List 23. spoclarske y obrtniške narodne Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ljubljani v sredo 7. junija 1871. O b s e g : Naši rokodelci in pa današnji liberalizem. Potni poduk o Krasu in o pogozdovanji Krasa. (Konec.) gospodarjev, ki so pri letosnji delitvi premij za lepo govejo živino na Kranjskem bili počasteni. Imenik PoroČilo o XXI. skupščini Matičinega odbora 31. maja Dopisi. Novičar. Govor dr. Coste v 44. seji zbornice poslancev 25. maja t. 1. Gospodarske stvari. u v I 1 li»* 1 T • • 111 1« KJ\JKJULAKiL±k\j€* ou llttuvo^ Nasi roKoueici in pa aanasnji iioeraiizem. ministra dr. s châffle-a nagajajo kakor hočejo". Ali ne bode vsem tem mukam kmalu konec? Spomenica se naposled zaupljivo obraća do novega Rokodelstvo ima zlato dno" tako je bil pre- govor v dobrih starih časih. Današnji dan ne veljá več ta pregovor, kajti dno rokodelstva je razbito in raztr-gano. Einspieler v Celovcu izvrstno vreduje, začenja sestavek, v kterem spomenico razklada, ki so jo dunajski čev- ) b S temi besedami „Kárntner Blatt", ki ga prof. ljarji letos 16. aprila izročili ministerstvu trgovstva dr. Schâffle-u. tej spomenici tožijo ministru ve- like nadloge, ktere dandanes posebno stiskajo roko delca — malega obrtnika, ter pravijo, „da rokodelci se imajo za svoj vsakdanji kruh boriti zoper velike vladne obrtnike brez vsakoršne, tudi ne naj manj še podpore ekscelenca, ki dobro y Vaša pritrdila, da pozna nase reve, v preteklih zadnjih bode nam gotovo rada 20 letih je vlada marsikaj storila, kar je kazalo celó na to, da je ona stopila na stran velike obrtnije in da križema roke držeč gleda, kako čedalje bolj hira in konec jemlje rokodelski stan. Vaše pismo, visoki Gospod, je prva zarja, ki nam obeta od vladne strani veselejšo prihodnost, zato ga pozdravljamo že zdaj hvaležnega srca". Potem spomenica dunajskih čevljarjev sega nazaj v zgodovino obrtnijskega postavodajstva do leta 1859., ko je na svetio prišla ona nesrečna postava o svobodni obrtnosti, ki je že na tisoče rokodelcev na be-raško palico spravila, občinstvu pa vendar ne cenejših čevljev, cenejših sukenj, cenejšega pohišja itd. přinesla. 10 let v Avstriji Ustavni liberalizem ki se že U O l a Y U 1 I 1 U U 1 Ck X. JL LA \j UJI J IVA OU £J\S V ¥ V KJ ti J.J JL šopiri, ni nič storil na pomoč malému obrtnij- stvu ali rokodelstvu pa tudi ni zmožen mu na zmirom z pomoč kaj storiti. Vlada se je pajdašila vélikimi obrtniki, vélikimi trgovci, vélikim kapitalom y in se za malo obrtnijstvo ali rokodelstvo še změnila ni oddajala je železnice, pri kterih je marsikter minister kot „verwaltungsrath y Kreditnica za kupči jo in obrtnijo (Kreditanstalt) ki je leta 1869. obrnila 1.323,000.000 gold, in 15 druzih ban kn i h naprav na Dunaji, plačujejo na leto skupaj 23.000 gold, pridobitnega davka fErwerbsteuer) sami branjevci (Greissler) na D unaj i y pa plačajo 12 železnic, ki na Dunaji imajo y 40.225 gold., svoja vodstva, plačajo 16.700 gold, tega davka sami dunajski krojači (žnidarji) pa 27.075 gold. 12 asekurane, ki so na Dunaji z 12 milijoni kapitala, plačujejo davka le 7500 gold., sami dunajski 23.105 gold, davka, med kterimi 9 7 čevljarji pa plačajo marsikdo nima čez 100 gold, kapitala v rokah. Kdor te davkovske številke bere, ne bi skor verjel da je to resnica. In vendar je v vsem le prežalostna resnica! Od možá, kakor je dr. Scháff 1 e, je pričakovati da bode prerešetaril ta krivični klopčic in našel pot iz stisek rešiti malo obrtnijstvo. da i > Od krta pripovedujejo natoroznanske bukve, ves čas svojega življenja miži in kakor slep pod zemljo malo pred smrtjo da se mu odpró očí ; da jih rije, potem za zmirom zatisne. Kdaj neki bodo množim našim rokodelcem se oči odprle 7 da spoznajo svoje krive prijatle in jim pokažejo hřbet, pa se obrnejo do pravih svojih prijatlov, te poslušajo in spoštu-jejo, in te si volijo za svoje zastopnike? „Liberalno" gospodarstvo je rokodelstvu zlato dno izbilo; ono je grob samostojnega, premožnega in srečnega rokodel-skega stanů! 180 Potili poduk o Krasu in o pogozdovanji Krasa. Spisal za domorodce notranjske Ljudevit Dimic > c. kr. nadgozdnar in gozdni poročevalec, ud centralnega odbora kmetijske družbe. (Konec.) Drugace pa je s pogozdovanjem vrhov in višav našega gorovja Enake misii so tudi vsi možje, kteri dobro poznajo Notranjsko in potrebe notranjskih prebivalcev. Iste misli sem tudi jaz. Kar sem Vam danes nas vetoval, vse to se dá doseči; to nas izgledi učijo. Marsiktera zelenića ali oaza se najde po Krasu, ktera nam živo priča, da je Kras za vsako obdelovanje pripraven. Ob-mestje cesarskih žrebišč v Lipici in na Prestranku nam to jasno kaže. Zraven pogozdovanja morate pa tudi sadjerejo, in, kjer je obnebje pripravno še za tudi za • v • Po vrhovih in višavah je gozd gotovo najpotreb- v in o rej o skrbeti. Sosedje ste morju, Vaš blagó ima pa tudi naj bolj težko je, zarediti ga. 0___^ _ J _ * veliko sto oralov (johov) golicave, kteri nej važnejši del naše naloge To je naj- najviso ceno! Najde se še Neogibna potreba pa je to pogozdovanje, kajti na bi se z umom in pridnostjo lahko za vinorejo prido-višavah gorá ima gozd zlasti namen ta, silno moč vi- bili. Podnebje nižih pokrajin Krasa je vinoreji ugodno. Pod bolj neprijetnim podnebjem se pa vsaj sadje harjev razdrobiti, ali vsaj nategovati hude ure, stu dence in potoke zakladati z vodo, in vodo nižavi do m peljevati, zračno mokroto ali padavino na-se vleči, s svojim gostim plaščem odeti doline in nižave, varo- vendar še dobro obnaša. Spomnite se mnogokrat Vodnikovih besedi: vati polj Kj dom rodoviten poslopj so višave pogorja pogosto obraščene z goz Jabelka, hruške in druge cepé Cepi v mladosti za stare zobé!" tam je tudi svet po obrežjih ali robéh in dolinah vino- in sadjerejcev Ne zabité teh besedi! Med Vami je mnogo izvrstnih Vse y pos vetuj te se ž njimi t y Višave gozd je varh poljedelstvu, neogibno potre- Kras zopet cveteč storiti Kraški možje, se mora poskušati, kar more y ben plaše vseh pokrajin našega podnebja. Kolikor več se