo podal izjavo o dvanajstinah. PRISILNO POSOJILO IN PREPOVED KARTELOV »Jugos la venski iradnik«, glasilo Jugo-rasa, ki mu kot znano načeluje predsednik vlade Cvetkovič, se v zadnji številki zavzema za nekatere reforme. Med drugim zahteva, da se razpiše prisilno javno posojilo, ki bi se uporabilo za javna dela. Poleg tega pa še zahteva, naj se prepovedo vsi karteli ter kaznujejo vsi oni, ki skrivajo in kopičijo blago fe>r sabotirajo proizvodnjo. Zunanji minister dr. Cincar Markovič je okreval po daljši bolezni ter .prevzel svoje posle. Nj. Vis. kneginja Olga je včeraj obiskala počitniško kolonijo, ki jo je za revne otroke organizirala občina Kamnik v Zg. Tuhinju. Kmečka demokracija V beograjski »Politiki« je objavil univ. prof. dr. Tasič daljši članek o vprašanju kmečke demokracije, katerem piše med drugim: Z ozirom na naš družabni sestav in dejanske politične razmere se pojavlja vprašanje »kmečke demokracije«. To vprašanje ima svojo posebno problematiko. V kmečkem narodu, kakršen je naš, bi se politični sistem približal enostrankarskemu in razrednemu sistemu, čl bi se kmetstvo krepko in popolno organiziralo kot je to na Hrvatskem in kot je bilo v Bolgariji v dobi Stambofljskega. Po Svojih ciljih bi mogel imeti tak sistem silno organizacijo, močno Izvršno oblast ter močno vlado, ki bi slonela na zaupanju naroda. V polni meri pa bi se mogel tudi poslužiti posebnih skupin kot so zadruge, sindikati itd. v zvezi z izvestno socializacijo in načrtnim gospodarstvom. Po vsem tem bi to bii poseben sistem: med meščansko demokracijo, korporativizmom, in, če hočete, sovjetizmom — kmo čki in naša posebnost.« Maribor Naše ceste v zelo slabem stanju Zdaj, ob pogostnem deževju in zlasti po njem, imajo nekatere naše ceste, n. pr. Koroščeva ulica na zgornjem koncu, strašno zunanjost. Sredi ceste mlakuže. ob strani pa na debelo blata, tako da avtomobili pešča naravnost prebarvajo. Toda, ni tako samo v mestu, še strašneje izgledajo ceste onkraj Drave, n. pr. od Magdalenskega parka do tovarn in Stritarjeve ulice. Po dežju sicer mlake izginejo, otane pa posušeno -blalo, strah kolesarjev. Potem pokrije cesto počasi grmada prahu, dokler je nebo spet ne prežene. Žalostno pri tem je, da se za ceste na periferiji malo ali pa sploh nič ne me-, nijo, cestarjev ni, da bi s peskom zasipali luže in tako so ondotni prebivalci kar prepuščeni samemu sebi. Vsak občan ima pravico, peljati se po tako dobrih cestah kot so v mestu. Zato bi naj, mestna občina razposlala istočasno na; več strani delavce, ki bi cesto takoj po- V taboru mariborskih skavtov V jutranjem soncu se bleščijo šotori mariborskih skavtov, ki taborijo pri Sv. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini. Pred ti-pi, po indijansko okrašen velik šotor, stopi trobentač ter z napetimi lici zatrobi budnico. Marsikomu je ta jutranja pesem neprijetna, toda neusmiljeni stražar in hladna voda ga kmalu spravita iz šotora. Brat Dušan z muko zbere vse te zaspance k jutranji gimnastiki: dihalne vaje, poskoki in gozdni tek osvežijo štirideset mladih skavtov. V svežih savinjskih valovih si nato umijejo včerajšnjo umazanijo in eventualen znoj, dobljen pri gimnastiki. Medtem ko dežurni vod pripravlja zajtrk, se z vso vnemo lotijo pospravljanja šotorov. Ob pol 9. se vsi taborniki zberejo pred devetnajstimi Šotori; s skavtskim pozdravom spremljajo dvigajočo se zastavo, ki bo vihrala na jamboru do večera. Potem pa se vež-bajo v skavtskih spretnostih. Sledi težko, pričakovano kosilo, nato se tabor pogrezne v tišino; iz grmovja se tu pa tam. sliši smrčanje in škripanje peres, ki so v službi obveščanja mamic in atekov.. Rog jih zdrami h kopanju, kjer se pa tako. z mučijo, da jih južina komaj potolaži. — Dokler se kuha v velikem kotlu večerja, se zabavajo. Ob 20. uredijo v zboru dnevno bilanco uspehov in neuspehov, svečano spustijo zastavo in se pripravijo za taborni ogenj. — Ko pokrije mrak gozd in jaso, zaplameni med šotori ogenj, simbol bratstva. Ob njem pa se l-išejo sključene sence tabornikov pozno v noč. — Zopet stopi trobentač pred ti-pi, zatrobi molitev in tabor utihne. Le trdi koraki straže, neme priče odigranega življenja, še enakomerno odmevajo... . , 22 pesmi za moški, mešani in ženski zbor V založbi Ipavčeve župe v Mariboru je izšla te dni pod tem naslovom prepotrebna zbirka za naše pevske zbore, Zbirka vsebuje 11 skladb za moški zbor, 8 za mešani in 3 za ženski zbor. Namenjena je širšim pevskim krogom, vendar ie po vsebini zelo različna in bo enako