i
21.
POLITIČEN LIST It) SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
f	Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2
I	(vhod čez dvorišče nad tiskarno).
|	Z urednikom je mogoče govoriti le od
I	10,—12. ure dopoldne.
I	Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma
S	se ne sprejemajo.
L	Uredniškega telefonu štev. 74.

V Ljubljani, v sredo, 27. januarja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po posti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za t mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.

.A
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
Vsprejema naročnino, insernte in reklamacije —
I n s e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah 6tane enostopna garmondvrsta 26 h. — Fri večkratnem objavljenju primeren popust.
Upravniškega telefona štev. iSS.
Odgovor razkola.
Kot poglavar cerkve, ki je poklicana, da obsega ves svet, vsak papež kliče raz kolne kristjane, da se naj zopet združijo z Rimom, da se naj zedinijo po Kristusovi želji: Da bi vBi bili eno!
Leon XIII. je opttovano pozival k ze-dinjenju. Razkolne cerkve so k temu vedno molčale. A slednjič je vedar razkolni patriarh carigrajski Joahim III. izdal okrožnico na druge avtokefalne patriarhe, naj se izjavijo o treh vprašanjih: Ali se naj združijo razkolne oerkve? Ali se naj združijo rai-kolne cerkve s katoličani in protestanti? Ali naj vzprejmejo vzhodne cerkve gregorijanski koledar ?
Carigrad je oče razkola. Žito je tudi umljivo, da je carigrajski patriarh izdal tako okrožnico. Tudi se ni nikjer oslabljenost cerkvenega življa vsled razkolu hujše pokazala, kakor v Carigradu Patriarhat carigrajski, ki je dal zgled odpada, je občutil sam na sebi, da edinost, enkrat porušena, vedno bolj razpadla. Carigrajski patriarh je postal slabotno orodje v rokah sultanovih, a njegovi sufragani so odpadali drug za drugim.
Zanimivi so odgovori raznih avtoke-falnih patriarhatov, ki bo se konstituirali kot samostojne državne cerkve, Iz njih se vidi, da so pri razkolu odločilni pred vsem politični vplivi. Kajti razkolne carkve so povsod postale državne naprave.
Najprej je odgovorila ruska cerkev, ki je zavrgla vse tri točke. Ona se ne združi z nobeno cerkvijo in ne izpremeni koledarja. To je pač umevno: Ko bi se ahizmatične cerkve združile, bi se Petrograd podvrgel Carigradu. Tega ruska politika ne more dopustiti. Diplomacija pa brani tudi posameznim razkolnim patriarhom, da bi se zedinili z državno rusko cerkvijo, ker bi s tem postali podložni ruski vladi.
Jeruzalemska razkolna cerkev je odgovorila, da ne smatra zdaj za potrebno, združiti se s katoličani ali s protestanti; vendar pa se jej zdi nujno potrebno, približevati se starokatoličanom ali anglikanom. Naj se sestavi komisija iz teh verskih družb, ki. bi delovala za združitev. Zoper vpeljavo gregorianBkega koledarja ne vidi nobenega dogmatičoega razloga.
Grška cerkev pravi, da sedanje razmere niso ugodne za združitev in nima upanja, da bi se kmalu kaj doseglo, ker so se vsi dosedanji poizkusi ponesrečili. Pravoslavna cerkev naj z ljubeznijo občuje z drugimi cetkvami, da po božji milosti prej pride cas za združitev. Starokatoličani so dogma-tično ločeni od pravoslavja in med seboj needini. Dokler ostanejo pri svojih načelih in se jasno ne izrazijo o bistvenih vprašanjih, ni misliti na združitev ž njimi.
Rumunska cerkev izjavlja, da je sedaj vsako združenje nemogoče. V pravo-slavju ima tudi vsaka najneznatnejša cerkev svojo veljavo; zato se jim ni treba združiti. Tudi s starokatoličani ni mogoča združitev. Koledarja rumunska cerkev neče izpreme-niti.
Srbska cerkev priznava potrebo, da se združijo pravoslavne cerkve; tudi združitev b starokatoličani se ji zdi možna. Glede koledarja pravi, da se naj naredi čisto nov koledar, pri katerem se naj jemlje za določitev velikonočnega časa ozir na pravoslavni.
Črnogorska cerkev se v vsem pridružuje ruski cerkvi.
Splošno so torej odgovori zanikujoči. Elinosti pa ni v njihovih razlogih. Jasno so vidi, da je vsaka cerkev odgovorila tako, kakor prija političnemu stališču njene vlade. Oficielni predstavitelji razkola se ne bodo združili. Prej je pričakovati, da se še bolj razdružijo.
Katoliška cerkev pa bo klicala še na-
dalje razpršeno čredo, da se naj združi, da bo »en hlev in en pastir«. Ponesrečeni poizkus carigrajskega patriarha kaže le, da je edinost krščanstva mogoča le s središčem v
Rimu,
A ravno tako razvidimo iz tega tudi to, da je cerkvena edinost mogoča samo pod poglavarjem, ki je na vse strani neodvisen in svoboden.
Avstrija napove Turčiji vojsko?
Dunajski dopisnik petrograških »Vjedo-mosti« ki je imel, kakor zatrjuje, razgovor z odličnim avstrijskim diplomatom v aktivni službi, je o načrtih grofa Goluchowskega dobro poučen. Diplomat je dejal, da ne verjame, da se bo diplomaciji posrečilo v zadevi makedonskih reform in kontrole doseči pozitivnih uspehov. »In kaj se potem zgodi?« vprašal je poročevalec. .Potem ne bo preostajalo Avstro - Ogrski druzega, nego Turčiji napovedati vojsko", odgovoril je diplomat. BRu8ijaa, nadaljeval je diplomat, „se bo tudi udeležila vojske. Ruska in naša diplomacija sta bili gotovi, da bo ti vojska rpomladi 1. 1905; vračunali smo se torej za eno leto. Save za platonično zabavo Avstrijci ne bomo žrtvovali svoje krvi in milijonov. Zahtevali bomo za svoje žrtve odškodnine. V čem bi bila taka odškodnina, ne morem povedati". K tej izjavi pripominja poročevalec, da je ta diplomat, ki je eden naj-opreznejših, gotovo imel poseben namen, da je govoril »tako odkritosrčno".
Ogrsko.
Zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o drugi rekrutni predlogi. Posl. Kovač je omenil trditev nekega lista, da je ljudska stranka ponudila nekemu budimpeštanskemu trgovcu 2000 kron, da priredi meeting zoper vlado in pošlje s plavicami okrašen voz pred palačo ministrskega predsednika. To vest je imenoval ostudno laž. Nadalje je prečital tajen akt zunanjega ministrstva, ki določa, da se ima v vseh vojaških realčnih in kadetnih šolah ter v akademijah učiti madjarščina v večji meri. Učiti je treba tudi madjarsko zgodovino, državno pravo itd. Da bodo pri
rokah učitelji, naj se pošlje več častnikov v srednje šole in na univerzo. Ustanoviti se mora vojaška realka. — Kovač je izjavil, da bi bil popolnoma zadovoljen, če bi se te reforme izpeljale, kar pa ne bo res, ker je vojni minister te točke odklonil Tisza je odgovoril na to, da bodo ne le te točke vse uresničene, temveč bo dosegel še mnogo več, kakor je tu obseženega. — Posl. Srni-a 1 o v s z k y je vložil predlog, da se skliče konferenca zastopnikov vseh strank, ki naj določi, katere predlogo so nujne drž. potrebščine in zahtevajo brze rešitve.
Vojni cdsek drž. zbornice je imel včeraj sejo ter razpravljal o rekrutni predlogi za 1. 1904.
Iz hrvatskega sabora.
V včerajšnji seji se je nadaljevala proračunska razprava. Madžaron B a r 1 o v i č bo glasoval za proračun, ker pozna že IG let bana in njegovo delovanje ter se je število prebivalcev v županiii virovitiški pomnožilo za 53.176 duš I (Dr. Ilarambaš c: Tudi to je vse banova zasluga!) Nadalje pravi Barlovič, da prebivalstvo napreduje gospodarsko in kulturno, govori o cestah in želi banu zdravje. Sakcijski nadzornik je v zadnji seji povedal, da bo vlada računala z dejanjskimi narodnimi potrebami. To je tako lepo povedal, da ga je bila milina poslušati ket kuma na svatbi. Treba je povzdigniti domačo industrijo, zlasti v Slavoniji. Veseli ga, da vlada misli podpirati domačo tekstilno industrijo, vezenje čipk, a obžaluje, da se mlajši rod manj peča z volneno industrijo in tkanjem preprog. Lovski zakon bo tudi treba pre meniti, ker zajci delajo zlasti sadnemu drevju veliko škodo. Lovski zakon je slab, § 5 nikdo ne razume, kdor mu ga pojasni, mu da zato svojo glavo. Preide na vinograde, se bavi z mlekarskimi zadrugami in slednjič s poletnimi nemiri. Govoril je zoper opozi-cijonalca Rubetičj in hvalil grofa Khuena.
Potem je bila razprava prekinjena. Sledile so interpelaoije. Poslanec V i n k o v i c utemeljuje interpelacijo, ker ni vlada razpisala v Karlovcu mesta notarja. Sekcijski pred-stoinik Sumanovič odgovori, a inter pelant ni zadovoljen z odgovorom. H a -r a m b a š i 6 utemeljuie interpelacijo o izjemnih razmerah v Oriovcu. Sumanovič
LISTEK.
Od vzhoda.
IV.
Časnikarstvo na Japonskem.
Se pred 50. leti ni bilo na Japonskem sledu o tisku. Japonci bo imeli takrat še absolutno vlado in niso bili navajeni, da bi bili mislili. Niti lističa, ki bi bil prinašal kako novico, ni bilo, dasi so bili taki listi na bližnjem Kitajskem že pred petimi ali še-stimi stoletji. Edina stvar, ki bi bila podobna začetka nekega lista, je bil govoreči list »Yomi Ouri«.
V gotovih dneh so hodili slabo oblečeni seljaki, preskrbljeni z nekakim bobnom, po ulicah mesta in se ustavljali na glavnih križpotih ter čitali na ves glas domače novice, katere bi mogle zanimati občinstvo, kakor n. pr. o tatvinah, požarih, umorih. Čitanje je bilo brezplačno, a poslušalci ao podarili ubogim čitateljem kak »mo« (novčič), ker so jih znali kratkočasiti.
Kaka razlika med takrat in sedaj. Naj vstopi potnik na katerikoli japonski postaji, hitro je okoli njega vse polno prodajalcev časnikov; in ko vstopi v vlak, kako se za-
čudi, ko vidi, da pazljivo čitajo liste vsi okoli njega, moški in ženske, stari in mladi.
Prvi listi japonski, ki so izšli pred veliko revolucijo leta 1867., ki je premenila popolnoma socialne in politične razmere v deželi, niso bili drugega, nego revni prevodi holandskega lista, ki je izhajal v Nagasakiju, v jedni onih redkih luk, kjer je bilo dovoljeno bivati tujcem; a ti listi niso imeli sreče.
Šele leta 1870. je ustanovil najuglednejši mož onega časa, knez Kido, časopis; malo za tem uvedli so tisk in japonski dnevnik, ki izhaja še dandanes.