bodo višave naše z gozdom za- hranujte gozd, in obdelujte ga zlasti pa varujte in pri t In přišel bode tako zopet tisti čas, ko bo Kras rastle, toliko manj bo suša po dolinah, zračna pado- vnovič postal krasna dežela, kakor je bil pred vekom. vina (deževje) se bo pomnožila, skalovje bo hitreje Vnuki in vnukov vnuki bodo hvaležno se spominjali > strohnelo, in tako se bode rodovitnost sveta povikšala; ■HÉlBHÍHHBHHlH več ^ĚĚ ne bomo stradali več vode m burja ne bo tako očetov in pradedov, ki so puste golicave spremenili v rodovitno, cvetečo naravo. In tako sklenem prvi svoj potni poduk s srčno željo, da bi nekoliko kořistil naši dragi domovini, zlasti nctranjskim domorodcem. višavah so življeji ali elementi hujši nego po nižavah, Drugo leto morebiti se vidimo zopet na tem mestu. tako pogozdovanje bo potřebovalo veliko denarja, časa, Služba moja me bo peljala še večkrat v postojnsko potrpljenja, gozdarske izvedenosti in splošnega vodstva, okolico. Kdor se hoče z mano posvetovati, zmiraj me Ke dá se dovršiti brez ednotnega načrta, brez ednot- bode naj del pripravnega ostro po Notranjskem pískala, ampak razdrobila se bode nad trdnjavami gozdnatih višav. Pogozdovanje višav pa je posebno težavno. Po nega vodstva. Tega ne m orej o izdelati posamesne soseske; to se ne dá drugace izpeljati, kakor po zedinjeni veliki družbi ali pa po državi ; al vendar moramo mi vsi sodelovati. Zdaj pa z Bogom, dragi bralci! Ljubljani meseca sušca 1871. Posamesne osobe naj ljudstvo podučujejo o koristi pogozdovanja, naj ne ovirajo dovršitve tacega delà Imenik gospodarjev so- ^ WtJ W W » Vf Xi j 141 ^ U W j XX V V T AX V V* V/ f X UiV f V ttVVJV ^ Uf VA V1W ^ UV seske naj odstranijo pašo po tacih krajih, naj državi poskrbijo delavnih moči, in z dobrim izgledom napre-dujejo. ki so pri Ictošnji đelitvi premij za lepo govejo t živino na Kranjskem bili poslavljeni. ; Odbor družbe kmetijske je vredništvu „Novic" za Trdnega upanja sem, da se bo država (vlada) spro- razglas izročil imenik gospodarjev, ki so leto3 v različnih y sila blagajnice dá, da se kaj se y da nam za vsako leto toliko podpore iz državne pravega more doseći. Nadjam da bo sedanja vlada več resnega storila kakor krajih dobili premije v denarjih y ali pa so y ker je premij premalo, bili očitne pohvale vredni spoznani. Po pravilih, ki jih je ministerstvo kmetijstva, gledé na je prejšnja nepotrebnega pisala. Pečene tice pa nam povzdigo domače živinoreje odločilo, je na prvi ne bodo v usta letele, ako se ne trudimo loviti jih. vrsti za premije taka goveja živina, ki je čist ega Potegujmo se tedaj vsi po postavni poti za dovr- žlahnega rodů Muricodolskega, Mariahoferskega, Pinc- šenje neizmerno koristne naloge pogozdovanja našega gavskega ali Belanskega y Krasa ! v drugi vrsti z enim teh žlahnih rodov mešana domaća v tret ji vrsti pa en • úiauuiu x uuu v jlu. coaua uuuia^ct, - v ki v u j i » jl bu Ob enem pa se mora tudi sprevidnost med ljud- na va dna domaća. Teh pravil se morajo držati komi stvom razširjati, da je gozd neogibna potreba za No- tranjsko, guau^ »jci je ďc IVaj , dg xuum uuiuu va* xiaj pu te jlu xaajaomiu jju v cuiu auaj , aaau ov j rovati, sekanje do golega se mora popustiti, gozd se vršila delitev premij in očitno poslavljenje, s tem do kar je mogoče, prihranjevati in ne prodajati za stavkom, da živino, ki premijo dobi, mora lastnik gozd kjer ga je še kaj, se mora umno va- sije ; kedar določujejo premije Naj po tem razjasnilu povemo zdaj, kako se je mora slepo ceno. Skupščina, ki je zborovala dne 1. malega travna 1853. leta v Postojni zarad vpeljave družbe za pogozdovanje Krasa, je enoglasno izrekla, da se slabi imeti za pleme ves predpisani čas. Premij Kranj i 8. maj a plem bik so dobili stan notranjskega Krasa ne dá drugače temeljito zbolj-šati, kakor s pogozdovanjem golicav in z umnim var-stvom še stoječega gozda. Enako misel je kranjska kmetijska družba razodela v svojem sporočilu leta 1850., in enake misli je tudi bilo avstrijsko državno društvo gozdnarjev leta 1865. premijo z 80 gold, je dobil yy s 60 gold, je dobil Avgust Dajzingei iz Loke. Edvard Vrbančič 9 yy s 60 gold J® dobil grajščak v Preddvoru. Janko Vrbančič grajščak na Turnu. y 181 Ker pa gospod Janko Yrbancič blagodušno ni hotel poročilo o stvaréh, ki so se nabrale od skupštine vzeti denaija, je to premijo v denarjih dobil gosp. V en cel do današnjega dne, in točka za točko se je sproti ob ravnavala in reševala, zato se vsaki točki v poročilu pristavijo storjeni sklepi. Obširno to poročilo glasi se Havška iz Govnika. Ocitno pohvaljeni so bili plem bik gospodarja Jožefa Burger-j iz Voglj )) Janeza Zup Premij za k iz sv. Križa ie so dobili: ) 1. premijo s 50 gold. gosp. baron Anton Z Brda 2. » s 40 » tudi baron Anton Z } Ker pa blagi gosp. baron Z ni hotel vzeti ne denari za prvo in ne za drugo premijo, sta dobila denarno premijo za tema dvěma kravama najlepše: gospodarja Jožefa Krenarja iz Kranja (50 gold.), )) Franceta Molj-a iz Vogljan (40 gold.). Ocitno pohvaljene so bile k gospodarja Antona Po li čar j a iz Nakleg gosp. Ignacija Go g ale iz Kranj ) U XJLl <»LiJ«» , iz Smartna pri Kranj gosp. Jurija K gospodarja Tomaža Maseljna iz Sentjurja 9 9 77 )9 Miha Skrl Jož. Stroj Premij iz iz Suhe Gaštaja za tel so dobili premijo s 40 gold. gosp. Leop. Jug 99 79 s 30 gold. gosp. baron Anton Z s 30 gold, gospodar Janez Zabred Kranj i z Brda iz Bri 9 9 Ker pa gospod Leopold Jug vzela denarja, je bila priznana: premija s 40 gold, gospodarju tofa pri Kranj baron Z msta Janezu Zabred Britofa iz 99 s 30 gold, gospodarju Janezu S ter-u v spod 79 s 30 gold. gosp. Janku Vrb an č njih Dupljah 9 7 na Turnu grajščaku Ker pa gosp. Janko Vrb tudi te premije 9 vzel > je dobil premijo s 30 gold. gosp. Janez Kumar iz Ocitno pohvaljene so bile telice: Kranj iz Strahina iz Kranj gospodarja Janeza Mark gospoda Petra Majer-a gospé Jovane Pleiweis gospoda Ignacija Gogale iz Kranja „ Karola Kilarja iz Pristave gospodarja Janeza Hiršenfelder-j 9 ove iz Kranj 9 iz 79 Franceta Molj iz Voglj Bitnja gospoda Vene. Havške iz Govnika (Dalje prihodnjič.) 