služila tudi društvom z večjimi ambicijami. Skladbe so v glavnem lahko izvedljive in hvaležne, tudi one, ki na prvi pogled predstavljajo trši oreh. Večina skladb je na umetna besedila, osem pa je narodnih. Zbirko so uredili priznani glasbeniki Hinko Druzovič, Janko Gašparič, Vasilij Mirk in Milan Pertot. Med skla- datelji, ki so prispevali za to zbirko, srečamo mnogo dobrih znancev, kakor n. pr. neumornega Rista Savina, Karla Pahorja, Cirila Preglja, a tudi nekaj novih, ki jih s to zbirko Ipavčeva župa kot prva predstavlja pevski javnosti: Ubal-da Vrabca, Franja Delaka in Rajka Vrečerja, V zbirki je tudi nekaj skladb iz glasbene zapuščine pokojnih skladateljev Oskarja Deva in Antona Schwaba. Interesenti, zlasti pevska društva, naj naročijo to zbirko naravnost pri Ipavčevi pevski župi v Mariboru in naj tako podprejo njeno požrtvovalno in nesebično delo v teh tmumih časih. pravili, kajti ob prihodnjem deževju bo njeno stanje v primeru, da se zasiplje, boljše! Pa tudi ob suhem vremenu so nekatere ceste po gldbokih vdolbinah strašne, tako za", avtomobile kot za kolesarje.' Takšna cesta je n.pr. Tržaška ce-.^ta/. ki bi jo 'morali. popraviti, že zlasti zato, ker je. zelo prometna. Ob straneh je na zgornjem • koncu dovolj . kupov .kamenja«. ' —kv. m Spet dva nemška balona.'Pri Sv. Primožu nad. Muto :jč našel posestnik Rudolf Rušnik nemški meteorološki balon s številko F. KjSOlojKJl- Drugi balon .. je našel posestnikov sin A.vgiisl Heric v gozdu'nad Kamnico.' Oba 'balona sta od iste nemške meteorološke postaji v Lind bergli pri Be-skovvu.- : . ni Koncert pevskega društva „Enakost" v Studencih .'.bo V nedeljo, 4. avgusta, popoldne na vrtii gostilne Hartberger v Studencih. m ,,Društvo prijateljev Sovjetske-Rusije" Še : snuje po zgledu drugih mest tudi v Mariboru. Ustanovni'občni zbor bo v kratite tn. m Koruzne moke primanjkuje. V Mariboru je vedno manj koruzne moke, kar čutijo posebno kmetje in socialno šibkejši sloji. m Poskusen samomor pokopališkega paznika. Mariborski pokopališki paznik Franc S., star 51 let, si je v samomorilnem namenu pognal kroglo v prsa. Obupanca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. m Težka nesreča zidarja. Pri Ilutterjevi novi stavbi se je včeraj hudo ponesrečil 25 letni delavec Rihard Smodej iz Jare-riine. Nauj je padlo dvigalo in mu zlomilo hrbtenico. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico, kjer je njegovo stanje zelo resno. m Zajce kradejo. Železničarjeva soproga Katarina Ivaničeva iz Železničarske ulice 11 je prijavila, da ji je nekdo ukradel iz zajčjega hleva 5 zajcev belgijske pasme. m Ukradeno kolo. Trgovcu Viljemu Vregu je nekdo iz veže v Maistrovi ulici 11 ukradel „Alfa“ kolo v. evid. štev. 23004 Cenj. naročnike, ki prejemajo »Ve-černik« v upravi, prosimo, da poravnajo naročnino pred 1. avgustom. UPRAVA. Kakšna bo nova gimnazija ? Že teden dni so na delu pridne delavske roke, ki kopljejo v magdalenskem predmestju temelje za novo poslopje mariborstke realne gimnazije. Sedaj je zaposlenih okoli 30 delavcev, kasneje pa bodo zaposlili nad 100 delavcev. Načrte za novo gimnazijsko poslopje je napravila banska uprava, ki ima tudi gradbeno vodstvo. Poslopje bo dvonadstropno in bo mejilo na štiri ulice. Dolžina poslopja bo 50 m, širina 40 m. višina pa 15 m. Nova gimnazija se gradi v skeletnem sistemu iz železobetona. Za stavbo bodo porabili 20 vagonov betonskega železa z Jesenic, 90 vagonov cementa, 6000 kub. metrov gramoza in okoli pol milijona kosov opeke. Stavba bo letos v surovem stanju dograjena, drugo leto pa bo izročena prometu. Gradbena dela so poverjena ljubljanski tvrdki Just Gabrijelčič. Kako pridem k slavnosti na Fohor7© v Da bo kolikor mogočo ustreženo občinstvu, ki se želi udeležili slavnostni otvoritve in blagoslovitve ceslc Reka—Svfj Areh v nedeljo, 4. avgusta, bodo avtobusi Mestnih podielij Maribor vozili izven običajnih rednik voženj po razpoložljivih avtobusih še posebej, kakor sledi: V soboto, 3. avgusta bodo odpeljali av>| tobusi ob 18. zvečer z Glavnega trga do Sv. Areha na Poh., če bo dovolj potnikov? za te vožnje. V nedeljo, 4. avgusta, pa bodo * vozili, avtobusi z Glavnega trga do Sv. Areha vsake pol ure, in sicer prvi avtobus ob 5. zjutraj, zadnji pa ob 8. tako, da bodo lahko vsi še pravočasno prispeli k slovesnosti. — V nedeljo popoldne bodo avtobusi vozili od Sv. Areha v Maribor od 15. En avtobus bo vozil od Sv. Areha v nedeljo ob 11. dopoldne. Vozna cena za vse avtobuse, ki vozijo izven voznega reda