J D i jo TRST, petek 4. maja 1956 Leto XII. - Št. 106 (3344) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovint Tel. 94 638. 93 808, 37*338 Il»D«!STVO: UL- MONTECCHI it. «, II. nad. — TELEFON 93-M* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100. ce.oletna 4100 Ur.-FLRJ: l/vod 10 mesečno 210 din. v®ntt ~ Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico 1-IL. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poitnl tekoči račun Založništvo tržaškega t.ska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zzloZDa v »rini l stolpca: trgovski 80, finančno-upcavni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z. 375 • izdaia Založništvo tržaškega tiska IJ. *> francoski načrt o vzporednosti razorožitve in nemške združitve Nač ko ktle: n sta Mollet In Pineau obrazložila von Brentanu včeraj, so govorili tudi o Posarju in določili nov sestanek med Bauerjem in Molletom - Dullesov in tloydov pristanek na ki ga bodo francoski voditelji obrazložili v Moskvi iPARIz, 3. — Francoski mi- !ll»an pr®dsediiik Mollet in i®ei )l minister Pineau sta ,,z8ovn zjutraj daljši 1115, .rr z zahodnonemškim Brent* ministrom von p0 razgovoru je o ,] »javil; ((Govorili uno sedjivprašanjih, ki so Včii prta med Francijo in »oriji **■ Predvsem smo go-:« u® Posarskem vprašanju ®vili težave, ki še o-ilei0u .ter daH nalogo Hall-!tta ,.ln Fauru, naj se sesta-tit, j 'n 16. maja v Pari-li ;e Se s-kušata sporazume-Bi°lo zadnjih spornih toč- nost. )e tudi dogovorjeno, * Luk a 2- junija verjetno ii, Unfemdurgu na razgovor. Sčno °’ da bo lahko do- ktje vuredil posarsko vpra-8°Vori] ndar Pa se ite bo 'Pfašan' saino 0 posarskem ^ašaniT pa® Pa o vseh ttd ki so še odprta '4 z 2 ancijo m Nemčijo, in ■odel amenom, da se okrepi 1,rtsu ač?Je °heh držav v in-y Evrope. Nj:1,rugem delu naših da-ačilj v- razgovorov smo pro-v raa a n j a razorožitve in vljda‘ v® Nemčije. Francoska •lajj j® sporočila nemški Dou inia navodila ki jih SiU a v London franco-Su QE2edetavmku v podod-sipo ” Za razorožitev. Bi-sotoviii zadovoljni, da smo u-'*ti v Pppolno soglasnost o Si -lFa*anju. To nam bo S Jjbgočilo, da o vseh ti-^ vla5r:a^njih. glede kate-Sžer?a ®e kak nesporazum, SJvi° sporazum, ki naj Sii konec vsem našim y lam 0 t0^kah. S^vnjem delu naših raz-TliL. smo a Adenauer in Mol- lh> kiHjtai Smo obravnavali r^HkrJa’ s0 Povezana s *. ki ga bomo imeli »om Nri Etiratomu, in z raz- Snom 29. in 30. maja o \ “ht jn skupnem tržile a francosko-nemška želja je pripomoči k evropski poživitvi z vsem realizmom, ki je potreben« Von Brentano pa je izjavil: ((Popolnoma se strinjam z izjavami, ki jih je podal Pineau. Razgovor je razpršil zadnje nesporazume, ki so še obstajali, ker je šlo samo za kak nesporazum. Francoska in nemška vlada se povsem strinjata o povezanosti med vprašanjem razorožitve, evropske varnovti in združitve Nemčije. Glede posarskega vprašanja smo se strinjali 0' tem, da se ne sme dopustiti, da bi se stvari zavlačevale, in da je v korist francofko-nemškega razumevanja, posarskega gospodarstva in Evrope »ploh, da pride čimprej do kaKega rezultata. Lahko dodam, da smo med razgovori dosegli napredek in da bodo razgovori med Hallsteinom in Fau-reom služili za pripravo predvidenega razgovora med Adenauerjem in francoskim ministrskim predsednikom.« O navodilih, ki jih je francoska vlada poslala svojemu predstavniku \ razorožitve-nem pododboru Julesu Modlu, se v pristojnih krogih francoske prestolnice pripominja, da je francos-ka vlada še vedno mnenja, da bi nekateri ukrepi o razorožitvi u-stvarili ugodno ozračje za reševanja mednarodnih vprašanj, zlasti vprašanja nemške združitve. Ublaž.tev napetosti, ki bi sledila prvi skupini u-krepov, bi omogočila rešitev nemškega vprašanja, kar naj bi bil pogoj za začeteK jzva-janja druge skupine razoro-žitvenih ukrepov. Jo francosko stališče so obrazložili a-meriškemu delegatu Stassenu med razgovorom, ki ga je ta imel 16- aprila z Molletom in Pineaujem. pineau je ob tej priliki obrazložil von Brentanu stališče francoske vlade o povezanosti med razorožitvijo in nemško združitvijo. Pozneje je Mollet sovjetskim novinarjem izjavil, da so za razorožitev ((potrebni dolgi napori«. «Zaradi tega ne mo, remp čakati, da bodo ti napori imeli usjpeh, je poudaril Mollet, da nato iščemo rešitev drugih mednarodnih vprašanj.« Med razgovori, k? jih je von Brentano imel med dnevom še z ameriškim tajnikom Dullesom in britanskim zunanjim ministrom Selwynom Lloydom, so dosegli sporazum o tem novem francoskem načrtu o Nemčiji, ki sta ga Mollet in Pineau obrazložila zahodnonemškemu zunanjemu ministru na današnjem razgovoru. To je nekak vzporeden načrt za razorožitev in nemško združitev, ki je v skladu z omenjenimi navodili francoske vlade Julesu Mochu. Ta načrt bodo francoski voditelji sporočili sovjetski vladi ob priliki njihovega obiska v Moskvi. Von Brentano je po današnjih razgovorih z Dullesom novinarjem izjavil: ((Ameri- ški državni tajnik Dullee in britanska vlada se v celoti strinjata s francoskim načrtom. Foster Dulles mi je izjavil, da podipira v celoti francoski načrt, kar pomeni, da imajo trije zahodni zavezniki in Nemčija skupen načrt. Sedaj vemo. da bo francosko stališče, ki ‘ bo predloženo v Moskvi, uporazumno stališče nas štirih.« Kot prvi korak predvideva francoski načrt, kakor že o-menjeno, sporazum o razorožitvi in ustanovitev nadzorstvenih organizacij, kot drugi korak pa splošno razorožitev vzporedno z združitvijo Nemčije. Združitev Nemčije in morda rešitev drugih mednarodnih vpračanj bo pogoj za dejansko razorožitev. V krogih nemške delegaci- ^ed novimi težavami v Angliji I^adi avtomatizacije v tovarnah delavcev avtomobilske industrije v Loventryju - Britanske delavke j,0,eVa/° enake plače z moškimi - kden odklanja uradni značaj seznama čdih jetnikov v SZ in satelitih, ki ga je objavil Manchester Guardian» $S°N k ustanov'li odbor ktl>iavnV?nje vprašanj, ki D?.aUz J a J0 po uvedbi avbi'- v britanski indu- Ii\j ;®dseduje mu konser- v britanski indu-Jduje mu konser-O <1^- s^anec Robert Boo-CMt, 1 pa so poslanci vseh Ai ( °sPodarstveniki. delo-S0ver Predstavniki Trade- Ub E(h's^dn> poslanec Mau-tgjtjrj, tnan, predstavnik Co-tAi -’ kjer so proglasili aradi uvedbe avtoma-tovarnah traktorjev JStt: ^ Vg«i,j' zahteval vpis 'bi "i r a avtomatizacije na kjb Ba , zasedanja laburi-Sjdtii: lamentarne skupine S' torek, ki jo Proglasilo 11.000 de- k' i° ie p*ed šesti- (Jj C^tomobilske industri- V CeiVntryiu> ie le Prva bi ItslcK Vrste manifestacij Vk ki ' l 'n socialnih moki * 4vt te povzročila u-*ti a s°vražnim razpo-delavskih sindika-V® n-a bima namena di-kt*J %?' v t" vprašanje !„ “tlna ’■ da bo prepričala ^V&aice kot sindikate Is PrSa’ koristi novih 1 SdiktriiHu-Vsem se bo mo-I'uilih ,da razprši pri V !«() .‘bočno nezaupanje iV ItnoJ razširja spioh na ,S*Sj)<'podarsko politiko. Sl-bovo delavke pa t-n pri. Mtti borbo za dosego X 5*. Zahtevo po e- P01 biiltjona de- ln'jbe industrije so j i ^ ji petih sin- ,8an1zacij- Zahteva. ! Proi,*tanovitev komisi-?>li ’ ker'Ivanje tega proti' h,‘6re:„ So se industrijci ■ 4, iebiu načela enako- ! Nji? "tun Jubiti nameščen-tV dokH-? izenačevanje, ki ii\^"ji ?ai° v letu 1961. le - "Tanchester Guar-Pferi»pisal' da j« mini-sednik Eden izročil V poslanski Bulganinu in Hruščevu med njunim obiskom v Veliki Bn. taniji seznam 200 imen političnih jetnikov, ki so secuj zaprti v državah vzhodne Evrope. Ko so predstavnika Fo-reign Officea vprašali za pojasnilo o vesti v ((Manchester Guardianu«, je ta novinarjem navedel besede Ede-na, ki jih je izrekel v torek, ko so ga izpraševali o angleško - sovjetskih razgovorih. Prepričan sem, je tedaj dejal Eden, da bi kakršen koli poskus javnega in podrobnega obravnavanja argumentov. Ki smo jih obdelavah s sovjetski, mi voditelji ne vodil k rezultatom, ki si jih vsi želimo«. Ko pa je s tem v zvezi nekdo stavil danes v poslanski zbornici vprašanje Edemi je ministrski predsednik odgovoril, da «seznam političnih jetnikov v SZ in satelitskih državah, ki ga je davi objavil ((Manchester Guardian«, ne izhaja iz uradnega vira«. Eden je dejal, da je pri sestavljanju tega seznama sodelovalo več begunskih organizacij ter je izrazil svoje obžalovanje, da je list ta seznam objavil. Ko ga je neki bivši minister vprašal, če je v zvezi z neko poslanico Poljakov, ki govori med drugim o pokolu v Katynu, protestiral med svojimi razgovori z Bulganinom in Hruščevom, je Eden odgovoril: ((Odklanjam razgovor o- podrobnostih razgovorov, ki sem jih imel nedavno Treba je vedeti, Tcaj se hoče: sestavljati javne pro. teste ali doseči rezultate in torej obravnavati probleme na drugačen način«. Na vprašanje o rezultatih razgovorov z Bulganinom in Hruščevom glede mednarodne kontrole dobav orožja je ministrski predsednik podčrtal dejstvo, da gre za silno zapleteno vprašanje ((Zedinili smo se, da bomo podpirali napore OZN v tem smislu. Mislim, da je to že znaten rezultat«, je poudaril Eden. Trgovinski minister Thorneycroft pa je izjavil, da sovjetski voditelji niso zahtevali razveljavljanja zapore nad strateškimi proizvodi kot pogoj za povečanje trgovinskih izmenjav med Veliko Britanijo in Sovjetsko kot v sedanjem proračunskem letu. Zmanjšanje vladnega proračuna je pripisovati za dobro polovico knjigovodskim registracijam in po zatrjevanju članov komisije ne prizadene nobenega vojaškega programa posebej. Ce bo kongres odobril kredite, ki jih komisija predlaga, in če se računa še s krediti, ki bodo ostali na razpolago v sedanjem proračunskem letu. bo obrambno ministrstvo razpolagalo s 46 tisoč 233 milijoni dolarjev v letu 1956-57. Obrambno ministrstvo računa z majhnim povišanjem števila vojaških e-not med prihodnjim proračunskim letom, in sicer od 2,820.000 mož po stanju 30. junija 1956 na 2.865.000 čez leto dni. Nova nakazila so takole razdeljena: kopna vojska 7 milijard 497,582.000 dolarjev, mornarica 9.999,534.000 dolarjev, letalstvo 15.579.125.000 dolarjev. 46.233.000.il dolaiiev li vojsko v ZOA v 1.18565? VVASHINGTON. 3. — Komi-,.jKi predstavniške zbornice ZDA za proračunska nakazila je danes odobrila vpis v proračun za prihodnje finančno leto (julij 1956 — junij 1957) za 33.635,066 000 dolarjev nakazil manj. kot jih je zahtevala vlada, pa še vedno za 1 740,000.000 dolarjev več je izjavljajo, da je bil med razgovori von Brentana z Dullesom dosežen popoln sporazum o postopku glede vprašanja razorožitve, z ameriške in nemške strani se poudarja, da se želi razorožitev in da lahko pride do napredovanja med delom razorožitve-nega pododbora v Londonu. Vendar dodajajo, da bo do končnega sporazuma in do izvajanja razorožitve ne bi moglo priti pred rešitvijo političnih vprašanj in zlasti ne pred združitvijo Nemčije. V nemških krogih izjavljajo, da se von Brentano v celoti strinja z navodili, ki jih je francoska vlada v tem smislu poslala Julesu Mochu. Nemško zunanje ministrstvo pa je danes objavilo pojasnilo v zvezi z izjavo, ki jo je v torek podal v Londonu von Brentano glede povezave med vprašanjem nemške združitve in njenimi vzhodnimi mejami. V tem pojasnilu je rečeno, da mora »vprašanje združitve Nemčije imeti prednost pred vprašanjem meja vse Nemčije«, ker se bo to vprašanje (dahko rešilo samo na podlagi mirovne pogodbe, sklenjene z vlado vse Nemčije«. Pojasnilo pravi dalje, da zahodnonemška vlada ne bo nikoli priznala meje na Odri in Nisi, da pa se Zahodna Nemčija ne bo posluževala sile v okviru NATO za rešitev tega vprašanja. Hammarskjoeldavo poročilo Varnostnemu svelu NEW VORK, 3. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoela je poslal Varnostnemu svetu začasno poročilo o svojem mirovnem poslanstvu na Srednjem vzhodu. Njegov prihod v New York pričakujejo prihodnje dni. Tedaj bo predložil dokončno poročilo Var-nostnerpu svetu V svojem začasnem poročilu pravi Hammarskjoeld, da so njegova pogajanja z Izraelom in arbskimi državami dosegla pozitivne rezultate, kar se tiče obveznosti spoštovanja sporazuma o prenehanju sovražnosti v Palestini. S tem se bodo te države držale določb sporazuma o premirju. Kar se tiče razgovorov za spoštovanje vseh določb premirja, pravi Hammarskjoeld, da je bil v nekaterih primerih dosežen sporazum, medtem ko se glede drugih pogajanja nadaljujejo. V nekaterih stvareh pa je bilo potrebno odložiti sklepe na poznejši čas. Dalje pravi Hammarskjoeld. “fla bo zaključil svoje posvetovanja šele danes in da zaradi tega ne more pripraviti svojega dokončnega poročila v teku današnjega dne, kakor določa lesolucija Varnostnega sveta Obseg njegove naloge in težave, na katere je naletel pojasnjuiejo, zakaj ni mogel zaključiti svojega poslanstvi v predvidenem času Londonski «Daily Telegraph« piše danes, da je ČSR pred šestimi tedni sklenila sporazum za dobave orožja Siriji. Predstasmik Foreign Officea je s tem v zvezi izjavil, da je znano, da so videli češkoslovaško orožje v Damasku. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je tudi potrdil vesti iz Londona, da namerava CSR poslati orožje Tito prispe Pariz v ponedeljek, 7. t.m. Z njim bosta potovala njegova soproga in Koča Popovič BEOGRAD, 3. — Nocoj so v Beogradu uradno javili, da bo predsednik republike maršal Tito na vabilo predsednika francoske republike Cotyja 7. maja prispel na uraden obisk v Francijo. Predsednik Tito in njegova soproga bosta gosta predsednika francoske republike. Na potovanju bo maršala Tita spremljal tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Program obiska predvideva med drugim razgovore predsednika Tita in Koče Popoviča s predsednikom francoske vlade Molletom in zunanjim ministrom Pineaujom. Po nocojšnjih vesteh iz Pariza izražajo uradni krogi zadovoljstvo nad obiskom maršala Tita. Ti krogi poudarjajo, da bodo razgovori maršala Tita z najodgovornejšimi francoskimi činitelji zdaj največji izraz prijateljstva in sode- lovanja obeh držav. Glavna tema razgovorov bo po vesteh iz Pariza poleg vprašanja medsebojnih odnosov, mednarodna vprašanja in predvsem razširitev sodelovanja evropskih držav. V zvezi s tem >,e posebno poudarjajo možnosti nadaljnje razširitve gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Francijo in Jugoslavijo in se opozarja na dejstvo, da bi Jugoslavija v današnjem razvoju svetovnih dogodkov lahko prispevala k nadaljnjemu vbližanju med Vzhodom in Zahodom. Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes v Belem dvoru znanega ameriškega filmskega igralca Dan-nyja Kaya, ki je obiskal razne države članice Združenih narodov z namenom, da po pularizira delovanje organizacije UNICEF. DANES ZACETKR ZASEDANJA SVETA NATO V PARIZU Ismay poudarja vojaško plat severnoatlantske organizacije Do sedaj ni bil predložen še noben načrt za razširitev/ delovanja na nevojaška področja • Dulles je imel včeraj razgovore kot pripravo na zasedanje PARIZ. 3. — Ameriški dr- razgovarjal £ kanadskim zuna-žavni tajnik Foster Dulles je ™ imel danes v Parizu vrsto razgovorov v zvezi z aktualnimi mednarodnimi vprašanji in zlasti v zvezi z vprašanji, o katerih bodo razpravljali na zasedanju sveta NATO, ki se bo začelo jutri. Zjutraj se je Dulles , razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom Selcvvnom Lloydom. Njun razgovor se je pozneje nadaljeval na kosilu. Popoldne je Dulles sprejel v ameriškem poslaništvu zahodnonemškega zunanjega ministra von Brentana. v palači Chaillot pa se je nato razgovarjal s turškim zunanjim ministrom Keprulujem in z grškim zunanjim ministrom Theotokisom. Zatrjujejo, da je z njima govoril o Cipru. Zatem se je Dulles njim ministrom Pearsonom, zvečer pa je bil na večerji gost francoskega zunanjega ministra. S Selwynom Lloydom se je Dulles razgovarjal o možnosti, da bi predlagala ustanovitev komisije treh do petih članov, ki bi imela nalogo proučiti vse predloge, ki bodo stavljeni med zasedanjem NATO z namenom, da se razširi pristojnost te organizacije tudi na nevojaška področja. Govorila sta tudi o skupnem stališču Anglije in ZDA, če Hammarskjoelda v Varnostnem svetu. Selwyn Lloyd je poročal Dullesu tudi o londonskih razgovorih s sovjetskimi voditelji. Pozneje se je Selwyn Lloyd razgovarjal z norveškim zuna-, njim ministrom Langejem, s kanadskim zunanjim ministrom Pearsonom in s turškim zunanjim ministrom Keprulujem. V zvezi z vestmi, da bo kanadski zunanji minister Pear-son nadomestil sedanjega glavnega tajnika NATO Isma. bi Francija ponovno načela, v i,iavil da ie zelo vprašanje konference o Sred- J.,j _____: njem vzhodu. Znano je, da ZDA in Velika Britanija niso ugodno sprejele tega francoskega predloga poudarjajoč, da je bolje počakati na poročilo glavnega tajnika OZN ( Federconsorzi oškodoval državo v zadnjih letih za šest milijard Vlada ni razpravljala včeraj o slovenskem šolstvu - Demokristjan sen. Tomč predlaga 4000 do 5000 lir mesečne šolske takse - Prot. Onida od »Confcommercio* v vodstvo IRI (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Čeprav je včeraj uradna agencija Ansa sporočila, da bo na dnevnem redu današnje seje ministrskega sveta tudi vprašanje ureditve slovenskega šolsiva na Tržaškem in Goriškem, ni iz poročila o tej vej i razvidno, da bi vlada o tem razpravljala Tudi ni bilo mogoče zvedeti kaj, naj bi bilo temu vzrok. Vlada pa je na seji odobrila zakonski načrt o cenzuri gledaliških in filmskih del, ki jo bosta opravljali dve komisiji prve in druge stopnje, ki bosta presojali, ali so deia škodljiva, dobremu imenu naroda, muiali lil veri. podrobnosti zakonskega načrta še niso znane, vendar ni težko domnevati, da bo komisijama omogočeno marsikdaj. da filmskim in gledališkim producentom onemogočijo svobodno izražanje. Vlada je tudi imenovala člane upravnega sveta 1KI, ki so: liberalec odv. Štorom, socialdemokrat prof. Tremel-loni in bivši demokristjansKi kandidat za predsednika zveze veletrgovcev prof. Onida. Imenovanje zadnjega pomeni, da je vlada ugodila željam trojne zveze »morskih psov«, ki bodo na ta način imeli že vnaprej zagotovljenega predstavnika v vodstvu IRI, ko se bo — če ne prej, pa vsaj čez dve leti — 1R1 ločil od Cunfindustrie. Hkrati je to imenovanje še en dokaz tesne povezave »morskih psov« s krščansko demokracijo, ki potrebuje mnogo denarnih sredstev za predvolilno borbo. Gronchi je sprejel danes Segnija in se z njim pol ure pogovarjal o jutrišnjem zasedanju atlantskega sveta, v zvezi z nedavnimi italijansko-francoskimi razgovori v Parizu. V senatu so nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za prosveto. Popularna senatorka Merlin je kritizirala mnogo premajhna sredstva, ki so na razpolago ministrstvu v primeri s potrebami Siriji. Dodal je, da je držav-1 šole. Komunist Bossi ji je nemu departmaju ze en me- pritrjeval, demokristjan To-sec znan obstoj pogodbe med me pa je povedal, da je pred-Prago in Damaskom za doba- ložil zakonski načrt za šolsko vo vojaškega materiala Siriji. 1 reformo, ki predvideva med Jutri novo glasovanje o zaupnici Molletovi vladi Afriško-azijska skupina sprejela nove ukrepe v zvezi z Alžirom - Pogrom proti pristašem El Glauija v Marakešu PARIZ, 3. — Francoska vla- vprašanju razgovarjala z glav. da je ponovno postavila vpra-1 nim tajnikom OZN Hammar-šanje zaupnice v zvezi s pr- skjoeldom. vim členom načrta za ustanovitev starostnega pokojninskega sklada. Načrt je b: 1 spremenjen s štirimi spremi-njevalnimi predlogi, ki jih je vlada sprejela. Vprašanje zaupnice pa je postavila Pr9t* vsakemu drugemu spreminje-valnemu predlogu k temu členu, Glasovanje o zaupnici bo v soboto zjutraj. Mollet je postavil vprašanje zaupnice tudi v zvezi s čl. 10 načrta in v zvezi s celotnim načrtom zakona. Cl. 10 se tiče načina finansiranja sklada Debata o socialnih ukrepih vlade je morda začasno potisnila v Parizu v ozadje vprašanje Severne Afrike, ki pa je še vedno v ospredju na mednarodni pozornici. Predstavnik afriško-azijske skupine v OZN je danes po triurni seji, na kateri so govorili o Alžiru sporočil, da so člani te skupine sklenili sprejeti «razne ukrepe«. Ni pi hotel povedati, kakšni so ti ukrepi. Domnevajo, da so go- Iz Marakeša v Maroku pa javljajo, da je včeraj popoldne velika razjarjena množica ubila več bivših pristašev marakeškega paše El Glauija, ki je nedavno umrl. Trupla umorjenih so nato polili z bencinom in jih zažgali. Marakeški guverner je poslal v mesto oddelke vojaštva, ker policija ni mogla vzpostaviti reda. Do prvih neredov je prišlo v ulicah Medine kjer je razjarjena množica šla po stanovanjih bivših pristašev El Glauija in jih morila. Danes zjutraj so bili novi neredi, med katerimi so umorili pet ljudi in oplenili stanovanja nekaterih pristašev El Glauija. Maroški funkcionarji so sporočili, da je med včerajšnjimi neredi bilo ubitih 28 ljudi. Današnji neredi so izbruhnili zaradi spora, ki je še iz neznanih vzrokov nastal med skupino Marokoncev in bivšim kalifom El Glauija Sektani-jem, ki so ga njegovi nasprot Včerajšnji neredi pa so nastali zaradi umora nekega predstavnika stranke Istiklal. Umor pripisujejo prebivalci Marakeša bivšim pristašem El Glauija. iiolinnski Um v poslanici grškega puma ATENE, 3, Grški primas, nadškof Dorotheos, je naslovil na grški narod poslanico, s katero ga poziva na «mirno križarsko vojno« v pomoč »bratskemu ciprskemu ljudstvu v njegovi osvobodilni borb,«. Nadškof zatrjuje v svoji poslanici, da je dolžnost vseh Grkov sezmaniti civilizirani svet, da si Britanci prizadevajo v krvi zadušiti glas ciprskega ljudstva v borbi za svobodo ter navaja »srednjeveška mučenja« in »hitlerjan-ske metode, katerih žrtve so na Cipru otroci in nedolžni državljani« ter zatrjuje, da človeštvo po dvajsetih stoletjih krščanskega in civilizira- drugim tudi podaljšanje šolskega leta za mesec in pol ter ukinitev popravljalnih izpitov. Toda njegov načrt vsebuje tudi predlog za povišanje šolskih taks, ki naj bi znašale najmanj 4000, največ pa 5000 lir mesečno. Senator Zotta, predsednik komisije za notranje zadeve, ki je — kot smo že poročali — zaključila razpravo o političnem volilnem zakonu, je predložil senatu svoje poročilo, o katerem bodo razpravljali v ponedeljek. Mnogi so mnenja, da bo morda le uspelo izglasovati zakon pred majskimi volitvami, s čimer bi vlada izpolnila obljubo, ki jo je dala socialdemokratom in ostalim malim zaveznikom v vladi. Poslanska zbornica je odobrila razne zakonske načrte za ratifikacijo nekaterih mednarodnih sporazumov, nato pa nadaljevala razpravo o državnih bremenih za upravo obveznih odkupov. Poročevalec manjšine, komunist As_ sennato, je napadel v svojem govoru «Federconsorzi#, zvezo velikih magnatov v trgovini z žitom in jo označil kot «čir, ki bo moral v kratkem počiti in bo tedaj zrušil tudi krščansko demokracijo«. Dejal je. da je »Federconsorzi« oškodoval v zadnjih letih državo za nič manj kot šest milijard lir. Združenje trgovcev z žitom je namreč predložilo ponudbo za uvoz žita iz inozemstva, ki je mnogo cenejše od visokih/ cen »Federconsorzi«. tako da prav ta ogromna razlika prinaša državi škodo v zadnjih letih za šest milijard lir, ker imajo ((Federconsorzi« monopol pri upravi obveznih oddaj. V omenjeni zvezi je organizirana vodilna skupina, ki jč po> vezana z nekaterimi državnimi organi in ki ima v rokah velik del demokristjanuke stranke. Senator je dejal, da «Federconsorzi» nadzorujejo državo, ker so navezali nase vlado in vladno večino. Zato je govornik poudaril, da demokristjani lahko operejo svojo vest le tako, da presekajo vezi s ((Federconsorzi«. Seveda je državni podtajnik v zakladnem ministrstvu Ar-caiini na vso moč zagovarjal »Federconsorzi« in trdil, da je zveza vedno odgovarjala tudi najbolj strogemu nadzorstvu. Zakladni minister Medici pa se je opravičeval, da odkupov ne opravlja ((Federconsorzi« ampak le posamezni konzorciji, ki vedno polagajo svoje račune, kmetijski minister pa nadzoruje upravo odkupov v vsaki posamezni pokrajini, medtem ko cene za odkup določa država. Zaključil je, da ima vlada »čisto vest«. Po uradnih podatkih je bilo v mesecu marcu 2,139.548 brez. poselnih ali 3,70% manj kot v februarju. Zmanjšalo se je le število moških brezposelnih, medtem ko se je število žensk zvišalo, ker so v zadnjem času ponovno odpuščali tobačne delavke zaradi zaključka delovne kampanje izdelave tobačnih listov. A. P. predsednikom vlade Saraga-tom, s tajnikom PSDI Mat-teottijem, s podtajnikom Ta-nassijem in z drugimi socialdemokratskimi voditelji. Ze zjutraj se je Healey razgovarjal s Saragatom in z Matteot-tijem. Kongres KP ZDA bo v decembru NEW YORK, 3. — Ameriška KP sporoča, da so njeni voditelji imeli štiridnevno zasedanje. ki se je končalo včeraj. med katerimi je prišlo do take avtokritike kot nikoli poprej. Prisotni so soglasno odobrili poročilo sekretarja Eugena Dennisa. ki je podčrtal pomanjkljivost in napake pri ocenjevanju v zadnjih decetih letih. »Kot je pokazala svetovna izkušnja in kot je dognal 20. kongres sovjetske KP, je rekel Dennis v svojem poročilu, je mnogo poti. ki vodijo v socializem in vsaka država mora najti lastno pot po svojih tradicijah, po pogojih, pod katerimi se razvija njena borba za napredek in po želji velike večine njenega prebivalstva. Glede ZDA. dostavlja Dennis. mi ameriški komunisti zatrjujemo, da ne vztrajamo na nujnosti sile in nasilja. Ne smatramo niti za neizogibno in niti ne za zaželeno državljansko vojno Želimo in iščemo ustavne in demokratične rešitve za temeljne probleme.« Dennis je potem napovedal, da bo v decembru državni kongres partije, prvi po 1. 1950. Kot je znano, je Dennis lani prišel iz zapora, kjer je presedel pet let zaradi obtožbe, da je propagiral, spremembo vlade ZDA s silo in nasiljem. ................................ ^ ___ _ r nega življenja ne more dopu- voTili o imenovanju delegaci- niki umorili z bodalom, ko jelščati nasilstva nad elemen-je, ki se bo o alžirskem | izstopil iz avtomobila, I tarnimi pravicami človeka«. Nenni se ne bo sestal i Bevanom RIM, 3. — Nenni je danes na vprašanje o njegovem mo. rebitnem razgovoru z laburističnim voditeljem Bevanom, ki je sedaj na obisku v Rimu, izjavil, da ne ve, kakšni so nameni in vzroki Bevano-vega prihoda v Italijo. Dodal pa je, da ni mnenja, da se bo sestal z njim. #Ce bi me hotel gospod Bevan videti, je dodal Nenni, bi mi bij gotovo pisal«. Medtem pa so sporočili, da se je danes laburistični poslanec Dennis Healey, ki ie tudi v Rimu, sestal s pod' Preklnllev U pododboru OZN u iniotllev LONDOiN, 3. — Fododoor za razorožitev OZN, ki je pričel svoje delo v Lancaster Rousu v Londonu 19. marca, je imel danes svojo predzadnjo sejo, (ki je bila po vrsti 85. po ustanovitvi tega pododbora 1. 