9 Znanstvene stvari. tako-le : Vsled sklepa, storjenega pri XX. skupščini, poklonile so se Njega c. kr. apost. Veličanstvu cesarju Franců Jožefu, vse došlé na svetio dane Matičine knjige s ponižno prošnjo, naj bi Njega Veličanstvo mi-lostljivo blagovolilo Matici nakloniti kakov dar. Te knjige (18) so dr. Costa, grof Barbo in L. Svetec 27. marcija v imenu Matičinega odbora poklonili Njega Veličanstvu. Presvitli cesar so jako prijazno sprejeli knjige in pohvalili delovanje našega društva ter obljubiti blagovolili darilo koristnim namenom Matičnim. Njega c kr. apost. Veličanstvo je z lastuoročnim pismom podpisanim na Dunaji 31. marcija 1871. leta slovenski Matici za pospeševanje njenih namenov milostivo podarilo 500 gold, iz svoje osobne blagajnice. C. k. deželno predsedstvo je dar Njega Veličanstva 8. aprila poslalo Matici. Upravništvo je isti dan izročilo ta dar blagajniku, c. kr. predsedstvu potrdilo prejem ter prosilo, naj blagovoli Matičino srčno zahvalo za ta Isto c. k. predsed- dar pokloniti Njega Veličanstvu. stvo z dopisom od 2. maja štev. 477 naznania da je Njega Veličanstvo blagovolilo milostivo sprejeti Mati čino zahvalo za omenjeni dar. Naj pri tej priliki povem, da je prošnjo do Njega JL1MJ A A WVJ |/x XXX XX X ^/V f UlLU J VIMI J J/X V W4JJ V Veličanstva prelepo in to brez nagrade spisal Gajdič mestni blagajnik, kteremu naj si. zbor izreče javno za hvalo. (Odbor pritrdi nasvetu.) Vsled odborovega sklepa, storjenega pri 9 skupščini bila je pri si. c. kr. deželni vladi 28. febr. 1871. leta št. 45 vložena prošnja za privoljenje lastne Matičine tiskarnice in kamnotiskarnega zavoda. SI. c. kr. deželna vlada pak je z odpisom od 26. marcija št. 2071 , Matici dala prošeno privoljenje s pri t. stavkom, da je) Matica, predno prične ta obrt, vsled 5. obrtne postave od 20. dec. 1859. leta v potrjenje imenuje sposobnega opravnika, ki bode v tej zadevi Matičin namestnik. (Obravnava te točke se je odložila za na konec današnje seje.) Gosp. Janko Pajk, čegar spis je prvi, ki začne snopić „slovenskega Stajerja", nam 17. aprila piše, cae-Ker IL da letos ne more dovršiti članka, a obeta ga teris conditionibus — gotovo za prihodnje leto. pa tudi še nimamo rokopisov za IV. zvezek, zato za 1871. 97 slovenskega Stajerja". (To vest odbor vzame na vednost s pristavkom, na svetio ne pride noben snopič <( (rr. rv TT Afi^ rl Ka tt ▼▼ rr n rv-i a vi o tt a r\ r da se „Letopis" lahko pomnoži za nekoliko pol.) Gosp. Majciger 2. marcija nam piše to-le 99 Zastran obljubljenega spisa „Slovanska etnografija u imam čast poročiti sledeče: sanih pol je dovršen. Ravno „Uvod" okoli 150 pi- Hrvati tako vem, da so m Srbi* ( 7 potem 77 Bolgari" dovršeni 7 in da se „Slovenci" da bi bilo gradivo za prvo po- Poroeilo o XXI. skupščini Matičinega odbora 31. maja 1871. Predsedoval je gosp. dr. E. H. Costa došedši iz mislim, da bode delo'izplačevalo" stroške. vpričo so bili izmed ljubljanskih odbornikov bližajo do vršit vi, tako, lovico delà skoro prirejeno za tisk in da si. odbor lahko na to ozir jemlje pri prevdarku tiskovin za prihodnje , pa Cehi leto 1872. — Prvotni program se je izdatno razširil 9 Beča spodje: dr. J. Bleiweis, A. baron Cojz, L. Jeran Kandrnal, A. Lésar, dr. Fr. Papež, Andr. Praprotnik, 9 9 dr. R. Razlag, Fr. So van, o. kjuicvi , av. »»vxu., av. aumiilv ter uuue lia m ru Vilhar, dr. Vončina in dr. Jern. Zupanec; izmed vna- vanji knjig za prihodnje leto. — Ker nam ta rokopis njih se je skupščine pismeno vdeležil g. dr. Jož. Ulaga. gotovo dojde, zato bode morda prav, da si. odbor že Šolar Iv. Vávrů Iv. s Slovaki, Pol jaki in Rusi dadó drugo polovico ki se izdá pozneje". — Odsek za izdavanje knjig je pisatelju odgovoril, da je z veseljem sprejel to na-znanilo ter bode na ta rokopis ozir jemal pri določe- Vršila se je skupščina tako-le: , Pritrdil se je in podpisal zapisnik ščine. skup- danes imenuje presojevalce, kterim naj se izroči v pre- sojo (Izvolita se za ta posel g. Marn in g. Vávru.) Razstavni odbor splošnjega hrvaškega Tajnik in odbornik gosp. A. Lésar je bral učiteljskega zbora nam je poslal svoj dotični pro # 182 je že gram z vljudno prošnjo, da bi mu Matica v pospeh bi se pri cela koj spisovati po kaki knjigi, ki splošnjega napredka šol od vsake svoje došlé izdane vpeljana v šole, da ne najde ovir, ko pride do tegâ, da knjige po en iztis poslala v razstavo, ki bode v Za- se vpelje v šole. Odsek je prosil g. Jesenko-ta, da bi grebu od 19. do 29. avgusta. Imenovanemu odboru prevzel to delo; žalibog j da je odrekel njegovi prošnji. da se je odgovorilo, da se Matica hoče udeležiti te raz- Zato pa odsek nasvetuje: „naj Matica izreče željo, «« stave, in naznanile so se mu knjige, ktere se pošljejo bi se oglasil pri nj ej, kdor bi hotel lotiti se do 31. j ulij a. » Gosp. Iv. Tušek 23. febr. t. 1. nasvetuje to-le: svetom.) knjigo prirode bomo kmalu pri kraji; zato pred- dela". (Odbor soglasno pritrdi odsekovemu mnenju in na Odsek za izdavanje knjig je prevdarjal g. Ned- lagam, da si. Matica prične izdajati „knjigo člove- v e do v o ponudbo ter sklenil, predno se more spuščati skih del" (Buch der Erfindungen) po izgledu Cehov, v pretresovanje, ali in kako bi Matica podpirala to pod- 9 kteri so je že izdali 6 zvezkov pod naslovom „kronika práce". vzetje ) gosp. Nedveda poprašati: 1. ktera delà ima do šestih letih jo lahko dovršimo. Vse knjige vršena — cerkvena in posvetna ; 2. koliko bi stalo na- bi po splošnjem prevdarku štele 2548 strani m na leto bi se izdalo okoli 26 tiskanih pol. IdiUX, AU. 11» X ^ cv/ tiskovanje, IU KJm XVUiiaU Í6UOUY KJ I OC Gosp. Tušek se Gosp. Nedved nam še ni odgovoril. in koliko iztisov bi se dalo spečati. ponuja za prevoditelja tega delà. Ce jih več delà isto knjigo, pravi pisatelj, sila je težavno, edinstvo spraviti (Dalje prihodnjič.) V delo } ker ima vsak pisatelj svojo trmo". Odsek za izdavanje knjig je pretresoval ta predlog ter pred Tušeka naprositi, naj sestavi