Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1*—. V38diieh30števiiR 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku 6 strani ob delavnikih ® strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev metežno nudi v Sloveniji samo ,6€ÌLAS MAHOOA" Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 Ca I-AS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARCDA Današnja številka vsebuje: Metamorfoza Balkana Pred sestankom narodne skupščine Tragedija direktorja beogr. opere Znižajte stanovanjske najemnine! Naša vas Mariborski muškat Obupno dejanje zakoncev St. 165 Izhaja vsak dan V Ljubljani V nedeljo, dne 13. oktobra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I. Metamorfoza Balkana Beograd, 11. oktobra. Medtem ko so oči vsega sveta uprte danes na usodepolne dogodke, ki se odigravajo v daljni Abesiniji in v Ženevi, in ki groze, omajati svetovni mir, se dogajajo na Balkanu stvari, mimo katerih ne moremo irne smemo preiti. Bolgarija preživlja te dni akutno notranjo krizo, katere rešitev dosedaj še ni na vidiku. Vlada gosp. Andreja Toševa je dan pred proslavo obletnice stopanja na kraljevski prestol kralja Borisa aretirala in pozaprla celo vrsto bivših ministrov v vladi gosp. Kimona Georgijeva in prof. Cankova. Po poročilih, ki so prispela iz Sofije, je bilo samo ta dan aretiranih in zaprtih nad sto Političnih ljudi. Vlada je v svojih izvavah in v proglasu na narod naglasila, da je odkrila zaroto proti obstoječemu režimu in kraljevskemu domu in da je bila prisiljena ukreniti naj energične j še korake, da se ta zarota v kali zaduši. Med aretiranci je poleg pristašev »Zvenarjev« in cankovistov tudi eden najvidnejših pristašev zemlje-delskega zgovora in sodelavec pokojnega Stambolijskega, bivši minister Atanasov. Od pričakovane nove ustave, ki naj bi uvedla korporacijski sistem in o ostalih zakonih, ki bi docela spremenili tek notranjega političnega življenja v Bolgariji, ni bilo torej nič. Tudi proslava obletnice saine je bila odpovedana, pač pa je bilo Proglašeno nad Sofijo obsedno stanje. Vsa ta dejstva jasno dokazujejo, da je Politično življenje v Bolgariji napeto do skrajnosti, in da so skoraj vse bivše politične stranke napovedale režimu gospoda Toševa boj na nož do skrajnosti. Bivše stranke zahtevajo, da se povrne v državo ustavno parlamentarno stanje, ki naj bo pravilen izraz razpoloženja v narodu in odločno odklanjajo načrt, da se Iržava korporacijsko uredi. Korporativni sistem, zatrjujejo voditelji bivših političnih strank, bi bil poskus brez vsakega haska, kopiranje tujih idej, ki bi državo ogromno stalo, in ki bi se v najkrajšem času izkazalo kot nesprejemljiva državna forma. V tem b 'ju Proti nameravani spremembi obstoječega teda prihajajo voditelji političnih strank v indirektno nasprotje z intenci j ami najviš-i j ega funkcionarja V državi, ki hoče dati državi nov modus nadaljnega političnega ■ in gospodarskega razvoja. Brez dvoma lažje stališče pri spremembi obstoječe državne preureditve kakor vladu-joči krogi v Bolgariji, so imeli grški monarhisti. Na včerajšnji seji parlamenta je Padlo zadnje ogrodje grške republike, katero je tako ljubosumno čuval in branil Nepomirljivi revolucijonar Venizelos. Novi ?egent grške monarhije general Kondilis, je hkrati tudi predsednik nove vlade, je bi'ez slehernega odpora sprejel nase nalogo, ki mu jo je zaupal parlament, da vodi državo do plebiscita, ki bo v nedeljo dne T novembra, in na katerem se bo narod definitivno izrazil za monarhistično obliko države. Dosedanji predsednik grške republike, uvidevni Zaimis, se je brez odpora oplaknil volji grškega naroda in s tem dokazal, da mu ni bilo za njegov osebni prestiž. Na prestol grških kraljev se bo zopet bovzpel izgnani kralj Jurij II., kateremu 1® še pred leti klical isti grški narod svoj Pereat. Metamorfoza Grčije se bo izvršila kakor izgleda brez posebnih pretresov. De-p6la, ki je bila še pred pol leta središče tropskega zanimanja, ko je na vseh stra-divjala bratomorna borba, bo prišla 5?hčno do ižmirjenja. Za kako dolgo? To g.vprašp"5'' časa, marveč vprašanje vroče "Nike krvi, ki čez noč izpreminja svoje po-Elede na vodstvo države, pa tudi vprašanje (.^daljnega rovarenja Venizelosa, ki ima j-ptib svojemu megalomanstvu še veliko Cevilo pristašev v narodu. jn^ vsem tem spremembam, ki so se že g*.ki se še pripravljajo v obeh balkanskih sj^Nvah, gledamo mi samo kot nepristranih opazovalci, ki nimamo nikakega na- ђ-Јја, da bi vplivali niti na ta niti na oni A na nadaljni razvoj dogodkov. Mi f-in° želimo, da bi se izvršiiata metomor- t(?2a lile (ЈцЛ1 v skladu z idejami, ki so danes vo-hf.i'e X krogu balkanskih držav: to je po-’n iskreno sožitje, prijateljstvo in kijfnna pomoč med balkanskimi narodi, \ Predvideva Balkanska zveza. -o -c. / boii^-l. oktobra. AA. Minister za socialno ke h0 *n nar°dno zdravje bo sprejemal etran-krijah0 °b sredal1 in petkih od 11. do 13. ure. VV6a v kabinetu samo od 10.30 do 11.30 iste Prvi abesinski uskoki Intenzivna akcija italijanskega letalstva RIM. 12. oktobra. Agencija Stefani demantira Reuterjevo vest, da so Abesinci spet osvojili Adito. V Adui vlada normalno življenje in italijanska vojska se jo okrog mesta utrdila. Tudi poročevalec DNB-ja poroča: V smislu komunikeja agencije Stefani so netočne vesti neke tuje agencije, da so Abesinci ponovno zavzeli Acino. De Bono v Adui BERLIN, 12. oktobra. DNB poroča iz Asmare: General de Bono je odšel v Aduo, kjer se vrše priprave za svečano prevzetje oblasti nad zavzetimi kraji po italijanskih civilnih funkcionarjih. Skoraj vsi begunci so se že vrnili in se prijavili oblastvom. Prodiranje se nadaljuje LONDON, 12. oktobra. Poročevalec agencije Reuter poroča iz Addis-Abebe: Vojaške operacije so se včeraj v zmanjšanem obsegu nadaljevale na severni fronti, kjer so Italijani napredovali v smeri proti Mukali. Tudi na jugozapadni fronti v bližini Dola so se italijanske čete premaknile, vendar zelo počasi napredujejo. Glede na to pa, da je bila v Ženevi sklenjena ukinitev prepovedi izvoza orožja in streliva v Abesinijo, je pričakovati, da se bodo Italijani požurili ter skušali čimprej prodreti do železniške proge Džibuti—Addis-Abeba, in sicer s severne strani, da bi tako preprečili vsako prevažanje vojnega materiala po tej progi. Poročevalec iste agencije v Džibutiju poroča, da se prodiranje treh glavnih italijanskih armad na severu stalno nadaljuje. Splošno prevladuje mnenje, da se bodo ti oddelki italijanske vojske v doglednem času združili na abesinski visoki planoti. Atefimki na&ori na severu — Poslanik Vinci vztraia v Addis-Abebi — V Adui ni nobenih sprememb Abesinski napori ADDIS-ABEBA, 12. oktobra. Po informacijah, ki jih je prejel poročevalec DNB s severne fronte, so se čete rasa Sejuma in rasa Ruci ja združile ter štejejo skupno preko 100 tisoč ljudi. Ta vojska je pričela novo ofenzivo proti Italijanom. Abesinci si na vso moč prizadevajo, da bi obkolili Aduo. Pričakovati je, da se bo odločilna bitka vršila ob reki Marebu. Tudi na vzhodni fronti se Abesinci pripravljajo na protiofenzive. Italijansko letalstvo razvija na vseh frontah zelo veliko aktivnost ter napada abesinske čete z bombami in z ognjem iz strojnih pušk. Najbolj intenzivno akcijo razvijajo italijanska letala v ogadenski deželi na južni fronti. Cesar Haile Selasi ostane s svojim glavnim generalnim štabom zaenkrat še v Addis-Ahebi. Vojni minister pa je že odpotoval v Desi je, kamor je bil premeščen tudi njegov glavni stan. Mmci noče iz Addis-Afoebe PARIZ, 12. oktobra r. Poročevalec Agencije Havas poroča iz Addis-Abebe: Danes ob devetih se je zbralo na železniški postaji celokupno osebje (skupno 16 oseb) italijanskega poslaništva in odpotovalo v Džibuti. Le italijanski poslanik Vinci je ostal v Addi-Abebi, ki je zaenkrat še noče zapustiti. Ob 10. se je s postaje vrnil v poslaništvo tudi drugi tajnik poslaništva Degrani, ki je izjavil, da noče odpotovati iz Abesinije brez svojega poslanika. Policija je pričela Degranija zasledovati. Pravijo, da bodo poslanika Vincija proglasili za jetnika, če bo še nadalje ostal v Addis-Abebi. Abesinski