Sedaj, po preteku samo 30 let, ima mesto Tokio 20 velikih listov, na vsem Japonskem jih je okoli 300. Tu najdete vladni list z imenom »Niki-Niki«, imate radikalen list, imate ljudski list itd. Drugih listov je nad tisoč, tako da se približno lahko reče, da na Japonskem gre v enem letu okoli sto milijonov iztisov med narod. IluBtrovani in šaljivi listi so šele v povoju.
Znamenito je to, kako zlagajo liste po tiskarnah. Pomisliti moramo namreč, da rabijo v japonskih listih idoografično pisavo, za katero ne rabijo nič manj, nego 10.000
črk, tako da ima vsak japonski črkostavec veliko pomagalcev, ki skačejo semtertja in mu prinašajo črke, ki jih rabi.
Trije listi imajo nad 100.000 iztisov, drugi jih imajo od 20 000 do 50.000. Glavni uredniki teh velikih listov zaslužijo na mesec največ po 500 frankov, drugi souredniki imajo okoli 200 frankov na mesec plače. Da bi bili bolje plačani, ni mogoče misliti, ako pomislimo, da so prodajajo listi po 48 stra-nij in ob gotovih prilikah celo po 120 stra-nij za tri vinarje ali najdražje po sedem vinarjev. Vsak mora torej pritrditi, da so napravili japonski listi v 50 letih velikansk napredek.
Ti, slovenski časnikar, pa premišljuj usodo slovenskega časnikarstva in primerjaj jo z japonsko ! Recimo, da bi japonska vlada izdala za japonski narod vladne liste — v turškem jeziku. Ali bi bil dosežen tak velikansk napredek ? Japonski narod Be je boril pred 50 leti za svobodo in, kakor uči zgodovina, takrat tudi slovenski narod ni spal. A dočim vladajo na Japonskim v zmislu naroda, hoče naša vlada vkljub § 19. drž. tem. zakona vladati nemško-Iaško absolutno in dosledno daje slovenskemu narodu nemške in laške liste !
Rusko in japonsko brodovje.
Za slučaj, da pride do vojske med Rusijo in Japonsko, more Jap nska postaviti v boj: 8 bojnih ladij od 11.800 do 15.400 ton. Vse te bojne ladije so najnovejšega dela in se morejo prištevati med najmočnejše in največje ladije na Bvetu sploh. Dve novi japonski bojni ladiji sta kupljeni na Angleškem. Nadalje imajo Japonci bojno ladijo »Čenjuengo«, katero bo v zadnji vojski vzeli Kitajcem. Ta ladija ima 7335 ton, a je le srednje vrednosti v boju. Nato imajo Japonci 8 križaric-oklopnic, ki so vse modernega dela, 7 pokritih križaric-oklopnic (večina izmed njih je nova), 6 ravno takih od 2700 do 3700 ton; 11 križaric od 1000 do 2450 ton ; IG torpedolovcev ; 22 torpedo-čolnov za odprto merje in množico torpedo-čolnov za obrežje (kakih 50) in več starejših parnikov.
Rusi imajo najpreje normalno sibirsko brodovje, ki obsega 23 torpedo - lovcev, 1» torpedo - čolnov za odprto morje, 4 čolne s kanoni, 10 starejših parnikov in 7 torpedo-čolnov za obrežje. K temu brodovju se pridružuje kot glavna moč oddelek brodovja, ki so ga Rusi odposlali iz Severnega morja v Vzhodnjo Azijo in ki obsega Bledeče U-
odgovori, a interpelant ni zadovoljen z odgovorom. Dr. V i n k o v i č interpelira radi dogodkov v Kumovcu 26. jun. I. 1., ko je bilo šest kmetov ustreljenih, dani niso ničesar zakrivili. Sumanovič odgovori, interpelant ne vzame odgovora na znanie. Dr. II a r a m b a š i 6 je interpeliral radi bdovurskih nemirov.
Nezadovoljnost v nemški armadi.
Iz Bero lina poročajo: Ker namerava vodstvo armade zopet vpeljati premenitev uniform, so postali častniki zele nejevoljni in njih nezadovoljnost je večja, kakor se misli. Od 1. 18SS je nameravana prememba uniforme že t r i d e s e t a , pri tem pa niso vštete neštevilne premembe obšivov, vezi (žnor), znamenj službene starosti itd. Nek višji častnik je dejal, da je bilo izmed vseh 30 komaj 5 sprememb res na mestu. Te spremembe zadenejo zlasti častnike, katerih vsak je moral zanje plačati kakih 1000 mark. Take stroške morejo zmagovati pa le častniki, ki imajo denar.
Nemčija.
V	drž. zb ru je včeraj vprašanje glede dovoljenja dijet prišlo na dnevni red. Govo rilo je za predlog \eč poslancev, a državni tajnik P o s a d o \v a k y je izjavil, da ni gotovo, če se bo v zveznem svetu našla ve čina za ta predlog. Zbornica je sprejela re* solucijo, da navzoči poslanci dofce na dan 20 mark in imajo prosto vožnjo na železnici.
V	deželnem zboru pruskem je bila na dnevnem redu zopet poljska politika. Posl. R i c b t e r je rekel, da se ta veliki boj pcCas, ali neprestano nadaljuje in naloga vseh naj bo, skrbeti za poraz poljskega prepričanja. Minister H a m m e r-s t e i n je izjavil, da bo poljsko vprašanje šele tedaj rešeno, kadar ne bo več Poljakov, temveč ►'odo samo poljsko-govoreči Prusi. V Gor. Slezijo se je zanesla velikopoljska agitac ja iz Galicije. Poljska ideja, da se od trgajo od pruske države, je le fantom. Nadalje je cčital Poljakom nezvestobo in nelojalnost ter končal: »Naša potrpežljivost je pri kraju. Mi se nimamo pogajati z nasprot niki, ki bi nam b li enakorodni, mi imamo ukazovati, in oni morajo poslušati!«
Balkan.
oultan hoče na vsak način vzbuditi pri Bolgarih čimvečje ogorčenje. Grozne sitnosti delaio na meji carinski uradi uvozu moke iz Bolgarije; vso preiščejo, če ni v njej kolera bacilov. Kdaj jim je že sultan obljubil za Makedonce Bplcšno pomiloščenje, a izpolniti obljube noče!
Vstaja proti Nemcem v Afriki.
V	nemški južno zahodni Afriki so nemiri vedno večji. Naselbina Windhock tre peta pred vataš>, ki imajo mesto že v oblasti, in vkljub velikim izgubam se Nemcem še ni posrečilo ga osloboditi. Vstaši rodu Hereros more in ropajo po okolici. Do manjših spopadov ie že prišlo med vstaši in nemškimi vojaki. Na obeh straneh jih je bilo več ubitih. V Karabibu so uporniki posebno divji; razdejali so železniško postajo.
Ondotni domačini izjavljajo, da morajo prepoditi vse Nemce. Kjerkoli dobe kakega Nemca, ga umore. Poroča se o strašnih grozovitostih, katere delajo črnci.
Drugo ooročilo se glasi :
Mesto VVindhoek oblega 8000 mož bro ječa vstaška četa. Nekaj dni sem mu je vsaka zveza z zunanjim svetom pretrgana. Železnioa in brzojavi so porušeni, šievilne farme in naselbine požgane, mnogo kupcev,
posestnikov in žen umorjenih. Divjaki besne z zverinsko grozovitostjo.
Iz brzojavk.
Trst. Italija je poslala tukajšnji mest. občini 433.800 kron kot »odškodnino za oskrbo laških podanikov v tržaških bolnicah«.
Pariz. Francoska vlada odpošlje v Rim nekega diplomata, ki bo skušal doseči privoljenje Vatikana za revizijo konkordata. Francoska vlada bi rada popolnoma samostojno imenovala duhovnike in spremenila semenišča v državne zavode. Ako ugodi Vatikan tej želji, obišče Loubet prihodnjo spomlad papeža. (Smešno! Ured.)
Pariz. Kardinal Merry dal Val je naznanil pariškemu nadškofu kardinalu Ri-ohardu, da sveta stolica ne more sprejeti Loisyjeve izjave, v kateri Loisy izrecno trdi, da si pridržuje svobodo mišljenja kot zgo-dovinar.
Dunaj. Proračunski odsek avstrijske delegacije je imel danes dopol. sejo z naslednjim dnevnim redom: odobrenje poro čila o okupacijskih deželah. Proračun vojne mornarice
O 1 o m u c. Iz Rima se poroča, da bo Kohn sam prej odstopil, predno izreko o njegovi zadevi v Rimu odločilno besedo.
Dunaj. Včeraj se je vršila daljša konferenca mej ministrski n predsednikom, na učnim ministrom in tržaškim ces. namestnikom grofom Gocssom v zadevri ustanovitve laške univer z«£. Stvar je sedaj v toliko rešena, da se ustanovi laška pravna v Trstu ali Gorioi.
N i š. Danes zjutraj so bili izpuščeni iz zapora častniki, ki so bili radi zarote proti morilcem kralja Aleksandra obsojeni na 4 mesece zapora.
Budimpešta. Odrska delegacija sa snide dne 3. februarja.
Praga. Dr. B.-af, Riegrov zet, predlaga v zadevi sporazumljenja mej Čehi in Nemci, naj vlada popolnoma spopolni sedanjo češko vseučilišče v Pragi, poleg tega pa naj ustanovi še eno češko univerzo, ki bi bila provizorično v Pragi, a bi se po zneje premestila drugam.
Belgrad. Pravni zastopnik srbske države je vložil tožbo proti nekdanjemu ministru notranjih zadev Velimiru Todoroviču in proti nekomu državnemu zastopniku kralja A^kaandra. Dolži ju poneverjanja 93.000 K. Prvi je hotel odpotovati na Romunsko, toda ga je policija zadržala.
Koroške novice.
k Županom za občino G jspo Sveto je j izvoljen kmet A i c h \v a 1 d e r, po domače j Adam, iz Varpna vasi pri Gospej Sveti, mož odločnega krščanskega mišljenja. Učitelji ne | morejo preboleti udarca, da je propadel nji- [ hov kandidat, prejšnji župan Brenner.
k Zmrzlega so našli v ponedaljek zju- i traj Hojzeljnovega hlapca, rojenega v žup- j niji Timenica. Kakor vedno, ja tudi tu vzrok: j žganje.	j
K Šola v Porečah se je zopet ta te- j den pričela, ker je bolezen mej otroci že ■ ponehala.
k Poslanca KirSnerja in Wieserja
bodo gosposveški kmetje pozvali, da prideta vendar enkrat poročat o svojem »delovanju«. Vsa jih težko pričakuje.
k Cesarjevo odlikovanje. Cesar je podelil ravnatelju državne gimnazije v Celovcu dr. Robertu Litzei - nu in ravnatelju
dije : 8 bojnih ladij od 11 250 do 13 720 ton; in te so »Aleksander III.«, »Cesarevič«, »RetviFan«, .Pobjeda", „Peresvjet«, »Seva-stopolj", „Petropavlosk« in „Poltava"; v Vzhodno Aiijo najbrže še odplujeta „Oaljab-Ija" in »Nikolaj I ". Nadalje je v tem oddelku 5 velikih križaric - oklopnic, namreč : »Rossija«, »Gromoboj", »Rjurik* in »Bajan«; nato 8 malih pokritih križaric - oklopnio, in sicer : »Pallada«, „Diana«, »Bogatyra, „Var-jag«, »Askoljd«, „Bojarin«, „Novik« in »Al mas«, ki je tudi že odšla v Vzhodnjo Azijo; potem dva oklopna čolna, namreč »Otvaš-nij« in »Gromjaščij«; slednjič poleg nekaterih starejših parnikov še 16 torpedo-lovcev in 2 torpedo-čolna za odprto morje. Govori se, da odide tudi nova vojna ladja »Boro-dino«, 13.730 ton, v Vzhodnjo Azijo, toda to še ni gotovo.