in pošlje vsem sklenil natančen spregled ali kazalo istih del Politične stvari. ki jih namerava obravnavati. Gosp. Tušek je ustregel tej želji ter poslal spregled, o kterem pravi to-le: „Vsakako mislim, tako da da bi se le bolj na kratko obdelovala stvar ne bi podobna bila prestavi, zlasti z obzirom na to, da je pravica do pre voda pridržana. Tako bi za tretjino Govor dr. Coste v 44. seji zbornice poslancev 25. maja po stenografičnem zapisniku. (Konec.) Kar tiče obseg te adrese moram reci da je ali pa še več bila manjša slovenska knjiga. Podob tudi prav za prav zvrhovatena iz samih fraz, ktere menda ne bi trebalo vseh; nekaj jih že imamo v Schoedlerji, vsi že znamo na pamet (smeh na levici) in na-me nekaj je pa nepotrebnih. Vsled tega spregleda bi se izdalo šest knjig: ; , > . V • prva bi obdelavala zgodovino iznajdeb ; delà vtÍ8, kakor da bi adresini sestavljavci že imeli gotovo prepričanje, da se koncu bliža njihova sistema in da druga: Prirodne sile in njihovo porabo (fizikalno sredstva — adrese se hočejo kakor slamnate bilke poprijeti še zadnjega _ I J v v 1 • V • • v • V _ češ tehnologijo) ; tretja: Dobivanje surovin iz zemlje 9 na iz vode zemlji mogoče, zavrženo sistemo. ) da pogina rešijo, če je še m zvezi <5 , ŮVCM , IU UOIJU, XS.1 jo JJIifcV UttOjJl U ti JJI. V četrt a: Kemijsko delovanje sirovin (kemijsko teh- misel je: „sprave nočemo za nobeno ceno" Adresa ima v sebi dve misli, ki ste v nekaki in tretjo, ki je prav nasproti prvima. Prva druga nologijo) ; ) peta: kemijo vsakdanjega življenja; šesta: Mehanično obdelovanje surovin". Je: Odsek za izdavanje knjig stavi nasvet: „Naj si. odbor spre- (Odbor Tušekovo ponudbo in njegovo osnovo „držati se ustave do zadnje pičice, in tretja: vpeljati posrednje volitve. (Veselost na desnici.) Meni se zdi, da vse te misli merijo na to, da bi obveljalo to kar šalo se že deset let i Najprej se je ska vsa kraljestva in vse dežele stisniti v eno cen •V v • 1 1 • J • isce pridobiti. jame soglasno sprejame gosp. Tušekovo ponudbo in pritrdi njegovi tralistično-ustavno državo, ko se to ni posrečilo, skuša osnovi teh knjig.) se zdaj s tako* imenovano polovico; iz te tako ime- Odsek za Trstenjak o v predlog se je vsled novane polovice hoče po novi skušnji posrednjih vo- poziva^od 14. febr. t. 1. štev. 33 ustanovil, ter izvolil litev osnovati se cislajtanska država, za ktero zdaj še J. Solarja za prvomestnika y sednikovega namestnika Iv. Vavrů-a za prvo- celó ni imena (klici na levici: Avstrija! Avstrija!) in v tej y Morda nam ta odsek že pomenkov. Jož. Marna za dopisovalca. Cislajtaniji, v tej novo centralizovaní državi (klici na danes kaj naznani svojih levici: Avstriji) — da, dá! Ci s laj tan i j a je pač lepo it » iw . ívvomji j - va c. , kjloi ♦ vioiaj taiui j a j o jycv; ív^^hj- imé. (Smeh na levici.) Da se v tej centralizováni državi ^ r 1/ (Gosp. Solar naznanja, da so razposlanemu pozivu od- to doseže, kar je splošni namen vsaki centralizaciji: govorili naslednji gospodje: Bradaška, Erjavec, Tušek Ladislav, Vodušek in J. Stare.) o. gospodstvo ene stranke. Take cislajtanske države pa ni bilo ni-Sklep prvega shoda je bil nasvetovati: Naj Matica koli in je tudi ne bode. (Klici na levici: Avstrija!) tacih knjig, ki niso, da bi se razdelile Matičinim udom, Avstrija je bila velika in mogočna kot država kralje-na pr. grške in latinske, ne izdaja; s knjigotrštvom pe- stev in dežel (veselost na levici) in krone teh kraljestev čati se, ni Matici namen, toliko manj, ker nikogar ne in dežel se svetijo na glavi Enega kneza iz hiše habs-bode, ki bi take šolske knjige kupaval, dokler ost a- burško-lotrinške, in to mora ostati in ostane Avstrija. nejo šole po starem kopitu. Saj še česka slov- (Dobro! na desnici.) Nikdar se ne posreći ustvariti novo nica ne najde kupca, ampak mirno spi v knjigotržnici stvar, ktera, ako se hoče ustvariti s silo (živ ugovor Giontinijevi. Ko se poslovené naše srednje šole y bode vladi ali deželnemu šolskemu svetu morala skrb biti za primerne šolske knjige; tako je bilo tudi v drugih deželah , na pr. na Hrvaškem. Pišate lj em pa je že na levici in klici : Slovenija !) si m ki Prvosednik (obrnjen na desno stran zbornice): Pro , nikar motiti govornika. Dr. Costa (nadaljevaje): pokoplje sebe in one, zdaj svetovati, naj se oglasé pri deželnem bi to pričeli. (Velelost na levici.) s o Is ke m svetu s ponudbo, da hočejo spiso- Pri nekem gostovanji se je pred nekoliko dnevi vati to ali to šolsko knjigo; kdor pa ima do- govorilo, da zgodovinsko v Avstriji je prav za prav tični rokopis že izgotovljen, naj mu ga kar absolutni centralizem takraj Litave. pošlje v presojo. Drugače je s knjigami, ktere so No to je pac tr- ditev s ktero se sme šaliti v gostilničnih pogovorih tudi za občinstvo sploh in za Matičine ude posebej, a trditev je, ktera je popolnoma neresnična vsakemu kakor na pr. z zgodovino za srednje šole. Ta naj zgodovinoslovcu. Do najnovejših časov da še danea 183 živé kraljestva in dežele, še danes imajo ta kraljestva in dežele svoje deželne zbore s pravico dajati postave. (Dobro! na desnici.) Tudi se je skušalo — in tudi moj predgovornik one (leve) strani je to storil, — vprašanje državnopravnih razmer avstrijskih prestaviti na narodno polje. Prav za prav mu moramo biti jako hvaležni za odkritosrčnost, s ktero je razodel, da gre za pogodbo z gospodi skrajne desnice, da bi potem vse druge narode in vsa druga kraljestva in dežele tlačili, da bi si Nemci še dalje ohranili gospodstvo. No, ta želja je splavala po vodi. Ce tudi je ta poskušnja nenaravna, nemogoca, ker ne vstreza avstrijskim razmeram, vendar smo hvaležni Poljakom, ki so tako pošteno ravnali , da kot pošten narod kakor vselej (všečnost na desni sredi) zahtevajo svoje pravice za-se, da se pa ne dadó rabiti v to, da bi druge národe trii na svojo korist. (Dobro! na desnici.) Jaz pa mislim, da je velika napaka, v Avstriji državna vprašanja prestavljati na národno polje. Jaz menim, da gré v Avstriji za to, da se zadovoli kralj es tvom in