cesar poslanika Vincija ni hotel sprejeti v avdijenco. Poslanik se je z vojnim atašejem podpolkovnikom Caldrinijem zaprl v kleti poslaništva. Posebni vlak, ki so mu ga stavili na razpolago, še vedno ni zapustil postaje v Addis-Abebi. — Nadejajo se, da bo Vinci uvidel, da ne more še nadalje ostati v Abesiniji. Vstop v italijansko poslaništvo je vsakemu zabranjen. Poslaništvo so obkolili oddelki cesarjeve garde. Po nekih vesteh se namerava poslanik Vinci zabarikadirati v poslaništvu ter se z orožjem braniti proti vsakemu poizkusu, da bi ga pregnali iz poslopja. BERLIN: 12. oktobra. DNB poroča iz Addis-Abebe: Danes popoldne se je tu vršil sestanek članov tukajšnjega diplomatskega zbora. Na sestanku so sklepali o položaju, nastalem s tem, ker italijanski poslanik grof de Vinci ni hotel zapustiti Addis-Abebe. V privatni hiši Abesinska vlada je poslala danes ob 17.30 italijanskemu poslaniku grofu de Vinciju pismo, v katerem mu pravi, da da zanj in za vojaškega odposlanca na razpolago zasebno hišo, kjer lahko stanuje, vendar mora takoj zapustiti poslaniško poslopje in oditi z donašalcem pisma. Grof de Vinci se je odzval temu pozivu in so ga odpeljali v hišo rasa Desete, bližnjega sorodnika abesinskega cesarja. Italijanskemu poslaniku so prepovedali, da bi zapuščal hišo, kjer so ga nastanili. Tudi obiskov ne sme sprejemati. Predala dveh abesinskih poveljnikov Posledica predaje osvojitev Mahale! Posebni dopisnik DNB-ja poroča iz Asmare: Guverner abesinske pokrajine vzhodni Tigre (Makala) ras Selasije Gukša se je vdal. Vdaja se je izvršila v glavnem stanu italijanskega poveljnika generala de Bona. Ras Šelasi Gukša je oblekel generalsko uniformo, skrojeno po evropski modi. Poročevalcem listov je izjavil po tolmaču, da se je pripravljen boriti na italijanski strani. Dodal je, da je bil zmerom prijatelj Italije in upa, da bo zdaj mogel svojo pokrajino civilizirati z italijansko pomočjo. Na koncu je izrazil prepričanje, da se bodo njegovemu vzgledu pridružile tudi druge abesinske čete, ki jim je poveljeval. RIM, 12. oktobra. Poročevalec agencije Havas poroča: Dedžaz Haile Selasije Gukša, ki se je po včerajšnjem italijanskem vojnem poročilu stavil ti vsemi svojimi četami na razpolago generalu Santiniju, ni le gospodar vzhodnega dela dežele Tigre, nego tudi direktni potomec Neguša Jovana II., ki je v drugi polovici preteklega stoletja, vse do svoje smrti nosil krono dežele Tigre in bil cesar Abesinije. Po italijanskem poročilu je bil njegov oče, ki je umrl pred tremi leti, močno naklonjen Italiji, zato je gesta Dedžaza Gukše velikega političnega pomena. Tudi Dedžas Kasa, ki se je prav tako stavil na razpolago Italiji, je član dinastije, ki jo je vrgel s prestola cesar Menelik. Poročevalec agencije Reuter uradno potrjuje vest, da je ras Haile Selasije Gukša, guverner pokrajine Makale, z 12.000 vojaki in sto strojnicami prešel na italijansko stran. Havas poroča iz Rima: V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da bo vdaja Haileja Selasija Gukše imela večje posledice in da ho prva posledica zavzetje Makale po italijanskih četah. Makale se nahaja 100 km južno od Adue. Italijansko poveljstvo v Eritreji je že določilo generala Santiniia, da zavzame Makale. O vdaji Haileja Selasija Gukše se doznavajo še tele podrobnosti: Demisija potiske vlade PARIZ, 12. oktobra. Havas poroča iz Varšave: Vlada je podala ostavko. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da 1)0 predsednik republike poveril mandat za sestavo nove noljske vlade dosedanjemu notranjemu ministru Koščalkovskemu. Prav tako mislijo, da ho dosedanji zunanji minister Beck tudi v bodoče ostal na tem mestu. Neko italijansko letalo se je imelo že predvčerajšnjim spustiti v Makali na zemljo, da se dokončno dogovori s Hailejem Selasijem Gukšo v imenu italijanskega poveljstva, toda ko se je letalo približalo Makalu, so izvedeli, da je Haile Selasi Gukša že na poti k italijanskim četam. Atene, 12. oktobra. AA. Regent in ministrski predsednik general Kondilis je imel na sestanku oficirjev tukajšnje garnizije govor, v katerem je med drugim dejal, da je vojska dala iniciativo za poslednje velike dogodke v Grčiji. Pozval jih je, daj dokažejo svojo disciplino in tovarištvo ter tako omogočijo plodno delo novemu režimu. * Atenska agencija poroča: Vlada generala Kondilisa je izdala naslednji proglas na narod : Ker nam je narodna skupščina izrazila svoje zaupanje smo vzeli upravo države v svoje roke. Prilike, v katerih smo prevzeli Zaoieii po izstopu Perniile iz DM LONDON, 12. oktobra n. »Daily Telegraph« prinaša vest svojega diplomatskega sodelavca, ki utegne biti velike važnosti za bodoči razvoj razmerja med Anglijo in Francijo. Dopisnik pravi med drugim, da bo definitivni izstop Nemčije iz DN, ki stopi v ponedeljek v veljavo, ponovno spravil na dnevni red tudi vprašanje nadaljnje veljave locarnske pogodbe, ker pravi čl. 10. te pogodbe, da b.o ta pogodba veljala samo dotlej, dokler bo Nemčija član DN. V tukajšnjih uradnih krogih pa trde, da izstop Nemčije iz DN ne more spraviti v nevarnost funkcioniranje locarnske pogodbe, ki ostane še dalje v veljavi. Pogodba je še bolj potrjena z letalskim dogovorom od 3. februarja. Sicer bo pa to vprašanje naglo razčiščeno med zainteresiranimi državami. PARIZ, 12. oktobra r. Lavai je danes sprejel britanskega poslanika Clerka in imel z njim daljšo konferenco. To je Gukša storil zato, ker je izvedel, da je abesinski cesar poslal čete proti njemu, ker je že imel podatke o njegovih namerah. Trde, da je cesar Haile Selasije vse storil, kar je mogel, da bi velikaša pregovoril, da se ne bi vdal. Poslal mu je tudi mnogo čet na pomoč. Toda ravno prihod teh čet je baje pospešil njegov sklep, da stopi na italijansko stran. Od njegovih 12.000 vojakov je šlo k Italijanom samo 1500. Mislijo, da so ojačenja iz Addis-Abebe preprečila, da niso tudi ostali šli k Italijanom. oblast, so znane prav tako kakor opasnosti, ki so pretile in še pretijo naši domovini, iti je prestala že težke izkušnje. Naloga vlade je izvršiti plebiscit za povratek nj. vel. kralja. Ta povratek pomeni danes imperativno potrebo -a ureditev političnega življenja v državi. Mi se nadejamo in bomo napeli vse svoje sile, da bo restavracija monarhije odpravila vse politične anomalije in da se bo pričela nova perioda normalnega političnega življenja, ki bo Grkom vseh strank zagotovila red, a tudi sodelovanje pri vpravi v državi. Mi želimo, da se kralj vrne in da postane dober oče in zaščitnik vseh Grkov ter nepristranski sodnik v odnošajih med političnimi strankami. ŽENEVA, 12. oktobra, w. V krogih DN se doznava, da je Italija poslala protest proti sklepu, da se dovoli oboroževanje Abesinije. Tajništvo italijanske delegacije izjavlja, da besedilo tega protesta še ni prispelo v Ženevo. LONDON, 12. oktobra n. »Donaudampfschiffahrtsgesellschaft« je dosegla sporazum z italijansko Adado, ki stopi v to družbo z deležem 400.000 funtov. Dogovor, ki so se zanj vršila pogajanja že nekaj časa, določa kot sredstvo za transporte blaga iz Nemčije Donavo do Črnega morja in od Črnega morja dalje v Italijo. Vremenska napoved Napoved za jutri: Pretežno jasno in toplo vreme, samo na severozapadu bo nastopilo nekoliko ohlajenja s povečanjem oblačnosti. Pričakovati je tudi nekoliko dežja. Sonce vzide ob 5.50, zaide pa ob 16.59. Dunaj: Verjetno jasno vreme, nekoliko hladneje, a zjutraj megle. Kondilisov proglas na narod Pred sestankom Nar. skupščine Živahno ugibanje glede volitev novih predsednikov Politižni utrinki Potrebe nove gospodarske politike ^Slovenec« piše, da napredujoče zniževanje uradniških plač ni imelo nobenega resničnega učinka ter da gospodarske stiske ni omililo, ampak jo je še poostrilo. »Nismo namreč pomislili, da bo reduciranje plač, ki ni spremljano od nobene načrtne gospodarske reforme v celotnem obsegu, nujno privedlo do zmanjšanja kupne moči našega inteligenčnega sloja. To bodo že v kratkem Čutili vsi stanovi, v kolikor že ne čutijo, predvsem trgovec, obrtnik in kmet. Najvažnejši odjemalec in uživalec kmetskih proizvodov je pri nas meščan, katerega velik del tvorijo uradniki. Če pomislimo, da bi samo radi zadnje redukcije v. našo banovino prišlo zdaj 60 do 60 milijonov dinarjev manj denarja, katere je naš uradnik trošil za svoje življenje, potem mora vsak uvideti, kako bi bilo hudo prizadeto naše narodno gospodarstvo in bi te škode nosil znaten del naš kmet, ki je že itak na vseh koncih in krajih udarjen.