kol posebne vožnje, ostane ista, kakor za običajne redne vožnje,^ ne veljajo pa popusti. — Vsa natančnejša navodila se dobijo v pisarni Osrednje avtobusne postaje na Glavnem trgu v Mariboru, telefon 22-75. m Nečak zapeljal ženo svojega strica. V mariborsko bolnišnico so pripeljali mlaj-' šega moškega K. s Pobrežja, ki ga je dobil stric v objemu svoje žene.' Stric . je potegnil nož in dvakrat zabodel nečaka. m Tatvina kur in zajcev. Gospa Loosova iz Čopove ulice 12 je prijavila, da je ponoči nekdo ukradel iz njenega kuriiika 1 kokoši in 4 zajce. m Ukradeno kolo. Tovarniškemu kurjaču Petru Sušniku je neznanec iz drvarnice v Smetanovi ulici 34 ukradel kolo „Propeller“ z evid. štev. 23385. * Od 1. avgusta dnevno kabaretne predstave v Veliki kavarni. ... * Grajski kino. Do vključno' torka ,,Pesem zlatega zapada". Edi Nelson, Jannet Me. Donald. — V sredo „!Vlarija Iloaa". * Kino Union. Do vključno torka „Houc-Iulu“ zelo zanimivi in romantični doživljaji pomorskih letalcev. V glavni vlogi \Veiidy Barrie. * Esplanadc kino. .Humoristična veseloigra »Florentinski klobuk" z Heinz Riili-mann-om. Sledi španski velefilm ,^Seviljski brivec". Prodajalci »Veternika" pozor! V soboto, 3. avgusta t. 1. bo izšla , posebna številka ’„Večernika“ na 32 straneh. Cena din 1% Radi pestre in zanimive vsebine bo gotovo veliko povpraševanje, zato Vas prosimo, da nam najkasneje do petka javite,/koliko izvodov naj Vam pošljemo. ,f' UPRAVA. ni Poroka. Danes sta se poročila v mariborski frančiškanski cerkvi g. dr. Janez Schrott, šefzdravnik Trg. bol. blag. v Ljubljani, in gdč. Nada Rakuša, hčerka profesorja tukajšnje trg. akademije H. Rakuše. m Veliko cerkveno slavje pri Sv. Magdaleni. K našemu včerajšnjemu poročilu o'novi maši g. Franceta Fekonje smo dobili pojasnilo, da vest o povabilu 400 gostov nikakor ni resnična, ker gre za dosti manjše število. in Oelovo kislino je, pil v samomorilnem namenu v Cankarjevi ulici na Pobrežju 37 letni tkalec Josip P. Prepeljali so ga v bolnišnico. Vzrok poskušenega samomora ni znan. m V Počitniški dom kraljice .Marije na Pohorju odide druga skupina otrok 2. avgusta. Prva skupina sc jc vrnila danes dopoldne. Prodoren uspeh malih harmonikarjev v Sav. dolini Mali mariborski harmonikarji, ki jih vodi mladinski glasbeni pedagog g. Vilko Šušteršič, so v nedeljo doživeli spet dva presenetljiva uspeha. Dasi so prepotovali že vso Jugoslavijo in tudi dobršen del tujine, pri Sv. Pavlu pri Preboldu še niso bili. Zato je bilo tam za njihov koncert razumljivo zelo veliko zanimanje. Od ust do ust je šla vest, da jih bodo obiskali majhni »knofki« iz Maribora, kakor so jim pravili, in da jim bodo peli, igrali ter plesali. Zato je bila dvorana v Zadružnem domu pri Sv. Pavlu pri Preboldu taiko polna, kakor še menda ni bila nikoli od ustanovitve. Mnogo ljudi od blizu in daleč je moralo oditi, ker ni bilo niti enega prostora več. Šušteršičev! harmonikarji so sc s krasnim izletniškim Putnikovim avtobusom v nedeljo dopoldne odpeljali iz Maribora. Vožnja je bila kljub Izredno slabi cesti prav prijetna. Ves čas je v avtobusu igral radio, tako da so harmonikarji in spremstvo kar pozabili na hude pretresljaje zaradi slabe ceste. Le prehitro so bili v Celju, kjer so se nekoliko odpočili in si ogledali nedeljsko vrvenje. Nato so nadaljevali ' pot k Sv. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini. Točno ob napovedanem času se je kras-; ni avtobus ustavil pred Basletovo gostilno | v Latkovi vasi pri Sv. Pavlu, kjer so jim ' priredili mariborski skavti, ki tam taborijo in domačinijpraiv lep sprejem. Klicev in pozdravov je bilo na pretek. Domačini so bili šele sedaj presenečeni, ko so videli, kako majhni so harmonikarji. Basletova mama je harmonikarje^ pripravila prav dobro in izdatno kosilo, ki je vsem izredno dobro teknilo. Mali »knofki« so se kar udomačili. Pomešali so se med Latkovljane, se z njimi prijazno razgovar-jali in jim pripovedovali o dosedanjih turnejah. Po prav dobrem kosilu v Basletovi , gostilni so se harmonikarji odpeljali k ' Sv. Pavlu, kjer jih je pred Zadružnim do-| inom čakala velika množica ljudi in ga-; silei, ki so koncert pripravili. ! V nabito polni dvorani so harmonikarji j igrali, peli in plesali. Pestre narodne noše iz vseh krajev naše države so zbujale pri občjnstvu mnogo pozornosti, Navdušenje nad malimi umetniki je bilo tako viharno, da so morali dodati več pesmic. Na kon- Som še 4 dni je do izida posebne številke „Večernika“, ki bo izšla avgusta 1940. Oddajte oglase