1954 in 17. na sedanjem zasedanju). Seji je predsedoval' Jules Moch. francoski delegat, in trajala je pol ure. Francoska in angleška delegacija sta skupno piedlo-žili dokument, ki se nanaša na ukrepe kontrole v okviru splošnega razorožitvenega programa. Zatrjuje se. da gre za združitev dveh ločenih predlogov, predloženih komisiji za razorožitev OZN. Ameriška in sovjetska delegacija pa sta vsaka posebej prediožili svoja dokumenta, katerih vsebina ni bila objavljena; prevladuje mnenje, da ne vsebujeta novih predlogov. Poročilo o sedanjem zasedanju bo uradno potrjeno na jutrišnji seji. Pododbor je sklenil, da prekine svoje delo jutri, 4. maja, in da ga nadaljuje pozneje; datum bo določen po skupnem sporazumu. Člani vseh petih delegacn so danes zvečer prisostvovali nekemu sprejemu. V ameriških krogih pričakujejo, da bo imel šef ameriške delegacije Harold Stassen jutri zvečer še eno tiskovno konferenco, kjer bo prikazal situacijo ob koncu sedanjega zasedanja pododbora OZN za razorožitev. čete so se branile, dostavlja agencija Meridional, ter nato same močno napadle in prisilile upornike k predaji. Pri tem je bil baje eden ubit in nekaj ranjenih. Oborožene sile so v pripravljenosti, kapetan Goudin pa je bil baje aretiran. BEOGRAD, 3. — Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj je odpotoval danes zjutraj v Bruselj, kjer bo zastopal jugoslovanske sindikate na kongresu konfederacije dela Belgije. Prva eksplozija naEniwetokuvsoboto MARŠALSKI OTOKI, 3. — Neugodne atmosferske razmere so povzročile, da je prva nuklearna eksplozija, ki bi morala biti že danes na a-tolskem otoku Eniwet(»ku, preložena na soboto. Prva bomba, s katero bodo izvedli poskus, ima moč okrog tisoč ton tritola. Vas pri Zagrebu se premika... Oblasti preselile prebivalstvo ZAGREB, 3. — V vasi Ku-stošija pri Zagrebu je 30. a-prila zjutraj okrijg 160 ljudi moralo zapustiti svoje hiše. Zaradi polzenja zemljišča se je porušilo 25, poškodovalo pa okrog 30 hiš, iz katerih so ljudje uspeli pravočasno rešiti najpotrebnejše stvari in pohištvo. Nekateri deli hriba Grmoščnice se premikajo že več let, a vsi ti premiki so bili počasni in malenkostni. Tokrat pa se je zaradi obilnega deževja pričela premikati 15 do 20 metrov debela plast ilovnate zemlje skupno s hišami, njivami in vrtovi in električnimi drogovi. Oblasti so prebivalce pravočasno premestile na varno. presenečen nad temi vestmi, ker da sploh še ni odstopil in da ni še določil časa svojega odstopa, do katerega bo morda prišlo prihodnje leto. Zatem je lord Ismay izjavil. da ni pričakovati ((izrednih odločitev na sedanjem zasedanju NATO« in je dodal: «Ne da bi prejudiciral sklepe, ki jih bo sprejel svet, sodim, da gospodarski ukrepi, ki ijh bo morda svet izvedel, bodo samo dodatni ukrepi k bistve. nim vojaškim ukrepom in jih ne bodo nadomestili«. Lord Ismav je tudi sporočil. da dnevni red zasedanja sveta Nato. ki se bo začelo jutri zjutraj, vsebuje tri točke: poročilo glavnega tajnika, diskusija o mednarodnem vprašanju v zvezi z zadnjimi dogodki in razširitev sodelovanja držav članic NATO na nevojaška področja. Glede prve točke je Ismay izjavil, da njegovo poročilo obravnava zlasti vprašanje napredovanja pri pripravah ci-cilne obrambe, ki po njegovem mnenju niso bile zadostne. «Ce bi izbruhnila vojna, je dejal Ismay, bi civilno prebivalstvo doživljalo trpljenje in grozote, ki bi jih lahko prp-prečili in odpravili, če bi bili previdni.« O dogodkih bodisi na področju NATO kakor tudi izvčn tega področja bodo govorili v okviru druge točke dnevnega reda. zlasti pa o sovjetskih naporih na gospodarskem področju. Diskutirali bodo tudi o položaju na Srednjem vzhodu in v Severni Afriki, ni pa gotovo, ali bodo načeli vprašanje Cipra. Kar se tiče tretje točke dnevnega reda, bo svet proučil dokument, v katerem so obrazložene različne strani gospodarskega sodelovanja med državami NATO. Zadevne načrte bode verjetno predložiti razni ministri jutri. Do sedaj ni bil predložen noben določen načrt, razen italijanskega načrta, ki se tiče sodelovanja zahodnih držav pa področju mehanske industrije. Na koncu je Ismay izjavil, da ni mnenja, da bodo sprejeti senzacionalni sklepi na tem zasedanju Na neko vprašanje je Ismay odgovoril, da se mu sovjetski režim zdi ravno tako močan, in morda se bolj močan, kakor v stalinski dobi. Amnestija na Poljskem VARŠAVA. 3. — Radio Varšava je davi objavil, da so zaradi amnestije, ki jo je o-dobril poljski parlament pretekli teden, izpustili iz zaporov po 30- aprilu nad 5000 oseb. Največ so jih izpustili (1400) v Krakovu. Cinično priznanje Upor v Braziliji RIO DE JANEIRO, 3. — Po vesteh tishovne agencije Me-lidional je okrog polnoči po krajevnem času izbruhnil v Sao Luisu, glavnem mestu brazilske države Maranhao, upor opozicijskih elementov, ki jih je vodil policijski kapetan Goudin. Uporniki so se baje iznenada polastili policijske vojašnice in so nato napadli vladno palačo. Vladne Včerajšnji »II Piccolo« v svojem kurzivu na četrti strani odkrito in cinično priznava, da je tržaška občina onemogočala izvajanje londonskega memoranduma, s čimer je ponovno opravljala nenadomestljivo »nacionalno funkc tjo«. V tem primeru lahko mirne duše uporabljamo izrek »nič novega pod soncem«, saj so nacionalni liberalci, vulgo kamora, ki so imeli stalno v zakupu tržaško občino, vedno vodili strupeno šovinistično politiko in rodijo takšno politiko tudi njihovi nasledniki, pa čeprav so zamenjali »svobodomiselnost« s spovednico. Posoda se je namreč menjala, vino pa je ostalo isto. No, sedaj ko se ta sod suši in poka ter se pod udarci opozicije tudi rahljajo njegove doge, preti nevarnost, da se to skisano in plesnivo vino izlije, se je «11 Piccolo« zopet spomnil svojega starega «poslanstvas in prihitel novi «kamor i« na pomoč z nasveti in reklamo za njeno ničvredno kramo. Zato pravi to glasilo strupenega šovinističnega legla, da je v «Trstu občina, oziroma županstvo, še bolj pristen izraz nacije kakor država, katere upravni predstavniki so kljub svoji dobri volji često vezani z diplomatskimi, juridičnimi in zakonodajnimi obveznostmi, ki bi utegnile okrniti strogo tradicijo tržaškega iialijanstva, če ne bi jih blažili ali se jim izogibali s pogumno občinsko pobudo«. Ce bi se namreč anacio- nalne in protinacionalne sile (tako imenuje «11 Piccolo« opozicijo, ki mu je trn v peti) polastile občine, bi — pravi »Piccolo« — «šele tedaj spoznali dramatične posledice tistega memoranduma, ki smo se jim doslej lahko dobro ali slabo ogibali». Bolj odkritega in tudi dragocenega priznanja o tem, kako občinska kamora in krogi, ki jih predstavlja, sabotirajo vse poskuse pomiritve in mirnega sožitja na našem področju ter s tem tudi meče polena pod noge lastni vladi, v kateri so tudi možje, ki delujejo za izboljšanje odnosov med obema sosednima državama, res ne bi bilo mogoče doseči. «11 Piccolon je s tem naravnost s prstom pokazal, kje so hujskači in kdo zavira izvajanje londonskega memoranduma, ki je prvi pogoj za strpnejše odnose med obema tu živečima narodnostima. Zato je tudi glasilo videmskih agrarcev in fašistov včeraj zgrešilo naslov, ko je zapisalo, da je pri Sv. Jakobu rezervoar, ki širi strupene pline in ki ga je treba tP interesu miru in varnosti odstraniti. Tak rezervoar je po priznanju samega «11 Pic-cola« na Trgu Unita in v uredništvu «Piccolas in seveda tudi «Messaggera Veneta«. Razlika pa je v tem, da se mi zavedamo svoje pravilne poti in mqči; zato ne zahtevamo, da se rezervoar odstrani, marveč, da še rajši napolni z žlahtnejšimi plini, oziroma, po lepi slovenski navadi, s čistejšim vinom. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 18,3. nai-nižja 12,1. ob 17. uri 16,7, zračni tlak 1018,5 stalen, veter ^ahod-r»ik 4 km na uro, vlaga 64 odst., nebo 6 desetin pooblačeno, morje skoraj mimo. temp. morja 12,S. fS ZBOROVANJA NEODVISNE SOCIALISTIČNE _ LISTE _ Danes BARKOVLJE na sedežu PD ob 20. uri TREBČE na trgu ob 19.30 Jutri TRG GARIBALDI 18.30 govori ob LISTA OBČINSKE ENOTNOSTI za občino Devin - Nabrežina I Danes STIVAN ob 18.30 MEDJA VAS ob 20. uri Jutri SEMPOLAJ ob 20. uri Nedelja NABREŽINA ob 17.30. Govorili bodo Alojz Markovič, Adriano O-liva, Srečko Colja 'n Drago Legiša. Predseduje Radovič Danilo, LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI za občino Repentabor Nedelja VELIKI REPEN: na trgu ob 15.30 govorita Ludvik Guštin in Veljko Guštin. Zaradi protizakonite izključitve liste TU vložena pritožba pri gen. vladnem komisarju Zavrnjena pritožba na consko volilno komisijo. Po členu 32 volilnega zakona komisija ni bila kompetentna sklepati glede seznama, temveč le glede izjav kandidatov in njihovih potrdil ter predpisanega števila predlagateljev in volilnega znaka 2e včeraj smo poročali, da je Tržaška unija vložila na consko volilno komisijo pritožbo proti izločitvi liste «'irst Tržačanom«. Danes pa smo izvedeli, da je komisija tudi to pritožbo odklonila, češ da je pritožba na isti organ, ki je izdal odlok o izločitvi, nedopustna. Iz pisarne Tržaške unije pa so nam sporočili, da je ista pritožba naslovljena še na generalnega vladnega komisarja z zahtevo, da se protizakonita izločitev liste, ki jo je odredila conska volilna komisija, ukine in dopusti listi pristop na volitve. V tem smislu je namreč včeraj odgovorila delegatom liste «Trst Tržačanom« conska volilna komisija, ki se sklicuje, na člen 3G volilnega zakona, češ da se po 12. uri tridesetega dne ne morejo več vlagati nove vloge glede kandidatov. Kako zelo krivična je izločitev liste »Trst Tržačanom«, je razvidno iz omenjene pritožbe, v kateri je med drugim rečeno, da conska komisija na podlagi člena 32 zakona o občinskih volitvah, ni kompetentna pregledovati seznama kandidatov, ker se ta člen glasi dobesedno takole: «V teku dneva, ki sledi dnevu določenemu za vložitev kandidatnih list, mora conska volilna komisija: a) overiti, če so kandidatne liste podpisane od predpisanega števila volivcev ter izločiti tiste kandidatne liste, ki temu ne ustrezajo, b) odkloniti znake, ki so istovetni, ali se lahko zamenjajo z znaki, ki jih splošno uporabljajo druge stranke ali politične skupine ali pa z znaki drugih list, ki- so bile predhodno predložene. Odkloniti prav tako znake, ki upodabljajo podobe ali predmete verske narave, c) izločiti iz list imena kandidatov, za katere manjka izjava o sprejemu kandidature, o čemer govori osmi odstavek št. 2, čl. 30 ali pa potrdilo o vpisu v volilne sezname katere koli občine reoublike, d) črtati imena kandidatov, ki so že vsebovana v drugih listah, ki so bile pred njo predložene, e) zavrniti liste, ki vsetu-jejo manjše število kandidatov, kakor je predpisano najmanjše število in skrajšati one liste, ki vsebujem višje število kandidatov, ki! je najvišje dovoljeno število, s tem da črta zadnja imena.« Kot vidimo, med gornjim; petimi nalogami ni rečeno, da sme ali mora komisija zavrniti listo, če seznam kandidatov poleg imen ne vsebuje ie kraja in datuma rojstva posameznega kandidata. To tembolj, ker je lista »Trst Tržačanom« izpolnila vseli pet zgoraj navedenih pogojev, zlasti pa po notarju overjene izjave kandidatov o sprejemu kandidature, v katerih je naveden kraj in datum njihovega rojstva, ki je naveden tudi v potrdilih kandidatov o vpisu v volilne imenike, potrdilih, ki so sestavni del vložene liste. Ni dvoma, da ne more biti nobene negotovosti, da gre za Lte kandidate, katerih izjave in potrdila lista vsebuje m katerih imena so navedena v seznamu, saj je seznam in izjave overil isti notar. Krivica jc torej očitna in jo mora vladni komisar popraviti, saj ima za to vsa potrebna pooblastila, kii mu jih je dal predeednik republike z dekretom od 26. oktobra, v katerem je rečeno, da ima na tržaškem področju vso zakonodajno in izvršno oblast, kakršno je imela bivša ZVU, katere pravni odsek je podobne zadeve urejeval in sprejemal pritožbe proti odločitvam podrejenih organov. Ne glede na vse pravne in upravne, formalne in neformalne napake, bodisi organov bodisi vlagateljev pbsamezhih kandidatnih list, pa je že samo po sebi nezaslišano dejstvo, da se z iskanjem dlake V jajcu in še več, s kršitvijo zakona, izloča iz volilne borbe tretja največja tržaška politična skupina, za katero je pred štirimi leti glasovalo 27 tisoč volivcev. To ni samo Jrršitev ustavnih načel republikanske ustave, ki so v veljavi tudi pri nas, temveč kršitev najosnovnejših demokratičnih načel. Izločitev pa gre v prvi vrsti v korist demokristjanov in drugih reakcionarnih skupin, ki so za vabo indipen-dentističnim volivcem ustanovile tako imenovano »Nacionalno ekonomsko gibanje« ali skrajšano MEN, v katerem poleg demokristjanov prevladujejo fašisti, monarhisti in kvalunkvisti. Toda duhoviti Tržačani, ki so imeli namen glasovati za listo «Trst Tržačanom«. so manever že po-gruntali in pravijo; nCon sto MEN i ne vol me-nar . . . pel naso ■ . .» Toda ne bodo nas! # «< * Delegati liste «Trst Tržačanom« pozivajo svoje volivce, naj počakajo dokončen odgovor na vloženo pritožbo proti odločbam conske volilne komisije in s preuranjeni-mi ocenami ne prehitevajo dogodkov. PROTEST PROTI ODLAGANJU ZAČETKA POGAJANJ Danes stavka uslužbencev mestnega podjetja ACEGAT Dobava električnega toka, vode in plina ne bo prekinjena - bikini en bo ves mestni tramvajski, filobusni in avtobusni promet Sinoči opolnoči se je_ pričela 24-urna stavka uslužbencev ACEGAT, ki bo trajala do danes opolnoči. Sindikati so sklenili napovedati stavko po referendumu, ki je pokazal, da so se uslužbenci ACEGAT skoraj stoodstotno izrekli za odločno borbo, da se napravi konec poskusom u-pravne komisije podjetja, ki hoče zavlačevati začetek pogajanj v nedogled. Stavka vse osebje tramvajev, filobusov in avtobusov, delavnic, naprav in uradov. V začetku je bilo sklenjeno (kakor smo včeraj tudi objavili), da bo med 8. in 10. uro tudi prekinjena dobava toka, toda kasneje so odločili, da se bo osebje električnih central in kabin sicer vzdržalo dela, da pa ne bo prekinilo dobave toka Tako bodo redno dobavljali tok in le v primeru kake okvare ne bodo delavci Y teh dveh urah poskrbeli za popravila. Včeraj se ni spor prav nic prepiaknil z mrtve točke Popoldne je upravna komisija ACEGAT poslala sindikalnim organizacijam pismo, v katerem skuša prevaliti odgovornost za stavko na delavce in uslužbence s trditvijo, da ni nikoli odklanjalo obnovitve pogajanj za sklenitev nove kolektivne pogodbe ter da je za pričetek pogajanj le hotelo počakati prihod komisije vsedržavne zveze občinskih podjetij. Iz tega se jasno vi-dv, da hoče upravna komisija le pridobiti na času ter odložiti sklenitev nove delovne pogodbe, k' so jo predlagali Uslužbenci. Sindikalni voditelji pa so poudarili, da se nočejo pogajati v vsedržavnem okviru, ker gre za vprašanja, ki se tičejo izključno podjetja. Pri tem so se ravnali po dosedanji praksi, po kateri so se taka vprašanja vedno reševala v okviru prizadetih občinskih podjetij. Razen tega