P o s t a v a o varstvu pticev, %a poljedelstvo koristnih. *) §. 1. Jeraati ali pokončavati jajca in gnjezda vseli divje živečih ptičev izvzemši onih v dodatku A navedenih škodljivih plemen in verst, je prepovedano. %. 2. Loviti ali moriti v dodatku A imenovane škodljive tiče je pripuščeno o vsakem času. Vsi drugi ptiči se ne smejo niti loviti niti moriti od 1. febr. (svečana) do konca avgusta (malega serpana). §. 3. Ticja plemena, navedena v dodatku B, smejo se od 1. septembra (kimovca) do 31. januarja (prosenca) brez daljnega privoljenja loviti ali moriti, ako lastnik zemljišča temu priterdi in to priterditev poveri občinski predstojnik. §. 4. Izjemoma smejo se ptičja plemena, v dodatku C navedena, loviti in moriti od 1. septenibra (kiraovca) do 31. januarja {prosenca) na podlagi lastnikovi poverjene, v 3. §. omenjene poterditve s politične okrajne gosposke privoljenjem, danim za eno leto. *) Aeljavna za vojvodstvo Kranjsko, poterj. po ees. sklepu od 17. jun. 1870, Pri tem privoljenji je na tanko paziti na to, ali se ptičji lov sme pripustiti z ozirom na razmere zeniljiškega obdeluvanja. Prošnje iraajo vlagati se po občinskein predstojnišhu, ktero iiua izreči, ali naj se pripusti ta lov. Vsako privoljenje mora se naznaniti dotičnemu občinskeniu predstojništvu. §. 5. l)a se ptiči smejo streljati s puškami, treba j« razun lastnikove, v 3. in 4. §. ukazane priterditve tudi onega, ki ima pravico do lova. §. 6. Prepovedano je ptiče loviti: a) z oslepljenimi vabniki, in b) z zagrinjalnimi in zataknjenimi mrežami na nizkih živili plotib in germeh, kakor tudi z zadergami (zankami, žimo). §. 7. Politična okrajna gosposka izda v primerljeji 4. §. o danem privoljenji listek z uradnitn pečatom. Xa ta list uiora zapisano biti ime in oseben popis opravičenca, okraj in čas, za kteri se je dalo privoljenje, kakor tudi pogoje, ktere je gosposka potrebne spoznala za vsak primerljej. Ptičar se rnora pri izverševanji svoje pravice v primerljej 3. §. s pismeno lastnikovo priterditvijo, v prinierljeji 4. §. pa s privoljenjem politične okrajne gosposke izkazati. §. 8. Teržiti s ptiči, v dodatku B in 0 imenovaninii mertvimi ali živimi, v času v 2. §. prepovedanem vjetirai, je prepovedano. Ptiči imenovani v dodatku C se pa tudi brez ozira na čas, v kterem so bili vjeti, ne smejo mertvi nikdar prodajati. §. 9. Preslopke predstoječih določeb ima občni predstojnik z globo od 1 — 10 gold., in če se ponove, do 20 gold., ali če prestopnik ne more plačati globe, z zaporom od 12 ur do 4 dni kaznovati, otroke pa po šolskih predpisih. Razun tega se odvzame vse lovilno orodje in vjete živali, žive pa se precej izpuste. Globe in skupilo za odvzete stvari se dadd v občinsko blagajnico. §. 10. Kazenska obsodba se stranki ali pismeno pošlje, ali pa se jej vpričo dveh prič ustmeno naznani v občinski pisarnici. V tem primerljeji morate to naznanilo \n dan, kteri so je to zgodilo, priči poterditi na kazenski obsodbi. §. 11. Pritožbe zoper odrečeno privoljenje ptičjega Iova ali zoper pogoje, sklenjene s privoljenjem (4. in 7. §.) se pošiljajo do politične deželne gosposke in dalje do ministerstva za poljedelslvo, pritožbe zoper kazensko obsodbo (9. §.) pa do politične okrajne gosposke. V perveni primerljejf se morajo pri politični okrajni gosposki, v drugem pa pri občinskeni predslojništvu ustmeno ali pismeno vložiti in to v 8 dneh od storjenega naznanila ali od prejete obsodbe. §. 12. Politični okrajni gosposki je dolžnost, paziti na to, da občinski predstojniki na tanko spolnujejo določbe (e postave. Politična okrajna gosposka iraa zlasti skerbeli, da to poslavo vsako leto decembra meseca in spomladi občinski predstojniki po navadnem načinu razglasijo v občinab. §. 