in Članke takoj ... rrr m m certu je bila tudi soproga prometnega ministra s svojim sinom, kar je prireditev le še povzdignilo. Po koncertu so se harmonikarji spet vrnili v Basletovo gostilno, kjer se je med tem zbrala velika množica vaščanov, ki niso mogli zaradi pomanjkanja prostora dobiti vstopnice za koncert. Spet'je Basletova mama pogrnila mize in jih bogato obložila z izdatno in okusno sladko večerjo. Na prošnjo vaščanov so zaigrali več pesmic in Basletova domačija se je kar tresla od navdušenega pritrjevanja in igranja drobnjh deklic in dečkov. Le prehitro jc prišlo slovo, kajti čakal jih je še nastop v Dobrni, kofer je zatrobil, vodja g. Šušteršič se je poslovil od gostiteljev in domačinov in že so se burno pozdravljeni odpeljali proti Dobrni. Zdravilišče v stoterih lučeh. Velika koncertna dvorana do zadnjega kotička prenapolnjena. Med poslušalci je sama odlična gospoda iz vseh krajev naše domovine, ki je že nekajkrat poslušala mariborske harmonikarje na vsakoletnih koncertih v Dobrni. Tudi tu je moralo nekaj desetin poslušalcev oditi brez vstopnic, mnogo pa jih je poslušalo kar na hodnikih. Harmonikarji so se tudi to pot zelo dobro odrezali. Peli, igrali in plesali so kakor da bi bili šele pravkar stopili dobro prespani iz mehkih posteljic. Nič se jim ni poznala dolga vožnja in popoldanski koncert. Zlasti so ugajale solotočke najmanjših harmonikarjev. Veselja, smeha in občudovanja je bilo na pretek, vsi so prišli na svoj račun. Le prehitro je minil koncert in ob slovesu so jim letoviščarji klicali na svidenje v njihovih mestih, g. vodji Šušteršiču pa so ugledne osebnosti čestitale k izredno lepim uspehom mladinske vzgoje. • -ig- Zanimivosti Ob štiridesetletnici vladanja Viktorja Emanuela lil. Ves italijanski narod se s hvaležnostjo spominja zaslug svojega kralja in cesarja Ves ta teden je posvečen velikim svečanostim v Italiji. Narod se s hvaležnostjo spominja 401etnice vladanja svojega kralja in cesarja, Viktorja Emanuela III. Malo je vladarjev, ki bi se lahko v zgodovini človeštva ponašali s tako dolgim vladanjem narodu. Viktor camanuel se je rodil 11. novembra 1869. Njegov oče je bil Umberto, njegova mati pa Margerita Savojska, ena najbolj izobraženih žena nove Italije. 2e zgodaj v mladosti se je mladi princ posvetil vojaškim naukom, med vojaki je še danes najbolj srečen. Italijanski kralj je vladar in vojak po vsem svojem notranjem značaju. .Leta 1896 se je poročil z Jeleno, črnogorsko princeso, ki mu je rodila prestolonaslednika Umberta ter hčere Mafaldo, Ivano, Jolando in Marijo. Dne 29. julija 1900 je anarhist Bresci v Monzi umoril kralja Umberta I. Prestolonaslednik je tedaj plul po Jonskem morju. Zvedel je o žalostni očetovi smrti in se naglo izkrcal v Reggiu. Pohitel je k materi in dne 3. avgusta je s slovesnim proglasom zasedel prestol Italije. S svojo mlado princeso je prepotoval že prej vso Italijo, stopil je povsod v stike z narodom. Potoval je v Orient, v Švico, v Nemčijo, v Anglijo in na Škotsko, na Dansko, Švedsko, Norveško in Laponsko. Dvakrat, v poletju 1898 in 1899, je potoval s soprogo v polarne kraje do Spitzbergov ter s svoje male jahte obču- doval lepote visokega severa. V Moskvi je ob kronanju Nikolaja II. spoznal Jeleno Črnogorsko ter z njo pozneje spletel srečno zakonsko gnezdo. Ko je mladi kralj stopil na prestol, se je Italija prebudila iz žalostnih dni po junaškem Risorgimentu. Zgodovina njegovega vladanja je polna velikih uspehov za Italijo. V vojni s Turčijo je dobila Italija Tripolis s Cirenajko, v svetovni vojni se je država razširila na severu in v Afriki. Abesinska vojna je prinesla vla darju cesarski naslov povečanega imperija, zasedba Albanije naslov vladarja te dežele. V svetovni vojni se je Viktor Emanuel večkrat prikazal vojakom v najsprednej-ših bojnih črtah. Tudi v težkih dneh ni klonil in ko je prišel konec vojne, je na kongresu v Peschieri imel pred svojimi ministri ter gosti, Lloydom Georgem in Smutsom, Painlevejem in Franklinom Bouillonom navdušujoč govor. V svojih vojnih spominih je Lloyd George napisal: To je kralj! Viktor Emanuel III. je razumel duh časa, zato tudi ni dopustil nastopa proti fašizmu, ki je povedel Italijo v nove čase. Vključil je republikansko gibanje v monarhistične tradicije dinastije ter spretno pripomogel, da se je dvignila država k imperialni sili. Zdaj, ko se spet bijejo boji, je kralj znova med svojimi vojaki. »Italija se bori za zmago in v ciljih nove domovine jo vodi sivolasi vladar, kralj