pa se sindikalni voditelji sklicujejo tudi na formalne izjave upravne komisije ACE GAT. Pri tem navajajo na primer pismo, ki sta ga ptoslala sindikatom 17. novembra predsednik komisije odv. Seniga-glia in takratni glavni direktor ing. Lorenzetti glede nekega spora z lekturisti. V tem pismu pravita, da ne more komisija sprejeti zahtev e spremembi delovnega urni- ka, češ da so v nasprotju s kolektivno delovno pogodbo ter da je treba zato skleniti novo pogodbo, da pa vodstvo že dolgo pričakuje, da mu sindikati predložijo načrt te pogodbe, pismo se končuje z zagotovilom, da se bodo pričela pogajanja za zahtevane spremembe takoj potem, ko predložijo sindikati načrt nove pogodbe. Ista načela in trditve se ponavljajo v pismu, ki ga je poslalo vodstvo ACEGAT sindikatom B. julija 1954 in ob drugih priložnostih. Potemtakem je jasno, da ni ostalo delavcem tn nameščencem ACEGAT drugega, kot da stopijo v borbo, ker se je vodstvo podjetja kasneje premislilo in jih hoče izigrati. Sindikati se zato obračajo na javno mnenje in izražajo upanje, da bo upoštevalo razloge delavcev in mirno prenašalo nevšečnosti, ki nastajajo zaradi stavke, v prepričanju, da je bilo delavstvo prisiljeno poseči po tem skrajnem sredstvu. Nadomestna služba mestnih prevozov Inšpektorat za civilno motorizacijo sporoča, da bo danes ob stavki uslužbencev Acegat delovala nadomestna prevozna služba. Za prevoze bo treba plačati po 30 lir, razen za miljsko progo, ki bo razdeljena na dva dela. in • icer Milje-Zavlje in Zavlje-Trst, in na kateri bo treba plačati za vsak del 30 lir. Za delavce iz Milj, ki delajo v ladjedelnici Sv. Marka, bo vozil parnik »Itala«, in sicer na progi Milje-lesno Pr' stanišče. Odhodi iz Milj ob 6 15, 6.45 in 7.15. Odhodi iz lesnega pristanišča ob 18. in 18.30. Ob 16- uri odpelje izpred Sv. Marka v Milje tudi avtobus. Tarifa za prevoz r parnikom znaša 50 lir. z av tobusom pa 60. Avtobusni prevozi se pričnejo ob 5-30 in ee nehajo ob 24. uri- Od 22. ure dalje bo znašala tarifa 40 lir. Minimalni razpored mestnih prevozov bo naslednji. na progi it. 2 iz Bošketa v Skedenj 5 avtobusov podjetij Sara in Torta (vsakih 8 minut); Slavka v preučitvemh tečaj h določil, da je mogoče zamenjati stare papirnate bankov- Delavci preučitvenih tečajev pri Sv. Soboti so včeraj od 9. do' 10,30 stavkali, ker jim nočejo plačati praznikov 23. aprila in 1. maja. Med stavko so šli člani notranje komisije k dr. Caponu, funkcionarju generalnega vladnega komisariata, ki pa jim ni dal zadostnih zagotovil, da bodo sprejeli zahtevo delavcev. Zaradi tega bodo delavci zopet pričeli stavkovno gibanje, če ne dobe danes u-godnega odgovora. Med stavko je bilo pred vhodom v prostore centra preučitvenih tečajev veliko število policistov, ki so skušali preprečiti članom notranje komisije, da bi šli r.a prefekturo. G Zakladni minister je z dekretom, ki bo v kratkem ce po 5 in 10 lir, katere i so nadomestili s kovanci, do 30. junija pri državnih zakladnih uradih. Po tem datumu bodo papirnati bankovci zapadli. V nedeljo otvoritev novega županstva v Dolini V nedeljo 6- t.m. ob 15.30 bo v Dolini slovesna otvoritev novega poslopja županstva dolinske občine, 'ki ga ’je zgradila Zidarska zadruga z Opčin. Za zgradbo, ureditev notranjih prostorov in trga so porabili skupno 50 milijonov lir. Svečanosti se bodo verjetno udeležili zastopniki naj višje oblasti iz Trsta in župani podeželskih občin. Sodelovala bo občinska godba. ooeroenie delavcev DOdietja.cava Romana*1 Med delavci kamnoloma «Cava Romana« vlada hudo ogorčenje zaradi represalije lastnika Sonzogna, ki je odpustil delavca Ferruccia Grat-tona, ker je izobesil na svoji hiši 1. maja rdečo zastavo. Sindikat kamnarake stroke Delavske zbornice CG1L jc interveniral pri Zvezi mdu-strijcev ter zahteval sklicanje obeh strank. Sindikalna organizacija se bo poslužila vseh določb delovne pogodbe, da doseže, da se Gratton zopet vrne na delo. Sindikalni predstavniki so tudi zahtevali od vladnega komisaraita, da jih sprejme na razgovor o tem vprašanju. Na podlagi tega pojdeta danes zjutraj tajnik Delavske zbornice Bo-nomo Tominez in tajnik sindikata gradbene stroke Cat-tonar k podprefektu dr. Sari-tiniju. O Ministrstvo za zunanje zadeve je razpisalo natečaj ra podelitev štipendije za študij na Norveškem za akademsko leto 1956-57. Štipendijo nudi norveška vlada. Za informacije naj se interesenti obrnejo na prefekturo, oddelek za upravna vprašanja, drugo nadstropje, soba št. 72. NAMESTO OBLJUB NAJ TRSTU PODELIJO LAPJE Kdo je krivec za nazadovanje prometa v tržaškem pristanišču Jledlcm ko »o vsa evropska pristanišča v povojnih letih napredovala, ni prišlo v tržaškem pristanišča do nobenega napredka na progi št. 6 Chiozza-Bar-kovlje 4 avtobusi podjetja SAT (vsakih 8 minut); na progi št. 9 Sv. Ivan-Eli-zejske poljane 6 avtobusov USA (vsakih 8 minut); na progi št. 10 Sv. Sobota-Trg Goldoni 3 avtobusi Au-tolinee Triestme (vsakih 10 minut); na progi št. ll Rocol-Trg Garibaldi 4 avtoousi Autovie Carsiche (vsakih 6 minut); na progi jt. 15 Sv. Andrej-Trg Goldoni 3 avtobusi A-STAR (vsakih 10 minut); na progi št. 17 S. Cilino-Largo Piave 2 avtobusa A-STAR (vsakih 12 minut); na progi $t. 19 Ul. Elavia-Stara mitnica 5 avtobusov ASTAR (vsakih 6 minut); na progi št. 25 Katinara-U-lica Carducci 3 avtobusi SAR in Sergas- (vsakih 14 minut); na progi št. 28 Ul. Com-merciale-Trg Oberdan l avtobus La Stradale (vsakih 20 minut); na progi št. 20 Milje-Zavlje-Trst 4 avtobusi podjetij Ac-na, Rossi, La Carsica (vsakih 15 minut). Acegat pa opozarja, da se lahko pripeti kakšna nerodnost v dobavi toka, vode in plina. Zato pr',poroča zlasti potrošnikom plina naj pazijo dopoldne na plin-ke peci-ce, če so v teh uran prižgane. Mnogo se govori o krizi tržaškega pristanišča, katero poudarjajo strokovna združenja pristaniških operaterjev in katero jasno dokazujejo tudi-uradni statistični podatki. Res je sicer, da se je skupni pristaniški promet v zadnjih letih nekoliko povečal (kar izkoriščajo demokristjani, Bartoli in njegova druščina zato, da kriče, kako se v Trstu stanje izboljšuje), vendar je treba pri tem upoštevati dve dejstvi; 1. Vsa pristanišča po svetu preživljajo v zadnjih letih izredno ugodno konjunkturo, zaradi katere se v pospešenem ritmu grade nove ladje in raste promet vseh pristanišč. Ta mednarodna konjunktura bi morala., zajeti tSai tržaško pristanišče, saj države njegovega tradj.aionalnega zaledja izvažajo in uvažajo vedno več blaga. Zal pa je ta konjunktura Trstu le malo pomagala in govore na primer uradni statistični podatki, da se je promet tržaškega pristanišča v prvih treh mesecih tekočega leta povečal samo za 2,5 odstotka, medtem ko se je promet Genove dvignil za 35,2 odstotka v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta. 2. Poleg tega se v tržaškem pristaniškem prometu stalno veča delež masovnega blaga, raste promet žitaric, premoga, rud in mineralnega olja- Tovrstno blago prinaša le malo zaslužka, saj se pristanišča samo nekako dotakne in to blago le izkrcajo ter nalože na železniške vagone. Promet z raznim blagom: kavo, bombažem, lesom, železnimi izdelki, dišavami itd., ki prinaša velike zaslužke, pa istočasno pada. Promet tržaškega pristanišča nudi torej v zadnjih letih kaj žalostno sliko ter ((ugodni« uradni podatki ne odražajo dejanskega stanja. Razlogi za dejanski padec vrednosti prometa so različni in odražajo nerešena osnovna tržaška vprašanja. Ti razlogi tiče v neurejenih prometnih zvezah z zaledjem, previsokih pristaniških stroških in zlasti v pomanjkanju rednih pomorskih zvez. Lahko rečemo, da je prav pomanjkanje ladjevja e-den izmed glavnih razlogov za krizo ne samo pristaniškega prometa temveč celotnega tn žaškega gospodarstva. Kaj malo so to žalostno sta. nje tržaške trgovinske morna. rice spremenile obljube mini strov za trgovinsko mornarico in drugih vodilnih italijanskih osebnosti. V praksi ostaja še vedno neizpremenjen položaj, v katerem razpolaga tržaško pristanišče z nezadostnimi pomorskimi zvezami in vozilo na tradicionalnih tržaških progah ladje pod tujimi zastavami. Milanski gospodarski list «11 Sole« tako na primer navaja, da vozijo na progi proti Zahodni in Severni Evropi samo dve ladji državne pomorske družbe »Tirenia«, zato pa hitrih ladij družbe «Wilson El-lerman & Papayanni», vsakih 15 dni ladje holandske kralje, ve družbe in 7 ladij jugoslovanske ((Jadranske linijske plovidbc« z Reke. Na tej progi bi lahko torej vozile tržaške ladje s tržaškimi mornarji. Te ladje bi pri-naiale svoj zaslužek našemu mestu, bi v Trstu vkrcavale gorivo in ostali pogonski material ter bi jih popravljali v tržaških ladjedelnicah. Na -ta način bi tržaške ladje resno pripomogle k reševanju krize, poleg tega pa bi pritegnile znatne količine prometa zalednih držav. Vendar pa proga proti Severni in Zapadni Evropi za tržaško pristanišče niti ne predstavlja ene izmed važnejših Skupščini delavcev «Pash|icio Triestmo« Drevi ob 18. uri bo v Ul. Zonta 2 skupščina delavcev in uslužbencev podjetja «Pastifi-cio Triestino«; ob isti uri bo tudi skupščina delavcev in uslužbencev tega podjetja na sedežu stare Delavske zbornice. Na obeh skupščinah bodo sindikalni voditelji obrazložili razvoj položaja v podjetju. Gre za zelo resen položaj, zlasti če pomislimo, da je vladni generalni komisar izja- .......... vil, da je podjetje «suha ve- zahtev, saj obstaja toliko dru- ja». Iz lega bi lahko sklepali. | gih pomorskih zvez, katere bi da je malo upanja, da se vpra- bilo treba predvsem obnoviti. šanje ugodno reši. Vsekakor vseh 106 aelavcev in uslužbencev ne more smatrati podjetja za «suho vejo«, ker so se doslej z delom v njem preživljali in je zanje nadaljevanje zaposlitve življenjsko vprašanje. Združenje špediterjev, ki nedvomno zelo dobro pozna potrebe tržaškega pristanišča, je namroč zahtevalo takojšnjo ustanovitev sledečih pomorskih zvez; 1. Ustanovitev redne proge proti Indiji in Daljnemu vzho- du. 2. Ustanovitev proge proti Belginjskemu Kongu. 3. O-kiepitev proge proti Južni A-friki. 4. Okrepitev proge proti Seevrni Evropi. 5. Okrepitev prog proti pristaniščem Sredozemskega morja. 6. Ureditev proge proti Južni Ameriki. 7. Ustanovitev proge proti Perzijskemu zalivu. 8. Ustanovitev proge proti Avstraliji. 9. Zamenjavo starih ladij z novi. mi na progi proti Severni Ameriki. Na vse te zahteve, katere so napredna politična kibanja vedno odločno podprla, so rimski vladni krogi apozabili«. To jim je bilo lahko, če so poslušali izjave Bartolija ter drugih predstavnikov Confin-dustrie, katre tržaško gospodarstvo in tržaško pomorstvo kaj maio briga. To je razumljivo, če pomislimo, da vodilni tržaški predstavnik velikega kapitala kap. Cosulich ustanavlja svojo pomorski družbo v Palermu in ne v Trstu. Sedaj se govori, da bo na predvolilnem zborovanju krščanske demokracije 13. maja minister za trgovinsko mornarico Cassiani ponovno svečano obljubil ustanovitev redne pomorske zveze z Daljnim vzhodom in na ta način skušal opravičiti ravnanje vlade ter njenih tržaških predstavnikov. Vendar bi minister naredil mnogo bolje, Če bi najprej izpolnil svoje obljube. Tržačani imajo dober spomin in vedo, da je minister za trgovinsko mornarico skorai pred letom dni že obljubil ustanovitev te proge z iadjama «Asia» in «\ ieto-ria» ter da je poleg tega njegov predstavnik na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču zagotovil tržaškemu pristanišču motorni ladji «San Marco« in «San Giorgio«. Od vj-eh teh obljub ni bilo nič. «Asia» in «Victoria« še vedno vozita iz genovskega pristanišča «San Giorgio« bo odšla v Genovo, poleg nje pa, kot pričajo zadnje vesti, še «Rosandra», katero so tudi svečano zagotovili Trstu. Prometna nesreča Precej huda prometna nesreča se je pripetila včeraj zgodaj zjutraj na ovinku nedaleč od Kontovela. Žrtev je tokrat postal 26-letni bolgarski begunec Ljuben Oonov iz taborišča pri Proseku. Vzroki niso znani, dejstvo pa je, da je bil begur.ec namenjen s kolesom proti mestu in je privozil do ovinka prav v trenutku, ko je z nasprotne strani privozil s evojim avtom 44-1 etri i Danilo Pertot iz Križa št. 131. Trčenje je bilo kljub takojšnjemu zaviranju Pertota neizbežno in sunek je begunca vrgel s kolesa na tla, kjer je obležal. Zaradi poškodb na glavi so morali Conova odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico in tu so ga zdravniki sprejeli na kirurškem oddelku, kjer so si zaradi njegovega stanja pridržali prognozo. Kolesar trčil v dijaka V spremstvu 57-letnega očeta Angela se je včeraj zvečer nekaj minut po 20. uri zatekel z zasebnim avtom v bolnišnico 13-letni dijak Ren-zo Barbieri iz Ul. Piccardi 59, ki je poldrugo uro prej postal pred hišo, v kateri stanuje, žrtev kolesarja, Nezgodi na delu V notranjosti starega pristanišča so morali včeraj popoldne zabeležiti kar dve nezgodi na delu. Prvi je moral v bolnišnico 44-letni težak Ce- zikalno in doživeto predstavila posamezne slike (tekst francoskega pesnika Rimbauda) z njihovimi specifičnimi razpoloženji. Lorin Maazel je posamezna dela lepo izoblikoval in jih posredoval s točno in prepričljivo kretnjo. Z orkestrom je ustvaril tesen kontakt v prvem delu koncerta, kjer je bila njegova interpretacija resničen odsev skladateljeve ‘J H q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 5. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 6. t. m. ob 16. uri v prosvetnem domu na OPČINAH Luigi Pirandello HENRIK IV. Danes, PETEK 4, Florijan, muč., Sonce vzide ob 4.48 in zaton, „ 19.16. Dolžina dneva 14.2». "V vzide ob 1.32 in zatone 00 Jutri, SOBOTA 5. m»J» Desk*® zlatih mest«, M. Retini*. A Superciriema. 16.00: »Ni *reh—»' P Lauri«, R- Calhoon^ „ Arcobaleno. 