Torej rusko bojno brodovje v Vzhodnji Aziji prav nič ne zaostaja v moči za japonskim bojnim brodovjem.
Vožnja po japonskih železnicah
Na Japonskem so potuje ceneje ko po-VBod drugod, h Nagasakija do Jokohame, ki sta 1130 km. oddaljena drug od drugega, stane vozni list za prvi razred le nekaj čez
48 K; za tretji razred pa stane vozni list le
12 K. Aio so vozne cene take, seveda potovalni od vlaka ne smejo pričakovati velike hitrosti. Četudi so spalni in jedilni vozovi nekoliko podobni evropejekim, vendar se jih evropejski potovalci ne morejo privaditi, kor so stoli in mize tako majhne, kakor jih imajo otroci za igračo; vse je namreč napravljeno le za Japonce. Vendar pa se Japonci jedilnih vozov ne poslužujejo, ampak kupujejo raje vsa jedila na postajah; kuhan riž in napol surove ribe, to je vse, kar po-viivajo med to dva dni in dve noči trajajočo vožnjo.
Mlada dama iz boljših krogov stopi v voz. Takoj si sezuje čevlje, spleza na klop in se usede s prekrižanima nogama kakor krojač. Nato si prižge svalčičo ali pa majhno pipico, iz katere bi pravi kadilec le enkrat ali dvakrat povlekel. Mož v višnjevi uniformi, ki prihaja skozi vrata, je sprevodnik. Uljudno se odkrije in dvakrat globoko pokloni. Nato stopi pred vsakega potovalca, se mu zopet dvakrat globoko pokloni in ga vpraša s poaebno uljudnoatjo, ako ni gospod ali dama, predno so je odpeljal, pozabil ku» piti voznega listka. Sploh japonski uradniki in sprevodniki ravnajo s potovaloi v vseh razredih zelo prijazno.
državne gimnazije v Bdjaku Andreju Zaehe naslov vladnega svetnika.
Štajerske novice.
š I« Gradca se nam poroča: Sedaj, ko sa po vai slovenski domovini vrša veselice, koncerti in plesi, tudi Slovenci v Gradou v tem oziru niso popolnoma zaostali. Čeravno je polno neprilik in ovir, se vendar skoro vsakih 14 dni vrši kaka priredba, ki kaže, da slovenska društva v Gradcu ne drže križem rok, ampak z veliko neumornoBtjo delujejo v okrepljenje slovenstva v nemško-naoijonalnem mestu. Zlasti akademična podružnica sv. G rila in Metoda zastavi vsako leto vse moči v to, da se vrši njena veselica kolikor mogoče sijajno. Agilni odbor nam hoče dne 9. febr. pokazati uspehe svojega truda. Tega večera se bo, kakor se da sklepati iz zanimanja, ki se kaže v vseh grp.šfcih krogih, zbrala vsa grašba inteligenca, in tudi spodnještajerski rodoljubi nas bodo, kakor smo navajeni vsako leto, gotovo v obilnem štavilu poselili. Ča sa naši upi uresničijo, bo ta veselica gotovo najsijajnejša priredba, kar jih je slovenskih v Gradou. — Akad. podružnica družbe sv. Cirila in Me toda v Gradou torej najuljudneje vabi na ples, ki ga priredi v torek, dne 9. fabr. t 1. v steinfeldskih dvoranah (Steinfelder-Stile, Mttazgrabenstrasse 10.) Svira godba 2. bosn. herc. pešpolka. Začetek ob pol 9 uri zvečer. Vstopnina za osebo 3 K, za obitelj (3 osebe) 7 K, za dijake 2 K. Č<ani akad. podružnice so prosti vstopnine. Preplačila so hvaležno akademija ; sprejmejo.
š i/vet celjske mladine pred sod-nijo. Zadnjo soboto ie staia pred celjskim okrožnim sididčem mlada tatinska družba, katero bi skupina pariških slovitih mladih hudodelcev gotovo s priznanjem sprejela v svojo sredo. Obtožani no bili 18letni pomočnik Friderik C)kan, 171atni J. Voh 13atni J. Kokol in lžletni uflenčak Dragan. Ti fan tički so kradli z velikansko prebrisanostjo po mestu Calju kot tatinska družba. Mimogrede omenimo, da so ti hudodelčki, kakor imena pričajo, vseskozi sinovi slovenskih etaršev, ki sd jih pa nemško vzgojili in dati v šalo nemškim učiteljem. Vsi paglavčki so ponosno odgovarjali, ds hodijo v nemško šolo. Slednja nanje, kakor so zdi, ni tako blagodejno vplivala, kakor bi se po hvalisa-nju teh ponemčevainic dalo pričakovati. Niti picice kesa ni bilo nobenemu videti. Cokan in Voh sta dobila po dva meseoa težke ječe, Kokol in Dragan pa, ker nista 14 let stara, po dva meseca zapora na odločenem prostoru. Dalo se jih bode menda tudi deloma v prisilno delavnico, deloma v poboljševalne zavode.
š Protestno gibanje proti poniževanju slovenskega jezika. C jljstia »Domovina« poroča, da se je z ozirom na poniževanje slovenskega jezika na železn. progi Grobelno-Rogatec po celem ondotnem okraju začelo protestno gibanie. Vse občine podpisujejo proteste zoper tako postopanje železniške uprave. Okrajni zastop šmarnki je svoječasno sklenil, ne dati krajcarja podpore za zgradbo železnice, ako se ne obljubi, da se napravijo napisi v slovenskem jeziku. Zdaj je prišel čas, da bi okrajni zastop izplačal 20.000 kron kot prispevek. Toda kakor se čuje, okrajni zastop namerava skleniti, ne dati niti vinarja, ako merodajni krogi, ki so dano besedo sncdli, na bodo prej odpravili Slovence ponižujočih razmer in napravili slovenskih napisov.
š Pred graškimi porotniki je bila obsojena v Gradcu rojena in v gornjerad-
gonski okraj pristojna dekla Ana Kaučič na deset let težke ječe, ker je svojo hčerko tako trpinčila, da je otrok vsled tega umrl.
Ilovice iz kočevskega okraja.
? Velikolaška gospoda se je mili nuli četrtek ves dan zeio škandalizirala. < Tolkla so je na prB», v katerih bijejo nji-i hova nedolžna orca in z ogorčenjem čitala \ »Narod«, v katerem je bil priobčen dopis ) iz Velikih Lašč. Ie tistega dopisa, v katerem , napadajo na najostudnejši način kaplana, j veje duh tistega ozračja, v katerem je vaklil I oni dopis, in ki je tako značilen za tisto ! družbo, ki «e zbira sedaj ob dolgih večerih | ob »mavšeljnu«. GoBpoda hoče biti ogorčena ' in pikantna obenem. Duševni otroci liberal nega časopisja so hudujejo, da govori kaplan na leoi proti časopisju — ne imenujoč nobenega imena, — katero taji božanstvo Kri stusovo. Jezi se ta gospoda in srdi, kor bi rada veljala pred ljudmi za častivredno krščansko gospodo, a ta kaplan brez vsega srama očita tej gospodi, da bere brezversko časopisje. Zato se morajo maščevati nad njim, nad tem braztaktnim človekom. Doslej so ga pustili v miru, k večjemu kak cenen, neukusen dovtip so spustili na njegovo osebo in to je bilo vse, a sedaj gorje mu! Ljudje, ki ne hodijo v cerkev, so ogorčeni, da je kaplan namesto mzaanjenih potih litanij, li-tanije »kar na tihem ssmašil«. Ali ne bo trpela živa vera teh krščanskih ljudij? In ta kaplan celo ne mara za njihovo lepo družbo in njihove lepe zabave, ampak se raje mudi
pri Marijini družbi, konaumu in drugih društvih. Ali je to pošteno ? Tako mlad Kaplan! Ti don Juani, katerim iz očij sije sama nedolžnost, so kar vsi v strahu za nedolžnost kaplana in „puncaI In kaj sa še vsa drzne ta kaplani Na leoi je govoril o obrekovanju in omenil celo brezimnega pisma. Ia pisanje brezimnih pi«om je v Laščah tako v modi in že stara navada, da si ta gospoda ne more misliti, kako bi se razvijalo življenje v Laščah brez anonimnih pisem. Ali ni to lepo in krščansko, da «e potom anonimnega pisma opozori tega in onega, da to in ono ni prav. In v Laščah je vse v redu — seveda le po hišah liberalcev! Lopov, kdor o njih kai slabega roČe! Sedaj pričakujemo, da bo »poslušalec božje besede«, ki je s svetim ogorčenjem si privoščil kaplana, začel čistiti tudi svojo družbo.
Novice iz Amerike.
§ Spomenik bodo postavili žrtvam gledališka katastrofa v Čikagi.
§ Slovenski duhovnik podedoval 15 milijonov dolarjev. Iz St. Pauia, Mmn., poročajo : Nads jdisče je pt trdilo razsodbo okrajnega sodišJa St. Louis county v pravdi Katarine Muller in drugov proti Rev. Koš-mrlju v Duluthu, s katero sa je zadnjemu in sozatožencem prisodilo posestvo, ki ima baje vrednost 15,000 000 dolarjev. Posestvo je bilo prej bat I?. Mullerja, tei je pred par leti umri. Na dolgo pred smrt|o si je izposodil od Rev. Kosmrtja neko svoto denarja ter dat duhovnu za varščino hipoteko na posestvo. Po Mallerjevi smrti je Rev. Košmrlj hipoteko iztožit ter dobil s tem posestvo. Tožitaljica Katar. Muller je doma iz Datroita in trdi, da je vdova umrlega Iv. Multerja. Ona je zahteval* posestvo nazaj, češ, da ni mogal dati Muller nikake hipoteke na svoje zemljišče brez privoljenja m podpisa svoje žene ter da ni daia niti svojega privoljenja, niti ni listine podpisala. Pravda pri okrajnem sodišiu v Duluthu je bila odločena proti njej in onu je vložila pri nadsodišču priziv z istim uspehom. Glavno vprašanje v pravdi je bito, ali je bila tožiteljica žena umrlega Iv. Muildrja. Nadsorfišče je to vprašanje v soglasju z nižjo inštanco zanikalo
§ Organizacija služkinj. Iz Orange, N J.: G spodična Margareta Walshova, organizatorja delavstva, namerava tukaj ustanoviti organizucjo služkinj. Za unijo sa je prijavilo že na stotine deklet, katera zahtevajo najmanjšo mesečno plačo 25 dolarjev, osamurno dnevno delo, polupraznik ob četrtkih in proste nedelje.