zmage«, piše Nora Pentimalli. Proti »Marianni«, znanemu francoskemu tedniku piše »Giornale d’ Italia« in pravi, da ponovno izhajanje te publikacije priča, kako se v Franciji ni nič izpre-tnenilo. List je bil tipičen izraz narodne fronte. f — Kdo je vrgel smehljajočim se hijenam solzavo bombo v kletko? To je vendar sabotaža... Glava mu neprestano raste V Sarajevu biva bivši ruski brigadni general Vladimir Markov, kateremu glava zadnjih deset let neprestano raste. Pred desetimi leti je imel glavo z obsegom 53 cm, zdaj ima ta že 80 cm. General je bil strokovnjak za topovska zrna. Pri neki eksploziji je bil ranjen v glavo, obolel je za tako zvano hidrocep-halus. Kmalu je opazil, da v glavi nekaj ni v redu, v kratkem času je ta zrasla za 4 cm. Glava mu raste proporcionalno, tako da je danes že dvakrat večja od one pri normalnem človeku. Ne more več na ulico, ker izgublja ravnotežje v hoji. Kadar sedi, mora biti vedno naslonjen. Ko so ljudje raztrobili, da je prodal svojo glavo po smrti za 50.000 din v znanstvene svrhe, je to odločno novinarjem zanikal. Pognala pred sodišče rešitelja življenja Grško sodišče ima opravka z zanimivim primerom. Neka vaška lepotica se je hotela okopati v potoku blizu doma. Izbrala je samoten kraj, se slekla in zlezla v vodo. Neki mladenič, ki je bil do ušes vanjo zaljubljen, se je skril v bližini in jo opazoval. To sicer ni bilo lepo, toda koristno, kakor se je kasneje izkazalo. Ko je namreč dekle zaplavalo, je zašlo v vrtinec in se jelo potapljati. Mladenič je na strašen krik dekleta skočil v vodo in s težko muko spravil nezavestno na kopno. Skušal je dekle spraviti z umetnim dihanjem k življenju, kar se mu je končno tudi posrečilo. Ali je delal preveč močno ali je pa imela mladenka prešibke kosti, se ne ve, dejstvo je bilo, da je občutila lepotica, ko se je prebudila, močne bolečine v desni roki. Bila je zlomljena. Dekle je stopilo na sodišče in tožilo mladeniča. Zahtevalo je odškodnino za Na obali pri Ostendeu postavljajo topove za obrambo, preden bodo napadti Anglijo prestane bolečine. Sodnik je bil v veliki zadregi in ni vedel, kaj naj napravi. Odložil je odločitev na kasnejša čas. Dve srajci -samo za kralja Taiko je bilo nekdaj. Državljani niso mogli imeti več perila. Ko so platno še tkali po domovih in ni bilo modemih tekstilnih tovarn, je bilo težko priti do dveh srajc za vsakega posameznika. Po zgodovinskih zapiskih sta v 15. stoletju v Franciji samo kralj in kraljica smela imeti po dvoje srajc. Več srajc za preproste ljudi je bil prepovedan luksuz. Ko sta kralj Karl VII. in njegova žena imela več kot dve srajci, je o tem govorila vsa Francija. Ljudje so slekli umazane srajce šele tedaj, kadar jim je perica prinesla oprane. To je bilo pravilo tudi za najbogatejše plemiče. Šlo je za kladivo Gospod Čang, star kitajski trgovec, je poslal svojega sina k sosedu Ta: — Ljubi sin, poprosi soseda Ta za kladivo, da bom zabil žebelj v steno. Izroči mu moje najlepše pozdrave in mu povej, da mu bomo kladivo takoj vrnili. Sin se je kmalu vrnil in dejal: — Spoštovani oče, gospod Ta noče za noben denar posoditi kladiva. Ne zaradi tebe, nego se boji, da bi bilo kladivo kaj poškodovano, če boš zabijal z njim žeblje. Gospoda Čanga je zgrabila jeza in poklical je nebo za pričo, da ga ni na svetu večjega norca, kakor je sosed Ta. Svojo jezo je zasolil z zaključkom: — Dragi moj fant, če se že s sosedom glede kladiva ne moreva sporazumeti, prinesi mi našega, žebelj moram vendar zabiti v steno... Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji 60 »Jaz?« me vpraša začudeno. »Ne. Z menoj je, bratec, konec. Z mejo sva se za vselej ločila.« »Ta-ko-o?« »Da, prijatelj! Eno sestro sem izgubil, potikajoč se ko volk po nočnih gozdovih. Drugi se ne sme zgoditi nič žalega!« Slišal sem, kako je zaškripal z zobmi. Tema je bila. Nisem mu videl v obraz, toda -čutil sem, kako trpi. Rad je imel svojo sestro. Saj je še mene bolelo srce. Rekel sem mu: »Pomiri se, Jožef! Alfred bo še dobil... z njim še nisem naredil zadnjega računa. Pravim ti«, sem trenutek okleval, »pa nikomur ne povej: Alinčukovi so v zvezi s konfidenti v Sovjetiji!« »Takooo?« »Da. Ugotovil bom še. Potlej pa z njim enkrat za vselej obračunam.« »Morda kaj potrebuješ?« »Ne, vsega imam dovolj!« »Če pa bi le kaj rabil, mi sporoči!« »Prav in hvala!« Potem je Jožef še dejal: »Zakaj sem te le pripeljal na to pot? Srečnejši bi bil, ko bi meje sploh ne poznal.