15.30: »DeževJ Ranchupuru«, L. Turn ' GLASBENA MATICA V TRSTU V soboto 5. maja 1956 ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj» KONCERT PEVSKEGA ZBORA primorskih študentov ■ VINKO VODOPIVECk iz Ljubljane Dirigent Anton Nanut Spored obsega narodne in umetne pesmi, med katerimi dela, ki bodo v Trstu prvič izvajana. Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni dvorane. IZPRED PRIZIVNO-POROTNEGA SODIŠČA Ferdinand Bndatec oproščen zaradi pomanjkanja dokazov Obtožen je bil sramotenja italijanske zastave, čeprav je nenehno zanikal, da bi bil udeležen pri stvari Nekaj sto Križanov je predvčerajšnjim prisostvovalo sodnemu ogledu. Sodni ogled v Križu predvčerajšnjim zvečer ni bil zaman, kajti na podlagi izsledkov je prizivno porotno sodišče včeraj zjutraj po tričetr-urni seji oprostilo Ferdinanda Bogatca iz Križa, obtoženega sramotenja italijanske zastave, zaradi pomanjkanja dokazov. Bogatca je skupno s Silvi-jem Košuto prijavila Ljudmila Savi iz Križa, ki je kot priči navedla svojega sina in Claro Fois ter nekega Schif-fa. Izjave teh so na porotnem sodišču decembra lani pripomogle k obsodbi Bogatca in Košute na 8 mesecev zapora, pa čeprav pogojno in brez vpisa v kazenski list. Bogateč je takoj vložil priziv zanikajoč obtožbo in sploh prisotnost na mestu v času dogodka in ker iz aktov ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti ničesar točnega, je sodišče šlo v Križ, da se prepriča o verodostojnosti izjav obtožilnih prič. Na mestu pa so porotniki ugotovili, da na podlagi netočnih izjav ni mogoče obsoditi Bogatca, še posebno, ker se je dogodek pripetil zvečer v zimskem času in ker sta Savijeva in Foiso-va videli Bogatca samo s hrbtne strani. Vsekakor je obstajala možnost pomote in tako je sodišče včeraj sklenilo izreči oprostilno razsodbo. Preds. Arbanansi, lož. Co-lotti, zap. Maggi, obramba odv. P- Sardos. Podlegla poškodbam Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice je včeraj zjutraj podlegla poškodbam 81-letna Ana Žigon por. Vec-chiet iz Ul. Giuliani, ki je proti koncu preteklega meseca padla v lastnem stanovanju in si zlomila kolčni sklep stegnenice leve noge. Ob sprejemu v bolnišnico so bili zdravniki mnenja, da bo ženska okrevala v 60 dneh, vendar so nastopile komplikacije, ki so bile za Vecchie-tovo uiodng. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v TRSTU priredi 5. maja t. 1. • POMLADANSKI PLES v mali Rossetti j e vi dvorani, ki jo je opremi) Milko Bambič Igral bo « VE SE LI TRŽI S KI KVINTFT» iz Tržiča na Gorenjskem *** Vstopnice in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni Mac Murray. . siva Astra Rojan. 16.00: vrsta«. T. Povver, M. vo-Capitol. 15.30: ‘Največja zen na svetu«. A. Snerio Cohran. ,, v Cristallo. 16.00: «Zg Nfa M orkester; 16.45 Godba £jnfi 17.00 Orkester Bruno 17.45 Koncert sopr*”**^ »Jj ne Martino: 18.15 Tr s,m(onl ryja Jamesa; 31.00 gel* koncert, dirigent Herm chen. KOl* K » Slovenska poročila; -j lJ.-1 • Italijanska poročila-17.40. 22.30 . LiU6,iuJ- 5.00-6.00 Spored 'z f to 6.00 Jutranja glasb*' fjoJ.OO ba za dobro jutro: 'muhiPLi 11.00-12.00 Spored .1* > je bj 13.30 Ugani z nami. * 14.40 Zabavna glasba- l6 00 « Spored iz Ljubljane-bavne melodije; l6-2]aSt,eik> “L« ti in zbori: 17.10 ©^9JO X 17.55 Intermezzo; l8'J«o s itd' red iz Ljubljane: Uf p!8< coskimi orkestri 'j iibh,; ritmu; 20.00-22.15 9P°reap<#i*v» l.iane: 22.15 Rttmi J* USjE,; 22.45 Robert Scbumab nični študiji; 23.15 Pl ^ - I, O V A ' :'}i 327,1 m, 242.1 "h 1- Poročila ob 5.00. gj.Ov.9S Simfonične slike. v,ad3 U^gi' nom dve zgodbici ”9* 12.00 Slovenske n»r ^ h., pojeta moški Nfar«ivit: sednjak« in žensk' t\ s R(. komorni zbor; 12.40 Medjimurska m J0,."jo ZafJj.l5 ster operni spored. ,vetu: i< vosti doma in Ut*j. Zabavna glasba; literature - G. F- Jr popc^Lpi-na prepihu; ,8.o0 ^Titi1; simfonični koncert. . pr*° jjF vajmo človeka: 1 j krofonom so Vesel Igra saksofonist “-ajtra! it*" 20.15 Glasbena n*® Constantln Brailoiou r[,ja)-e4 -rodov sveta - X*- 16.00 Z mednarb®oe g ^ dirke na Trgu Stem l9.J5 ^ 18.00 Domače ugod-1 dolarji: 20.30 . VesU. fiF1 ^J- filmi; 21.00 Giovaccbm „ 3 »Don Buonapa-rte«. Rossetti. 15.00: «Kentuckyjanec«, B. Lane asi er, D. Lvnn. Eicelsior. 15.00: »Možje se poročijo s črnolaskami«, J. Rus-sel.1. J, Crain. Femice. 15.00: «Jetniki zla«, M. Brltt. F. Raba-l. Nazionale. 15.00: «Ugajam», W. Chiari. P. De Filippo. Filodrammatico. 16.00: «Sedmero 00 VČERAJ 00 DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 3. maja 1956 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 73-letna Alojzija Ukmar por. Cibelli, 61-letni Et-tore Radini, 84-ietni Giuseppe Codrirvi, 76-letna Angela Strissi por. Di Giorgi. 70-letna Antonija Kocijan vd. H.vdval, 79-letna Ana Shiigon por. Vecchiet. 74-letna Olga Majovsk.v vd. Soblllani. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU Crevato. Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner. Ul Giulia 14; Al I,loyd, Ul. deirOrologio 6; dr, Signori, Trg Ospedale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. ie PrC Dne 3. maja J Rozalija Giovannini Uf' ofc0j#i«,1 i I Pogreb drage P jg uf jutri, 5. t. nm ° olnišotc y kapele splošne ., JoSM^rkIeV^^ na), Štefanija 'n Rudi in Ljubo ostali sorodni 1 V starosti 86 **p' 2. maja nenad^ naša draga * a*jr „ r0j- e Pogreb neP°$; 0» ^' b0 danes, 4. . y žfljpslp ’' * Ai- ■. i|Jp$ .... imajo nejše italijansko sodelovali je « ljubljanske aLjudske 9^Mice» povzemamo Hala napisal pod- “Jtiilc pri Zveznem izvrš-.ern svetu Anton Vratu-™> Ki je bil pred kratkim j10 obisku u Italiji in ki j '»iel v Kirnu tudi pre-,,av.ar!ie' katerega se je 4e>eiiio večje število ™€dstavnikov italijanske-M javnega življenja. Jujj.r nedavnim bivanjem v ^ ^ sem imel priložnost, da , sc Prepričal, da so ljudje , fv“*H ker italijansko-ju-P JVansk° sodelovanje na-(|fi iU^e ‘n žele. da bi obe Uj*1 *udi v prihodnje ubi-Hiin ,0 *>0*' To potrjuje, da li, dlme*' Prav- ko smo trdi- mtva: ,so dani vsi pogoji, da U .r'm° med narodi Italije Srii J*®?s*avije res plodne in U0 S e*iske stike. Lahko reče-Ijj.’ lTa najširše množice da-jtijfiu*' delovnih ljudi brez '^ podpirajo prijateljuj ’ % z Jugoslavijo. Ita-iktbr ^avno mnenje zelo jasico 'azvr1 'n budno spremlja ono ,V.°i teh stikov. l(l„lZUmljivO. je. da so stiki *?' .* tistimi ljudmi, ki (jU(. °*ie poznajo. To velja j ta predstavnike italijan-gospodarskega življenja. biljOS*>°darski krogi Italije so 0*1 ideje tesnega jugo-v ^o-italijanskega spdelo-8 'udi takrat, ko so bili wi«ni ?» dvi odnošaji med nasilij eina deželama še zelo To. je tudi razum-ltedn Tj krogi najbolj nepo-k*b cutijo gospodarske po- vij:, ‘astne dežele in s tega ** Presojajo možnost so-. ania z Jugoslavijo. Ra- J°vala kom Ojii svetu, zlasti v vode-tajj Podržavljene industrije na Probleme, katerih tnera?v v jugoslovanskih razlili ^aze v določenem smi-JOjpPPt k novim možnostim ®*4bin* ■ - Ji v Jurija proizvajalcev tul Vzporedno z napred- * k . iril arskega in moralnega Zato ^.'^iiiuuskih razmerah. lo mnogi med njimi ze- s p0j“' Poznali tudi izkušnje Ju..,, ooia samoupravljanja v *ht* av'i*- Ker se ljudje :e Hov “^ieajno lotevajo problemov z ideoloških predsod-iivli ln vzorcev ter jemljejo stvarno, takšno, ka-ttjiujj l*i poteka razgovor z Oj!.., °t>ičajno neposredno in «l«vijeVa' k1 lih goje do Jugo-ttnožice italijanskega e*a gibanja, so odkri->t»(j in polna priznanja, k*, ^em zaradi naših uspe-hilj. Vgradnji socializma :n Vsega, kar so napravili fojL. Vanski narodi za stvar fl je'2lna na svetu. Značilno \ ’ da to gibanje v glav-l^emalo ve o naši socia-atova .^varnosti. Navadno se rjaio; «Držali so nas v 'žjjj lakoj pa pripomnijo: * to mračno obdobje prodnem delavsk em gi-Ho v Za nami in zdaj ne bo-tJkor dopustili, da bi se »ilo, 1 kaj podobnega pono- ,*|ltieS7'^'e Predstavnikov u- srčno. tjjjjlp ^slije je morda najbolj J. a njihova trdna volja ' bi Pt*amo stvari realno — ’t*o(jne Ovijali z Jugoslavijo li Pa •nedsebojne stike, zla-ll(|i Vsestransko gospodar- uvanje. Res so med ................ k lik az*ike v presoji neka-• bit Va^nejših činiteljev se-h v Mednarodne stvarnosti nekaterih Sjj °v> ki vznemirjajo se-°do ,7' Vsi v Italiji pa se biDo 'tbjali, kakor se stri-, tejjj udi mi v Jugoslaviji I* bi’ ^a ni nikjer rečeno, S morale te razlike sla-Shjp skupn e napore za krepitev italijansko- 'Vansk 'ia Pozdravljajo naše stale treba poiskati gle- ega sodelovanja. S tl *. n JC t1,6113 poiskati gle-?- ^e' s0 gnspodar-‘Vjj0 1 med Italijo in Jugo-» hi Vsestranske. Trgovin-is' h»]njava ie zelo živan- /s v ta je na prvem me- v It ^u^osl°vanskem izvo-y .* tretjem v našem u-> ^^nslavija je na sed-iV ?estu v italijanskem iz-?>i ra>a^,nia leta se čedalje tN*1*« tudi tehnično soa 1» »od , na‘aih industrij. V » V nk .aniu- ki se razvi- j\ So nJestransko zadovolj-v *bsej Zadevali delovni ljud-Italije na ljudi no-sl*vije, delno pa so Sv *krhU<^* na^e 'zkušnje in v. kpti^ *• . italijansko-jugoslo-i* a,fiej °r’sti pa nikakor ni-samo na področij So *kega sodelovanja. Jjjo , Vsi pogoji, da razvt-ko °'Sednjo italijansko re-i »Po4a 5azen vsestranskega i( Polit a 8a 'ud' kulturno j^tSihe' n° sodelovanje. Ce Osa-redke posameznike )ene skupine, ki se zaradi svoje ideološke opredeljenosti in politične kratkovidnosti ali pa zaradi preobremenitve s sanjami minulosti niso sprijaznili s stvarnostjo, vidimo, da v sedanji Italiji prevladuje splošno spoznahje, da sta prijateljstvo italijanskega naroda z jugoslovanskimi narodi in sodelovanje med našima dvema deželama ne le v skupno korist, marveč da tudi v korist okrepitve miru na svetu in splošnega evropskega sodelovanja. Pri ogromni večini Italijanov, vštevši najvišje kroge, se s polno zavestjo odgovornosti, korak za korakom, ponekod morda še preveč oprezno lotevajo poglabljanja stikov in sodelovanja med našima dvema deželama. Pri Jem vidimo trdno voljo, da bi izkoristili pogoje enakopravnega sodelovanja, ki smo jih ustvarili zdaj prvikrat v zgodovini jugoslovansko-italijan-skih odnošajev. Demokratično javno mnenje v Italiji pozdravlja odločnost Jugoslavije, da bo tudi v prihodnje s svojih gledišč, ne vezanih na blokovske koncepcije, delovala kot aktiven čini-telj v smeri popuščanja napetosti, zbliževanja med narodi in odstranjevanja protislovij, kolikor jih je svetu zapustila druga svetovna vojna in kolikor so jih blokovske koncepcije in metode zaostrile. Na levi in na desni so mi govorili, da lahko mi Jugoslovani ravnamo odločno in smelo zaradi velikega mednarodnega ugleda, ki si ga je pridobila naša država zlasti v boju za lastno neodvisnost ter s svojo načelno politiko miru in enakopravnosti. V Italiji torej pogosto slišimo mnenje, da je Jugoslavija predvsem spričo svojega političnega in moralnega mednarodnega u-gleda v izredno ugodnem položaju in da deluje kot zelo pomemben činitelj zlasti v naporih za mir in za razvijanje vsestranskega sodelovanja v Evropi. Uradni krogi sicer pripominjajr, da mora biti podlaga italijanske zunanje politike pripadnost k atlantski in zahodnoevropski skupnosti, pri tem pa pravijo, da ne mislijo na nobeno pasivno vlogo Italije v tej skupnosti, marveč na dinamično politiko v smislu nedavnih izjav predsednika republike Gronchija in zunanjega ministra Martina, da mislijo na aktivno sodelovanje Italije v naporih, da bi našli širšo vsebino zahodnih regionalnih organizacij in prilagodili metode akcije sedanjim gmotnim in političnim odnosom na svetu, zlasti v Evropi. Strinjajo pa se s tem. ^a se tudi na tem področju odpira široko torišče akcije za Jugoslavijo :n za Italijo, tembolj, ker sta naši dve deželi zaradi podobnosti problemov v nadaljnji lastni izgradnji in spričo vsestranske medsebojne navezanosti v lastno korist zelo zainteresirani na ohranitvi miru ter na širokem mednarodnem sodelovanju in solidarnosti. Po mojem mnenju nas ho pri tem različnost sistemov čedalje manj ovirala. V Italiji se namreč čedalje bolj uveljavljajo sile, ki se sodelovanja z ostalim svetom ne lotevajo na podlagi skron-struiranih vzorcev in načrtov, marveč na podlagi stvarnosti, realnih odnosov in možnosti. Netlvomno pri tem ni bila brez vpliva tudi jugoslovanska načelna politika miru in aktivne koeksistence v dejanjih. Samo sanjači minulosti lahko verjamejo govoricam, da bi utegnila priti mednarodna dejavnost Jugoslavije zlasti na nakaterih področjih do spora z nekaterimi italijanskimi nacionalnimi korist-' mi. Politika sodobne Italije v veliki meri potrjuje in izpričuje stanje, kakršno je nastalo v Zahodni Evropi zaradi skrbi in strahu pred pritiskom Stalinove hegemonisti’-ne politike. »Strah nas je prisilil, da smo se organizirali za samoobrambo,« to je splošno geslo, s katerim Zahodna Evropa opravičuje — po mojem mnen.u ne brez razlogov — svojo politiko obrambnega združevanja v razne zveze in organizacije. Nesreča pa je v tem. da so te organizacije hkrati ideološko ekskluzivistično pobarvane. Zadnja leta pa je proces pomiritve na svetu rodil lepe sadove in težnje, da bi se nadaljeval. Razumljivo je, da nahajamo v takšnem položaju tudi znotraj organizacij, nastalih med hladno vojno, še zmeraj osnovne značilnosti odnosov iz tega obdobja, da slišimo čedalje pogostejšo kritiko togih brezkompromisnih gledišč in blokovskih koncepcij. Cim več je upanja glede uresničenja ideje koeksistence, čim jasnejše so perspektive splošnega evropskega sodelovanja, tem večja je na Zahodu, pa tudi v Italiji pripravljenost za razgovore o ukrepih, ki bi lahko pripomogli k vsestranskemu sodelovanju v Evropi. In še nekaj. Cim bolj bo politika evropskih narodov u-poštevala, da miroljubna ureditev evropskih problemov >i evropske enotnosti ni ne v zahodni, ne v vzhodni povezavi Evrope, marveč predvsem v naporih, da se razvije. vsestransko evropsko sodelovanje, da bi dosegli V pe:-spektivi združitev Evrope koi celote, tem širša bo lahko tudi platforma jugoslovansk„-italijanskega sodelovanja. Razumljivo pa je, da vsakdo deluje v skladu s svojimi možnostmi in da ne bi bilo