§ 50 potnikov utonilo. V morski ožini Juan Uo Fuca potonil se je parnik »C aliam« in 50 potnikov je utonilo. L9 11 potnikov in mornarji, iz'mši štirih, so se rešili in dospeli s parnikom »Dirigo« v Saattle. Večina žrtev katastrofe je bila iz Victorije in Seattle. Ponesrečeni parnik, kateri je pljul običajno mad Victorijo in Seattle, je bil na potu proti kanadski strani. V čusu nesreče je razsajal velik vihar, tako, da so bili valovi visoki kakor hiša.
§ Pogorela je v Jolietu hiša rojakinje Marija Kališ.
§ Kongres ljubiteljic mačk It New Yorna prihaja poročilo : Po jedva končani razstavi mačk v Madison Scjuare Gar-denu vršil se je kongres ljubiteljic mačk, katerih cficijelno ime je »Atlantic Cat C ub«, ob kateri priliki so sa vršile tudi volitve v odbor. Predsednica, gospa W S. H fstrova iz G trden C>ty, dobila ja za svojo 7 mesecev staro siamako mačko »Siam« ponudbo do 1000 dolarjev. Vendar je pa tako »poceni« ni hotela prodati. Mačkine mat are nameravajo sedaj ustanoviti svojo organizacijo.
§ Preprečena vstaja na Filipinih. Radi dolgotrajnih preiskav, katere so na Manili vodili ameriški orožniki, s) sedaj zaprli sedem vodij neke tajne vstaška organizacije. Vodja vstaškega gibanja je bil domačin Ar-temio G carte, kateri neče ničesar vedeti o Američanih. R carte je bil preje izgnan na otok Gtiam, rd koder je pa ušel in se vrnil na Luzon. Orožniki so tudi zaplenili mnogo važn'h snisov.
§ 20 mrtvih, 40 ranjenih. V rovu Los Laureles, zapadno od Guadatajare, pripetila se je v skladišču smodnika razstrelba velike količino dinamita. Dvaiset delavcev je bilo usmrčenih in 40 ranjenih R izstrelbo je bilo več milj daleč slišati. Podrobnosti o katastrofi še niso znane.
§ Učiteljice, ki čikajo. V New Torku so prišli na sled sramotilnemu dejstvu, da so ondotne učitelje j podvržene strasti in grehu, katerega je treba takoj z vsemi postavnimi pripomočki odstraniti. Baš tako, kakor nekateri moški, žvečijo tobak in pljujejo vonjajočo slino, kamor se jim poljubi, žvečijo naše učiteljica — gumi in potem ostavijo včasih slučajno gumi, katerega so žvečile že po par ur — na kakem stolu, kamor se vsede kak član šolskega odbora, tako, da se prilepi na stol. Večina »gumij-okih« učiteljic prihaja iz Maine in New Ilampshire, kjer se prideluje jelkin gumi in kjer že otroci žvečijo gumi. Člani šolskih odborov pa ne ljubijo gumi, radi česar so sklenili navado u5itol;ic odpraviti.
Priloga 21. štev. ,.Slovenca" dn6 27 januarja 1904.
§ Umrl je v olevelandaki bolnici naš rojak Jož ei,f B r e g a r , doma v vasi Beg, župnija St Vid pri Zatičini.
§ Boljši časi. Zidnja dva tedna ae je nad 40.000 delavcev v Pittaburgu vrnilo na delo. Skoraj vso tovarne v pittsburški okolici sedaj poalujejo.
§ Velikanska nesreča V premogo kopu Hutwiak Coal Compagnie je bila velika eksplozija. Premogokop je popolnoma uničen. Vseh 125 delavcev, ki so bili v rovu, Je ubitih. Večina delavcev so inozemci.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. januarja.
Vedno lepie ! Na prvi državni gimnaziji v Ljubljani so bili s tekočim šolskim letom nameščeni štirje gg. suplentje, ki do bivajo svojo remuneracijo. Začetkom novembra je tukajšnji urad za odmer jen je pri stojbin poslal gg. saplentom plačilne naloge, naj plačajo pristojbino od remuneracije. Ti p« so odklonili plačilne naloge, ker so bili nemški, ter zahtevali slovenske. Danes pa je urad za odmerjenje pristojbin naznanil gimnaz. ravnateljstvu, da naznani gg. su-plente dež. šolakemu svetu, ako ne sprejmo nemških plačilnih nalogov, češ, da je uradni jezik nemški. Rea, daleč smo že prišli na Kranjskem ▼ dobi nemško slovenske zveze! Iz uradov skušajo iztrebiti celo sled slovenščine. Ko smo lani grajali enak Blučaj, so nas ovajali sodišču, a končno skrili rožičke. Mi zahtevamo, da VBi uradi na Kranjskem spoštujejo naš jezik, ali je to komu všeč ali ne. časi so minuli, ko smo Slovenci morali stati pod kapom.
Učiteljske vesti. Za nadučitelja*sta imenovana g. Jakob Demšar včr nomlju za šolo v Smarjeti, gosp. Franc Kopitar za Čatež in g. Franc R a n t na Jesenicah za Radeče pri Krškem. Defini tivno so imenovani prov. učitelj J. b p a c farna n v Podbrezji in prov. učiteljica gdč. Evgenija Kalan na Trati. Prestavljeni so : nadučitelj g. J. P i r n a t iz Banjalokc na Gorenjo Krko in Ivan Zupančič iz St. Vida pri Cerknici v Rateče pri Kranjski gori, učitelj g. Mihael Kos iz Homca v Gorenje Pirniče, in učiteljica gdč. Ana F a b i j a n iz Dragatuša v Semič. Učiteljic« gdč. Antonija Rott v Horjulu pride v Krašnjo.
Imenovanja. Davčni kontrolor v Ka nalu g, Fran Kavčič je imenovan dav-karjem in pojde kot tak v Podgrad. Davčna kontrolorja postala sta gg. Franc P o m o pl. Weyertbal in Josip Plahuta; zadnji pride kot tak v Kanal. Davčni kontrolor g. Rajmund G o d e a s je imenovan za dav-karja. Davčna praktikanta gg. Enej mejni grof O b i z z i in Hubert Rauscher pl. Steinberg sta imenovana za davčna pristava; prvi za Gorico, drugi pa je prideljen pri atojbinBkemu uradu v Trstu.
— Židovska literatura mej Slo venoi. Skoro vsi slovenski časopisi so zavzeli odločno stališče proti usiljevanju ničvrednih iz nemščine prestavljenih romanov, katere razpošilja nemSkutarska knjigarna Oton Fischer iz Ljubljane. Sedaj se je Fischer pričel usiljevati tudi ameriškim Slovencem, katerim priporoča svojo knjigarno. Ameriški slovenski časopisi so krepko nastopili proti predrznosti tega nemškega podjetnika in priporočajo se naročila slovenskih tvrdk „Katoliške Bukvarne" v Ljubljani in L. Schwentnerja. Oton Fischer sedaj Slovencem v Ameriki pošilja pisma, v katerih je na čelu zapisano „Pozdraviz domovine", v pismu pa usiljuje neumni roman grofica beračica". Kar je pri tem najbolj zanimivo, je to, da se sklicuje v pismu na „r e-ferenci" splošnega kreditnega društva v Ljubljani in uprav-ništva ^Slovenskega Naroda«. To je jako značilo priporočilo za gospode okolu B Naroda"! Tako priporočajo lov nemško-nacijonalnega podjetnika za slovenski denar. Tako>riporoča list inteligence izdajatelja „šund romanov". Ali se napredni gospodi ne zdi to škandal?
Tovarna na Jesenicah hoče, kakor nam poročajo iz radovljiškega okraja, na vsak način imeti svoje ljudi v komisiji za odmerjenje oaebne dohodarine. Takoj drugi dan, ko so bile prvotne volitve ovržeue, je po svojih nemških mojstrih dala pobrati gla
sovniee od vseh delavoev, ki so se pokorili povelju. Mojster P. je kakor sptašen letal )0 tovarni ter zahteval glasovnice. Tako bo glasovnice kar zginile, a na dan volitve Be gotovo zopet prikažejo. Tovarna tudi zmaga s svojimi kimovci, ako okolica ne atori avoje dolžnosti. Zato pozor!
—	Novice ia Vodic. Trdi so bili
s kmeti lansko leto kamniški eksekutorji, ko so tirjali potresno posojilo. Za še tako maj-ien dolg so hoteli kravo iz hleva. Zato Be nismo čudili, če jim je kdo zobe pokazal. Seveda, liberalni poslanci so dajali potuho vladi v Ljubljani in na Dunaju, zato je bilo tako! To si dobro zapomnimo. — Odkritosrčen tat. Tam v Hrastju je bil marsikaj nakradel, v našem iupnišču se je z okusnim mlekom pokrepčal, a prišel je k njemu orožnik, pa mu ni nič dobrega teka voščil, ampak povabil ga je seboj, da ga popelje v Kamnik. Pred odgonom pa mu nekdo reče: »Zakaj vendar sem hodiš? Še v ne deljo ne pustiš ljudi pri miru!" — „Prosim, oprostite, Baj me gotovo ne bi bilo danes tukaj, če bi bil vedel, da so orožniki v Vodicah.« Strah je le strab, posebno če ima puško na rami in bridko sabljo čez pas.