« Živo sem ga zavrnil: »Nikar tako ne govori! Iz srca sem ti hvaležen za vse dobrote, za prijateljsko pomoč. In, brat moj, srečen sem! Težko mi je včasih, toda drugega izhoda ni. Nikoli več na to ne misli ter mi tega ne omenjaj!« S e oec v terni na bregu reke sva dolgo razgovarjala. Potem sva se ločila. Globoko dojet sem blodil po temačnih ulicah. Šele pozno ponoči sem se vrnil v svoje skrivališče. Izpit sem pol steklenice vodke in se zakopal v seno. Toda dolgo nisem mogel zaspati. Drugi dan sem se sestal z Lordom. Kri-sa mi je namreč sporočil, da bi mi Lord rad povedal nekaj silno važnega, čakal naju je na pokopališču. S seboj je prinesel tri steklenice vodke in nekaj jestvin. Sedli smo v travo ob nizkem kamenitem zidu in pili vodko. Vprašal sem ga: — Kaj si mi hotel reči? — Fela je vprašala po tebi. Beseda mi je zastala v grlu. Dobro, da me nista mogla videti v obraz. Toda vprašal sem na videz popolnoma ravnodušno: — Kaj vendar hoče? Izvedela je, da si se radi nje svojčas že sprl z Alfredom pred cerkvijo, prav tako pa tudi sedaj, ko bi ga obstrelil. Bojda je žaljivo govoril o njej, pa si ga ti radi tega obstrelil! Nekaj časa sem molčal, potem sem pa rekel: — Kako je bilo ob prvem sporu, sam dobro veš. Ko pa mi je Alfred one noči zastavil pot, je govoril žaljivo o meni in o Feli. Vendar pa tega nikomur nisem povedal. Ne vem, kako naj bi to izvedela. — Prav zato bi Fela rada to izvedela od tebe. Kaj je govoril o njej? Obotavljal sem se. Lord mi je rekel: — Govori! Fela je ženska, ki ji lahko vse poveš! Vedeti hoče. Morda bo potem povedala Saši’... — Alfred je dejal... — sem ponavljal njegove besede. — Prav — je dejal tovariš. Povedal ji bom! — Rajši ji tega ne povej. Utegne se razsrditi, češ da jo ljudje radi mene vlačijo po zobeh ... — Ne skrbi. Tega se Fela ne boji. Vedeti pa hoče resnico! Kmalu nato se je Lord poslovil. S Kriso sva še nekaj Časa ležala na pokopališču. Krisa mi je pripovedoval o zadnjih dogodkih na meji, o novicah iz mesta ter o tem, kaj pravijo fantje. Pospremil me je še do skednja, nato pa se je vrnil v mesto. To noč dolgo nisem mogel zaspati. Neprestano sem mislil na Felo. Drugi dan je prišel Krisa, čim se je nekoliko stemnilo. Nenavadno vesel je bil, pomembno mi je mežikal ter se neprestano smehljal. — Takoj odrineva. Dvigni sel — Kam? Zakaj? — Spoznal boš! — Koga? Kaj? — Potrpi vendar, fant; zadovoljen boš! Naglo sem mu sledil ter spotoma skušal uganiti, za kaj prav za prav gre... Preplezala šva nefki plot ter se znašla v sadovnjaku, od koder sva potem stopila na dvorišče. Takoj nato sva že bila na pragu izbe. Za mizo sta sedela Saša in Živic. — Glej ga, tu je! — je dejal Saša. — Je, — je odgovoril Krisa. - Pristopil sem k mizi ter segel v roko Saši in ŽiVicu. — Sedi!— je povabil Saša. Nekoliko še bomo ponaizgovorili! Sedel sem za mizo. — Toda dobro si ga opraskal! — je dejal Saša. — Bil sem izzvan ... Napadti so me! Saša je nalil v kozarec vodke ter velel: — Torej, cink, na zdravje! Izpili smo v dušku. — A!i ni to že drugič? Skriva« se? —-je vprašal Saša. — Da, skrivam se. Nekako se prebijam, a tudi čez mejo hodim. On mi pomaga! — sem pokimal na Kriso. — če bi njega ne bilo, bi ne vedel, kaj storiti! Saša je potrepljat Kriso po ramenu in vprašal: — In s kom hodiš? Z Jurlinom? — Ne ... Z divjaki... živic se je kratko zasmejal. — Z divjaki? — je začudeno vprašal Saša. — Da ... Kaj bi drugega? Vsi drugi so strahopetci. Morda bi hodil na lastno pest... tCUQ r«-#w -«s Je edteSHI izdelati Vam )W«o|kW- Njdgovfcpr^ znanai SBe*P^n9gt videti prihodnjost v giVljenjij drugih ne glede fiir’ razdaljo- meji na &id., Ptujska e. 13. 5$)6-3 ULUitlO IŠČE SLl&BO ZA POSPRAVLJA- advokatskih pisarn.' Naslov v ogl. odd. »Večernika-«. 5887-3 ^ GOSTODiČna sfrnpatiStiain zanesljiva, solidna, vešče nemSSlrie, žel! zaposlitve v trafiki, pekarni ali. mlekarni- Qre. tl»di kot gošftoijinja k starejšemu osamljenemu gospodu, Ponud be na ;&gl. odd. tfvečerfrtks* md * sms STANOVANJE odda Eno - . TRISOBNO STANOVANJE .,¥ novejši zgradbi, z ,v«emi pritiklinami, se takoj odda. Naslov v ogl. odd, »Večerni’ ka«; - - 5698-5 Oddam STANOVANJE 2 sobi in kuhinjo s 1. šeptem brom- Jerovškova c. 19. 5895-5 STANOVANJE 2 sob; in kuluuja se odda od 1. avgusta dalje. Vprašati Ul. Kneza Koclja 26. '5889-5 STANOVANJE sončno, dve sobi, kuhinja s pritiklinami se odda takoj Taborska 23, 5891-5 Oddam ‘TRISOBNO STANOVANJE na novo prepleskano, vsu pod enim ključem s 1. septem-bfi«fis, Gregorčičeva Ž4-1. T 5877*5 ODDAM SOBO kabinet in kuhinjo takoj za din 310,^ v Mlinski ulici. '-’ Vprašajte društvo lppnih po* sestitikov. 