13. Opusčenje dolžnosti, ktere ta postava nalaga občinskeinu predstojniku, politična okrajna gosposka kaznuje z globo od 10 — 20 gold., in (a globa se plača v občinsko blagajnico. §. 14. C. kr. žandarmerija, gozdnarji, lovci in poljski ("uvaji, potem vsi javni nadzoniiki so dolžni, vsak preslopek te postave, ki ga izvedo, ovaditi občinskemu predstojniku. §. 15. Za znanstvene namene sme politična deželna gosposka izjeme od določeb te postave privoliti. §. 16. Ljudski učitelji so dolžni, šolsko mladino podučevati o škodljivosti podiranja gnjezd, lova in moritve korislnih tičev, ter jej zlasti vsako leto pred začetkom valjenja na znanje dati določbe te za varstvo ptičev dane postave in dotične prestopke odvračati, kolikor v njihovi moči. §. 17. Vse druge določbam te postave nasprotujoce postave, ukazi in veleve zgube svojo veljavo. Dodatek A. Orlova plemena — Die Adlerarten. Sokol selec — Der Wanderfalke. Sokol modronog — Der Blaufussfalke. Sokol pritlikovec — l)er Zwergfalke. Sokolič ("drevesni skolič) — l)er Lercbenfalke. Skornjek — Die Gabehveihe. Cerni jastreb (niilan) — Der sc!uvarze Milan. Skopec — Der Hiihnergeier. Kregulj — Der Sperber. Račar — Der Rohrgeier. Uharica velika — Der Uhu. Srakoper veliki — Uie grosse Sperelster. Srakoper mali — Uie kleine Sperelster. Sraka — Die Elster. Krokar — Der Kolkrabe. Vrana černa — Die Rabenkrahe. Yrrana siva — Die Nebelkrahe. Dodatek B. Postovka — Der Thurnifalke. Seršenar — Der Wespenbussard. Ureskač — Der Zarelzer. Brinovka — Der Kranawetter. Kos — Die Amsel. Srakoper rujavi — Uer Dorndreher. Soga — Der Nusslieher. Orehar (leščnikar) — Uer TannenIieher. Dlesk — Der Kernbeisser. Pinoža — Dcr Xika\vi(z. Konoplišica morska — Der Meerzeisig. Vrabec doniači — Der Hausspatz. Vrabec poljski — Der Fcldspatz. Sternad — Die Ammern. Dodatek C. Jastreb mišar — Der Mausgeier, Kocasta kanja — l)er Scbneegeier. Sove (izvzemši ubarico) — Die Eulen (oline Uhu). Mravljinčar (kozomolzec) — Die XTacbtschwalbe. Hudournice velike — Die Thurmscbvvalben. Lastovice — Die Scbvvalben. Vrana. zelena — Die Mandelkrabe. Udod (udob, smerdokavra) — Der Wiedehopf. Plezovt mali — Der Baumlaufer. Berglez — Der Klener. Palček (steržek) — Der Zaunkonig. Kobiličar — Der Heuschreckenfanger. Muharček (privodna penica) — Der Rohrsanger. Penica terstna — Der Binsensanger. Slavec penica — Die Waldnacbtigall. Slavec ponočna penica — Die Aunachtigall. Brolica — Das Mullerchen. Penica černa fčernoglavka) — Das Schwarzplat(chen. Penica ternjovka — Die Heckengrastniicke. Penica vertna — l)ie Gartengrasmiicke. Penica pisana — Die Sperbergrasmiicke. Srakoper rumeni — Der gelbe Spotter. Germovšica — Der Laubsanger. — Kovaček — Der Fitis. Rudečorepka vcrtna — Der Gartenrolhscbvvanz. Rudečorepka domača — Der Hausrothschwanz. Tašica — Das Rothkehlchen. Tašica višnjeva — Uas Blaukehlcben. Kraljički — Die Goldhahncben. Beloritke — Uie Steinschmazer. Mala pevka — Die Brauneile. Senice — Die Meisen. Paslaričice (pliske) — Die Bachstelzen. Drozeg cikovt — Die Singdrossel. Brinovka mala — Die Weindross«I. Komatar — Die Ringelamsel. Drozeg plavi — Die Blaudrossel. Certnik preterdi (slegur) — Uer Steinrotbel. Kobilar — Die Goldamsel. Muhovčki — Die Fliegenschnapper. Vrana poljska — Die Saalkrahe. Kavka — Die Dohle. Skorec — Dcr Staar. Sčinkovec — Der Buchlinke. Lišček — Der Stieglitz. Cišek (sterlinecj — Der Zeisig. Dlesk zeleni — Das Hirngrillcrl. Dlesk zelenkasti — Der Griinling. Kalin Cpopkar) — Der Gimpel. Krumpež — Der Kreuzschnabel. Konoplenka — Der Hanfling. Škcrjanci — Die Lerchen. Zolne — Die Specbte. Vijoglavka (vertoglavkaj — Der Wendehals. Kukovica — Der Kukuk.