deželam, in da se, ko se zadovoli kra-ljestvom in deželam, gotovo posreči spravo storiti med národnostmi, in če Vi, gospoda moja, zato hočete dokaz, ozrite se na našo (desno) stran v tej zbornici. S ponosom smemo reci, da imamo med sabo zastopnike tudi nemških dežel, in sicer tacih nemških dežel, ki so izkušene v avstrijski, staroavstrijski zvestobi in ki tudi v narodni (nemški) zavesti nikdar niso omahovale, kterim pa tudi nikdar ne pride na misel trditi, kar je danes trdil zastopnik Nemcev, da Nemci nimajo nobe- nih posebnosti. (Dobro! na desnici.) Adresa govori tudi o vnanjih zapletkah, ona kaže na zedinjenje Nemcev v mogočno državo; poslednji dogodki se rabijo za dokaz, da je centralizacija ali zedinjenje državnih sil vir moči in državne varnosti. No, ako ta zgled, kar ni dvomiti, meri na dogodke pre-teklega leta, zdí se mi, da je jako neukretno izvoljen, kajti on popolnoma nasprotuje teoriji, ki se nam tukaj razklada. Znano je, da je nemška vojna, vojna sa-mostojnih nemških vladarjev, ki še niso bili v nika-koršni državni zvezi, zmagala najbolj centralizováno državo (francosko) na svetu; ako se toraj centralizacija iz poslednjih dogodkov navaja za dokaz, moram reci, da je ta zgled jako neukretno izvoljen. (Jako res! na desnici; veselost na levici.) Jaz pa tudi mislim, gospoda, da je to čisto napačno razumenje, kar se tukaj o združenji moči govori. Te moči hočemo združiti mi vsi. (Klici na levici: No, vsaj vidimo to.) Vsi hočemo združiti svoje moči, ki so potrebne za vzdržanje države, in gotovo na tej naši (desni) strani zbornice nikogar ni, da ne bi hotel dati državi, kar je državi potrebno. (Dobro! dobro! na desni.) Al mi hočemo državo kot organizem, to je kot celoto organično združenih razdelkov, organično združenih kralj este v in dežel, a ne kot državo, ktera svoje razdelke mehanično, siloma skupaj drží (dobro! na desni). In prašal bi Vas, gospoda, ali mar ne mislite, da bi blagor in zadovoljstvo vseh narodov in vseh dežel dajalo državi veliko večo moč (prav dobro! na desni), kakor če bi se ponavljale one dogodbe, ki smo jih doživeli pod par-lamentaričnem ministerstvom, ki je dvoje najvećih kra-ljestev brzdalo le s silo obsadnega síanú? (Dobro! na desni; ni res! na levi). Adresa govori na posled o direktnih volitvah. Prišla bode prilika, da se bode ta stvar sama za-se in obširno razjasnj evala. Al že danes morem reči, da zoper direktne volitve je prav velika večina deželnih zborov. (Večina ne! — kličejo levičnjaki.) Osobito pa mo- ram tukaj navêsti formalno okoliščino. V tej adresi — in to se je zgodilo zdaj že drugikrat, prvikrat pri no-vemberski adresi — se prav po kontrabantarsko direktne volitve hočejo sklepati v tej zbornici. Da bi obveljale direktne volitve, za to je potrebna večina dveh tretjin; nobena druga većina ne zadostuje ustavno, da se vpeljejo direktne volitve. Zatega del je popolnoma napačno postopanje to, da se tako važna načela hipoma in tihotapno pomešajo v adreso, da bi se na vrat na nos izpulilo mnenje zbornice v onem trenutku, ko dotični odbor to vprašanje preiskuje in jo ima še le prinesti v zbornico. (Dobro! na desni.) Moj častiti predgovornik na uni (levi) strani zbornice je rekel, .«»«..«w .u iivua, -Cv.a do jo vouiai ili pui^uuuč rudnine) v prav umevni pisavi za šolsko mladež. Cena sadežev; najveco škodo pa je napravila trti ; veje so jej je le 20 kraje. Dobiva se pri J. Giontini-ju v Ljub- videti po tleh, z bogato prihodnjo kapljico natvezane. 1 j ani > pa tudi pri izdajatelju na Igu poleg Ljubljane Včeraj y , v soboto, bilo je vse v zimski obleki, ín ostrá (P. Brunndorf). Učitelji, sezite po njej! Zdaj ne veljá burja brije še tudi danes. Enake novice slišimo tudi več izgovor, da nimamo prirodopisne knjige za naše iz Vipave, vzlasti iz Podkraja, Vodíc itd., kjer je šole ! sneg pádel in je tudi burja trti škodovala. Dopisi. Iz dolnjega Stajarja 5. junija Casi so mršavi; demoralizacije > kteri jako je Iz Prage. (Občni zbor Slavije u vzajemno- zavař o- U Mâ m 1 II^U* ^Vt/U/H +J\J\J ! jyKJVlA) U VJKJ y ^ ^ valne banke.) (Konec.) — Vzroke sijajnega vspeha Sla- „judovski liberalizer^ v Avstrijo vrata široko odprl, je tudi pri nas po vseh kotih. Na nemškem Stajarju se stranke tepete (glej Kindberg"), in tudi na slovenskem si kažemo zobé. jwtttv.) ^Auueu.j — vs&rune »íjajuega ,,01«*- „muuucig j, iu luui ua. oiuvcuotcui 01 Û^cuiu auue. pripisuje odbor velikej previdnosti, s ktero so se Slovenci se zavedajo národnosti svoje, al kratijo se jim vije sprejemali družabniki, točnému plačevanju škod, — ljubijenim in poštenim zastopnikom, konečno marlji- polno po Stajarskem. Ako grof Hohenwarth ne dá pri- še zmirom^ narodne pravice. Pruskih agentov je vse vemu prizadetju pridobiti si kolikor mogoče vzorné jalni federalistični opoziciji, kar ona pravično zahteva, uradnike. Drug vzrok tega vspeha je tudi narodni duh, ne bode državne barke otél potona. s kterim je )) Slavija (( skoz in skoz navdihnjena, kakor Iz Semiča tudi vpotrebovanje od družabnikov darovanih denarjev za čisto narodna podvzetja v sitne dopise, kteri ]umja A« A« vij a" vse Nerad se vtikujem se že več časa iz Metlike v razne »ivunio. ťuuyÚOij**, puDcunu ad vrvic^«, „um- časopise pošiljajo, vendar moram odgovoriti na dopis svoje denarje pri „živnostenskej (obrtnijskej) v predzadnjih „Novicah", v kterem dopisnik pripove- posebno ker vklada „Sla- banki", da bi se s tem pomagalo slovanskim obrtnikom duje > da se je komisija pri smrti ranjkega Suhorskega m trgovcem. Iz poročila pregledovalcev računa posnemamo ) da župnika „surovo" obnašala. Res se je tudi meni čudno zdelo to, da je komisija že vse pečatila, ko je župnik zavarovalna zaloga živ. oddelkov ZiUHOOi Ul.UO«/ »V J». v/J-LI e»j iicvuouiij «x xvixiaiu tuui ocm ao ^ ? gold. 43 kr. zakladna zaloga 19.870 gold. 85 kr. da je bilo to jako potrebno; kaj bi bil dopisnik znasa 81.889 še komaj oči zatisnil, al kmalu potem sem se prepričal in penzijna zaloga 3974 gold. 16 kr. Vsi stroški so rekel da komisija pride še drugi dan? Bilo