—	Ia blejskega kota. Lani — letos. L »ni ob tem času sa je udrlo pod jezersko ledeno skorjo ie nad 25 oseb; vozili smo se a sanmi po jezeru, da je vse grmelo, drsalcev je bilo kot mravelj — 1 e -t os se pa še ni nihče udri, nihče se še ni peljal na saneh čez jezero, nihče se zadrsal po njem ; kako tudi, saj še toliko ni bilo ledu, da bi vedeli, kakšen da je. Pa ledu VBi prav težk6 pričakujejo: drsalci zaradi zabave, naši Blejci zaradi denarja, ki ga upajo pri napravljanju ledu zaslužiti, gostil ničarji zaradi ledenic in zaradi »kšefta«. — Olika ali kali? Pri nas je še lepa na vada, da gremo pri pogrebih odkriti in molimo za onega, ki ga spremljamo k večnemu počitku. Pred kratkim smo tudi imeli pogieb; vsi ljudj-3 so šli odkriti in so molili, samo kaki štirje naši »najbolj liberalni«, ki so sploh pri nas vse »najbolj« — ti bo šli pokriti. — Koliko Slovencev je pri nas? Skoro nobenega! Vsaj napisi kažejo tako! Če že niso samo nemški, so vsaj dvojezični, samoslovenskih je komaj za prste ene roke. Kako, da se ponosni Blejec tako uklone tujčevi peti ? »Nič čuda« — je rekel nekdo — »kdor sa neče ukla njati več Bogu, ta sa vsakemu drugen u rad uklone«. — Naši tamburaši se urijo nekaj mesecev, pa igrajo tako, da se jih človek nikdar ne nasluša. Če bodo tako nadaljevali, bodo še veliko dosegli. Krepko naprej! — Naše izobraževalno društvo je zadnji čaR priredilo dva zabavna večera stamburanjem, igro in petjem. Najbolj je ugajalo tambu ranje in izborno petje. Je pa tudi nekaj zbora — krog 40 pevcev, da gredo komaj na oder. Le tako naprej! Tudi igravci so dobro nastopali. — »Slovenski Na rod« se tudi prodaja pri nas na Bledu. Blejci pravimo, da tja, kjer je napisano na table, da sa prodaja samo »Narod*. ne bomo hodili ničesar kupovat, ker nam ne gre v glavo, kako bi naenkrat mesto soli, sladkorja, kave, moke mogli shajati s samim »Narodom«. Zato bomo šli rajši tja kupovat, kjer nam ne bodo mesto soli itd. prodajali »Naroda«. Obenem javno izjavljamo, da se »Narodove« jetike ne bomo nalezli, ker se nam liberalizem že S4m na sebi studi, zlasti pa, če kakor jetičnik bruha razno nesnago: obrekovanje, zaničevanje cerkve itd. Sioer pa Blejci mislimo, da »Na roda* ni treba več prodajati, saj se je žesam prodal našim najhujšim sovražnikom Nemcem z vsem, kar je imel, najprej je vrgel Nemcem v žrelo vero, nazadnje svojo na rodnost; zdaj jena tem, da bi prodal ves slovenski narod — ta se mu pa ne da. In ker sa ne da, pravi, da je preveč p klerikalen in zabit in pa z» 200 let nazaj v omiki. Blejci, kar nas je klerikalnih, pa pravimo, da bo treba še več kot 200 let, predno bomo tako »omikani«, da bomo pustili »Narodu«, da bi naa pro dajal. Toliko smo že še omikani, da se pro dati ne damo nikomur. — Bled a e množi Imeli smo v t. 1903. 12 porok; 55 mrličev, med tem 4 ktovičarje, oziroma tujce, ki so vsi umrli neprevidene smrti; rojenih je bilo pa 69
Veselica v Idriji. Katoliška delavska družba v Idriji priredi dne 7. februarja 1904 v pivarni pri »Lrnem orlu" p r e d p u s t -no veselico. Vzpored : 1 *#* P o h o ( r e z n i k u , godba. 2 J. Gnezda : R u d a r s k a , popotnica, moški zbor. 3. %* Svorny duh, ouvertura, godba. 4. A. L<;ban: Kislica sladka, mešan zbor. 5. Fr. Krejiček: Perličky valčik, godba. 6. J. Serjun : Komu je mar, moški zbor s spremljevanjem orkestra 7. G. Verdi: IlTrovatore, godba. 8 H. Volarič: Vesela družba, mešan zbor. 9. V P i k a h t n i - p o 1 k a , godba. 10. J. Attmsn : O g 1 j a r. Igra v petih dejanjih.
Blagajna se odpre ob polu 7. uri zvečer Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina: Za ude: I prostor 80 v., II. prostor 40 v., III. prostor 20 v.; za neude: I. prostor 1 K, II. prostor 80 v., III. prostor 40 v. K obilni ude ležbi vabi nučelništvo.
—	Predrani tatovi. V neko skladišče premoga poleg policijskega inšpektorata na (olodvorski cesti v Trstu so ulomili tatovi in iz pisarne odnesli železno blagajno, katero so na cesti na Opčino odprli ter vzeli saboj ves denar okolu 5000 kron.
—	Novo politično druitvo v Trstu. C, kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva, ki se ima ustanoviti pod imenom „Socielži popolare politica per Trie ste ed il Litorale con la sede a Trieste".
—	Umrla je v Zapeču gospa Marija S u t e j , glavarioa ugledne in tudi v Trstu znane rodbine Sutejeve.
—	Slovenskih sokolskih društev e 15, in sicer v naslednjih krajih: Ljub-jana, Mozirje, Trst, Goric*, Novo mesto, Prvačina, Z »gorje, Celje, Postojina, Kranj, Idrija, Solkan, ti ška, Ljutomer, Tržič. — Snuje t-e sokolsko društvo na Jesenicah.*
—	Ia uradnega lista. Ženska po družnica sv. Cirila in Metoda v Starem trgu pri Ložu se je vsled premajhnega števila udov prostovoljno razdružila in se s tamo šnjo moško podružnico združila. — Razpisana je učiteljska služba v K n e -ž a k u.
—	Industrijska vest. Tvrdka Grtii hut & Rumpler v Gjriči vasi pri Ribnici namerava napraviti žago, katero bodo gonili lokomobili.
—	»Ialet pod Triglav« pr rede novo meški obrtniki. V nedeljo, dne 31. januarja zbirališča ob 7. uri zvečer v gostilni »pri slonu« na Ljubljanski cesti. Pod Triglavom sa vrši ples in prosta zabava. Vabila se razpošiljajo na vse strani. Če bi kak prijatelj izletov ne dobil vabila, naj se vseeno pravočasno oglasi na zbirališču. Preskrbi se po sebni vlak, ako se oglasi zadostno število udeležencev. Krčmar Globski Tone bodo skrbel mej izletom za dobro jed in pijačo, ter je obljubil najvstrajnejšamu gostu jako lepo darilo! K ob lni udeležbi vabi odbori
—	Lov občine Gorenja Šiška na meravn se oddati, oziroma ae podaljšati kar kratkim potom pod roko. Tako je sklenil občinski odbor v svoji zadnji seji. Vsekakor bi bilo umestneje, da se lov odda potom javne dražbe, ker bi se na ta način brez dvorano oddal z?, višjo svoto v korist občine same.
—	Premestitev pošte ia Zaloga k
Dev. Mar. v Polje se utegne kmalu izvršiti. Glede dotične prošnje, katero jo osebno vložil in podpiral gospod državni posl. vodia Povše pri trgovskem ministrstvu, izrazile so se vse prizadete oblasti ugodno. S premestitvijo pošta bo gotovo vsem ustreženo. Ali bi ne bilo mogoče, da se uatanovi pri Dev. Mar. v Polju tudi kmalu železniško postajališče, o čemur so je že govorilo.
—	Kočevski „Studentenheim". Ko-čevarji, ta kranjski »Kerndeutschvolk" tam doli ob hrvaškokranjski meji dobi kmalu višjo gimnazijo pa „Studentenheim". Največ bo zanj prispevala mestna občina pa kočevska hranilnica. Vse to v germanizalo-rične namene.
—	Novi semnji. Občina Pijava gorica prosila je, da bi se ji dovolili trije letni semnji. — Odkar bo ie zgradila dolenjska železnic*, je imenovana občica hudo priza deta. — Preje se je vršil ves promet do Kočevja po cesti skozi to občino, in je imelo ljudstvo pri pripregah lepe dohodke. Tega sedaj ni več. Z ozirom na to bi bilo pač želeti, da bi merodajni faktorji te razmere uvaževali, prošnji omenjena občine ugodili ter ljudstvu s tem cdprh nov vir dohodkov.
—	Hrvaške novice. Dr. Š. p 1. Bresztyenszkemu se vsak dan zbolj-šuje zdravje. — Poslanec se je ponesrečil. Hrvatski poslanec Milan S t a r č e v i č je tako nesrečno padel, da se je onesvestil in levo roko težko poškodoval. Raditega se tudi ne bo mogel udeleževati zborničnih sej. — Banu Peja-č e v i 6 u se je v Niči zdravje toliko zbolj-šalo, da se bo mogel vrniti na Hrvaško začetkom meseca marca.
—	Efektna tombola je dovoljena gasilnemu društvu v Gorjah.
—	Nenavadna prikazen. Blizu S p. Zadobrove v Ijublanski okolici ie 21. t m,, kakor se nam poroča hlapec Andreja Illebša povozil do 80 cm dolgo in nenavadno debelo kačo. Čudna prikazen v zimskem č&su.
—	Zadruga kranjskih klobučarjev. Pripravljalni odoor zadruge kranjskih fclo bučariev ima svojo aejo dne 2 svečana ob 10. uri dop. v Ljubljani v rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 14 Dnevni red : 1. Poročilo predsednika. 2. Interpelacija na drž. vlado 3. Posamezni nasveti.
Ljubljanske novice.
Sleparija pri VVagenpfeilu. Pisma s katerimi ae je izvršila Blep.irija pri zlat3r|U Wagenpfailu, so f.tografkali in jih razsra Vili na policiji in v Selenburgov h ulicah.
Ogenj v dimnikih. Da es zjutraj je na stal dvakrat tgenj v dimnikih Ob 7. uri vnele so se saje v dimniku Pezdirjeve hiše na Karolinški zemlji št 7 in okoli 8. ure pa v dimniku mestne ubožnice na Kar lovski cesti št. 7 Ojeni bo takoj pogasili.
Beg iz prisilne delavnice Predvčeraj šnjim zvečer pobegnil je iz prisilne delavnice 25 let Btari prisiljenec Franc Koesten berger s Koroškega.
V	Ameriko. Včeraj odpotovalo je odtod 58 oseb v Ameriko.
Iz Amerike. Danes zjutraj pripeljalo se je iz Amerike v Ljubljano 7 oseb.
V	deželno bolnišnico pripeljali so včeraj 17 let staro posestnikovo hčer Antonijo Golob iz StražišČ pri Kranju Dne 20. t. mes. gnala je s sejmu v Kamniku domov kravo. Na cesti pod Šmarno goro srečalo jo je več voznikov. Neki voznik je, v trenotku ko je šla mimo, udaril po konjih kateri so skočili na stran in podrli Antonijo Golob pod vez, kateri je šal čez njo. Deklo ima desno nogo pod kolenom zlomljeno.
V	blaznico na Studencu so pripeliali včeraj davčnega uradnika Ivana Omana. Bil je že večkrat v blaznici.
Iz bolnice. Na roki obrezal se je včoraj dopoldne Perlesov hlspee Jožef Jenškovec. Napolnjeval je steklenice za pivo in se j« pri tem ena steklenica razletela. Poškodovan e težko in je moral iti v deželno bolnišnico.
Izgubil je Ferdinand Ravšelj iz Rudnika denarnico, v kateri je imel nad 20 kron denarja.
»Bolniško in podporno društvo pomožnih uradnikov za Kranjsko« ima svoi redni le tošnji občni zbor v soboto, 0 februarja t. 1. ob 8 uri zvečer. Dnevni rod m lokal prijavimo v jedni prihodnjih štavilfc. Ker pride v razpravo tudi sprememba pravil, ki je došla odboru od notranjega ministrstva, so gg. društveniki opozarjajo žo zdaj na ta občni zbor, da se ga v obilem številu udeleže, ker je za sklepčnost potrebna polovica članov, t. j. 47.
Nove hiše, ulice in ceste, kmed novih poslopij (hiš m vil), ki so bodo pričeie g ra diti letošnjo pomlad, bo omeniti: H jtel »Union« ob Mikl< š čevi cesti, poslopje fotografa Rovška, vila dr. Vallentschaga, razširjenje domobranske vojašnice, skupna vila finanč. nadsvttnika A. Lenarčiča in finanč. svetnika l7ana Lončsrjr. na parceliranem Dell Cottovem svetu m dvonadstropna hiša Ant. Vidmarja, poštnega kontrolorja v podaljšanih Č>povih ulicah na Trpotčevem svetu. Te ulice se razširijo od liesljeve ceste do Pristavskih ulic. Ometali bodo pa žo zgrajene hiše: Mestne hranilnice v Prešer-novih ulicah, Počivavnikovo ob Miklošičevi cesti, Zupančičevo ob Bleivveisovi cesti, Ba bičevo ob podaljšanih Hilšerjevih ulicah, troje hiš in dvoje vil na knezoškofijskih parcelah, troie h;š pri Kolezi,i ter J. Koutnega hišo ob Dunajski cesti.