u-mestno nobeno vsiljevanje, nestrpnost in netolerantnost. Vsekakor pa bosta tudi čas in nadaljnji razvoj dogodkov opravila svoje. Po mojem mnenju v tem sklopu ne bo težko najti širokega področja sodelovanja med narodi naših sosednih dežel. Skupna dobra volja in medsebojno razumevanje bosta pripomogli tudi k ureditvi maloštevilnih problemov, ki bi lahko sicer, če bi jih no nepotrebnem dramatizirali, zavirali ugoden razvoj naših stikov in sodelovanja. Takšno sodelovanje pa je nedvomno v skupno korist in v korist širšega mednarodnega sodelovanja ter krepitve miru na svetu. ANTON VRATUŠA V sobofo koncert študentskega zbora „V. Vodopivec" V soboto zvečer bo v dvorani na stadionu «Prvi maj)), koncert pevskega zbora primorskih študentov nVinko Vodopivec» iz Ljubljane. Pevski zbor je nastal šele pred tremi• leti, toda že v tem kratkem času se je tako razvil, da je s svojimi nastopi navdušil vsako občinstvo, koder je nastopal. In nastopil je že mnogokje, tako da je postal zelo popularen po vsej Sloveniji in predvsem na Primorskem, saj je pred letom ob festivalu primorskih študentov priredil koncerte kar v desetih krajih Primorske in nastopil lani tudi na slovensko-hrvaškem mladinskem festivalu, kjer je zastopal ljubljansko mladino. Zbor pogosto nastopa tudi v ljubljanski radijski postaji, kjer povečini poje pesmi iz Beneške Slovenije. Za tržaško občinstvo je zbor pripravil bogat spored, v katerega je vključil tudi dela, ki bodo tržaškemu občinstvu povsem nova Razvoj odnosov Bonn-Moskva NA SlNOČMJl TELEVIZIJSKI ODDAJI RUBRIKE ,,ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ?" Roberto Bosi sigurno zmagal Polog nagrade 5 milijonov, se mu obeta še zanimivo potovanje po Atriki - Giancarla Lucchini, ki naj binadkrilila slavo levinje izPordenona», pa tej po lepoti ni kos, dasi je v arhitekturi precej doma Simpatični etrolog iz Bologne, Roberto Bosi, ki naj bi po govoricah, ki krožijo v Trstu, bil sin slovenskega o četa iz Milj (Božiči?), je srečno prestal poslednjo preizkušnjo in s presenetljivo točnostjo odgovoril na tri izredno trda vprašanja. Ko se je pojavil, je imel v rokah lutko, ki je verno ponazarjala pripadnika afriškega plemena Zulu. Ko ga je napovedovalec vprašal, če naj bi bil to izvedenec, ki koj nato je Mike Bongiorno Iiturskih gozdovih. Odgovori-dejal, da ima tudi on darilo ti je bilo treba, za katero et- zanj od strani televizijske službe, in sicer Laponko in Laponca — lutki seveda — ki sta pravkar dospeli z letalom iz Laponije. Nato mu je Mike zastavil formalno vprašanje, če odneha ali nadaljuje, nakar je Bosi dejal .da nadaljuje in se takoj nato odpravil v kabino. Prvo vprašanje se je nanašalo na odlomek neke plesne glasbe iz Belgijskega Konga, naj ga spremlja v kabino, je v katerem nastopata dva bob-Bosi zanikal in dejal, da je na in se sliši deset piščali na to le poklon gospodični Cani- eno samo noto, ki s-0 značilne pagnoli od njegove strani. Ta- za neko. etnični) skupino v Sinočni zmagovalec Roberto Bosi nično skupino so te piščali značilne. Brez oklevanja je Bosi odgovoril; za pigmejce. Drugo vprašanje se je nanašalo na štiri ljudstva, ki žive v severnovzhodnih predelih Azije, Kamčatke in Sa-halina ter ob reki Amur. Našteti je bilo treba vsaj tri i-mena teh ljudstev. Bosi pa ni naštel le treh, ampak imena vseh štirih ljudstev: Juka-dizi. Čukci, Kurjati in Kam-čadarci. Pri tretjem vprašanju pa je moral Bosi povedati, katera izmed dveh risb, trklesa-■ nih v skalo, od katerih je, bila ena afriškega izvora, druga pa z nekega drugega kontinenta, katera izvira iz Afrike in kateremu ljudstvu pripada. Točno je povedal, da motiv slona izhaja iz Španije. medtem ko motiv nojev izhaja iz Afrike, in jo iz plemena Bušnrtanov. Tako je ob navdušenem ploskanju občinstva Bosi premagal tudi to zadnjo oviro in si povsem zoslirženo priboril najvišjo nagrado. A presenečeni še ni bilo konec. Napovedovalec mu je sporočil, dž ima zanj pismo, ki ga bo verjetno celo še bolj razveselilo, kakor današnja zmaga. Gre namreč za neko ekspedicijo v Afriko, ki jo organizira več italijanskih u-stanov na pobudo italijanskega zemljepisnega društva, ekspedicijo, ki bo prepotovala 14-000 km v najbolj zanimivih afriških predelih in kjer žive tudi vsa tista plemena, o katerih nam je Bosi govoril v svojih odgovorih. Vodstvo te ekspedicije je povabilo Boeija, da se osebno udeleži te ekspedicije; da bi pisal kronološki dnevnik o njej. Bosi je to vabilo sprejel. nakar mu je Mike Bongiorno želel obilo uspeha in ga povabil, naj se spet oglasi na televiziji, ko se bo ne- Od Potijadea in Mojzesa do „ e jV A« tragedija l^‘ ■** kila hudo ra-j-'*etna deklica Tereza O»loh* J?oliu je nažla n<;-’»V j. Odvlekla ga je do >il, *ZP°^il. Pri tem se je C?vi.d - ............... - ga je odpirala 'n del stropa, sa- je k'la huje ranjena. > ?a0n sablje. Koledar velikih mož Izvršni komite mednarodne ustanove UNESCO, ki zaseda v Madridu, se je ukvarjal tudi z načinom, kako bi na splošni svetovni osnovi slavili velike osebnosti (pisatelje, filozofe, komponiste itd), ki so obagatile kulturo. Profesor Laugier, predstavnik Francije, je predlagal, da bi sestavili koledar z imeni vehkih mož, kakor ga ima Cerkev za svetnike. Sovjetsai delegat Kemenov je dejal, da je zamisel odlična. In tudi o-stali so se pridružili predlogu. Težkoče pa bodo nastale, ko, bo šlo za uresničenje zamisli, predvsem ko bo treba odločiti o kriteriju ocenjevanja, kdo je velik in kdo ni tak. Direktive Londonski laburistigni «Dai-ly Herald« piše, da so vsi a-meriški vojaki, ki se nahajajo na letalskih oporiščih v Veliki Britaniji, hkrati pa tudi njihove žene, dobili brošuro, ki vsebuje podrobna navodila, kako se morajo vojaki obnašati v tuji deželi, da ne bi povzročali nevšečnosti in nezadovoljstva mea domačini. Tako naletiš tudi na navodila naslednjega značaja: Ne bahaj se pred Angleži s superiornostjo. Obnašaj se vedno skromno. Ce hočeš, da te bodo imeli za dobrega zaveznika, ne govori levo in desno, d a Angleži nosijo smešne pi-d iti m e in da so njihove žene neotesane! In tako dalje... Giancarla Lucchini koč oktobra, vrnil s te ekspedicije. Tudi mi želimo Bosiju obilo uspeha ne le v njegovem bližnjem potovanju po Afriki, ampak tudi sploh, kajti s svojim nastopom na televiziji je dokazal, da je v etnologiji ne samo amater, ampak skoro pravi stiokovnjak, in nas veseli, da je, to po* pripadla nagrada človeku, ki jo v polni meri tudi zasluži. «■ * » Na začetku oddaj? smo upa- bo napovedovalec povedal kaj točnejšega o usodi zdravnika dr. Marzolla, k je odgovarjal na vprašanje iz simfonične glasbe in ki je dvomljivo padel na vprašanju o začetnem in zaključnem leitmotivu Wagnerjeve opere ((Rensko zlato«, a napovedovalec m o tem niti črhnil, kljub temu, da smo zasledili v časopisju obširnejši članek, ki se postavlja odločno na stran dr. Marzolla. * * » Prvi je nastopil neki,Antp-nio Tarqutnio Prisco, rojen v Tarantu, a živeč v Milanu m po poklicu stavec, ki pa sedaj opravlja posle korektorja. Njegov nastop je bil zelo razgiban in vtis smo imeli, da je mož izredno podkovan v področju, ki si ga je izbral, kajti začel je kar bruhati sodbe o sedanji gledališki umetnosti, primerjal prejšnje gledališke igralce s sedanjimi in zaključil, da med sedanjimi igralci ni niti enega, ki bi se mogel primerjati z igralci, kakor so bili Ruggero Ruggeri, Eleono-ra Duše, Ermete Zacconi, Gan-dusio itd itd. Njegova zgovor nost je bila tako velika, da je Mike Bongiorno postal ze nestrpen, prekinil ga je in mu začel zastavljati vprašanja. 2e pri drugem vprašanju pa se mu je zataknilo in nikakor ni mogel pogoditi neke neme osebe, ki nastopa v nekem delu Giovannija Verge. Pomagal mu je napovedovalec in tako so mogla slediti naslednja vprašanja. Odgovoril je točno na dve; pri tretjem pa, ko bi moral povedati naslov komedije Giovannija Verge, ki se odigrava v Milanu, pa je povsem odpovedal. Točen odgovor mu je povedal Mike: naslov komedije je #fn por-tineria«. * * ♦ Za njim je nastopila 2H-let-110 dekle iz Milana, Giancarla Lucchini. ki naj bi po napovedovanjih določenega tiska s svojim nastopom nadkrilila nepozabno Paolo Bolognani. Zvedeli smo, da šludira klavir in da si je izbrala za področje arkitekturo, in da to ni povsem slučajno, kajti ona najde precej sorodnosti med glasbo in arhitekturo. Mike jo je tudi vprašal, če se poleg glasbe in a’hitekture peča tudi s kakšno drugo stvarjo. Tako smo zvedeli, da se v prostem času ukvarja tudi s keramiko, da je poskusila nekaj športa, kakor na primer tenis, a da je to opustila, ker kvarno vpliva na gibčnost zapestja. Mike je hotel še vedeti kako je z njenimi srčnimi zadevami, a na to ga je Giancarla precej odrezavo zavrnila. Ce je v glasbi tako dobro podkovana, kitkor se je izkazalo glede arhitekture, potem ji moremo z gotovostjo napovedati lepo bodočnost kot pia- (Nadaljevanje na 4. strani) Potem ko je prišlo do tega, •da so se odnosi med Moskvo in Bonnom normalizirali, je kancler Adenauer poslal v sovjetsko prestolnico za poslanika osebo, «ki bi znala vzdržati leta izolacije«. Takšna o-seba je vsekakor moral biti veleposlanik Hass. čim je bilo prav njemu odrejeno, da zavzame to mesto. Hkrati je bilo s tem v zvezi, še posebno ob upoštevanju omenjene poslanikove vloge, razvidno, da ne bo v odnosih med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo nastopila nobena nova sprememba, razen uradnih stikov, ki so se bili s tem vzpostavili. Glede Nemčije kot, lake se je ohranil status qu:i, bonnska vlada pa nadaljuje z izgraditvijo lastne državnosti in armade na strani Zahoda. In to s tako očitno vnemo, ki mora vsakogar, čim mu je jasno, da bi utegnila tako postavljena stvar kompromitirati in v neki zaključni konsekvenci celo ogroziti komaj doseženo mirnejše-mednarodno vzdušje, resno za-skrbljati. Resnica pa je, da če je status quo čvrsto zakoreninjen v mislih in stremljenjih velikih sil, ni pa tako, tudi v glavah nemških politikov. Proti hladni normalizaciji odnosov z Moskvo ter enostranski politiki so se že pred nekaj meseci postavili tudi Adenauerjevi koalicijski partnerji, liberalci. Na kongresu Krščansko demokratične unije, ki se je pred kratkim vršil, pa je delegat Friedens-burg izjavil, da se morajo sovjetsko-nemški odnosi utrditi. ker je samo to pogoj za nemško združitev. Značilno je, da je to izjavo dal Berlinčan Friedens-burg, in sicer v toliko, ker je med vsemi nemškimi mesti prav Berlin najbolj zainteresiran, da pride med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo do pomirjenja in sožitja. Pa tudi to je značilno, da je Friedensburg -svoje besede, ki jih je bil naslovil na kanclerja Adenauerja, izrekel prav v trenutku, ko so sovjetski in nemški potrdili svoj namen, da se v Nemčiji ohrani status quo. Kancler je na to odgovoril, da praznina, ki jo je opaziti v londonskem komunikeju zaradi tega, ker je bilo v njem nemško vprašanje puščeno ob strani, da ta praznina dokazuje, «kako težko je verjeti v možnost plodnih razgovorov s sovjeti o nemški združitvi«. Potemtakem ostane, je rekel Adenauer, edina politika, ki jo je treba voditi v odnosih dp Vzhoda, politika sile. To je že star Adenauerjev argument, ki pa je tokrat v očeh. nemških politikov mnogo manj prepričljiv kot je to bil še pred obnovitvijo stikov med Vzhodom in Zahodom. Se več, ta argument lahko danes privede do povsem nasprotnih zaključkov od onih, ki je teorija o politiki si-le zaradi njih. nastala. Do takih novih zaključkov so nekateri nemški politiki prišli že lansko leto, toda londonski razgovori med dvema od štirih velesil, ki so odgovorne za Nemčijo, so jim tokrat dali še večjo moč. Ce so bili Nemci -— zaradi slabih izgledov, da bi velike sile v zvezi z Nemčijo sploh kaj napravile — že prej zaključili. da morajo to v prvi vrsti storiti oni sami. potem je po londonskem sestanku postalo še jasnejše tudi to, da se danes v svetu, zaradi političnih in ideoloških razlik, na katerih tako rad jaha Adenauer. nikakor ne beži več od mednarodnih stikov in zvez. Resda so se londonski razgovori še vršili v okvirih statusa quo, toda hkrati so tudi pokazali, da so danes že mogoče zveze in stiki vsakogar z vsakim, med to in ono deželo, torej tudi med .Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Seve je to dobro znano tudi kanclerju. toda on se navzlic temu še kar naprej poteguje za tako imenovane ((pozicije sile«. Zdi se, da se on drži tega stališča tudi zaradi nadaljnjega razvoja, ki bi moral nanj pristati, čim bi pristal na tesnejše stike z Vzhodom. Ko so bili med Moskvo in Bcnnom vzpostavljeni formalni stiki, je zahodnonemška vlada svečano izjavila, da ne bo priznala vzhodnonemške države. Da bi to bilo še jasnejše. ni tudi z ostalimi vzhodnoevropskimi deželami hotela vzpostaviti takih stikov. Potemtakem bi normalizacija odnosov med Moskvo in Bonnom morala Vzhodno Nemčijo nekako ((izolirati«. Vtem pa se je menjala situacija v Vzhodni Evropi. Ta-oljska kot druge držaV* zdaj tu mnogo real-pogoje, da odigrajo v splošni evropski igri dokaj važno vlago. Ce pa bo Bonn (o stanje priznal, se v nadalje ne bo več mogel dolgo upirati normalizaciji tvojih odnosov s Fankovvom. Sicer pa baje tudi Adenauer ni nasproten nadaljnjim pogajanjem z Moskvo, kar ga deli od njegovih političnih nasprotnikov je, pravijo, samo v tem, kdaj naj se ta pogajanja načnejo in o čem naj se na njih razpravlja. SE NEKAJ SLIK S PRVOMAJSKEGA SLAVJA Ker nismo mogli včeraj objaviti vseh slik s prvomajskega slavja na stadionu «1. maji, objavljamo danes še sledeče. Prva slika nam kaže zares zgledno požrtvovalno folklorno plesno skupino iz Brega, ki je nastopila z več plesi in žeja posebno priznanje z novim plesom »zidano tnarelon, na drugi sliki vidimo nadalje kvartet iz Doline, ki je poskrbel za plesalce. Na zadnji sliki pa tovariša Gerdola z njegovo znano «Tržaško tamburi- co», ki je tudi vedno na mestu ob vseh ljudskih prireditvah PRIMORSKI DNEVNIK — 4 4. maja I95* SESTANEK NA POKRAJINI GLEDE BORBE PROTI TOČI Občine naj uvedejo pobiranje takse za uspešno vodenje borbe proti toči To je edioi način, dokler ne bo zakona o obveznem sodelovanja kmetov v tej akciji Včeraj je bil na sedežu pokrajine sestanek predstavnikov številnih občinskih uprav, sin. dikalnih organizacij, pokraii-ne, agrarnega konzorcija in drugih zainteresiranih una nov, ki so se porazgovorili o ureditvi vprašanja oorbe proti toči, za katPrega vlada med našimi kmeti izredno zanimanje. Osnovno vprašanje je sorte lovanje vseh pri'.rdet ih ot-čin v tej norbi kajti samo na tak način bo borta uspeš.ia. Prisotni so bih osebno naklonjeni predloga, naj bo vstop kmetov v konzorcij obvezen. Ker pa ne obstaja zakon, ki bi pnmoial k vpisu, so bili mnenja, rta bi občine uvedle neke vrste takso, ki bi jo morali kmetje plačevati in ki bi služila za vzdrževanje postaj za streljanje proti toči. Sindikalne organizacije se bodo naknadno sestale in predlog proučile, vendar lahko že sedaj rečemo, da se s predlogom strinjajo. Pripravlja se ustanovitev o-srednjega pokrajinskega vodstva, ki bo vodil celotno akcijo. Pri tem bodo občine, ki so v Brdih in ki nimajo zadostnih materialnih sredstev, deležne večje denarne pomoči, da bodo lahko kos večjim nevarnostim, ki pretijo zlasti hribovitemu delu. S tem pa ti kraji ne bodo niti najmanj privilegirani, ker bodo obenem branili pred uničenjem tudi vinograde in ostale kulture na ravnini. Na sestanku so se strinjali s tem, da se krminski prostovoljni konzorcij, ki že obsta ja, obdrži pri življenju, in sicer tudi s podporami zainte. resiranih ustanov kot je pokrajina, hranilnica, agrarni konzorcij in druge. V nedeljo bodo imeli v Kr-minu sestanek konzorcija, na katerem bodo govorili o najnovejših vprašanjih, ki se ti čejo njegovega delovanja. Seja občinskega odbora V sredo zvečer se je sestal občinski upravni odbor, kateremu je župan poročal o na peljavi vodovoda na Oslavje in v Št. Maver. Odbornike ie seznanil 7. dovoljenjem, ki ga je dal agrarni inšpektorat iz Benetk za gradnjo kmečkega vodovoda. S pismom agrarne VRSTA MANJŠIH RAZPRAV NA GORIŠKI PRETURI Proti šoferju avtobusa ukinili sodni postopek V Jugoslavijo so ilegalno šli po zaposlitev, vendar... Včeraj je bila na preturi azprava proti 47-letnemu ■"ranču Vugi, rojenemu v Solkanu in sedaj stanujočem v ivetogorski ulici št. 83, ki se e moral zagovarjati zaradi ibtožbe, da je kot šofer avto->usnega prevoznega podjetja \TA povzročil v Ul. sv. Mi-laela v Standrežu padec Ane dattica iz Sovodenj, ki se je irecej potolkla ter se je mo-ala zdraviti 40 dni-Mattica se je vozila v isti meri kot avtobus. Vozilo jo e hotelo prehiteti prav v renutku, ko je Matticovo na olesu prehitela neki voziček, :i je bil poleg pločnika. Krni. u potem je Matticova padla la desno stran. V obtožnici je rečeno, da e je Vuga z avtobusom zale-el v njen komolec. Priče pa 0 povedale, da se je avtobus ploh ni dotaknil. Proti Vugi so ukinili sodni ostopek. Dalje je bila cela vrsta sod-,ih postopkov proti ljudem, 1 'so ilegalno prekoračili dr-avno mejo ter so jih jugo-lovanske oblasti kmalu potem zročile italijanskim. Vsi so dšli v Jugoslavijo z namenim, da bi si tamkaj preskr-■eli zaposlitev, ki je tukaj ni- 0 dobili. Med drugimi so na 2 mese-a zapora in 10.670 lir globe bsodili 28-letnega Pietra Ca-irana iz Brescie, ki je 5. de-embra lani odšel v Jugosla-ijo pri pokopališču pri Golci- Cez pet dni sq ga jugo-lovanske oblasti pri Rdeči hi- 1 vrnile. Maria Fonda iz Starancana e šla v Jugoslavijo že leta 050, ker se s svojim možem i razumela. Pred meseci pa i je napravila v Beogradu otni list in se po redni, poti mila domov. Včeraj so proti jej izvedli proces, vendar so 0 pomilostili. Ker ni spoštoval določil iz-onskega lista, se je moral agovarjati 59-letni Antonio ibate iz Catanie. Večkrat je ■ rišel k nam, čeprav tega ne 1 smel napraviti. Obsodili so a na 30 dni zapora. Udaril se je pri Igri 5 rešilnim avtom Zelenega iža so ob 13,45 pripeljali v Inišnico Brigata Pavia 8-let-ga Flavia Breganta iz Ul. igata Pavia 99 v Gorici, ■d igranjem s svojimi pri-elji se je hudo udaril v ifti komolec ter je zaradi ■a potreboval zdravniško Nesreča pri igri ešilni avto Zelenega križa /čeraj popoldne odpeljal v rišnico Brigata Pavia deč-Flavia Breganta iz Ul. B ■ia št. 99 v Gorici. Ko se deček igral na dvorišču je nesreči padel ter si ranil no roko. V bolnišnici so mu ezali rano, nakar je odšel iov. Ozdravel bo v nekaj ida nezgoda motociklista l-letni Ivan Jakončič iz Ul iamontl v Gorici se je pe-l s svojim motociklom po XX. septembra proti me- stu. Ko se je pripeljal na vogal Ul. Brigata Pavia, se je iz neznanih razlogov prevrnil in se je hudo poškodoval. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki pri pregledu ugotovili hud možganski pretres ter zlom lobanje in druge telesne poškodbe. Jakončič je v nezavesti in njegovo zdravstveno stanje je izredno resno. V bližini postaje v Gorici Zaradi brezposelnosti se je hotel usmrtiti Skočil je pod vlak — Odrezali so mu levo nogo V torkovih prvih jutranjih urah je potniški vlak, ki je prihajal iz Vidma, v bližini goriškega kolodvora povozil 52-letnega hrezposelnega delavca Franca Semerla, rojenega v Idriji, bivajočega v Gorici, Ul. Ascoli št. 21. Ko je strojevodja opazil nesrečo je stroj takoj ustavil in dal znamenje. Na kraj so pritekli uslužbenci bližnje postaje, ki so ponesrečencu nudili prvo pomoč. Rešilni avtomobil ga je nato odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali razne poškodbe ter mu odrezali levo nogo. Včeraj se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko zboljšalo, vendar se zdravniki še niso izrekli. Na poti v bolnišnico je Se-merl šepetal: »Hotel sem u-mreti, ker sem naveličan živ-ljenja«. Te besede so dokaz da se je nesrečnež hotel umoriti. Do tragičnega dejanja ga je privedel slab gmotni položaj, saj je bil že dalj časa brezposeln. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 102 - tel. 31-52. IC I N O CORSO. 17.15: »Vojaško sodišče«, cinemascope, G. Cooper. VERDI. 16.30: uDemon otoka« J. Payne. CENTRALE. 16.30: »Osvajalec Mehike«, B. Davis in P. Muni. VITTORIA. 17.15: »Ljubljenec velike kraljice«, B. Davvis in R. Todd, cinemascope. MODERNO. 15.00: »Beta 7, tajna služba«. ga inšpektorata je občina do bila dovoljenje za takojšnji pričetek napeljave vodovodi Županstvo bo v kratkem navezalo stike z občinskimi pod jetji. da se domeni o izvedbi načrta. Upamo, da pričetka del ne bo treba predolgo ča kati. Odbor je obenem pripravil dnevni red za prihodnje izredno zasedanje občinskega sveta, ki bo v sredo 9. maj ob 18. uri. Končno so sklenili, kupit 36 klopi, ki jih bodo name stili po ljudskih vrtovih m drevoredih, medtem ko bodo ostale klopi prepleskali. Fašistom se nočejo zameriti V sredo zvečer so v Ljudskem vrtu predvajali doku-mentarne filme, med katerimi je bil tudi film, ki je prikazoval Toscaninija, ki dirigira znano Verdijevo himno narodov. Obenem je bil tudi komentar, ki je prikazoval Toscaninijevo življenje in drugih italijanskih dirigentov, ki so prav zaradi nasprotovanja fašističnemu režimu morali emigrirati v inozemstvo. Prisotni so bili nemalo začudeni, ko je kinooperater (prav gotovo ne svojevoljno) vsakikrat prekinil zvočno oddajo, kadar se je govorilo o krivicah fašizma. Prav tako ni bilo mogoče slišati tistega dela kompozicije, v katero so vpleteni zvoki internacionale- Ljudje so upravičeno izražali nezadovoljstvo nad tako pristranskim predvajanjem dokumentarnega filma, ki naj bi iznad političnih strasti prikazal umetniško vrednost dirigenta in skladbe. V Gorici že od nekdaj vlada poseben kurz: bog ne daj, da bi se v kakršni koli obliki žalil fašizem, ker nekateri ljudje na oblasti še vedno mislijo, da bi se z žaljenjem fašizma žalila tudi Italija. Organizatorji tifkih prireditev se očitno nočejo zameriti fašistom, ampak jim je bolj pogodu, da se nad njihovim ravnanjem zgražajo pošteni 'meščani. Roberto Bosi sigurno zmagal (Nadaljevanje s 3. strani) nistki. Točno in z gotovostjo je odgovarjala na razna vprašanja, k: so se nanašala na pročelja in palače v Rimu, Benetkah, Milanu Firencah, Veroni. * * * Za njo je nastopil Giambat-tista Trotta, uradnik iz Neaplja, ki je odgovarjal na vprašanja o nogometu. Pri prvih mu je šlo še nekako gladko in skoraj smo bili prepričani, da ga bo težko spraviti v zadrego. ko je nenadno odpovedal pri zadnjem vprašanju za 320.000 lir. Nikakor ni mogel povedati kateri italijanski 1-gralec iz lige A je poleg Fir-manija se igral nekaj časa v ngleških nogometnih moštvih. Ime igralca, ki se ga ni mogel spomniti, je Jepson. — Za 640.000 lir je Gianfran-co Farina iz Milana točno odgovoril, aa gre za opero Ga-spara Spontinija. ki se je leta 1909 uprizorila v Teatru del-l’Opera, ki pa se je takrat imenoval Accademie Rogel de Musique, ko ga je Mike vprašal kdo je avtor opere Fer-nando Cortes in kje se je prvič uprizoril«. — Za 1,280.000 lir pa je Lut-gi Scanagatta točno povedal za katera dva krokarja gre. od katerih ima eden rdeč, drugi pa rumen kljun. — Za 2,560.000 lir je Mario De Maria, kateremu*je vprašanje izbral ameriški kinematografski igralec Bruce Cabot. točno povedal, da je leta 1930 v tekmi na etape Turin - Bruselj zmagal Grand* in da sta kolesarja Joli in Mara dosegla tri etapne zmage. PEVSKI ZBOR PRIMORSKIH ŠTUDENTOV »VINKO VODOPIVEC« IZ LJUBLJANE priredi v PROSVETNI DVORANI V GORICI na Korzu Verdi št. 1 v nedeljo 6. maja ob 16. in ob 20. uri PEVSKI KO Na sporedu bodo narodne in umetne pesmi Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli 1-1. in v kavarni Bratuž. V soboto popoldne prodaja samo v kavarni Bratuž. Cene 400, 300, 200 lir. Stojišča 150 lir. iil- % L - i 11 mm X ■ . •>- - • V ■ rib« 11 lis pE ‘ 1 US r' F Sjj :■ - i!' - 1 1 Spl % ” K ■ KOLESARSKA 01 RK A DILETANTOV VARSAVA-BERLIN-PRAGA Motorne dirke v Crikvenici NEMEC SCIIUR ZMAGOVIM II. ETAPE!- Italijan Ceslarl prva rumena malica Jugoslov. kolesarji Petrovič.Vargain Jugo prišli na cilj okrog .1’za zmagovalcem LODZ, 3. — V drugi etapi j t velike kolesarske dirke diletantov Varšava - Berlin - Praga, Varšava - Lodž, dolgi 140 km, je zmagal Adolf Schur (Vzhodna Nemčija), zmagovalec lanske dirke, v času 3.33'28”. Vrstni red -.stalih: 2. Klev-cov (SZ), 3. Borra (Belg.), 4. Dimitrescu (Rom.), §. Brinkmann (Vzh. Nemčija) vsi s časom zmagovalca. Sledila je skupina okrog 20 kolesarjev s časom zmagovalca, med katerimi je bil tudi Italijan Ccstari, ki je tako osvojil prvo mesto v splošni kla-ifikaciji in s tem rumeno majico. Jugoslovanski dirkači Petrovič, Varga in Jugo so zaostali za zmagovalcem za približno 5’. Valčič je malo pred ciljem popustil in zaostal za 12’. Cvejin je zaostal za 15’, Vuksan, ki je padel, pa je prišel na ciij v zadnji skupini. V ekipnem plasmaju je Jugoslavija od 24 reprezentanc trenutno na 15. mestu okrog 15' za vodečo. Pcvih 80 km današnje etape je potekalo po ravnici, drugi E RLE N ' VARŠAVA 1O0Z ttfBO GLAW &0*LI T2. PRAGA STA or STAUHOmOp KARL O VARV fo: Ps Bft v/ 'AV$WtJA I TABOE?! ttSžmf. CRIKVENICA, 3. — Trije Jugoslovani — Regvart, Klemenčič in Valent Medved so si priborili pravico, da tekmujejo v polfinalu svetovnega prvenstva v speed-wayu. To pravico so pridobili s svojo uvrstitvijo na tekmi v Crikvenici. Na tej dirki so se najbolj uveljavili Avstrijci in Nemci. V petih dirkah je zmagal s ?3 točkami Avstrijec Sidlo Erich. Drugi je bil Drago Regvart (Jugoslavija) z 11 točkami, tretji Hans Sidlo (Avstrija) z 11 točkami, četrti Alfred Aberl (Nemčija) z 11 točkami, peti Josip Klemenčič (Jugoslavija) z 10 točkami, šesti Otto Holau-bek (Avstrija) z 10 točkami, sedmi Valent IJnterkoefler (Avstrija) z 9 točkami, osmi Valent Medved (Jugoslavija) z 9 točkami. Teh osem tekmovalcev si je priborilo pravico, da tekmujejo v polfinalu svetovnega prvenstva. GENERALKA ZA OLIMPIJSKE IGRE V MELBOURNU Avstralci sv sreje eniuniziicijske spvsvlfitcsši dei pa po izmenjavajočih se Kako Je atlet John Landy zapravil priložnost za zrušenje svetovnega rekorda na 1 miljo vzpetinah in spustih. Bila je zelo živahna in borba se je zaključila šele na cilju, ko je Nemec Schur v finišu premagal kakih 20 tekmecev. Do 15 km je vladal mir. Tu pa so se odtrgali od skupine Rusa Kletcov in Vostiakov, Bolgar Ognenski, Poljak Krolak, Ceh Švab, Madžar Cikoš in Belgijec Van der Linden, ki so vodili do 50 km. V ozadju so bili medtem številni poskusi zasledovanja ubežnikov, toda šele pri 75. km je manjši skupini, med katerimi sta bila tudi Italijana Cestari in Gu-glielmoni. uspelo dohiteti vodečo seumorico in povečati skupino na kakih 25 kolesarjev. Pri 85 km se je vodilna skupina povečala že na 80 kolesarjev, toda mnogi od njih so začeli občutiti utrujenost in so zaostali,.. Pred vrati Lodža se je tako pojavilo le kakih 20 dirkačev in na dirkališče je privozil prvi Schui Zmagovalec včerajšnje etape Bruni je pri 50. km preluknjal. Nato je 'zgubil še plašč s kolesa in je bil izločen iz nadaljne borbe za boljše mesto. Minuli mesec se je stotine tisoče v Avstralcev zbralo v Melbourneu na slovitih svečanostih te dežele sMoomba carnival». Spored tega praznovanja je bil zelo obšijen, tako da so ga Avstralci izkoristili in preizkusili svoje organizacijske sposobnosti pred olim-piado v novembru. To velja posebno za športni del sporeda, ki je bil sestavljen iz atletskih tekmovanj, kolesarstva, motornih, avtomobilskih in konjskih dirk, regat, razstav in raznih mimohodov. Treba je takoj poudariti, da je prireditev sijajno uspela Organizacija je bila odlična, ničesar ni manjkalo, To je bila majhna mojstrovina organizacije, s katero so bili zadovoljni tako nastopajoči kot obiskovalci. Karneval je otvoril guverner države Viktorija, Brooks na svečanem