bi se bili popolno in pravilno odšteti in čisti dobiček jej godilo, kakor ljubljanski ,,feuerwehr-i", ktera večidel posebno z^alogo škod za leto 1871. še le doteče, ko je že vse pogorelo. Kolika škoda bi oznanjen. se je vložilo 10.000 gold. Cisti dobiček v živ. oddelkih znaša za leto 1869. in 1870. vsega vkup 74.103 se bila že lahko napravila, ker nobenega domaćega ni bilo v hiši ! Mislim > da Je družina sicer poštena, al gold. 77 kr., kteri je vlastnina družabnikov samih. oddelku za zavarovanje proti škodam ognja je zna- komisija tega ni môgla vedeti, ker poštenost se ne kaže zmirom na čelu. Ali ni ze sploh znano f kako se veči- šala zavarovalnina 308.284 gold. 70 kr., od ktere se del godi, kedar kak duhoven umrje? Vsaki zagrabi je 242.438 gold. 18 kr. za prihodnja leta položilo v kar in kolikor more — zato smo pa tudi nepoklicane rezervo in 3174 gold. 88 kr. v posebno zalogo. )) Slavija Skod izplačala na vlastni račun 10.587 gold. kar in kolikor more priče iz sobe gonili, ko smo cerkvene in ubožne de- 59 kr., gospodarski stroški narje šteli, in ) iz kleti, ko smo sode pečatili, ker med so znašali 17.697 gold, tolikimi poštenimi je bil lahko tudi kak „uzmovic" w ^VUJJVUMIlUlli UVI VUUJ. lillWUMll J. . . w . -------- }--------- J ---------------------77------- 73 kr., in vendar obnaša kljubu temu čisti dobiček toraj je bilo to komisijno postopanje previdno in po y pri enoletnem delovanji 4382 gold. 88 kr. trebno, ne pa surovo; saj smo videli, kako so se ne Po branji tega letnega sporočila zakliče skupščina kteri kakor vinske mušice okoli sodov ovijali in slišali predsedniku, odboru in ravnateljstvu gromovito: Slava! Potem se čitaj o pravila zarad zmen v nekterih člankih pijmo ga, saj ga je fara skupaj takih priložnostih se mora natančno in s kterimi zbor popolnoma soglaša v jednoglasno odo- oštro ravnati, posebno ker dolgo časa nismo mogli opo smo tudi besede nanosila !" brava. Odbor se je pooblastil k izpeljanju teh zmen in roke najti; al od potrebne ostrosti do „surovosti" je drugih potrebnih korakov brez sklicav posebnega ob- pa vendar čnega zbora. v se nekoliko korakov. Ako hoče dopisnik komisijne gospode imenovati, ne bo nobena sramota Potem se je začelo voliti. širji odbor so bili za-nje ; ker so svojo dolžnost storili, za ktero ZOpet IZ vol] em: v/uva, Kja±j , » a*i« m ^uvtm j act m wj " ^uuvwuu uwuivi u » uivuut namestnike: gg. pražki župan Ditrih, korar Bradáč lostno pa je, da Metličani vsak mal pezdirček zgrabijo in baron Villani; za pregledovalce računov: prof, da netijo domačo neslogo! Oliva Saíy Vávra in Novák jim morajo posebno dědiči hvaležni biti. Jako > Pokorný, Urban in Cink ; za namestnike : Otto in Urbánek; zapomirjevalne sodnike: 22. F. Sim áček do c. Iz Krašnje 3. junija. (Nemila spomlad; prošnja okrajne gosposke v Kamniku.) Na sv. Erazma in V. Náprstek ; za častne družabnike : grof Otakar dan popoldne okoli 4. ure začeli so se kot oglje črni Črnin, grof Ivan Harrach in knez Karol Schwarzen- oblaki valiti od Save proti limbarski gori. Za njimi od K koncu se je še sklenilo, da se ima pregle- dalječ slišalo se je votlo pretresljivo bobnenje. Hipoma berg do válcem računa za njihov trud dati nagrada. se oblaki naslonijo na goré, vrteči se o kolobaru > in v noc. na Sedaj je sledilo izžrebanje onih občin, med ktere vsa dolina od Brda do štajerske meje zagrnila se je Střela švigne z višine, oblaki se stresejo in „ „ „ iWÊÊf d6" Českem: Šviliov pri Klatoveh, Besenice pri rejo iz njega Valovi v ravnino"; tù odnašajo "prst. ka- se razdelé prispevki po 500 gold, za gasilno pripravo ali popravljanje poslopij. Izsrečkane bile so občine : reke vode lijejo na zemljo. Kjer je le kak jarek Trgovih S vin j eh jn Vamberk pri Rihnovu 5 2) na menje in grmovje, drugod pa zasipajo njive m trav- Moravskem: Cehi pri Plumlovú in Hutisko pri Rož- nike. Najlepša trava je po celih travnikih podsuta novu; na Slovenskem: Osp pri Kopru v Oštri, in tako košnja za letos končana. Kjer so količkaj 185 senožeti v ravnini, so pod vodo. V bregovih se je zemlja vderala ter niže ležečo ozimino podsula. Ravno zdaj s prosom obsejane njive so kar razorane, seme {'im je odneseno. S hribov je přinesla voda debele >rune za pilenje pripravljene na travnike in véliko cesto. Vélika cesta je zeló poškodovana. Mnogi vodo-toki so zasuti, voda je svoje meje prestopila in je ali cesto raztrgala ali jo zasula. Voda še zdaj 3. dne t. m. opoldne ne upada. Že celo spomlad smo se bali toče, kajti žita so lepe stale in obetale obilen blagoslov; če le megla pride v naše hribe, že zrnje pada iz nje; al zdaj nas je pa še huja nesreća zadela. Veliko škodo bodo nekteri gospodarji trpeli. Želimo zato, da bi c. k. okrajna gosposka v Kamniku hotela storj eno škodo ogledati, ter poškodovanim pri davku pravično odpustnino ponižati. Iz Ljubljane. (Novi c. kr. deželni predsednik pl. Karol Wurzbach) je nastopil svoje mesto 29. dne u. m. Te dni je sprejemal, kakor je to navada, deputacije vsakovrstne. Grinjenega srca se je poslovil od deželnega odbora, kteremu je med drugim tudi to rekel, da se o dp ové poslanstvu v deželnem zboru, ker po njegovih mislih se poslanstvo nikakor ne vjerna s cesar-skim deželnim predsedstvom. Odboru družbe kmetijske, ki ga je prosil, naj bi blago volil še ostati predsednik družbi, je rekel, da rad ostane. — (Iz seje deželnega odbora 26. maja in 3. junija.) Novoizvoljeni ces. kr. deželni predsednik pl. Karol Wurzbach, ki je kot deželni glavar od meseca novembra leta 1866. opravila in seje deželnega odbora kranjskega z veliko izvedenostjo in natančnostjo vodil, se je po končani seji 3. dne t. m. s srčnim ogovorom od deželnih odbornikov ločil, s kterimi je mnogo let deželne zadeve v najlepši slogi opravljal, ter je začasno vodstvo deželnega odbora in njegovih opravil profesorju dr. Jan. Bleiweis u izročil. — Dopis c. k. okrajnega glavarstva v Kranji, da Sava breg pri Grorenji Savi vedno bolj spodjeda in cesto v Besnico spodkopava, je deželni odbor izročil županstvu Kranjskega