« Zlate in resnične besede! Niso sicer povsem nove, saj so ta načela in posledice redukcije uradniških plač naglašali že leta sem naši gospodarstveniki, uradniške organizacije, naša Trgovska in obrtna zbornica, ljubljanski občinski svet in drugi. Pa je vendar tolažljivo, da prodira pravilno gledanje na to vprašanje tudi v najtemnejše kote naše domovine. Radovedni smo le, ali se bo spokoril tudi »Domoljub«? Praktični katoličan Te dni je »Slovenec« pohvalil enega svojih odličnih pristašev, da je »s potrebami časa računajoč gospodarstvenik in praktičen katoličan«. Bojimo se, da bo moral »Slovenec« v sedanjem čaeu te lastnosti pri svojih somišljenikih še večkrat konstatirali. Seia kluba skupščinske večine Predsednik večinskega kluba Stevan Jankovič je sklical sejo kluba skupščinske večine za 18. oktober ob 5. popoldne v narodni skupščini. ä Sport = Lahkoatletski dvoboj Gradec : Ljubljana Ljubljana, 12. oktobra. Danes popoldne je pričel na igrišču Primorja tretji dvoboj med lahkoatletskima reprezentancama Gradca in Ljubljane. V dosedanjih je enkrat zmagala Ljubljana, enkrat pa Gradec; seveda oba na domačem terenu. To pot j>a izgleda, da bo Ljubljana, čeprav na domačem igrišču, ponovno poražena. Današnje tekmovanje je bilo prav lepo in zanimivo. Zlasti je ugajalo hitro razvijanje programa in razglaševanje rezultatov z ojačevalcem. Rezultati so naslednji: Tek 200 m: 1. Platner (Gradec) 23.2, — 2. Šter (Ljubljana) 23.3, — 3. Gutmayr (G.), — 4. Sodnik (Lj). Točke: Gradec : Ljubljana 6 : 3. Skok v višino: 1. Martini (Lj.) 1.70, - 2. Žgur (Lj.) 1.70, — 3. Kneisel (G.) 1.60, — 4. Žnidar (G.) 1.55. — Svetek izven konk. 1.70. Stanje točk: Gradec 7, Ljubljana 11. TekSOOm: 1. Sienkiewicz (G.) 2:02, — 2. Frank (G.) 2 :02.1, — 3. Srakar (Lj.) 2 :02 :8, — 4. Žorga (Lj.) 2 :03.5. Stanje točk: Gradec 15, Ljubljana 12. Metanje diska: 1. Tunner (G.) 40.12, — 2. Schwarz (G.) 39.88, — 3. Stepišnik (Lj.) 38.89, — 4. Serše 38.09. Stanje točk: Gradec 23, Ljubljana 13. Skok v daljavo: 1. Putinja (Lj.) 6.40!! — 2. Martini (Lj.) 6.36, — 3. Tunner (G.) 6.25, — 4. Guttmayr (G.) 6.23. — Putinji se je posrečil šele predzadnji skok in je 6.40 preskočil z zadnjim skokom, ko se je odgnal za več kot 1 dm pred desko. Stanje točk: Gradec 24, Izubijana 21. Metanje kopja: 1. Zahlbruckner (G.) 55, — 2. Dečman (Lj.) 52.70! — 3. Schwarz (G.) 49, — 4. Martini (Lj.) 42.30. Stanje točk: Gradec 30, Ljubljana 24. Dečman je zelo lepo napredoval in opazilo se je zlasti, da so njegovi meti sigurni. Tek 400 m: '1. Schoefft (G.) 52.8, — 2. Skušek (Lj.) 53.2! — 3. Drexler (G.) 53.3, — 4. Žorga (Lj.) 54.9. Pri tem teku se je razvila najbolj napeta borba na današnjem tekmovanju. Prvo mesto je sicer sigurno zasedel dr. Schoefft. Toda za drugo in tretje mesto se je bila celih 60 cm pred ciljem ogorčena borba med Skuškom in Drexler-jem, v kateri je Skušek v skrajnem naporu izšel kot zmagovalec za širino prs. Beograd, 12. oktobra, b. Dan sklicanja narodne skupščine in senata se čedalje bolj približuje. V poslopju narodne skupščine postaja čedalje bolj živahneje. Poslanci se zbirajo v svojih klubskih prostorih in debatirajo o bodočem delu narodne skupščine. Zlasti pa jih zanimajo volitve novega predsedništva. Kakor smo poročali, se postavljajo že sedaj kandidati za bodočega skupščinskega predsednika. Dosedanji predsednik Stevan Čirič od strani vladnega kluba ne pride več v poštev kot kandidat. Iz razgovorov, ki jih je imel vaš dopisnik z nekaterimi uglednimi člani vladnega kluba, je razvidno, da ima dosedaj še največ šans za vladnega kandidata g. Mirko Kom-nenovič, minister za soc. politiko in narodno zdravje. Kot drugi najresnejši kandidat se imenuje sedanji predsednik verifikacijskega odbora bivši minister g. Dra-giša Cvetkovič, kot tretji pa predsednik vladnega poslanskega kluba g. Stevan Jankovič, oče sedanjega ministra za šume in rudnike g. Djure Jankoviča. Prva seja kabineta se bo verjetno vršila v soboto. Ta seja bo pa le formalnega značaja in se bo z njo zaključilo dosedanje izredno zasedanje parlamenta. Prihodnja seja bo v nedeljo 20. t. m. Na tej seji se bo prečital tudi ukaz kraljevega namestništva, s katerim bo otvorjeno redno zasedanje narodne skupščine. Ali se bo novo predsedništvo skupščine izvolilo že na tej seji, še ni znano. Verjetno pa je, da se bo odložilo za par dni. Za senat, za katerega veljajo ista osnovna določila glede zasedanja kakor za parlament, se v političnih krogih postavlja kot kandidat za predsedniško mesto od strani vlade senator dr. Ante Pavelič, ki je bil prvi predsednik senata in je to funkcijo izvrševal tri leta. Neveste in ostalo občinstvo vabim na ogled moje LASTNE VELIKE RAZSTAVE POHIŠTVA Podrobna pojasnila daje: Акв kupite saainica in jedilnico za skupno 17.008 Din v novootvorjeni tovarni, kjer nudim: pohištvo iz najboljšega materijala in najmodernejše izdelave. Cene brez konkurence. Orehova, politirana spalnica kot slika, 9 komadov . . . Din 9.500-— (notranjost iz mahagonija) Orehova, politirana jedilnica, 6 komadov . . . ^ . Din 7.500" Kuhinjska oprema, 5 komadov................................Din 950" dobile kuhinjsko opravo zasloni!_______ Malenšek, Dravlje 174, pri tramvajski postaji ,,Pri slepem Ljubljana Janezu“ Taine tragediie direktorja beograjske opere Beograd, 12. oktobra, b. Zagonetna krvava drama, ki se je odigrala včeraj zvečer v kabinetu opernega direktorja in katere žrtev je postal direktor beograjske opere g. Stevan Hristič, še sedaj ni razjasnjena. Direktor Hristič, ki ima težke rane na vratu, sencih in na plečih, zadane z nožem, ali s škarjami; leži v splošni drž. bolnici. Nad njim je izvršil takojšnjo operacijo znani beograjski kirurg dr. Milivoj Kostič. Stanje ranjenega Hrističa se je danes izboljšalo tako, da je izven življenske nevarnosti. Zanimive so okolnosti tega krvavega dogodka. V času, ko se je dogodek odigral, sta se nahajala v direktorjevem kabinetu Sanacije Osrednje zveze hrvatskih kmetskih zadrug Beograd, 12. oktobra. Gospodarski finančni odbor ministrov je sklenil sestaviti posebno komisijo zastopnikov zainteresiranih ministrstev, ki naj prouči vprašanje sanacije osrednje zveze hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu in pošlje ministrskemu odboru konkretne predloge za to sanacijo. V tej komisiji so v imenu kmetijskega ministrstva Milan Novakovič, pomočnik ministra, in Vladimir B. Vnjnovič, načelnik oddelka za agrarno politiko; v imenu finančnega ministrstva Nikola Stanarevič, načelnik bančnega oddelka, v imenu pravosodnega ministrstva dr. Milan Kugler, načelnik pravnega oddelka, in v imenu trgovinskega ministrstva dr. Mil. Boško-vič, šef odseka za kreditne ustanove in zavarovanja. Komisija je že začela svoje delo, tako da se sme v prav kratkem času pričakovati definitivna ureditev vprašanja sanacije Osrednje zveze hrvatskih kmetskih zdrug. Kongres gostiteljskih združenj Beograd, 12. oktobra. AA. Državna zveza gostiteljskih združenj kraljevine Jugoslavije je imela od 7. do 12. t. m. kongres v svojih prostorih. Kongresa so se udeležili zastopniki raznih ministrstev. Razpravljali so o težavah in zastoju poslovanja gostiteljskih obratov. Kongres je pod predsedstvom g. Mihajla V. Nikoliča, predsednika državne zveze, sprejel važne sklepe, ki jih bo v pismenih vlogah predložil pristojnim ministrstvom, da se odpravijo težkoče in zboljša ta gospodarska panoga, ki igra v našem tujskem prometu važno vlogo. Spremembe nedeljskih voženj Beograd, 12. oktobra. AA. Od 19. oktobra 1.1. se izpremene dosedanje določbe o nedeljskih in prazničkih voznih listkih na državnih železnicah. Od takrat bo popust veljal od 11. do 250 km, namestu kakor doslej od 6 do 250 km. Razen Točke: Gradec 36, Ljubljana 27. Tek 5000 m: 1. Bručan (Lj.) 16.10.4, — 2. Hader (G.) 16.16.2, — 3. Krevs (Lj.) 16 :25 : 6, — 4. Burgs-taler (G.) 16.39. Stanje točk: Gradec 39, Ljubljana 33. Štafeto 4 X 100 m pa je Ljubljana izgubila zaradi slabe prve predaje. Zaradi tega bo menda izgubljen tudi tretji dvoboj, če ne bodo naši atleti jutri pripravili kakšnega presenečenja. 