delu sporeda ob obeh bregovih reke Yarru. Množica gledalcev ni prihitela semkaj le zaradi lepega vremena, ampak tudi, da je videla jadralne in vJslaške regate. Prizor je bil čudovit: številni gledalci, šotori, stojnice, godbe. Nedaleč od tod so bile dirke kolesarjev-ama-terjev. PRED NEDELJSKO TEKMO S FlORENTINO Triestina brez Štirih standardnih igralcev Soldan ia Fontana poškodovana, Belloni in Lucentini izključena TRST, 3. — Sklep nogometne zveze o kaznovanju Bel-lonija in Lucentinija z enodnevno izključitvijo, je precej presenetil trenerja tržaške enajstorice Pasinatija. ki Vsekakor ni računal na tako strogo kazen. Za nedeljsko srečanje s Fio-entino je zaradi tega vprašanje formacije Triestine še povsem odprto. V prvi vrsti Pasinati ne bo mogel vklju-iti v moštvo vratarja Sol-dana, ki si je v tekmi z Bologno pretegnil mišico in je moral v posteljo. Na zadnjem treningu je Pasinati posvetil največjo pozornost rezervnemu vratarju Nuciariju, ki bo po dolgem času zopet branil vrata Triestine. Poleg Soldana je še vedno neuporaben krilec Fontana. Pasinati je sicer računal, da ga bo lahko to nedeljo vključil v enajstorico, toda njegova bolezen se je nenadoma poslab-ala. V celoti bodo tako tržaški enajstorici manjkali kar štirje standardni igralci, kar povzroča Pasinatiju seveda precejšnje skrbi. Soldana bo, kot rečeno, nadomestil z Nucia-rijem, Fontano že itak nekaj nedelj nadomešča s precejšnjim uspehom Svorenig, vprašanje nadomestitve Bellonija Lucentinija pa je bolj kočljivo. Za branilca prideta poštev Toso in Meggiolaro. Zdi se, da ima Meggiolaro nekaj prednosti. Lucentinija bi lahko zamenjal Renosto. ki je že igral na desnem krilu. Obstaja pa še druga možnost, po kateri naj bi' Tbso igral namesto Bellonija, Do-rigo namesto Fontane, Meggiolaro pa desno krilo v nazaj potegnjenem položaju s funkcijo letečega branilca, V tem primeru bi ostali del napada sestavljali Szoke, Bri-ghenti, Zaro in Renosto oz. Passarin. Na vsak način se bo Pasinati odločil za sestavo moštva po današnjem zadnjem treningu. V ostalem pa tudi v taboru Fiorentine ne gre vse gladko. Zdi se, da bo še nekronani prvak nastopil brez Mon-tuorija in brez Chiappelle. Prvemu se je namreč hudo ponesrečila žena, drugi pa je potreben počitka. NOGOMET Škotska-Avstrija 1:1 GLASGOW. 3. — Pred 90.000 gledalci je včeraj reprezentanca Škotske igrala neodločeno z reprezentanco Avstrije. Oba gola sta bila dosežena v drugem polčasu. V 11. je povedel Škotsko v vodstvo Conn, izenačil pa je Wagner v 13'. Igra avstrijske reprezentance je napravila na gledalce močan vtis. BEOGRAD, 3. — V tradicionalni prvomajski derby tekmi med Partizanom in Crve-no zvezdo, je prvič po šestih • • letih zmagala Crvena zvezda Wet”* ž 2:0. I'Landg . VSEGA NI VELIKO ... Ko se je spustil prvi mrak, ni odšel nihče domov. Množica je vztrajala 'pozno v noč med plesom in pesmijo. Kolesarske dirke aTreasurg Garden» pa je zamenjala operetna predstava, ki jo je spremljal veličasten ognjemet. Ljubitelji vrtoglavih hitrosti so tačas odšli v (iFishermans Bend», kjer so nastopili najboljši motoristi. Ze dopoldne so bile na hipodromu «Fle-ming.ton» konjske dirke. Pravijo, da tako razburljivih in zanimivih dirk Avstralci niso videli že nekaj let. Poklicni kolesarji pa so se zbrali na dirkališču: pomerila sta se avstralski prvak Smythe in Italijan Morettini, ki gostuje v Avstraliji. Čeprav je Italijan doslej po navadi zmagoval, pa ga je tokrat Avstralec v vseh treh vožnjah premagal in tako zadovoljil 10.000 gledalcev, kolikor jih sprejme ta stadion. ... ZA VSE Tudi umetniško razstavo v Heraldu je prvega dne obiskalo 10.000 ljudi. Po ulicah Mel-bournea pa so do ranega jutra krožilo skupine ljudi, ki niso mogli prenehati razpravljati o dogodkih prvega dne karnevalu. Nedeljski spored — karneval se je začel v soboto — ni bil nič skromnejši od sporeda prvega dne. Množica 50 tisoč ljudi se je zbrala v letnem gledališču Botaničnega vrta, kjer so dajali Bizetovo Cartnen. Se enkrat toliko pa jih je bilo v Albertovem parku, kjer je bilo moč videti avtomobilske dirke. Postavljenih je bilo več rekordov, med njimi vsekakor najpomembnejši v povprečni brzini 142 km na uro. IZVRSTNA ORGANIZACIJA Melbourne je tako že prva dva dni karnevala dokazal, da je sposoben organizirati tudi največje prireditve in to zelo dobro. Na karnevalu je bilo namreč na stotine tisočev obiskovalcev, ki so se odlično zabavali Tako so Avstralci ovrgli vse trditve, da niso sposobni kaj takega sprejeti na svoja ramena.’ KAKO JE PRIŠLO .. . Ni manjkalo tudi incidenta: tak tipično nolimpijski« dogodek se je pripetil na atletskem prvenstvu Avstralije, ki je bilo v Olimpijskem parku. Gledalcem — ki jih je bilo 23.000 — so sporočili, da namerava John Landy napasti svoj rekord na 1 miljo. Zato so nastopili vsi najboljši avstralski atleti na tej razdalji, uspeh in je skozi prva dva kroga neprestano bodrila Lan-dyja. Na polovici tretjega kroga pa je prišlo do dogodka, ki je povzročil toliko govoric. ... DO INCIDENTA Clarke je bil v vodstvu. Henderson pa ga je prehitel z notranje strani. Pri tem ga je spravil iz ravnotežja in leta se je znašel tik pred Lan-dyjem. Menda mu je Landg stopil na nogo, ker je Clarke padel in le Landg jeva prisotnost duha je rešila položaj, da se ni pripetilo kaj hujšega. V hipu je namreč odskočil in se izognil padlemu tekaču. S tem pa zgodbe še ni bilo konec: Landg se je namreč ustavil — bržkone je mislil, da je kriv padca — in se vrnil k mladeniču pogledat, če se mu ni pripetilo kaj hujšega, Le-ta ga je zavrnil, ceš naj se ne briga zanj. Landy se je tedaj pognal za ostalimi, ki so mu ušli naprej za 50 metrov. Do cilja pa je ostal še en krog in pol. Ob začetku zadnjega kroga so bili le še štirje pred njim: Henderson, Plummer in Loncoln — avstralska nada na srednjih progah. Zadnji je imel prednost 25 metrov. Tedaj so gle dalci videli čudovit finiš: Landg je pretekel zadnji krog 5(> sekundah in pustil svoje tekmece 15 metrov za seboj ŠPORTNA GESTA LANDYJA To je bil športni dogodek, kakršnega redkokdaj vidimo. Športni duh je premagal že Ijo po lastni slavi. Landg je zamudil priložnost postaviti svetovni rekord, zato pa si je pridobil naklonjenost vseh svojih rojakov. Na karnevalu je bilo tudi nekaj turistov iz Evrope. Skoraj vsi so dejali, da se bodo v novembru vrnili v Melbourne. Generalka za olimpijske i-gre je uspela med velikim navdušenjem prijateljev športa, ki sedaj nestrpno pričakujejo olimpiade. Prireditelji pa jim obljubljajo, da bodo letošnje igre najbolje organizirane od vseh dosedanjih. Smela obljuba, ne smemo pozabiti, da so Avstralci videli marsikatere olimpijske igre in da so si lahko nabrali precej izkušenj. POKRAJINSKO TEKMOVANJE SREDNJEŠOLK V GMj Sim/tinske dijakinje en a It ni/im; (In c italijanski® 0d petih disciplin na programu osvojile dve prvi mesti, dve tretji in eno četrto itd. “ ’ DIRKA PO ŠPANIJI Tudi v 8. etapi prvi Van Steenbergen TARRAGONA, 3. — v ““j} etapi kolesarske dirke P° niji je zmagal zopet Ry _ Steenbergen. Progo Valeno Tarragona, dolgo 249 A BOKS LIVERPOOL, 3. — Prva« britanskega imperija v peres ni kategoriji, Nigerjanec Ho-gan Bassey, je danes premagal italijanskega boksarja peresne kategorije Alda Pravi-Množica je vedela, da' ima I sanija po točkah v osmih run-precej možnosti na I dah. TURNIR KANDIDATOV V AMSTERDAMU Z Botvinikom bo igral Smislov V zadnjem kolu turnirja kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka pa so bili doseženi naslednji rezultati: Smislov - Pilnik 1:0 (50 potez), Keres - Petrosjan remi (10), Geller - Szabo 0:1 (51), Spaski - Panno remi (35), Bronstein - Filip remi (56). Končni vrstni red: Smislov 11.5, Keres 10, Geller, Spaski, Szabo, Petrosjan, Bronstein 9.5, Panno, Filip 8, Pilnik 5 točk. Smislov si je tako že v tretjič priboril pravico izzvati Botvinika na borbo za naslov svetovnega prvaka v šahu. V prejšnjih srečanjih je Smislov obakrat dosegel samo neodločen rezultat, kar pa mu ni zadostovalo za osvojitev naslova, ker mora biti po predpisih prejšnji prvak poražen. Iz tehničnih razlogov nismo danes objavili podlistka, ki se bo nadaljeval Jutri. SREČANJE DVEH ŠAHOVSKIH VELESIL VELIKI ŠAHOVSKI DVOBOJ FLRJ-ZSSR na osmib deskah Med turnirjem bodo izdajali bilten v 5000 izvodih, v katerem bodo objavljene vse partije dvoboja V Beogradu ali Zagrebu seltvinik, kandidati za svetov- bo 17. junija letos začel ša hovski ovoboj na osmih deskah med reprezentancama Jugoslavije in Sovjetske zveze. Dvoboj bo odigran po ševe-niškem sitemu (vsak z vsakim) in bo po kvaliteti eno izmed najpomembnejših šahovskih tekmovanj na svetu po osvoboditvi. Srečanje dveh najboljših reprezentanc na svetovni šahovski rang-listi. ki se bosta prvikrat srečali v dvoboju na več deskah, predstavlja veliko šahovsko manifestacijo, ki že sedaj vzbuja pozornost po svetu, in katero komentira ves svetovni tisk kot velik dogo-j dek v mednarodnem sahu. V moštvu Sovjetske zveze bodo po vsej verjetnosti sodelovali: svetovni prvak Bo- nega šahovskega prvaka Smislov, Bronstein, Keres. Geller, Petrosjan. Spaski, velemojstri Tajmanov, Averbach (sedanji službeni prvak SZ) in Kotov. V jugos’ovanski reprezentanci bodo: Gligorič, Matanovič, Ivkov, dr. Trifunovič, Pirc. mednarodni mojstri Karaklja-jič, Rabar, Milič, mojstri Udovič, Janc-.ševič. Djuraševič itd. Dvoboj se bo začel v Beogradu ali Zagrebu, nadaljeval v Ljubljani in zaključil v Beogradu. O vrstnem redu krajev se dogovarjajo še sahovske zveze Slovenije, Hrvatske in Srbije. Dvoboj bo trajal 20 dni. Za časa tekmovanja bo izhajal bilten v 5000 izvodih z vsemi partijami dvoboja, ki bo razposlan v 50 dežel, članic Svetovne sahovske federacije. Včeraj smo objavili rezul tate lahkoatletskega polfinalnega tekmovanja v okviru pokrajinskega prvenstva za srednje šole v goriški pokrajini, iz katerih je razvidno, da so se slovenski srednješolci kljub težkim pogojem za priprave, kar dobro uveljavili. $e večji uspeh pa so dosegle slovenske dijakinje, za kar jim gre vse priznanje. V naslednjem objavljamo poročilo našega goriškega so-trudnika: V ponedeljek 30. aprila pa je na goriškem občinskem stadionu bilo pokrajinsko tekmovanje srednješolk, na katerem so nastopile predstavnice sedmih zavedov goriške pokrajine. Slovenske tekmovalke so se prav dobro odrezale in če bi bila sestavljena tudi lestvica po šolah, bi dosegle drugo mesto. N*»kaj pa ni bilo na tem tekmovanju pravično. V štafeti 4x60 so bile ekipe razporejene v dve skupini. V prvi so tekmovale tri šole, v- drugi pa je tekmovala Slovenska srednja šola. V prvi skupini se je bila ogročena borba med tekmovalkami Klasične in Tehnične in so prišle na cilj z enakim časom, v drugi pa so bile Slovenke odlične in njihova zadnja tekmovalka je prišla na cilj z najmanj petimi metri naskoka. Nato bi se morale vršiti finalne tekme za dosego prvega mesta, a žirija jih je enostavno odpravila prisodila prvo in drugo mesto Klasični in Tehnični, Slovenke pa postavila na tretje mesto. Zakaj? Ali se je žirija bala. da zmagajo tudi tu Slovenke? Po končnih rezultatih so dosegle prvo mesto dijakinje Klasične, drugo pa Slovenke. Posamezni rezultati so naslednji. Tek na 60 m: 1. Mikuius Aleksandra (Slovenska srednja šola) 8”7; 2. Zoff C’audia (Teh. nična srednja šo'a) 8”9; 3. Se-reni Vijolica (Slovenska srednja šola) 9”. Met krogle: 1. Marušič Bruna (Slovenska srednja šola 9.35 m; 2. Lazzorovic Laura (Klasična) 8.0! m; 3. Rossett Anita (Realna) 7.74: 7. Fran-dolič Marija (Slovenska sred nja šola) ,6,91. Met diska: 1. Cibeu Marisa (Realnn) 25.13 m; 2. Molinan Nora (Klasična) 24.91; 2. Tu-sulin Gaudenzia (Učiteljišče); 24.73; 4. Cigoj Nevenka (Slovenska srednja šola) 24,40; 6. Mikuius Konstanca (Slovenska srednja sola) 21.65. Skok v višino: 1. Cassanego Laura (Klasična) 1.35; 2. Ca-stellan Alida (Obrtna)- 1,30: 3. Bosčhin Renata (Tehnična) 1,30; 6. Lenardič Dolly (Slovenska srednja šola) 1.20; 11. Marušič Elda (Slovenska srednja šola) 1.15. Štafeta 4:60: 1.'Klasična (Gi-ninger, Provini, Cassanego. In-neco) 33,5; 2. Tehnična (Zoff. Predonzani, Militello, Ziani) 3. Slovenska srednja šola (Marušič, Sereni, Petrusa, Mikuius) 34. *«.« prevozil v času 7.35’19 vprečno hitrostjo 32.800 ^j. zaključnem sprintu j® P tel Španca Pobleta in. ■_ ja Kobleta. Vrstni red n lju je bil naslednji: 1. Van Steenbergen (B‘ ^ 7.35119”: 2. Poblet'(Sp-). yi, blet (Švica), 4. Muller ca), 5. Conterno (It.). ■ g_ vin (Fr.). 7. Bover Von Buren (Švica), ■ jj, schi (It.), 10. Astrua (H-K Padovani (It.), j4. Va» (gvica) časom (Sp.),'. 13. Metzger Lampre (Fr.) vsi s Steenbergena. Splošna klasifikacija: 1. Conterno (It:) ^,gelg.) 2. Van Steenbergen 4 49.38’34”, 3. Bauvrn gobet Koblet (Švica), ' 7 ga. (Fr J 5. J. (Fr.), 6. L. Bobet (Fr.), , laschi (II.). 8. Robinson t ^ ca), 9.'Bahamontes (SP^som Impanis (Belg.), vs' s »s4rua Van Steenbergena; 16- a# (It.) 49.43-07”: 19. Jj jnati (It.) 49.44'29 ; 29. F«: (It.) 49 53-37”; 39- M' {It ) (It.) 49.58-49”; 36. Bura«1 49.59-18”; 39. De FihPP' ^3' 50.02-22”; 41. Favero (W ^ 08”; 51. Gianneschi 50.16’04”. Tenis v RiMu RIM. 3. — V na.(?al^Vi'toč mednarodnega tenis nirja v Rimu sta danes ^ ^ dne v tekmovanju ŽfnS ,jltci no bili izl°*fn' "nesenj. Italijanka ng o ; izločila AmeriC ^ Hard z lezultatom 4.6. ’ j,. Avstralijanka Long Pa ^ul- ločila Nemko Vollmer ..ji- tatom. 6:2. 6:3. V 05»'% nala so bili še našle n ^3, boji: Ward - Havvton • • jjj 6:2. Bleomer - Bre g.4, 6:1. Gibson - Seeney ' t ■ t arsen Moški posamezno. beS - Reyes 6:2, 7:5. 6:0. per(y-Facchini 6:2. 6:1, b- • . 6:°- 7:5. 1?:1' ,3. samezno dveh no je Stockenberg Merlo - Ulrich 6:4. :1. 14: Ho*1 Moške dvojice: 6:<)' i - Apparao, Štern . IA* zarl' Asboth, Guercilena - _ pje- no, Maggi 6:1. 6:4. 4: Be- trangeli, Sirola - J yes 6:4, 6:0, 8:6. 5«- Mešane dvojice: ^^0, 6:1' gal - Lazzarino. MagS1 pavi