mesta v poročilo, naj pové, kaj je krivo te večletne nezgode, in kako da dotična cesarska gosposka, ki ima čuti nad strugami javnih rék, ni že brž iz začetka, to je, pred veliko leti, dereči Savi struge uravnala; županstvo pa naj tudi predloži prevdarek stroškov za brambo in vtr-jenje bližnjega bregú. — Zdravniško službo v P. P. Glavarjevi bolnišnici v Komendi, ktero je do sedaj opravljal dr. Gauster, je deželni odbor začasno podělil dr. Maksu Samcu, sekundarju v tukajšnji deželni bolnišnici, kteri se je 1. junija v Kamnik preselil in dolžnost prevzel, razun bolnikov v Komendski bolnišnici tudi druge ubožne ljudi v Komendski fari brez plačila ozdravljati. — Pritožbo Metliškega županstva zoper ravnanje ondotnega krajnega šolskega sveta je deželni odbor izročil deželnemu šolskemu svetu, v čegar pod-ročje spada ta stvar. — Da se v red spravi placevanje obresti M. Sever jeve ustanove, ktero je c. k. de-želna vlada z drugimi dijaškimi ustanovami vred deželnemu odboru v gospodarstvo izrocila, je deželni odbor sklenil, da se sposamesnimi Lozičani, pri kterih so denarji imenovane ustanove razposojeni, dožene natan-čen račun, da se potem iztirjajo zaostale, pri nekterih že večletne obresti, in da se zanikernim dolžnikom po-sojila odpovedó in denarji drugam na pósodo dadó. — Cestnemu odboru Planinskega okraja je deželni odbor za popravljanje skladnih cest dovolil za 1871. leto 500 gold, podpore iz deželnega zaklada proti temu, da cestni odbor konec leta predloži račun z natančnimi dokazi vseh dohodkov in stroškov za popravljanje in vzdrževanje kantonskih cest. — (Iz seje odborové družbe kmetijske), ki je pod predsedstvom c. k. deželnega predsednika pl. dr. Ka-rola Wurzbacha bila v nedeljo, poročamo sledeče: Dr. J. Bleiweis je předložil natisnj eno knjigo, ki jo je po naročilu odborovém spisal pod naslovom : „Nauk o umni živinoreji". Brž ko bodo razen že natisnjenih podob še 3 tablice s podobami dodělaně, se bode knjiga po prav nizki ceni prodajati začela, da si jo lanko vsak gospodar omisli. Odbor je zahvalo izrekel dr. Bleiweisu, da je poleg obilih svojih opravil tako hitro spolnil željo odborovo. — Iz Sakson-skega je apotekar Schiirer družbi za poskušnjo poslal nekoliko snopičev nekega prahu (Butterpulver), s kterim, če se vmeša mleku, hitreje naredi surovo maslo (puter) in bolj o kus no. Odbor je razdelil ta prah za poskušnjo ne kterim gospo darj em. — Odbor je sprejel po odborniku Solmajer-u popravljeno števi-Ijenje kranjske živine, ki mu je ministerstvo kmetij-stva izrocilo v pregled. — Nemško knjižico „Volks-schulgarten" imenovano in s podobami razjašnjeno, ki jo je družbi poslalo ministerstvo kmetijstva, naj bi jo dala v kakem šolskem časniku presoditi, izročí odbor vredništvu „Učiteljskega tovarša" v razsojo. — Dunajski asekuranci „Evropa", ktera namerava tudi škodo po toči storjeno zavarovati, bo odbor poslal zaželjena poročila. — Na vprašanje c. kr. deželne vlade, kdaj se letos začne že te v žita na Kranjskem, da bode ministerstvo vojaštva vedelo vojakom za ta čas dopust (urlaub) dati, ako jih kak gospodar za delo potřebuje, je odbor odgovoril, da se bode letos žetev komaj pred začetkom prihodnjega meseca j ulij a pričela. (Kon. prih.) — (Govorniskih váj) 2. večer preteklo saboto, v kterih se je nadalje pretresalo časnikarstvo, je bil jako živahen. Tehtno je govoril dr. Costa o casnikarstvu sploh ter kazal, da dobri časniki so sreča, slabi Časniki kuga ljudstvu. Jako zanimivo je bilo, kar nam je povedal o nemški brošurici „volkswirthschaft- liché Zustánde Oesterreichs", ki z mirno in temeljito besedo med drugim tudi popisuje blato dunajskih ju-dovskih listov. Stranke morajo biti—je dalje rekel — al poštenje naj jih vodi, ne pa hudobija; obžaloval je neugodne skušnje preteklega časa na domaći zemlji, ktere pričaj o, čem več je časnikov, temvec prepira. Tudi dr. Costa se sklada z dr. Raz lag om, da bi korišten bil tudi nemšk časnik. — O potrebi nem-škega časnika sta na kratko govorila gospoda P o točni k in V. C. Župan; gosp. Moćnik je povdarjal posebno potrebo slovenskih časnikov, gosp. Drašler potrebo prav majhnega slovenskega listića za prosti narod; gosp. Drenik potrebo većega političnega slovenskega časnika, pa tudi ni nasprotoval nemškemu listu. Predsednik dr. Jan. Bleiweis je odložil dalji svoj govor na prihodnji večer — v saboto — ker je ura že devet odbila. * • f. 3. večer govorniških^vaj je v saboto ob 7. uri v čitalnični preddvorani. Želeti je obilnega udeleštva. — (Petindvajsetletnica vladanja papeža Pija IX.) se bode, kakor po druzih katoliških deželah, tudi pri nas na Kranjskem slovesno obhajala. 16. dne t. m. bode namreč 25 let, kar je dandanes mnogo preganjani sv. oče nastopil prestol sv. Petra; — na vsako stran je tedaj ta dan spominski dan velike pomembe za ka-toličane celega sveta, kakoršnega zgodovina med 256 papeži še ne pomni. Svetli knezoškof so deka-nijam poslali navdušen poziv, naj se ta god slovesno obhaja. In, kakor se sliši, se bode to tudi zgodilo s cerkvenimi svečanostmi in druzimi slovesnostmi. Gk>- reli bodo menda predvečer (15. dne t. m.) kresi po vseh hribih in višavah in po mestih, trgih in vaséh bode razsvitljava. Kakor se nam pripoveduje, bode 186 katoliško društvo ljubljanskemu županstvu željo raz-odelo, naj pripomore po svoji moči, da se tudi bela Ljubljana ta večer pokaže svitla Ljubljana! Pred nekimi leti smo v Ljubljani vsak hip imeli osvečavo in v božiču 1. 