Postavljanje spomenikov iu druge slavnosti v Ljubljani. Letos ae bode v Ljubljani priredilo mnogo pomembnih in zato slavnosti večjega obsega. To so: postavljanje in odkritja Prešernovega in cesarjevega spomenika, vseaokolska slavnost ter par večih dru štvenih slavnosti.
V Streliških ulicah napeljavajo zemljo in mešan materija! aa razširjanje ondotne ceste.
Hanss-Huthov zavod ima za boljšo nemško »vzgojo« dva »ktradeut-šch" - nacijonalna profesorja : prof Klimescha, ki v šolo gredu vedno kca žemlje je, in pa »lLtra Gormana« dr. B nderja, ki uči tudi slovenska dekleta r.emAke zgodovine. Slov. višja dekliška šola je nekaterim Slovencem »pretjmejn« !
Z električne cestne železnice. Hapec Anton Zikiaiše ■•, v službi uri mizarju Bin-derju v Slomškovih ulicah št. i4, ie pustil včeraj popoldne vorežana konj * na Doleniski cesti in je šel v Carmočevo gostilno. Konja sta šla suma po cesti naprej. Za njim pri vozil je električni vez, katerega je moral voznik ustaviti, da sa ni pripetila nesreč«. — Na Starem trgu je včeraj dopoidno Česnov hlapec Lovrenc SterbaU, stan. na sv. Petra cesti št. 5, z Vozom zadel v električni oz in ga obdrgoil. — V Prešernovih ulicah je včeraj popoldne električni voz podrl na tla brivskega pomočnika Henrika Dolenca, stanujoč ega na Karlovski cesti št. 15, kateri je šel preblizo tira, ko je voz privolil mimo. Dolerc je na lf>vt nogi p>skodi<an.
Tatvina. Francu Tomazinu, hlapcu pri Dolencu v Prečnih ulicah «t. 4, je bil včeraj opoludne, ko je kosil iz hlev« ukraden ru-jav havelok. Tatvine sumljiv je neki iz službe odpuščen hlapec, katerega jo policija že prijela.
Salezijanci Povodom pramika sv. Frančiška dal., patrona aalezijanskei družbo, imajo
Salezijanci v petek dne 29. t. m., ob 6. uri zvečer v cerkvi av. Jakoba govor in blago bIov. Z dovoljenjem gospoda prelata Rozmana pripade zavodu, kar se nabere v pu ščici; v zakristiji Be bo vpisovalo v družbo saletijanskih sotrudnikov in sprejemala imena in nameni za ustanovljene svete maše na Rakovniku (oo 1 K).
Izgubljeno. Ob veBelici na starem strelišču ugubila je dne 24. t. mes. vratarjeva iena Marija Lavrenčič, stanujoča na Tržaški cesti štev. 12, zlato verižico z obeskom. — Delavka v tobačni tovarni Jožefa Verbič je izgubila na poti iz mesta v Vodmat srebrno žensko uro — Dne 24, t m. zvečer izgubila je na Kongresnem trgu neka gospa temnorujav mul z belimi črtami. — Izgubil je Rudolf Jurman srebrno žepno uro. — SkladišJarjeva žena Ivana Hacin izgubila je nekje v mestu zlata uhana. — V Gospod-skih ulicah je izgubila včeraj kuharica Marija Krese bankovec za deset kron
Kolesarjeva nezgoda, Na hodni poti ob Tržažki cesti se je včeraj zvečer neki vinjeni kolesar prevrnil v jarek in se na glavi precej pobil. Neki znanec mu je pomagal na noge in ga spravil domov na Glince.
„Los von Rom." Izstop iz katol. cerkve in vstop v evangeljsko je prijavil črkostavec pri Kleinmsyrju sttfan Stanko.
Književnost in umetnost.
* „ Zvonček«.
Osupnili smo, ko smo prejeli prvo letošnjo številko „Zvončka«. To naj bo »prvi mladinski list med vsemi slovanskimi narodi«. Na ovitku je — menda kot vzor slovenski mladini — naslikan OBtu-den pob, nemaren v obleki, zanikern v pokrivata in gnjusno smrkav pod nosom. To naj vpliva vzgojilno na mladino. Tak list je preslab za prisilne delavce, pa ga o. kr. oblast va velevajo (!) naročati šolskim mladinskim kn|ižicam. Vprašamo, ali bi ne spodil vsak učitelj učenoa, ki bi prišel v šolo s tako zašito klofeto brez traka, ven dar pa s peresom na nji in z zvončkom pod nosom, najprej k vodi, potem bi ga pošteno kaznoval ?
No gg. Jelene in Gangl, mestna učitelja, pa to stavita mladini za vzor, kar bi grajal zadnji hribovski težak. Kaj pa zakon z dne 20. avg. 1870, št. 7648 v § 22.: vsakega učenca |e navajati posebno k snažnosti in redu. . . Snažno naj ne bode samo telo in oblačilo, nego tudi učila in samo učila. In črke na ovitku! Učitelji, vprašamo vas, kak red bi dali vi učencu v risanju ali pisanju, ako bi vam delal take kavke ? „Cvajte" mu ne odide. — Ako je secesija v črkah sploh grda in prismojena, je pa v mladinskem listu še posebej vse graje vredna. — Poglejmo še nekoliko v list. V Ganglovi pesmi »Najdenka« je, mimogrede rečeno, nekaj goroatasnih tehničnih hib, tako o d -p a h a v a sv. Peter nebeška vrata, kakor kak blapec vrata v skedenj. V životopisni črtici »Valvazor" je pa užigal prof. Pirnat eno, ki ni v čast njegovemu profesorskemu naBlovu. Piše namreč »o lutrski veri in kako je ta zopet podlegla krščanstvu« (sic!) Saj je lutrska vera tudi krščan.stvo, gospod profesor, seveda katoličanstvo pa ni, tisto ne. To vedo otroci ljudske šole, zato bi bilo pač primerno, da bi g. profesor Pirnat tudi vedel, posebno, če piše za mladino. Pri „Zvončku" so sploh slabi teologi. Lani so napravili iz strogega Janeza Krsti telja „učenca ljubezni«, letos pa zopet pokazali svojo nevednost v verskih rečeh. Pazili bomo na rZvonček«, pa tudi opozorili c. kr. Šolska oblaatva nanj, ako bo v nasprotju s hatebetičnim podukom
*	Repertoir slovenskega gledališča. Ker ni možno, da bi imela godba dovolj skušenj za veliko opero „Afričanka-4, se poje v petek, dn<£ 29. t. m., zadnjič v sezoni »Prodana nevesta", katere orkestralni materijal se mora vrniti. Opozarjamo torej na to zadnjo predstavo „Pro-dane neveste" vse, ki je v tej sezoni še niso čuli. — V nedeljo popoldne »Brat Martin, — zvečer pa „Pot okoli zemlje." — Opera „Svačič" se poje spočetka meseca svečana.
*	Slovensko gledališče. Sinoči je „Njegov dvojnik" strašil po našem odru. To je gluma, strašno budalasta gluma, in pisatelja tega nestvora sta se pač hotela samo ponorčevati iz občinstva, oziroma iz njegovega ukusa; ni namreč mogoče, da bi pisala samo za ljudi s tako malim pis-krčkom možgan, ki bi se mogli zabavati ob tej dramski karikaturi najhujše vrste. Na parterju se je čula beseda „tingl-tangl teater", in bolj značilnega izraza za si-nočnjo predstavo ni. Slovensko občinstvo sme po pravici biti užaljeno, da je tako bagatelizuje gledališka uprava, to se pravi, naravnost smeši in pričakujemo, da se bodo ob podobnih komedijantskih večerih dolgočasili prazni sedeži v gledališču. Igralci so bili dokaj dobri, zlasti g. Boleška, g. Lier; gospa Danilova, ki je zadnji dan prevzela ulogo Colette, je igrala hvalevredno. Gledališče je bilo precej zmerno obiskano.
*	Reprlia oper« .Petar Svačič".
Opera »Petar Svačič« pride menda dne
4.	februarja t 1. drugič na oder.
*	Knjige Matloe Hrvatske« za leto 1903. smo danes prejeli, in sicer: 1. Milobar : Izubrana poglavlja iz občega narodnoga gospodarstva. Svezak II 2. Kučera: Valovi i zrake. 3. V. Klaič: Slike iz slavjenske po-vjesti. 4. Markovič R. pl.: Dječja njega.
5.	Orzeszkova : Izabrane pripoviesti. (Slav. knjiž. 11: II s v.). 6. Gjalski: Gjurgjica Agi-čeva. 7. Car Emin : /jimsko sunce 8. Senoa: Ban Pavao. 9. Tresič: Valovi misli i ču-Btava.
*	Dr. Tresič Pavičič, ki zdaj urejuje v Trstu »Jadrana«, je speval »Vogjama« in ga izdal v posebni knjižioi, ki stane 30 v. »Matica Hrvatska« izda v tem letu njegove zbrane pesmi. »Vrhbosna" v zadnji številki prijemlje Tresiča zaradi nekaterih prelibe-ralnih nazorov.
Vojna ali mir?
Merodajni japonski časniki so mnenja, da bi bilo sedaj mogoče skrpati samo nekakšen gnil mir, a v bodoče bi prišlo do hujših nasprotstev, ki bi zahtevala še večje napore kakor vojska. Sedanja vojna bi bila predznak dolgotrajnega miru. To mnenje, da bi bila vojna nekaj lepega, odgovarja občnemu mnenju japonskega ljudstva. Ruski list »Pet. Vjed.« je izjavil, da Japan in Anglija želita brezpogojno vojno, a hočeta, da bi začela Rusija. Ker se to doslej ni zgodilo, se bo vse tako uravnalo, da se bo vojna začela sama od sebe. Uprizoril se bo beg navidez užaljenih Japoncev iz Mandžurije, ljudska strast bo vzplamtela, oboroženi Japonci bodo napadli Ruse, in vojna je tu.
Od druge strani se poroča, da je napetost zopet ponehala in da je prodrlo prijaznejše razpoloženje. V dunajskih diplomatskih krogih upajo, da se ohrani mir.
Zadnje brzojavke:
London. Odličen diplomat se je izjavil, da vojne šance nikdar niso bile tako j oddaljene, kakor sodaj. Japonski listi še vedno ; besne same bojevitosti in se pritožujejo nad ' Rusijo.
R i m. „Patria" prinaša v rimskih poli- ! tičnih krogih razširjeno vest, da bo kralj Viktor Emanuel razsodnik rusko-japonskega 1 razpora.	!