5976-5 ^SONČNO 'STANOVANJE J, nadstlV ena sob« »oseben vhod tikaj oddam stranki z odraslimi osebami- Vprašati KoroškK c, 102, pritličje. - 5897-5 10° \t D BO G k H lil A KAN Ne čakajte a dne Oddajte velike in male oglase za sobotno številko ie danes • Takoj oddam SOBO Tesno, Gregorčičeva 12. pri postajališči!- 5881-8 SOBA s posebnim vhodom za din 100,— mesečno se s 1. avgustom odda. Makarjeva ul, 13, Studenci, pri kadetnici- ; ■ ■ ■ 5868-8 SOBA z uporabo kopalnice se odda Kolodvorska 4, vrata 2- 5869-8 Lepo prazno sobo oddam ^ 1. svs, Uporaba kopalnice. Naslov v ogl. odd. »VejSernika«. 5900-8 OPREMLJENA SOBA strogo separirana, s posebnim vbodom se takoj odda Gosposka 18-IJ 6892-8 PREHRANA GOSPODJE se sprejmejo na stanovanje in hrano. Koroška 62, pritličje, levo. 5894’7 SOBO ODDA SEPARIRANA SOBICA se odda s 1. avgustovi gospo diftnl. Wildenrainerjeva ulica St, 17-J, 5886-8 Lepa, sončna OPREMLJENA SOBA J posebnim .vhodom se odda. Vprašati v trgovini Klanjšek, Maribor, Glavni trg. 5883-8 Oddam .. OPREMLJENO SOBO Poseben vhod, kopalnica. — Melje, Erfavčeva II. V SAVINJSKI DOLINI nudim osebi, ki želi oddiha in Počitka za avgust ali september prijetno in poceni stanovanje. J. Turnšek, Št, Pavel Prj Preboldu- 5878-7 SOBO IŠČE SOBO išče samostojna dijakinja., najraje takoj, Naslov v ogl, odd-»Večernika«.; S871'9 Iščemo takoj OPREMLJENO SOBO s kopalnico v centrumu mesta ali bližini kolodvora, ev. s • hrano- Naslov. Tt, Miovii, Aleksandrova 57, tel, 24-38. ‘ 5875-9 POSEST Kupim - ENO ALI DVODRUŽINSKO HI&O z lepim vrtom; in na leni legi, okolica Maribora, v Studencih ali v Limbušu. Ponudbe na ogi. odd, »Veernika« pod .»Ugodna cena«. 5899-VI OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaš* peči in štedilnike. predno .lastopi zin1a-Vsa ivečarška in keramična dela IzvrSale solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kier $i lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter Reči. •r_ Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 I7GUBIJENO Odnešen je bil v petek 19. t. m. na mariborsk. kolodvoru RJAV KOVCEG hubertus pl?^č in aktovka. V kovčegu se nahajajo duku-menti, glaseč) se na ime KO’ lesnikov Pavle. Stvari naj se oddajo Proti nagradi na naslov; Grujič, Tezno, Maisti-ova 10. 5884-27 Našla so se OČALA z črnim okvirom 8-00 pred Kino kavarno. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 5905-27 PRIDELKI Prodam KISLO ZELJE in izvrstno olje . Vodnikov trg, Lovrec. 5873-23 1 ' ‘"■T— Kupujem dnevno vsako množino lepih BRESKEV. MARELIC, HRUŠK IN JABOLK Plačam najvišje dnevne cene, Josipina Bole, Maribor, Koroma 30, na dvorišču, 5867-33 GLASBILA Kupim rabljeno KROMATICNO HARMONIKO 60—80 basov. Krčmar, Grliče' št. 34, p. Podplat. 5906-Ž0 VOZILA Prodam MOTORNO KOLO znamke Pcjžot, 4-takUio, 350 cem, cena 3000 din. Vzamem v račun žensko ali moško ko lg. harmonijo, šivalni gtsoj ali gramofon, Franjo Lane, stavbeni tesar, Sv- Vi'd 52, p, Vuzenica. ___________ 5902-22 Ohmilvena jmomuUU! Odprl sem trgovino z ročnimi deli: preprogami, tako-sv- bosanskimi, pirotskimi, /.vozlanimi vseh velikosti kakor tudi zavese, posteljna pregrinjala^ eopate. kope.Jid. Po želji stranke pridem tudi na dom. Zamenjam tudi za stare obleke. Vzamem v popravilo stare perzijske preproge. Cene so zelo solidne. Se priporoča TomceSin Franio Glavni trs a« Izdaja in urejuje ADOLF tiIBNlKA;R » Mariboru. Tiska Mariborska tiskarne d. d„ M vračajo, — Uredništvo U> iipj^vaj Maribor, KopaliSka ulica 6, — Teleton predstavnik STANKO DETELA * Mariboru. — Oglasi po coniku „ Rokopisi se ureduiitva Stcv, 25-67 in uprave štev. '28-67* — Poštni čekovni račun štev. 11. 409- Stran S. »V e čer n J k« V M a r i t) o r tt dne 30. VII. 1940. Soort Praznika konjskega športa na Teznem Z velileim trudom: je prripravila mariborsko kasaško družtvo bogat spored kasaških dirk in jahalnih tekem, ki bodoJS. in 18, avgusta t. 1. na Teznem pri Mariboru, Ta dvodnevna prireditev bo e« našo publiko tem privlačnejša, ker bomo po več desetletjih v Mariboru zopet priče concours hfpplque-a, riazen tega pa bomo doživeli poleg cele vrste napetih kasaških dirk tudi jugoslovanski Derbv za leto 1940. Preskakovanja prepon z najboljšimi konji se bodo poleg drugih tekmovalcev udeležili tudi. člani jahalne šole v Zemunu, kar bo že samo na sebi atrakcija prve vrste. Program za concours hipplque na dan 15. avgusta ofcpegs. sledeče točke: 1. Uvodno skakanje, Ž: skakanje na srečo. Drugega dne, to je 