4X100 m. 1. Gradec 45, — 2. Ljubljana 45.3. Končno stanje točk prvega dne je: Gradec 45, Ljubljana 37. » Danes v nedeljo se dvoboj nadaljuje na igrišču Primorja ob 15. uri. samo on in njegova soproga Ksenija Ro-govska-Hristič, do nedavnega primadona beograjske opere. Gospa Hristič je trdovratno odklanjala vsako pojasnilo časnikarjem o tem dogodku. Končno pa je izjavila, da si je rane zadal direktor Hristič sam. Okolnosti pa govore nekoliko drugače. Zanimivo je, da danes ranjeni Hristič ni hotel ničesar slišati o svoji ženi in izrazil samo željo, da ga v bolnici posetita njegov brat in sestra. Kriminalna policija, ki ima vso stvar v svojih rokah, si je zadala nalogo, da docela razčisti to krvavo dramo, ki je po pravici razburila ves Beograd in izzvala obširne komentarje. tega se bodo smeli poluiki, če v času od 12. do 13. ure ne vozijo potniški vlaki, poslužiti potniškega vlaka, ki vozi med 11. in 12. uro. Pri povratku se bodo smeli peljati najprej v nedeljo ali na praznik, doslej pa že v soboto ali dan pred praznikom po 20. uri. Po novih določbah se na vozne listke ne bodo več lepile znamke, temveč bo blagajna v znak, da gre za nedeljski listek, pritisnila nanj žig postaje na čelni strani listka. * Minister PTT pride v Slovenijo Beograd, 12. oktobra. AA. Drevi odpotuje v Ljubljano minister za pošto, brzojav in telefon dr. Branko Kaludjerčič, da bo inspiciral poštno-bvzojavno-telefonske ustanove. Dr. Kaludjerčić bo obiskal pri tej priliki tudi druga važnejša središča v Dravski banovini, pred vsem Bled, kjer grade novo avtomatsko telefonsko centralo. Na povratku bo inspiciral poštno brzojavne telefonske ustanove v Zagrebu in morda tudi v drugih važnejših središčih Savske banovine. Dr. Kaludjerčiča bosta spremljala na inšpekcijskem potovanju pomočnik ministra za PTT inž. dr. Ratajac in šef kabineta R. Vukalović. Grisogono je odpotoval v Varšavo Praga, 12. oktobra. ČTK poroča: Jugoslovanski poslanik Prvislav Grisogono je včeraj odpotoval iz Prage, kjer je štiri leta zastopal jugoslovansko državo. Odpotoval je v Varšavo na svoje novo službeno mesto. Ko je odhajal, so se na postaji zbrali opoinomočeni ministri Krofta, Friedmann in Strimpl, osobje jugoslovanskega poslaništva, generalni inspektor češkoslovaške vojske Sirovy, šef francoske vojne misije general Fauchet, zastopnik vojnega doma predsednika republike general Blaha in mnoge druge ugledne vojaške in civilne osebnosti. Slovo na postaji je bilo zelo prisrčno. Smrt izvrstnega oficirja Beograd, 12. oktobra, b. Danes je preminul v Beogradu div. general Dušan Markovič, ki je bil do nedavnega komandant celotne žandarmerije. To funkcijo je opravljal 6 let. Markovič je bil znan kot izboren strateg in sijajen govornik. Premestitve v vojski Beograd, 12. oktobra, b. Postavljeni so na službo 53. peš. polka podpolkovnik Ahačič Janko, na službo v komando kninskega voj. okruga peš. podpolkovnik Petelin Mirko, na službo v komando ljubljanskega voj. okrožja konjeniški podpolkovnik Božidar Jordanič, na službo v komando mariborskega voj. okrožja peš. podpolkovnik Vaclav Die, v službo v operativni oddelek glavnega generalštaba je postavljen art. kapetan I. ki. Danilo Trampuš, na službo v štab inženjerske šole Kralja Petra I. podpolkovnik Cener Vekoslav, na službo v štab inže-njerjerije je postavljen inženjerski major za generalštabne posle Gobršček Dragotin, na službo v štab 32. artiljerijskega polka kapetan I. ki. Golob Franjo, za vršilca dolžnosti intendanta štaba 4. arm. oblasti je postavljen peš. kapetan I. ki. Alojzij Hrašovec, na službo v komando tuzlanske-ga voj. okrožja je postavljen poročnik Vidmar Hermcnegil, v službo komande plev-Ijanskega voj. okrožja je postavljen kapetan I. ki. Kruhar Franjo, za vršilca dolžnosti pomočnika knjigovodje pri komandi kraljeve garde je postavljen nižji voj. uradnik^ H. ki. Stanko Vodlak, za komandirja 6. čete 18. peš. polka je postavljen Ivo Fregelj. Beograd, 12. oktobra, b. Uprava drž. monopolov je zaključila bilanco na budžetsko leto 1934/35. Po računih izdatkov in dohodkov pokazuje bilanca čistega dobička 1.537,291.590 Din 55 par. Zenske pletene 1 OPICE po Din V TRPINOVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ul. 15 Izjava novega angleškega poslanika Beograd, 12. oktobra. AA. Danes opoldne jt bil sprejet v svečani avdijenci od njegovega kr. Vis. kneza-namestnika novi poslanik Velike Britanije na našem dvoru g. Ronald Campbel. Avdijenci je prisostvoval predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Sto-jadinovič. Poslanik Campbel je pri tej priliki izročil svoje poverilnice. Beograd, 12. oktobra. AA. Novi poslanik Velike Britanije na našem dvoru Ronald Campbell, ki je bil doslej minister Velike Britanije pri veleposlaništvu v Parizu, je danes popoldne sprejel poročevalca agencije Avale. Na vprašanje o avdijenci pri Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, kjer je Campbell izročil svoja akredi-tivna pisma, je britanski poslanik poudaril ljubeznivi sprejem, ki mu ga je pripravil Nj. Vis. knez-nameetnik in globoki vtis, ki ga je nanj napravil. Glede zvez med Jugoslavijo in Veliko Britanijo je Campbell poudaril, da te zveze niso samo dobre, temveč odlične. Glede svojega bodočega delovanja, je dejal poslanik, vam lahko izjavim, da bom gledal, da te zveze čimbolj okrepim, ne samo na političnem polju, temveč tudi in v prvi vrsti na gospodarskem polju, kjer je treba še mnogo storiti. Campbell je Škot in ni bil doslej ne v Jugoslaviji ne na Balkanu. Sicer je bil Man britanske delegacije, ki je potovala v Sofijo, da uradno sporoči bolgarskemu dvoru smrt kralja Edvarda VIL, toda od takrat je minilo že toliko let! Campbell se je pripeljal v Jugoslavijo z avtomobilom čez Bled in Banjo Luko. Vaša domovina je lepa, je dejal, žal mi je le, da nisem mogel potovati do Dolmacije. Bil sem zelo utrujen od potovanja, razen tega so zdaj te mednarodne neprilike, in tako sem hotel priti na-ravnost v Beograd., da prevzamem svojo no v O funkcijo. Na vprašanje glede mednarodnih dogodkov, zlasti ženevskih, je poslanik Campbell poudaril, da žele britanski državniki samo eno stvar: mir! Poljaki na Oplencu Topola, 12. oktobra. Za obletnico smrti blagopokojnega viteškega kralja Zedinitelja je danes posetilo Oplenac in se poklonilo njegovemu grobu 48 članov poljskih zadružnih zvez, ki so prispeli na izletu po naši državi čez Dlamacijo, Bosno in Hercegovino v Beograd. Osebne vesti Pri tobačni tovarni v Ljubljani je postavljen za glavnega arhivarja v 7. položajno skupino Ivan Zagradnik. Sprejeta je ostavka na drž. službo, ki jo je podala strokovna učiteljica drž. obrtne šole Frančiška Mohorčič. Premeščen je iz Zagreba za pristava kmetiiske ogledne in kontrolne postaje v Ljubljani Budislav Bor jan. Hmell Uradno poročilo tržnega nadzornika Žalec, 12. oktobra. Poživljcnje povpraševanja za boljše blago, za katero se je plačevalo od Din 20"— do Din 27'—. Cene za četrto- in tretjevrstno blago od Din 14"— navzgor neizpremenjene. Trgovec —č. je kupoval večjo partijo izjemno lepega hmelja po Din 32'50. Posamezni trgovci kupujejo po zelo neenotni ceni in povsem subjektivno. Dočim 'e neki trgovec izven Žalca »zvrgel« začet-:om tega meseca po Din 27'— kupljeni, lepo seleni hmelj in je zaradi tega v pričako-zanju, da bo zbegani in ustrahovani hms; jar pristal na vsako ceno, ponujal sedal Din 14'—, je drugi hmeljar v Žalcu prejel sa znatno rdeči hmelj, za katerega so ponujali pred 8 dnevi Din 10'—, danes 16 Di»; Nekateri trgovci izjavljajo, da bi siee1' radi več nakupili po neizpremenjenih cenah za Nemčijo, pa trenutno ne dobijo de' viz ter se pričakuje ponovno poživljeni trgovine, čim dospejo devize. Skrajno škodljivo je za našega hmeljar!