London. Kakor se poroča iz Port Arthurja, je odšel kitajski general M a na čelu 20 polkov, da zasede strategično važne točke meje pokrajine Cili.	i
London. Pri spopadu med ruskimi četami in kitajskimi roparji ob mandžurski 1 železnici so bile trije Rusi ubiti, deset Kitajcev vjetih, ki bodo najbrže usmrčeni.
Berolin. Rusija hoče v odgovoru na japonsko noto zadovoljno odgovoriti. Neizpolnjeni del japonskih zahtev ne bo zadostoval za vzrok vojni.
Kolin. Dolgo odlašanje Rusije z od- ' govorom povzroča vznemirjenje.
London. „Daily Telegraph" poroča, da je general Aleksejev še vedno gospodar miru in vojske. Kot dokaz navaja, da je vkljub nasprotovanju vojnega ministrstva ! pričel z mobilizacijo sibirskih čet.
London. „Daily Mail u* se poroča iz Čifu : Pri spopadih med ruskimi četattii in kitajskimi reparji ob manužurski želez- 1 niči so bili ubiti trije Rusi in eden častnik. Deset Kitajcev je vjetih in bodo usmrčeni.
Petrograd. Neki časopis poroča, i da se je napotil kitajski general Ma na čelu 20 polkov proti Shanhaikvan, da zasede strategično važne točke na meji pokrajine Čifu.
London. Ruski cesarski namestnik v vzhodni Aziji, Aleksejev, je resno obolel.
Pariz. Avvstrijski pos!anik Kheven hiiller se je izrazil: Japonska in Rusija se bodeta sporazumeli. Na Balkanu se bodo preprečili nemiri.
Razne stvari. Najnovejie od rasnih strani.
Mesto zgorelo. V Aalesundu je zgorelo vse razun 30 malih hiš. Oioli 11 tisoč polnagih ljudi se nahaja na poljih in trpijo strašen mraz, a poleg tega pada dež. Pogreša se nekoliko ljudi, za katere se mi sli, da so zgoreli. Uvedena je obsežna po možna akcija. Škode je več milijonov. V luki sta zgorela dva parnika, 32 ladij se je potopilo, da niso zgoreli. — Oklep proti krogljam. V arzenalu na Du naju se je vršila 23 t. me?, v navzočnosti več častnikov vojaškega tehničnega odbora poskušnja z oklepom, ki ga krogl|a ne pro-dere. Uspehi te poskušnje so nepričakovano izborni. — O burskih voditeljih' se poroča: Generalu Delareyu se je posre j čilo v angleški Lidiji, pregovoriti tja izselje- : nih 498 Burov, da se vrnejo v d< movino. Ziravje obolelega predsednika Stejna je vsak dan boljše, bivši državni tajnik Burov, R- iti, je ? toplicah Nnssau in ima nevarno živčno bolezen. — Proti draginji. Dne 22. ! t. m. je bilo v občinski seji na Dunaju skle njeno radi prevelike draginje mesa pozvati ' vlado, naj dovoli uvoz zmrzlega
mesa iz Avstralije in Amerike. — Zastrupljenja z j e d j o. Iz Ungvara poročajo, da so ondi gojenci se menišča po obedu nsgloma oboleli. Bili so z jedini otrovani. Zdravnik m se je posrečilo, vse bogoslovce rešiti. Preiskava je dognala, da bo vse posode bile v najboljšem redu. Sedaj je uvedena najstrožja preiskava, odkod je prišel strup. — Napad na guvernerja Korffa. Iz bouše (rusko Poljsko) se poroča, da je neznan zloči nec napadel guvernerja Koiffj, ko se je v noči od 21. na 22. t. m. vračal v odprtem vozu v mesto. Napadale c je trikrat ustrelil na guvernerja, toda zadel je le njegovo čepico. — Vseučiliščna knjižnica zgorela. Iz Turina se poroča, du je 26. t. m. nastal ogenj v knjižnici tamkajšnjega vseučilišča, ki je uničil pet dvoran. Zbirka rokopisov je nepokvarjena. Škoda je zelo velika. — Ruski gledal, igralci nameravajo prirediti po Avstriji in Nemčiji meseca iebruarja gostovanja. — Shod zastopnikov mlekarn je na Du naju. Glede sirarstva se je sklenilo, ustanoviti mlekarski bakteriologični poskuševalni zavod in dve mlekarski šoli za izdelavo mehkega sira. — Svetovna zveza za varstvo živali je imela v Franko-brodu n. M. mednarodni kongres. Sprejeta je bila resoluoija za popolno odpravo vive-sekcij. — L Dunaja se poroča, da je pedagogični pisatelj nadučitelj B r o n n e r dne 25. t. m. ondi umrl. — Nesreča na cestni železnici. Dne 25. t. m. sta trčila skupaj na dunajski cestni železnici dva vlaka. Štiri osebe so težko ranjene. — S o c i a 1 n o d e m o k r a d k i poslanec Vollmar v Nemčiji je tako nevarno obolel na živčni bolezni, da bo moral zapustiti politično delo. — Velikanski vihar divja na Sardiniji. Vihar je izruval drogove za cestne svetilke. V Vi-tulano je podrl neko hišo. Pet oseb je ubitih. — Judovski begunci. »Times« se iz Tangera poroča, da je došlo v Casa-blanca 1200 judovskih begunoev, ki so vsled plenjenja dotičnega ozemlja od okoli stanu jočih rodov izgubili vse Bvoje imetje. — L v o v s k i župan dr. Malachov-b k i je bil vsled nepravih podatkov o svoji osebni dohodnini obsojen na 150.000 kron, oziroma tri mesece zapora. Malacovski se je pritožil na finančno ministrstvo. — Vstaja na otokuSanDomingo. »Agence Havas« javlja iz San Domingo: V Los Lla nosu je bila krvava bitka, v kateri je bil vojni minister ranjen in je vsled zadobljenih ran umrl.
Tri moie zastrupila. Gostilničarko Karolino Prciygcdo iz R blena ob nemško-ruski meji, ki je tri svoje soproga zastru pila z arzenikom in bila radi tega obsojena na smrt, s) v Allensteinski ječi 20. t. m. obglavili. Do svojega zadnjega trenutka je trdila, da je popolnoma nedolžna.
Društva.
(Slov. kat. akadem. društvo »Danica« na Dunaju) javlja, da se vrši njen IV. občni zbor v četrtek, 28 jan. t. 1. pri Trotterju »Zum Magistrat« (L hten felsgasse) s sledečim vsporedom : 1) Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora, 2) Čitanje zapisnika bratskega društva »Zarje«. 3. Od-borovo poročilo, 4) Vsprejem novih članov, 5) Slačajnosti.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 27. jan. Pri včerajšnjem dvornem plesu je cesar dalj časa govoril z drž. posl. Začekom in podpredsednikom poslanske zbornice Kaiserjem. Cesar je izrekel željo, naj bi spravna akcija, ki se vrši sedaj na Moravskem, bila srečno dovršena v vzgled drugim deželam. Žaček je dejal cesarju, naj vpliva na korist češkega vseučilišča na Moravskem. Čehi hočejo samo enakopravnost. Cesar: „Da, enakopravnost! Cehi hočejo več kot Nemci, in Nemci več kot Cehi." Napram Kaiserju je cesar pohvalil stvarno debato v delegaciji in dejal, da ne razume razburjenja, ki ga je provzročilo mej Nemci rezer-vatno povelje vojnega ministra. Kaiser: „Nemci so razburjeni, ker povelje določa, da podčastnikom ni treba znati nemščine. Cesar: „To je bilo vedno tako in se ne more lahko spremeniti." Nato je prešel razgovor na delegacije. Kaiser je dejal, da bo proračunski odsek svoje delo dokončal tekoči teden, in potem ni nobene ovire razpravam v plenumu. Cesar je izrekel željo, da bi tudi državni zbor tako deloval, kakor delegacije.
Dunaj, 27. jan. Državni poslanec dr. pl. Derschal ta se je odpovedal
načelništvu nemške ljudske stranke radi napadov na njegovo resolucijo v delegaciji. V stranki se gonja proti Der-schatti še vedno nadaljuje. Politično društvo nemške ljudske stranke v Welsu je sklenilo, da se ne strinja z njegovo resolucijo. Listi so mnenja, da bi Der-schatta obdržal predsedstvo stranke, ako se mu izreče zaupnioa.
Dunaj, 27. jan. Ogrski min. predsednik je bil dopoludne pol ure v av-dijenci pri cesarju, nato se je posvetoval z grofom Goluchowskim glede ogrske delegacije in z vojnim ministrom Pitreichom. Iz Pešte se poroča, da avdijenca grofa Tisze ni posebnega pomena. Avdijenci je bil namen določiti rok zasedanju ogrske delegacije. Ogrska delegacija bo sklicana na dan 3. februarja.
Dunaj, 27. jan. Proračunski odsek avstrijske delegacije je po poročilu delegata dr. Šusteršiča in opazkah ministra Buriana odobril poročilo glede Bosne in Hercegovine ter pričel razpravo o mornarici.
Dunaj, 27. januarja. V tukajšnjem „Grand hotelu" je nenadoma umrl poslanec ogrske neodvisne stranke P i c h 1 e r. Bil je vsled bolehnosti na poti na otok Krf.
Dunaj, 27. jan. Začetkom prihodnjega meseca se bode tu sešla parla-mentarična komisija mladočeškega kluba. Posvetovala se bo o pogajanju z vlado. Prej bo zboroval v Pragi izvrševalni odbor mladočeške stranke.
• Olomuc, 27. jan. Sem je došlo zasebno pismo nadškofa Kohna, ki poroča, da pride še tekom tedna v Olomuc.
Zagreb, 27. januarja. 3000 kmetov je napadlo kolodvor v Milišinovcu. Kmetje so razbili vsa okna in opravo. Načelnik postaje je z blagajno pobegnil. Orožniki so kmete razgnali.
Trst, 27. januarja. „Piccolo" javlja iz Rima, da se je Rusija izrekla pripravljeno, podvreči se v zadevi rusko-japonskega spora razsodbi laškega kralja.
Carigrad, 27. januarja. Pri samostanu Rilo je bil boj mej vstaši in turškimi četami. Vstaši so se pomaknili v gore.
Pariz, 27. januarja. Umrl je senator Emil Dechanel.
London, 27. jan. Rusko finančno ministrstvo bo zopet poverjeno bivšemu ministru Witteju.
Pariz, 27. jan. Določeno je, da pojde L o u b e t v Rim 6. aprila. V Rimu ostane tri dni.
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 318 2 m, srednji zračni llak 736'0mm
1 g čas opu- £ /ovanja «	Stanja barometra. t mm.	Temp«» ratsra „ Col.iju	VetroTi.	Nebo	11 i 1 la * ►
26, 9. zveč.	74 ^ 3 | -3-3		sl. siah. | obl.		00
„7| 7. zjutr. | 2. po pol.	743 8 741-2	—3 6 -2-3	sl. svzh. sl. jjvzh.	» n	
Srednja včerajšnja temperatura —3 4*. normale —2 O*
Dunajska borza
dnž 26. januarja.