1861. smo celó Schmerlingovo „okrož-nico" razsvetlili, kako, da bi tega dneva ne slavili si-jajno? Naj nas „liberalci" le imenujejo „klerikalce", — kam brezbožni liberalizem svét pogrezne , kaže nam strašansko zdaj — Pariz! — (Kako ucenega našega Trstenjaka) literarno delovanje, s kterim zaljša tudi naš list, čislajo učenjaki feidi vnanjega sveta, pričajo nam poslavljenja, ktera mu, kakor slišimo, pogostoma dohajajo. Tako gaje nedavno arhajologično društvo Moskovsko imenovalo dopisajočega uda in Petersburško ga je prav častno povabilo k shodu ruskih in slovanskih arhajologov. — (Konecna kazenska obravnavà) se je v pondeljek pri tukajšnji deželni sodniji pričela zavoljo nezvestenja, goljufije itd. zoper Andrej a Domenika, bivšega ljubljan-skega menjičarja, ženo njegovo Emilijo in brata Jožefa Domenika, ter tasta Janeza Schmiedl-na. Sodniki so gospodje: Rome, predsednik, Perko, baron Rechbach, Božič, Ratek, namestni sodnik Ulčar. Dr. Leitmaier je državni pravdnik. — Zagovorniki so: dr. Ahačic Karol, ki zagovarja Andreja Domenika, dr. Razlag, ki zagovarja ženo in brata Domenikovega, dr. Župan pa Janeza Schmiedl-na. Andrej Domenik je tožen hu- dodelstva nezveščine (18.214 gold.) in goljufije (21.027 gold.) in pa pregreška krivične kride, ostali trije pa kot njegovi pomagači. Obravnava bode morebiti trajala kakih 12 do 14 dni, ker zatožba na 20 pôlah je obšírná in se bode zaslišalo vse prie. — („Pravnik slovenski11) ima v najnovejšem listu sledeče razprave: Odvetništvo (konec). — Hudodelstvo teške telesne poškodbe (dalje). — Iz narodnega gospodarstva: Zamemba veljave za veljavo. — Posilne de-lalnice. — Je li silobran za varstvo telesne celote po-stavno dopuščen. — Povračilo stroškov kazenskega ravnanja. — Vstanovitev škode pri gozdnih tatvinah. — O deležnosti pri tatvini. — Razlastitev za napeljavo vode železnici potrebne je pripustljiva. — Prekoračenje vživanja soposesti je motjenje posesti. — Kdo sme zbore volilcev za volitvene pogovore sklicevati. — Odškodo-vanje za posekana drevesa na občinskem ^zemljišču. — NaČrt novega reda za mero in vago. — Crtice. — (VredniŠtvo )}Vrtecau vabi na naročbo za drugo polletje, ki se začne meseca j ulij a. Mi temu vabilu dodajamo živo priporočilo, naj ta lepi listić podpira vsak, kdor ima za mladino slovensko srce. Da „Vrtec", ki ga gosp. Ivan Tomšič marljivo vreduje, popolnoma vstreza nalogi svoji, kaže nam skušnja; mi poznamo nekega še ne 6 let starega dečka Janko ta, ki komaj čaka prvega dne vsaki mesec, da pride „Vrtec" na svitlo, v kterem pažljivo cgleduje podobice, ugiba zastavice, prosi, da se mu bere, kar še sam brati ne zna itd. — Polletna naročnina znaša po pošti le 1 gld. 30 kr., brez poštnine 1 gold. 20 kr. Za ta mali denar se otrokom, ki že brati znaj o, delà pol leta veselje. — (Zimski tas namesti spomladi) vlada krog in krog. Naše gore so do podnožja v sneženem plašču, in mraza je, posebno zjutraj (6 le do 4 stopinj gorkote), da je treba zimske obleke. V nedeljo je gorenska želez-nica iz Koroškega v Ljubljano pripeljala s snegom nasipljene vozove. Na Koroškem in na gornjem Stajar-skem imajo snega po več krajih. Ne bode se tedaj spolnilo veselo upanje, ki nam ga je obečal spomladii prvi čas. Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. — Adreso, ki so jo „ustavoverci" sklenili v zbojnici poslancev, sta nesla predsednika cesarju. Cesar ju je mrzlo sprejel in jima z lista bral sledeči odgovor: „Zadovoljen sprejmem zagotovilo dr-žavoljubja in staroavstrijske zvestobe, ktero mi,ponavlja zbornica poslancev. Tudi jaz sem popolnoma prepričan, da je potreba končati boj za ustavne oblike, in na-djam se, da vladi Moji, vprti na Moje polno za-upanje in na vročo željo po zavarovanem in vtrjenem stanju, ktero je prešinilo že vse kroge Ijudstev Mojih, bode obveljalo, zmirom in zmirom ponavljaj oče se pre-kréte (krize) na ustavni poti vendar enkrat dognati ia Avstrijo zavarovati novih homatij. Pričakovaje, da tudi zbornica poslancev bode za svojo stran dělala v ta cilj in konec, naznanjam jej Svoj cesarski pozdrav". — Po tem odgovoru Njega Veličanstva ves poparjen odlazil je predsednik zbornice iz cesarjeve hiše ter brž naznanil svojim prijatlom osodo adresino. Ustavoverci pa so jeli iz vseh kotov (časnikov) javkati: „o waj, o waj", kajti njih glorije je konec. Ministerstvu so hotli jamo kopati, pa so padli sami va-njo. Ustavoverci so pisali cesarju, da oni nimajo nobenega zaupanja do ministerstva, cesar pa jim je odgovoril, da on ima popolno z au pan je. —Kaj pa jim je zdaj storiti? Ugibali so in modrovali pa napisali cele pôle časnikov. „Ne vdajmo se!" kričijo kolovodji, vsaj imamo moč in meč v rokah: ne d ovo lim o denarja (davkov) vladi, opustimo sklepovanje o proračunu državnem za letošnje leto!" „Odpovedimo se poslanstvu !" kričali so drugi. Nekteri figa-možje pa nočejo s kolovodji poteg-niti, in tedaj sila radovedni čakamo, kaj bodo danes sklenili, ko pride proračun na vrsto. Tako ali tako, — nekaj se mora zgoditi, ker že je potrpežljivost Ijudstev s nemcursko centralistično koterijo pri kraji, ki je Avstriji najveća nesreća! HrvaŠko. — Sopet imamo v národno zlato knjigo zapisati sijajne volitve v Pakracu, Iloku in Rumi, kjer so nároani možje za poslance bili enoglasno ali z veliko većino izvoljeni. Zato tudi mi Slovenci radostni kličemo z banketom Varaždinskim: Slava vodjam hrvatske opozicije : St rosama y er-u, Mrazovic-u, Vončini i Miskato vic-u ! —Kmalu bodo tedaj volitve končane. Že zdaj je gotovo, da med 65 poslanci bode v zagrebškem zboru 50 národnjakov; dozdaj je vladna stranka vjela le 9 glasov. Ogersko. Iz Pešta. — Najviša sodnija je bivšega kneza srbskega Kara dj or djevica nedolžnega spoznala, pa tudi Trifkovića in Stankovića oprostila. Francosko. — Postavna vlada gospodari zdaj v Parizu tako grozovito, kakor popred puntarska. Kakor muhe dá streljati vse, ki so le nekoliko punta sum-ljivi ; veliko je tudi nedolžnih vmes. Toliko leži mrtvih po vseh kotih, da jih ne morejo sproti pokopati; zato jih polijejo s petrolejem in jih sežgó, boječi se kuge. Pred tiskom današnjega lista došel je telegram „Novicam" iz Dunaja 6. junija: Levićniki predlagajo, naj zbornica poslancev opusti sklepovanje o državnem proračunu. Glasovalo se bode o tem predlogu se le juter. Kakošen bo izid glasovanja, ni še gotovo; brž ko ne vendar zmaga vlada. Kursi na Dunaji 6. junija. 5% metaliki 59 fl. — kr. Ažijo srebra 121 fl. 30 kr. Narodno posojilo 69 fl. — kr. Napoleondori 9 fl. 801/* kr. Odgovorni vrednik: Jožef Goié. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani. /