-' tudi pomanjkanje trgovskega duha v n kem pogledu ter splošno in najgloblje u» v drana tradicija, da hmeljar pri prevzem» slučaju odklonitve hmelja po trgovcu, » ga ne vzame nazaj in tega da za vsak» no, samo da zaradi dozdevne sramote n, sosedih ne pripelje hmelja nazaj domt? ilno v svojo največjo škodo ter v prav od korist trgovca. n6 Žal tudi dosedanje uzance nikako nudijo zadostne zaščite producentu- jj Ijarju, kateremu pri prevzemu, kupec i poljubno prevzame ali pa odkloni te; jv;o' hmeljarju poljubno nizko ceno za o njeno blago. , , tv' V splošnem pa se ugotavlja, da » dstv> kajšnje trgovine stremi z raznimi m za tem, da bi dobil blago po čim nizj trgovino čim ugodnejši ceni. Slika, ki nazorno kaže temperament angleških politikov. Angleški zunanji minister Hoare se je vrnil iz Ženeve v London in tudi po krvi in smodniku dišeče ozračje v Evropi ga ne moti, da ne bi šel v londonsko umetno drsališče in se tam po svoji volji zabaval, kakor da v Evropi ni nič novega. Vesti iz Italije •{ako je s sejanjem pšenice v Vipavski dolini I Vipavska dolina ne pridela dovolj žita za domačo rabo. Tla niso ne v nižavi ne v pobočjih za pšenico najprimernejša in tudi burja pšenici preveč nagaja. Povprečni pridelek je 14 do 15 q na hektar, medtem ko bi moral znašati ob racionalnem obdelovanju in gnojenju 25 q. Franc Furlan iz Potoč je dosegel celo 46 q, Jože Nabergoj iz Lož 35-8 q in Franc Premru iz Vrhpolja 31 q na ha. Prvi je sejal »Villa Gloria«, druga dva pa jaro pšenico »Mentano« . Zato je potrebno intenzivno obdelovanje, ki ga je vipavski kmet vajen samo pri trti. Ob setvi treba njivo umetno pognojiti, in sicer gre na ha 6 q mineralnega superfosfata in 1 q sulfata, nato se pa zahteva še zaporedno gnojenje s kalcijevim nitratom, desetkrat zaporedoma v mesecih svečanu in sušcu. Vse gnojenje stane kakih 400 L na ha, kar se pa izplača, ker Je žetev vredna 800—12Ö0 L na ha. Gorenja Vipavska dolina od Sv. Križa do šembida je podvržena hudi burji. Radi tega po teh krajih uspeh ni gotov. V zavetnih krajih se tudi tod lahko seje vrsta »Villa Gloria«, bolj se pa priporoča jara pšenica »Mentana«. To so na kratko nasveti, ki jih daje vipavskim kmetovalcem katedra-kmetijska postaja v Ajdovščini. * Točenje novega vina po gostilnah in javnih lokalih je na Goriškem prepovedano do 26. t. m. — županstvo, odnosno mestni zdravstveni urad lahko dovoli točenje mostov in vin, pri katerih je bilo alkoholno vrenje preprečeno ali zadržano po posebnem postopku, to je s pretakanjem, žveplan jem ali pasterizaciji. Prevažanje s tovornimi avtomobili. Dne 27. t. m. dospe zadnji rok za vložitev prošnje za prevažanje blaga s tov. avtomobili po novem avtomobilskem zakonu, ki je izšel meseca julija. Prošnjo morajo napraviti tudi tisti lastniki avtomobilov, ki prevažajo svoje lastno blago. . Napovedane kanonične vizitacije v geristi nadškofiji. Po svojem povratku z romanja po Sv. deželi bo goriški nadškof obiskal te-le župnije: 26. t. m. Kojsko, 29. t. m. črni vrh. 30. t. m. Kamnje. V novembru bodo kanonične vizitacije: 6. v Neblem, 7. v Medeji, 8. v Ročinju, 9. v Vipolžah, 10. pri Sv. Roku v Ge." i, 12. v Medani, 13. v Brestovici in v Kostanjevici, 14. v Gradini, 16. V Rudi, 18. v Kozani in 19. v Kanalu. Jugoslovanski izletniki na S". Gori. V četrtek je dospela v Gorico in na Sv. Goro večja skupina jugoslovanskih izletnikov-ro-rnarjev. Bilo jih je 150. Obiskali so tudi sosedne hribe. V Ljubljano so se vrnili čez Trst. . Naravno gibanje prebivalstva na Goriškem. Rojenih je bilo v Gorici in okolici v tiesecu avgus*-” 44, v podeželju 256, skupaj *>0, v mesecu septembru pa 66,267, 33. — unarlo je v Gorici in okolici v mesecu av-|bstu 54, v podeželju 119, skupaj 173, v Septembru pa 57,125, 182 oseb. Naravni pri-jjjstek znaša v avgustu v Gorici in okolici f0- na deželi 127, skupaj 117, v septembru v Gorici 9, na deželi 142, skupaj 151 Z volčjim potnim listom je šel črez mejo Jugoslavijo 461etni Josip Erzetič iz Koj-v^eSa. Obsojen je bil na dva meseca na-d«nega zapora in 2000 lir globe, hj^dravniška spričevala. V tržaštki pokra-vsa zdravniška spričevala pod vri,- na Uwl taksi za zdravniški sindikat. Spisana - aio biti na posebnih polah, ki se ku-'° po lekarnah in so prepeč&tene s zdravniškega sindikata, če so ko- thije,- PÄ .»roste, stanejo 18-50 L, če se pa pišejo On° - vn- P_oli, je njih cena 22 L. sieg ^Jska jajca so draga. Francetu Maru-3ajCav Opatjem selu so začela zmanjkovati Sledil . o mu jih neki jemlje. Počasi je a sppoi u in ga končno tudi zasačil, ko ?6ritieii £° nilh- Bil je to Opaiec Lojze i6l in i' Da ho tavinam konec, je Marušič 1° dni&a. ovadil. Krivec je bil obsojen na VsekaknJltro?ega zaPora in 600 lir globe. Kor zelo občutna kazen. Zniiaite najemnine stanovanj! Posledica svelovne vojne je bilo tudi občutno pomanjkanje stanovanj v mestih in drugih obljudenih krajih. Naravno je, da je nastalo živahno povpraševanje po stanovanjih in da se je poskušalo to konjunkturo izrabiti za zvišanje najemnin. Do teta 1929. so stanovanjski zakoni najemnike ščitili in zaradi tega so ostale najemnine v zmagljivih mejah. Toda po ukinitvi stanovanjskega zakona so poskočile mnogo nad plačilne pridobitne zmožnosti najemnikov in vzlic po tem nastale krize z neznatnimi izmenami ostale v teh višinah do sedaj. V letu 1930. je pritisnila svetovna gospodarska kriza, ki je v teku zadnjih 4 let trgovino in obrt tako oslabila, da je nastal v gospodarstvu sploš'n zašto i! Zaradi tega ni danes več denarja niti zaslužka. Denarni zavodi so morali prositi za zaščito, kmet je pod zaščito, ostal na je nezaščiten n-nH obrtnik, delavec in nameščenec, ki mora plačevali zn svoie razmere ogromne najemnine, dasi ie delavec brez posla, dasi obrtnik nima zaslužka in dasi trgovec zaradi slabe kupne moči ne more ničesar več n rodati ! Nameščenec pa že davno nima več eksistenčne?« minimuma. Pred vojno se ie plačalo povprečno eno šestino do 1 petine zaslužka za stanovanie. danes pa mora duševni in ročni delavec oddati od svojih borih zaslužkov povprečno polovico, v velikih primerih celo dve tretjini za stanovanje. Omenjeni sloii prebivalstva zaman skuša io dobiti cenejše stanovanie. Mali človek, ki ima običajno številno družino se naseli v nodpritličnih, podstrešnih in drugih skraino nehigienskih stanovaniih. ter si mora pritegovati od ust. da more plačati stanovanie. Z družino vred strada, otroci hirajo in si nakopavajo neozdravljive bolezni, glavno pomanjkanje se jim vidi na obra- zili! To stanje je v veliko škodo državnim interesom in kriči po takojšnji koreniti remeduri. Duševni delavec vziic skrajni omejitvi ne more več krili stroškov za gospodinjstvo in šolanje otrok, saj mora plačevati za samo stanovanje dve tretjini (od 800"— do 1.200’— Din) mesečno. Zaradi tega prosijo stanovanjski najemniki že od leta 1930. za ponovno zakonito ureditev tega perečega vprašani« in za zakonito znižanje naiemnin v starih hišah. Banska uprava Dravske banovine je pred tremi leti že sama z. javnim apelom pozvala hišne posestnike, da naj sami znižajo najemnine, sicer da bo vlada prisiljena zakonskim potom najemnine znižati. Apel je osta! brez uspeha! Najemnine so ostale na isti višini, kakor so bile v dobi najboVše konjunkture! — Ker pa najemniki omenjenih slojev tako visokih naiemnin plačevati ne morejo, slede s nori med hišnimi posestniki in najemniki, stanovanjske odpovedi gredo v tisoče! D oči m so se hišni posestniki pred vojno zadovoljili s povprečnim donosom 3 do 4 odstotke že davno amortiziranih starih hiš. zahtevaio danes 10 do 15 odstotkov dohodka. vzlic temu. da so se javne davščine ravno za stara poslooia znižala za polovico! Če se v denarnih zavodih od naloženega kapitala dobi danes le še 2 do 4 odstotne obresti, je docela neopravičeno zahtevati od gospodarsko tako šibkih sloiev prebivalstva tal«) ogromne najemnine! — Ker so tako vsi poskusi najemnikov in oblasti po primernem znižanju najemnin pri hišnih posestnikih ostali brezuspešni, prosimo vse pristojne oblasti, da s posebno uredim pool)! asti banske uprave, da zakonskim potom urede to vprašanje in v svojem okolišu znižajo najemnine! Regulacija Savinje Celje, 12. oktobra. Konferenca za regulacijo