Skupni državni dolg v notah.....100'66
Skupni državni dolg v srebru.....100-60
Avstrijska zlata renta 4%......120 65
Avstrijska kronska renta .....100-70
Avstrijska inv. renta 3'/»%......93 26
Ogrska zlata renta 4%.......118-95
Ogrska kronska renta 4% ... ■ .	9895
Ogrska inv renta 3'/j% ......91 —
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 06
Kreditne delnice..................672 26
London vista......................239 70
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117- —
20 mark............23-40
20 frankov...........19 06
Italijanski bankovci........96 30
C kr. cekini...........11-32
Temnorujav
jk^ lovski pes,
prepeličar, Uradkodlak, 3 leta star, ki sliši na ime „ Baldotir", se Je zgubil, aH pa
je bil morda po kakem ptujcu odpeljan. Imel je usnjnt zavratnik in pasjo znamko.
Kdor kaj o tem izve, naj to blagohotno na/.tiani v pisarni puntigamtke zaloge, Marija Terezije oesta 16. 127 2-1
Zahvala.
124 1—1
Vsem, ki so nam ob smrti naSe iskreno ljubljene soproge onroma matere, tašče i a stare matere, gospe
Marije Šutej,
soproge lesnega trgovca
svoje sožalje izrekli, potem vsem, ki so predragi nepozabni pokojntci izkazali zadnjo čast in jo spremili k večnemu počitku, posebno pa velefiast. gospodu Petru Režeku, župniku, ter gospodu kapelanu starotr&kemu, slednjič tudi ondotnim gospodom pevcem za ginljivo petje, se srčno zahvaljuje
žalujoča obitelj Šutej.
Zapeč, 25. januarja 1904.
Medicinalni
Poskusite r/ pristni rastlinski
liker
,Florian'
1393
50-13
konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camis & Sfock
Trst-Barkovlje.
'/, steklenice K 5 —
7» „ „ 2 60.
Dobiva se v vseli boljših trgovinah.
Janko Bliš & Ant. Tabor
tovarna cementnih izdelkov na Farovški Loki pri Kranju.
Po ceni se izdelujejo lepe barve ne plošče za tlak v cerkvah in na hodiščili, stopnice, podboji, jasli, korita, podstavki za vodnjake, cevi
i. t. d.	H4 3_2
Doctor juris,
iivežban v \seli odvetniških in notarskih poslih i večletno prakso,
želi vstopiti v ljubljanski odvetniški ali notarski pisarni kot
koncepijenf.
Prijazne ponudbe pod M V. 2G na upravništvo lista.	123 3—2
Varstvena znamka.
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, D:\je dobro spanje.
Lastnik:
jEdmund Kavčič v Ljubljani.
Vzorci se radovoljno dajejo
brezplačno. 1741 21
			o;., v,'	
				
Gospodična,
katera bi bila tudi sama zmožna voditi trgovino z manufaktupn. blagom
sprejme se takoj v službo!
Več o tem pov6 upravništvo .Slovenca*. 30 lfi
Okrajna hranilnica in posojilnica
v Škofji Loki,
registr. zadruga z neomejeno zavezo. Št. 40.	128 1—1
Vabilo
na
IILredni občni zbor
#
ki se bo vršil
v nedeljo, 7. februarja 1904 ob pol peti uri popoldne v občinski dvorani v Škofji Loki.
Dnevni red:
1.	Potrjen;e 1 tnega rnčuna za 1903.
2.	Privoljenje runum r<oiie načelttvu.
3.	Razdelitev či-teg. dcbčka.
4.	Izvolitev načelsua in računskih pregle-dovalcev.
Š k o 1 j a Loka, dn<5 26 jan. 1904.
Načelstvo.
Opomba. V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen, razpiše se drus,'i občni zbor eno uro pozneje, kateri sme sklepati brez ozira na število zastopanih deležev (§ 35 zadr. pravil).
•/N
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
'liSiSUKU v kjubljani HMliln^
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104-8
4
11 oi
2 O
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potoni hranilničnega urada.
upPrjunKae kraetske K 4,948.79627.
stavrg hran- K 4,703.762*02. K 20,246712-13. K 77-979'34-
Varnost hranilnih vlog jc tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liranilničnega urada št. 828.406. —Telefon št. 18
piuouarni^a restavracija „pri bdei9	u Ljubljani,
Wolfove ulice štev. 12.
Izborna kuhinja, vedno sveže Auerjevo marčno pivo, pristna vina, elegantni prostori.

Na blagohoten obisk uljudno vabi
z odličnim spoštovanjem
Rasberger.
47 G
Naznanilo.
117 3—2
Podpisanec usoja si gg. hišne gospodarje, kakor tudi stranke uljudno prositi,
da pripravijo zaboje smeti o pravem času in jih ob pravem času blagovolijo postaviti pred hišo,
da se vsake pritožbe onemogočijo. Prosim, da se vsi nedostatki naznanijo meni, nakar se bo nedo-statkom takoj opomoglo.
Ivan Turk, podjetnik
sv. Petra ccsla 74.
Ubogi otroci prosijo
Vas, ljubi bravci, prav iz srca, da sedaj ne pozabite nanje. Ž 2 večkrat ste gotovo brali prošnje očeta sirot iz Trebnjega, morete li sedaj odbiti njegovo prisrčno prošnjo ? Veliko denarja je potreba za pokritje stavbenih stroškov in mnogo denarja za vzdrževanje ubogih otrok. Dobri katoliki, pomagajte mi naprej ! Sedemdesetorica protestantov ima tu svojo inolivnico, šolo in ubožnico, z velikanskim naporom dela grofica Latour (roj. Ritter) v družbi svojih diakonis, da odtrga ljudi proč od Rima. Zt 50 otrok so spravili v prote-stantizem na najrazličnejši način. Naj se li dado katoliki prekašati od protestantov v požrtvovalnosti, posebno še, ko se gre za eminentno versko delo. Usmilite se tedaj velike potrebe in pošljite kako malo darilce
prosečemu očetu sirot
1124-2	KAROLU WOflLANpU
v Trebnjem p. Beljaku, Koroško.
Havre - Amerika.
prevaža potnike z brzoparniki, Ki zanesljivo prevozijo 5 /2 do 6 /, dni 12a 4-1	preko morja po najnižjih cenah v
New York-Bjston~Philadelphia in Halifax!
C-na iP! n Buksa na omenjera pristanišča: II razred (ka iite) K 250. — III. razred ('tiedkrovjem K 148, Pojasnila d >i« brezplačno in takoj zastopnik:
Ivan Blhelj v Buksu (Švica) poleg kolodvora.
Vožnja Ljubljana-Buks velja samo 5 gld. 3 kr. ^

Naročajte
706 104-73

iz pivovarne v Žalcu in I^ašlcem trgu.
L«»
l ice <Mz.

Angeljnovo milo Marzeljsko (Mo) milo
z znamko
449 104-89
sta najbolj koristni
vxi mili
za hišno rabo. "T&m
dobivate jih po špecerijskih ftacunahl
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sv«<S;
v Ljubljani.
Krasne pesmi za vsako slovensko družino.
V mladem jutru.
Pesmi. — Silvin Sardenko.
Cena broširani knjigi 1 K 50 h, vezani 2 K 20 h.
Prodaja jih: Upravništvo „Dom in Sveta" v Marijanišču, Katol. Bukvama in Ničmanova prodajalna v
Ljubljani.
pranja Jesih,
Ljubljana, Stari trg št. 17.
priporoča	43 10—6
svoj modni salon v napravo oblek.
Poučuje tudi
v krojnem risanju
po najnovejšem sistemu.
V najem se odda
IlOiCitTO
g. Adolfa Kreuzberger-ja
Moderno urejen mlin v Koli-eevem, v katerem se zmelje na leto 150 vagonov žita, poleg tega je še kašea in zemljišče.
Kavarna, prodajaln a z m a gazi ni in stanovanja v Kranju. 109 3-2 Več izve se pri Ivanu Cof-u v Kranju.
Nove zbojjšane
gramofone
z glasovno-, ročno- in varetver i omarico, zelo priliubl)eo<> m^d duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon *** avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
1079 60—45
t^udclf UJeber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.

as E
m
CD
O <s
o	a:
c	c
cn	N
ca	o
•o	> o
2;
re	n i_
o.	o
trs
trt -z?
S
<D ~
tn ce
CB
O D.
Potniki v Ameriko I
CUNARD IiIflH
Koncesljonovano društvo za kraljestva In deželo, zastopane na državnem zboru 10 8-7 prevaža potnike naravnost
= iz Trsta v Ho^i^o^k =
z brzim parobrodom ,,Auran/a" z 1200 mesti III. razreda in s 300 salon-mesti II. razreda s kabinami, in z brzim parobrodom ,,Carpathia" z 2000 mesti III. razreda in s 400 salon-mesti II. razreda s kabinami.
Cena potne karte za vožnjo, j7	v Nnvi VnrLf
hrano z vinom in vso postrežbo llJ liaia »	A ui a.
W II I. razred, za osebo l^O K. "M
Odhod iz Trsta:
„CJtRPATHIA" 15. decemb. 1903. „CARPATHIA" 2. februv. 190*. „AURANI*" 29. decemb. 1903. ..AURANI*" 16. februv. 1904.
Natančneja pojasnila, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Novega-Yorka v notranja mesta Zedinjenlh držav Severne Amerike daje in preskrbuje
fl"![J,nsuads°opačl Schroder & Comp., Trst
Yia Carlo Ghega štev. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: 5CHRODERCO-TR5T.
03 <
O) O
>	1
tO	<f>
—■	C*.
CD	CD "J
-o
=	5
O =.
—	je-
o-	ffl
SL <
.-t- O
S»	N
"O
SB
3 o
Vsak dan
sveže najfinejše
pustne krofe
priporoča
J.ZALAZNIK
slaščičarna
Stari trg 21 24 13—7
Glavni trg 6
Sv. Petra cesta 26.
1#J<6> 10 <01
t T T T
Mladenič,
star 20 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, želi dobiti službo v kaki pisarni ali pri kakem odvetniku.
Naslovi naj se pošiljajo pod: ,,Poste restante 172, LJubljana.	119 2—1
-	—j	1357 89
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. Ift
se priporoča preč. duhovščini; v izdelovanje vsakovrstno
duhovniške obleki?
iz trpežnega in solidnega blage po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
—\ Najboljša in najsigurnejša r
.. 1 - f j)
«« prilika ga štedenjel <*«
Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron.
VJJ V- ^f	Preje: Gradišče št 1,
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni tt*g št 2, I. nadstropje
Sprejema hranilne vio je vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter Jih obrestuje po
41
brez Kakega odbitka, tako, da sprejme 0 vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih u	---h K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalapanje po pošti so poštno*
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd 1. januarija 1908.
Dr. Ivan Šusteršič,
5i d 14—2	predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Anton Belec, pesestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar. župnik na Rudniku, — Dr. Alei Uieničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
g/tT Nakup ln prodaja. "VB vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrehanju najmanj-«ega dobitka — Promeae za vsako žrebanje. Kalantna izvrflitev naro&ll na borzi.
Menjarična delniška družba
„M E R C U R"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
AT Pojasnila ""•H v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 287
I
isdaptel) im •dgavarBl srednik: Dr. Igsaal| Žitslk,
Tisk ,Katolilke Tiskarne* v Ljubljani.