18. avgusta, se bo predvajalo lovno skakanje in tekma za nagrado mesta Maribora. Vse omenjene točke obsegajo jahanje, oziroma skakanje preko različnih prepon. Z ozirom na to, da bo Maribor po dolgi dobi tot v okviru te prireditve lahko občudoval naše najboljše jahatce iz vseh delov države, je razumljiv velik interes v vseh krogih občudovalcev lepega jahalnega športa. Prav tako velike atrakcije pa bo nudil velik derby-meetfng našega kasaškega športa. Program prvega dne obsega sledeče dirke: 1. dirko Karla Pachnerja (heat-vožnja), 2. dirka Ljutomer, 3. jugoslovanski kasaški der-by (nagrada 20.000 din), 4, dirka mesta Ljub ljane in 5. spominska dirka Rudolf Warren, Lippltta. — V nedeljo 18, avgusta je spored kasaških dirk (menjaje 7. jahalnimi točkami) sledeči: 1. dirka mesta Maribora (heat-vožnja), 2. dirka mesta Beograda, 3, dirka mesta Zagreba, 4. Baka-handikap in 5. spominska dirka dr. Alfreda Rossmanitha, V smislu pro-pozicij imajo pravico do startanja za jugoslovanski kasaški derby še sledeči konji: Blu-cher, Danica, Divljak, Don, Dorica, Farika, Ketka, Kreta, Lada, Lampo, Legro, Lidija, Magnat, Mascotte, Mački, Marius, Nida, Qhi-ia, Orania, Prima 1L; Princ, Primas, Saba, Samum, Senor, Sylent, Silan, Tornado, Tra-viata, Veri, Vilma in Zemun. Rok za prijave konj za concours hippique |e zaključno 8, avgusta t. J. ob 18. uri. Prijave sprejema istočasno s prijavnino Mariborsko kasaško društvo, Maribor, Slomškov trg 3. Jahalnih tekem se morejo- udeležiti edinole konji, registrirani s strani Jugoslovanskega jahalnega saveza v Beogradu in jahači, ki so v posesti licence de gentleman. Za udeležence kasaških tekem je zaključek prijav dne 4, avgusta t. 1, ob 18. url. ,S prijavnico se nakaže istočasno prijavnina, sicer ]e prijavnica neveljavna. Po dosedanjih Informacijah se bo udeležilo veliko število konj iz Zagreba, Ljutomera, Beograda, Zemuna itd., tako da bo prireditev £e po številu sodelujočih konj impozantna. _Po dosedanjih predpripravah sodeč bo letošnji derby-meeting, zvezan s concours-hipplque, športna prireditev, ki bo prekašala vse dosedanje dirke. Pričakovati je velikega števila gledalcev od blizu in dalgč. Drobite novice OTVORITEV POSTAJE OTOČE—BREZJE V MJkrajKem «£su bodo dovršena delit red vidoma avgusta Občine in železniška direkcija si prizadevajo, da bi postaja tudi na oko kar naj-Jepše izglodata, nudila čakajočemu občinstvu dovolj udobnosti, čakalni park pa naj bi že na prvi pogled spomnil potnika, da je prišel na božjepotno postajo, Sredstva za vse to bodo zbrana v najkrajšem času. Med Brezjami in postajo bo uveden redni avtobusni promet do mosta, dalie pa bo vozil avtotaksi, ker je most prešibek. UMOBOLNA MATI PRODALA HČERKO CIGANOM ZA ISO DIN V vas Beravci v okolici Djakova so prišli cigani. Ustavili so se tudi pred hišo kmetice Marije Kladaričeve, ki je bila Urnobolna. V svoji nerazsodnosti je mati prodala ciganom svojo 5 letno hčerko za 150 din. Seveda so cigani jadrno izginili Ko se je zvečer vrnil oče z dela, je prestrašen ugotovil, kaj je storila umobolnica. Takoj sc je odpravil na pot in iskal svojo ljubljeno hčerko. Sele po osmih dneh jo je našel v ciganskem vozu v svilenih oblekah in okrašeno * dukati. n Trije razbojniki so pobegnili iz zaporov okrožnega sodišča v Beogradvi, Eden izmed njih je bil obsojen na dosmrtno ječo. Popolnoma zadovoljni boste l... Z NASO POSEBNO ŠTEVILKO, ki bo izšla 3.. avgusta. Za to oddajte članek ali oglas za Vaše podjetje čimpreje! n V rudniku v Boljoveu so se odtrgali vagoni ter zdrveti po progi. Smrtno nevarno sd ranili dva rudarja. n Potopljeno jadrnico „Vardar" so dvignili v Splitu. Skoda znaša 100.000 din. m Mariborski svinjski sejem. Na svinj-orid sejem je bilo pripeljanih 195 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov slari komad 110—145 din, 7 do 9 tednov slari komad 150—200 din, 3 do 4 mesece stari komad 210—320 din, 5 do 7 mesecev stari komad 350—470 din, 8 do 10 mesecev stari komad 480—610 din, 1 leto stari komad 750-920 din; 1 kg žive teže 8—10.50 din, 1 kg mrtve teže 12—15 din. Prodanih je bilo 123 svinj. Umrla je naša preskrbna mama, gospa Juliiam Golob vdova tajnika Posojilnice po mučnem trpljenju v starosti 66 let. Pogreb nepozabne blage pokojnice bo v sredo, dne 31. julija 1940, ob 17. uri iz mrtvašnice magdalenskega pokopališča na Pobrežju. Maribor, 30. julija 1940. Žalujoči: Marija in Ivana, sestri, Hilda Glaser in Henrika Sinič, hčerki, Franjo, Avgust, Hubert in Stanko, sinovi ter ostalo sorodstvo.