Savinje se je pretekli petek ob 16. uri vršila na sreskem načelstvu. To je bila že tretja konferenca, odkar se je pričelo z regulacijo. Navzočni so bili sreski načelnik dr. Zobec, predsednik občine Mihelčič in podpredsednik Ster-mecki, tehniški svetnik inž. Marek, od mestne občine inž. Pristovšek, gradbeni vodja inž. Mursa, vodil pa je konferenco inspektor banske uprave inž. Šturm, tajnik pa je bil banovinski tajnik Mramor. O regulacijskih delih Savinje, ki so v glavnem dovršena, je poročal gradbeni vodja inž. Mursa. Ker se je med delom pokazala potreba po zavarovanju obrežij s kamenim tlakom, se je prvotna proga morala skrajšati do Tremerskega mosta. Z delom se je pričelo meseca maja, dnevno je zaposlenih okrog 600 delavcev ter je dose-daj reguliran 1 km Savinje. Na nekaterih krajih je struga znižana tudi 2 m ter razširjena po normalnem profilu. Na petkovi konferenci so slepali tudi o drugi etapi regulacije, za kar je predviden proračun Din 2,780.000"—. Država bi prispevala 1 milijon, mestna občina 450.000, sreski cestni odbor 300.000"—. Proračun za prvo etapo je znašal 2,117.000 Din, ki pa je bil prekoračen za 300.000 Din. Stroški gradbenega vodstva za drugo polletje so znašali 64.000 Din, kar krije polovico banska uprava, polovico pa mestna občina. Načrt za drugo etapo je predložen in bi se regulacija izvedla od Tremerskega mosta do blizu Apnenika (približno 1 km). Važno je tudi odškodninsko vprašanje za svet ob progi, za prejšnjo etapo, kjer vsote ni bilo v proračunu. Banska uprava je bila na stališču, da naj to odškodnino krijejo zainteresirane občine, ki se pa seveda branijo tega bremena. Da bo imelo številno delavstvo še v nadalje svoj skromni zaslužek in da bo mogoče še nadaljnja regulacijska dela dovršiti kot jih predvideva druga etapa, je želeti, da bi pokazali odločilni činitelji pri proračunu potrebno razumevanje. 23& todsiU delavc&v dela stole v vseh izbirah, pohištvo in parkete. Zato Vam vsako še teko veliko dobavo \ če gre vse posreči, pridemo v št. Janž šele ob 2Г54! Torej, od 7"20 pa do 19. nima Ljubljana prav nobene zveze z Mirensko dolino, ko bi ta paradiž v vabljivem jesenskem plašču rado spoznalo toliko Ljubljančanov, posebno pa tudi zaradi nove železnice Št. Janž—Sevnica. Dela se bodo pričela že te dni in gotovo bo gradnja železnice postala za vso Slovenijo najredkejša atrakcija, saj še komaj pomnimo, ko smo v Sloveniji zidali zadnjo novo železnico, že samo z enim vlakom bi bilo precej pomagano, da se v teh krajih razvije življenje, ki ga je obubožano prebivalstvo tako silno potrebno. izvršimo v najkrajšem času in po najugodnejših cenah REMEC-CO. Duplica — Kamnik Zimski vozni red in Doienki Dne 7. t. m. je stopil v veljavo zimski vozni red, ki ga bo menda prav posebno veselo že danes in vse zimske nedelje tja do srede majnika zlasti prebivalstvo ob progi Trebnje—-Št. Janž in s tem vsa Dolina gradov ob Mimi. Vsa Slovenija se je zadnje čase pričela zanimati za te prelepe in prijazne vinorodne kraje, polne umetnostnih in zgodovinskih spomenikov, a vse je bilo tudi nezadovoljno, ker je bila ta proga uprav duhovita izjema, kar se tiče železniškega prometa ob nedeljah, če že ne po bojkotu, je dišalo vsaj po preziranju koristi teh krajev, da je ta proga imela ob nedeljah manj vlakov kakor ob delavnikih. Povsod država odpira pota tujskemu prometu s pomnožitvijo ugodnih zvez ob vsakem času dneva, edino na progi Trebnje— št. Janž smo tudi poleti imeli samo en jutranji vlak, ki je menda samo zaradi zgodnjega odhoda iz Ljubljane in polovične cene vožnje nosil toliko obetajoče ime izletniškega vlaka. Ali zaradi tega vlaka je vsa Dolenjska izgubila redni vlak, ki gre iz Ljubljane ob 7"20! Drugi vlak ob delavnikih vozi iz Ljubljane prav pripravno ob 12.05 — tega pa ob nedeljah sploh ni bilo! Namesto njega je vozil iz Ljublane in tudi ob nedeljah še vozi vlak ob 14.15, ki pa v Trebnjem niti ob nedeljah niti ob delavnikih nima zveze s št. Janžem, šele zvečer ob 19. gre spet iz Ljubljane vlak, ki z njim, Tatinska tolpa Ljubljana, 12. oktobra. Zdi se, da se je pojavila v Ljubljani zopet tatinska tolpa, ki krade vse, kar ji pride pod roko. Pa ne samo v Ljubljani, tudi na deželi so ti predrzni uzmoviči pridno na delu. V Ljubljani je neki uzmovič odnesel zasebnici Emi Glihovi, stanujoči v Tavčarjevi ulici 13, iz njene predsobe rjavo ročno torbico z različno vsebino, v vrednosti približno Din 200"—. Konservatoristu Josipu Strašku je bil v kavarni »Leon« ukraden klarinet, vreden 1000 Din. Klarinet je bil v črnem ovoju. — Na škodo dravskega in-tendanskega skladišča je bila na prostem tiru glavnega kolodvora ukradena vreča ovsa, vredna 110 Din. — V Gornji vasi, srez Šmarje, je bila pokradena posestniku Alojziju Pergerju razna obleka, perilo, zlatnina, 300 Din gotovine itd. Tatvine sta osumljena dva mladeniča v starosti od 20 do 25 let. — Na Polzeli je bilo upradeno izpred trgovine Rojnik delavcu Avg. Podbregarju iz Brega moško kolo znamke »Pariz« z evid. št. 2—14.987, vredno 1000 Din. Priporoča se speciialna delavnica vsakovrstnih čevljev, galoš, snežk itd. Točna in hitra postrežba Alojz Bergant spl. čevljarstvo. Mestni trg 25 (na dvsrišču) Drzen vlom je bil izvršen te dni v pomožno pošto v Strugah na Dolenjskem. Neznan vlomilec je vlomil v blagajno in odnesel Din 1295"50. Za predrznim vlomilcem poizvedujejo varnostne oblasti. — V Metliki pa sta bila odpeljana izpred gostilne Mežnaršič posestniku Weisu Janku iz Kočevja dva vola, težka okrog 700 kg in vredna 1100 Din. V Vižmarjih pri št. Vidu se je splazil v sobo zas. uradnika Roka Polenška neznan nepridiprav ter mu odnesel razne obleke v vrednosti 1650 Din. — V Makolah je bil odpeljan ženi učitelja Lidiji Mi-lavc pes, angleški hrt, vreden okrog 2000 dinarjev. Pes ima sivo dlako in sliši na ime »Bor«. KINO UNION Telefon 2221 Film na višku glede vsebine, glasbe in umetniške režije ! i! Zasedba : Wolfgang Uebeneiner, Hanna Wagg, R. Rcmar.avsky in drugi Glasba : Chopin, Mozart, Liszt Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri Dopolnilo: Najnovejši Foxov zvočni tednik in uvertura k opereti „Netopir“, izvajana od beri. simfoničnega orkestra! Predprodaja vstopnic od 11, da 12*30 ure! Rezervirane vstopnice dvignite pol ure pred vsako predstavo! Vsem Slovencem! Za grobove 83 slovenskih vojakov bivšega 17. p. p-., ki so umrli med svetovno vojno v Judenburgu, so tamošnji meščani skrbeli od prevrata do danes. Letos pa so Judenbitržani iz lastne pobude preuredili kapelico na pokopališču v skupno grobnico slovenskih vojakov. V lepo adaptirani kapelici je umetniška fresko slika Križanega, delo akad. slikarja Thoma; pod oltarjem je vzidana grobnica, kamor se bodo položile kosti slovenskih vojakov k večnemu počitku. V prednji strani oltarja pa je vzidana marmornata plošča, v kateri so vklesana imena vseh naših umrlih sorojakov — vojakov. Kapelica leži med dvema veličastnima lipama in je izredno posrečen spomenik naših vojnih žrtev. Stroški za preureditvena dela niso še kriti. Svojci umrlih vojakov nimajo sredstev, da bi mogli kaj več prispevati. Čeravno Judenbur-žani ne zahtevajo od nas Slovencev ničesar, je naša moralna in narodna dolžnost, da priskrbimo denar ja preureditvene izdatke. Na ta način bomo najlepše počastili spomin naših v Judenburgu umrlih vojakov in s tem se bomo tudi častno oddolžili plemenitosti Juden-buržanov, ki so tako požrtvovalno skrbeli za naše slovenske grobove. V ta namen se obrača podpisani odbor na vse Slovence s prošnjo, da vsakdo po svojih močeh doprinese prispevek za spomenik juden-burškim slovenskim vojakom. Piavnatako so na-prošena vsa slovenska podjetja, da podprejo z izdatnimi prispevki to splošno naradno nabiralno akcijo. Prepričani smo, da se bo vsak Slovenec zavedal svoje moralne dolžnosti in se z veseljem odzval našemu pozivu. Ker se bo vršila blagoslovitev grobnice v Judenburgu že 27. t. m., naj se darovi takoj pošljejo na Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani. Imena darovalcev se bodo objavila. — Ljubljana, dne 12. oktobra 1935. — Odbor za postavitev spomenika judenburških slovenskih vojakov, (pisarna od v. dr. Kamušiča T Ljubljani.) Razstava Meštrovi-ćevih umetnin na Dunaiu Dunaj, 12. septembra. Danes ob 17. so v paviljonu Združenja likovnih umetnikov »Hagenbunda« zelo svečano otvorili razstavo umetnin Ivana Meštroviča, ki jo je organiziral avstrijski Kulturbund. Razstava je pod pokroviteljstvom posebnega častnega odbora. Razstavo je otvoril državni tajnik Pernt-ner. Nato je imel predsednik Kulturbunda Löwenthal govor, v katerem je obširno opisal življenje Ivana Meštroviča in zlasti pričetke njegovega dela na Dunaju. Poudaril je, da je Me-Strovič gotovo največji kipar svoje dobe. Meštroviča samega pri otvoritvi razstave ni bilo in zato je prečital njegovo pismo dr. Milan čurčin. Pismo je bilo naslovljeno na dunajski umet-nosini svet. Otvoritvi razstave je prisostvovalo zelo mnogo uglednih Dunajčanov. Paviljon je bil poln publike. Jugoslovansko poslaništvo je zastopal poslanik Nastasijevič z osobjem in vojnim odposlancem polkovnikom Stojanovičem, dalje so bili prisotni poslaniki Francije, Romunije, češkoslovaške ter odpravnik angleškega poslaništva, vsi z osobjem svojih poslaništev ter kulturnimi in tiskovnimi atašeji. Prisotnih je bilo še mnogo članov ostalega diplomatskega zbora ter zastopniki vseh jugoslovanskih nacionalnih in gospodarskih ustanov in jugoslovanske kolonije na Dunaju. Ves avstrijski tisk je že včeraj toplo pozdravljal to razstavo jugoslovanskega umetnik/, o kateri pravi, da je nedvomno velik umetniški dogodek za Dunaj. Radio Nedelja 13. oktobra: LJUBLJANA: 7.30 Kmetijska ura: Vzreja telet (inž. Wenko Boris) — 8.00 Čas, novice, spored — 8.15 Narodne pesmi poje Akad. pevski kvintet — 9.00 Versko predavanje (p. dr. Gvido Rant) — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10.00 Iz naših logov in gajev: Radijski orkester, plošče — 11.40 Gašperčkovo zdravilo — lutkovna igrica, skupina ge. Danilove — 12.00 Čas, obvestila, spored — 12.15 za dober tek in dobro voljo, koncert Radijskega orkestra — 15.00 Reproducirana glasba — 16.00 Gospodinjski nasveti (Anica Lazarjeva) — 16.15 Smola v letovišču, veseloigra — 17.00 Ura češke glasbe, izvaja godba Sokola I — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 20.15 Vijolinski koncert g. Karla Sancina, Orgelski koncert msgr. Stanka Premrla — 22.00 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Za ples in kratek čas, radijski orkester. Dnevni dogodki X Trasiranje ceste Sušak—Ljubljana. Na Sušak je dospela komisija, pri kateri je šest in-ženjerjev, ki raziskuje teren za najbolj ugodno traso za avtomobilsko cesto Sušak—Ljubljana. X število brezposelnih raste. Po poročilu Osrednje uprave za posredovanje dela v Beogradu je bilo v državi do 1. oktobra t. 1. brez posla 13.378 oseb, in sicer 10.488 moških in 2.890 žensk. V primeri s 1. oktobrom lanskega Ita se je število brezposelnih v državi zvečalo za 2.788 oseb. Večina novih brezposelnih je prišlo .iz lesne industrije. Ko je lesno podjetje Si-pad v Dobrljinu ustavilo delo, je prišlo ob zaslužek 545 delavcev, iz gostilničarske obrti je postalo brezposelnih 66 oseb. Nekvalificiranih delavcev pa je postalo brezposelnih 349. Statistika kaže, da novi brezposelni prihajajo predvsem z dežele, dočim je bilo med kvalificiranim delavstvom razmeroma malo novih brezposelnih. Od vseh brezposelnih v državi jih odpade na Beograd 2.080, na Zagreb 2.271, na Ljubljano 4.418, na Sarajevo 1.287, na Novi Sad 2.904 in na Split 480. Te številke kažejo seveda samo Javnim borzam dela prijavljene brezposelne. Radi dežja odpovedane konjske dirke se bodo vršile v nedeljo dne 13. oktobra v polnem obsegu na Fužinah pri Ljubljani Startalo bo preko 50 jahalnih in kasaških konj. Poleg tega bo nastopilo tudi 15 banovinskih žrebcev X Potres v Banjiluki. Potresni sunki razburjajo že več dni, kakor smo poročali, prebivalstvo Banjaluke in okolice. V petek so povzročile vesti, da se bliža katastrofa veliko paniko med prebivalstvom. Ljudje so govorili, da bo izbruhnil vulkan, ki bo uničil mesto. Prebivalci so prebdeli vso noč na prostem. Ob 9.48 so čutili nove potresne sunke. Zemlja se je tresla 15 do 20 minut. Močan sunek je sledil ob 1.58, katerega je spremljalo močno podzemeljsko bobnenje. Zdelo se je, kakor da divja nad mestom huda nevihta. S streh je padala opeka. Komaj so se ljudje nekoliko pomirili, že je sledil nov potresni sunek ob 3.30. Škoda je precejšnja. Popokali so nekateri zidovi in zrušili so se dimniki. Nekatere hiše so morali oblasti izprazniti. X Stečaji in prisilne poravnave izven stečaja v mesecu septembru. Splošna državna statistika uradno razglaša, da je bilo v teku meseca septembra 1935 v vsej državi devet stečajev in pet prisilnih poravnav izven stečaja. Po banovinah so stečaji in prisilne poravnave takole razdeljeni (prva številka pomeni stečaje, druga v oklepaju pa prisilne poravnave) : Vardarska banovina 1 (0), Dravska 3 (2), Drinska 1 (0), Dunavska 2 (0), Primorska 0 (1), Savska 2 (2). V istem mesecu lanskega leta je bilo 13 stečajev in 21 prisilnih poravnav izven stečaja, in sicer po banovinah : Vardarska 1 (0), Dravska 5 (6), Drinska 0 (1), Dunavska 2 (8), Primorska 1 (2), Savska 2 (2), Področje uprave mesta Beograda 2 (2). Hotel „METROPOL“ (Miklič) nudi svoje tri dvorane za razne prireditve, 1 vaje in zabave brezplačno. Za plesne vaje i pa računa za luč, kurjavo in porabo klavirja Din 60'— za večer X Otvoritev brzojava in telefona pri pošti Brezovica pri Ljubljani. Dne 4. oktobra t. 1. je bil pri pošti Brezovica pri Ljubljani otvorjen telefon, ki vrši tudi brzojavno službo. X Tečaj za mizarsko strokovno risanje za mojstre in pomočnike priredi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Prične se dne 20. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj in se vrši vsako nedeljo od 8. do 12. ure od 211. oktobra 1935 do junija 1936 v Tehniški srednji šoli v Ljubljani (vhod Murnikova ulica št. 9, preko dvorišča, levo pritličje, učna dvorana št. 5). V tečaj se sprejemajo tudi mizarji izven Ljubljane. Prijave se sprejemajo na dan otvoritve v učilnici. Pouk brezplačen. Poskusite samo enkrat nebarvane • ■ * i woExvtoi vü oaui v» üii ivi a u iicua.1 valit? OKI jajčne testenine in nikdar več ne zaželite boljšega! X Razpis službe. Kr. banska uprava Dravske , banovine razpisuje službo ekonoma banovinske bolnice v Celju. Predpisano kolkovane prošnje z zahtevanimi dokazili se naj vlože pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 25. oktobra 1935. X Odprte planinske postojanke Osrednjega društva SPD. Ob Bohinjskem jezeru nudita cenen oddih, udobni postojanki Sv. Janez in Zlatorog. Odprta je tudi še koča pri Triglavskih jezerih, kamor vodi najkrajša pot preko i Komarče. V Vratih je še vedno odprt in oskrbovan Aljažev dom; iz Mojstrane mimo slapa i Popravila vsakovrstnih ur L Megušar, urar. Novi trg 5 Za popravila na dom pišite dooisnico. Postrežba točna! Cene nizke! Peričnika, ki lesketa v mavričnih barvah, je krasen izpreliod skozi jesensko naravo. Erjavčeva koča na Vršiču je odprta ob sobotah in nedeljah. Spodnja koča na Golici je še vedno oskrbovana, izlet mimo Sv. Križa na Spodnjo kočo ter povratek preko Rozča sedla na Jesenice je baš v jesenskem času edinstven. Prijeten je pešizlet po novi pešpoti v Kamniško Bistrico. V Kamniških planinah so stalno odprte Dom na Krvavcu ter koča na Veliki Planini, ki nudita planincem vse udobnosti. Halo priiatelli! Ali ne veste, da se točijo najboljša štajerska vina pri BANKO NACETU NA ŠMARTINSKI CESTI?! — Poleg tega nam vsako soboto in nedeljo postreže z najboljšimi domačimi krvavicami, pečenicami, kranjskimi klobasami in drugimi izbranimi jedili. Vsi k Bankotu na Smaitinsko cesto X Blaznikov» »Velika Pratika« za leto 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasi., Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. X Novo otvorjena tovarna pohištva Malenšek, Dravlje 174 se vljudno priporoča. Glej oglas. X Umetnostno popotovanje so napravili nekateri akademiki, predvsem pa mladi umetniki v Benetke na razstavo Tizianovih del, kjer so zbrana njegova najznamenitejša dela iz najrazličnejših galerij sveta v najprimernejše urejeni okolici. Minuli četrtek se je pod vodutvom upravnika Narodne galerije Janeza Zormana odpel jalo iz Ljubljane z avtobusom. 25 udeležencev in si ogledalo vse umetnostno-zgodovinske spomenike Vipavske doline ter Gorice, nato so pa nadaljevali pot v Padovo k slavnim freskam Giotta in Mantegne ter si končno ogledali Tizianovo razstavo in vse druge zbirke ter Benetke same. Iz Benetk jih je vodila pot k ogledovanju umetnin med potjo v Trst, od koder so v ponedeljek zvečer prispeli nazaj v Ljubljano, gotovo mnogo bogatejši na znanju in veselju do tuje in domače umetnosti. SITAR & SVETEK — Štampiljke in etikete -Graverstvo — sedaj na Marijinem trgu 8. Vedno nainovejše in vedno najcenejše damske plašče za zimo, z velikim krznenim ovratnikom od Din 680*- naprej, nudi konfekcija PAULIN LJUBLJANA, ZVEZDA Ljubljana DNEVNA PRATIKA Nedelja, 13. oktobra. Katoličani: Edvard, kralj. Pravoslavni: 30. septembra, Grigorije. DEŽURNE LEKARNE Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20; Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. * * Zahvala nemških arheologov. Predsedstvo mestne občine ljubljanske je prejelo pretekle dni zahvalo Arheološkega instituta Nemčije pismo, s katerim se vodja arheologov iz Nemčije, prof. dr. Bersu toplo zahvaljuje za pri- Lepo fotografijo za zmerno ceno Vam nudi renomirani folozavod „GRABJEC“ lastnik FRANJO MAVEC, UUBUAHA nasproti hotela Union Fototrgovina i totnm pa Vam nudi vedno sveže filme in plošče. Fotoamaterska dela izvršuje strokovnjaško. Fotoaparati še od Din 75'— naprej. Cene konkurenčne srčen sprejem v Ljubljani, poudarjajoč pri lem velike zasluge nodpredsednika prof. Evgena Jarca, ki si jih je pridobil s prizadevanjem za čim dostojnejšo ohranitev naših starih, za splošno zgodovino velevažnih rimskih preostankov v Ljubljani. * Izredni občni zbor Pod saveza Muzičara v Ljubljani je bil 7. t. m. Izvoljen je bil novi odbor s predsednikom g. Bravničarjem na čelu. V odboru so Neffat Anton, Stanič Franjo, Hafner Ivan, Trost Karel, Pestotnik Bogdan, Müller Gustav, Wohlfart Žiga, Gregorc Janez in Raha-Rajhenič Josip ter prof. Rupel Karlo. * Kipar in slikar prof. France Kralj, brat tudi v inozemstvu znamenitega Toneta Kralja, pripravlja v Jakopičevem paviljonu kolektivno razstavo, ki bo gotovo zbudila mnogo prahu in polemik, gotovo bo pa tudi vredna pozornosti že zaradi njegove dosedanje bojevitosti in neugnanega stremljenja po svojstvenem izrazu. * Dobrodelna tombola mestne občine ljubljanske ho nepreklicno jutri v nedeljo ob 3. uri popoldne na Kongresnem trgu. Le v primeru prav slabega vremena se tombola odloži za teden dni, t. j. do prihodnje nedelje 20. t. m. — Glavni dobitki, tako predvsem kompletna sobna oprava, fino moško kolo, fotograf, aparat itd. so razstavljeni v trgovinah: T. C. Mayer, F. Urbanc, Krisper, »Sava«, Batjel in Samec, ki so ljubeznivo dqli na razpolago svoje izložbe, kjer se dobe na prodaj tudi tombolske srečke. Srečke za »Dobrodelno tombolo« se bodo razprodajale na križiščih glavnih cest in ulic v soboto in nedeljo do pričetka tombole, ki bo na Kongresnem trgu ob 3. uri popoldne. Občinstvo prosimo, da pridno sega po srečkah. Dobitki so številni, lepi in praktični. * Podpornemu fondu pomočnikega zbora v Ljubljani je daroval g. Josip Šelovin, trg. zastopnik 100 Din v počastitev spomina pok. tov. Pirnata. * Težka nesreča. V Sp. Jaršah se je pripetila včeraj huda nesreča, katere žrtev je postal 321etni Ivan Kovač. V svoji delavnici je imel opravka s smirkovim brušeni. Iz1 neznanega vzroka se je brus razletel in poškodoval Kovaču desno roko v rami. Težko ranjenega Kovača so prepeljali v bolnišnico. Stanje ponesrečenca je kritično. * Tečaj mednarodnega jezika — esperanta — za začetnike otvori Del. sperantsko društvo v sredo 16. oktobra t. 1. v II. deški osnovni šoli (na Grabnu) Ljubljana, Zoisova 5 v sobi št. 17. S seboj je prinesti papir in svinčnik, ker se bo s poukom takoj začelo. Pridite vsi, ki se zanimate za esperanto pravočasno, ker se bo ob otvoritvi določil čas in dnevi tečajnega pouka po želji tečajnikov! Vion Esperanto! Znižane tene s 1. oktobrom! Vsem cenjen, držav, uradnikom-uradnicam in njihovim družinam SO0/» popusta. Prvovrstna postrežba. — Priporoča se trajno kodranje. 6 mesečna garancija, popolnoma dovršena samo 60'— dinarjev ! Frizerski salon za dame in gospode FRANC LOBOREC Ljubljana, Borštnikov trg štev.4 * Sokol I., Ljubljana—Tabor ponovno opozarja sokolsko javnost, predvsem pa tiste, ki nameravajo posečati društveno telovadbo članstva, naraščaja ali dece, da bo prednjaški zbor sprejemal nove telovadce samo še do 15. oktobra t. 1. S tem dnem bo društvo napravilo nov razpored ur ter pričelo z rednim zimskim vzgojnim delom. Vpisovanje se bode vršilo pred telovadno uro posameznega oddelka, ki je: za člane v torek in petek od 20. do 22. ure. za članice v ponedeljek in četrtek od 20. do 21 "30 ure, za moški naraščaj v torek in petek od 19. do 20. ure. za ženski naraščaj v ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure, za moško deeo v ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure, za žensko deeo v torek in petek od 18. do 19. ure v prednjaški sobi ali v telovadnici Sokola I. ha Taboru. — Zdravo! Uprava. * »Tuje dete« je izvrstna komedija. Predstavlja nam življenje v sodobni Rusiji. Pisano je izredno duhovito, bistro in blesteče naravno. Režija in inscenacija je inž. Stupice. V posameznih vlogah nastopijo Nablocka, Severjeva, Boltarje-va, Vida Juvanova, Šaričeva ter Lipah, Gregorin, Jan, Stupica, Sancin in Skrbinšek. Predstava je izven po običajnih dramskih cenah. — Abonenti reda B imajo prihodnjo nredstavo v ponedeljek 14. t. m. V Kozakovem prevodu se vprizori trodejanska igra Božene Begovičeve: »Med včeraj in jutri« v režiji g. Jermana. * Dve operetni predstavi vprizori danes naša opera. Ob 15. uri pojo splitsko opereto -Mala Floramye« z g. Danešem v vlogi šjora Bepa. — Ob 20. uri pa Supeejevo opereto »Boccaccio« г go. Gjungjenac v naslovni vlogi. Za obe predstavi veljajo globoko znižane operne cene od 30 Din navzdol. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telefon 2730 Kdor se hoče dobro zabavati. . . Kdor se hoče od srca nasmejati. . , Kdor hoče videti Nico in lepo rivijero, Kdor hoče prisostvovati napeti avtodirki. „ . ‘Ш naj pride danes v kino Slogo ™ in se pelje z nami v lepem • spalniku v Nico! Kontrolor Waoon Ш$ je sam Qeorg Aleksander Vaš dobri prijatelj in znanec iz mnogih zabavnih šaloiger. Dodatek : 1. Najnovejši Foxov zvočni tednik in 2. Dodove pustolovščine v zraku. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri MATINEJA danes ob 10.30 dop. Cena 4-50 Din za osebo na poljubnem prostoru. Pat in Patachon kot čuvarja morale Maribor A Narodno gledališče. Nedelja 13. oktobra oti 20. uri: »Tartuffe«. — Ponedeljek 14. oktobra: Zaprto. — Torek 15. oktobra ob 20. uri: »Izdaja pri Novam. Red C. ANa Oplenac! Dne 1. novembra, na praznik Vseh svetnikov, priredi »Putnik« potovanje na Oplenac, da se pokloni manom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Odhod iz Maribora 1. novembra ob 17.58 uri, prihod v Maribor 4. novembra ob 3.25 uri. Vozna cena je izredno nizka in znaša za vse potovanje vštevši vožnjo z avtobusom Mladenovac—Oplenac za III. razred 222 Din, za II. razred pa 308 Din. Vse nadaljne podatke in prijave sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta št. 35, tel. int. 21-22. MODA ZA JESEN Velika izbira manufakture, svile in platna po zmernih cenah. — Postrežba točna in solidna. — Se priporoča FELIKS ŠKRABE, MARIBOR GOSPOSKA ULICA ŠT. Sl Д Zanimivo predavanje. V ponedeljek 14. oktobra ob 20. uri bo predaval v Ljudski univerzi ljubljanski režiser Bratko Kreft o praških gledališčih. Д Predavanje »Nanosa«. Danes ob 10. uri dopoldne predava v veliki dvorani Narodnega doma glavni urednik Radivoj Rehar o blago-pokojnem kralju Aleksandru I. kot vojaku. Д Kri teče... Pri posestniku Martinu Preglju v Radizelu so te dni trgali grozdje. Med veselimi trgači sta bila tudi delavca Jožef Pehar in Jožef Kučer. Oba sta že dalj časa gojila drug proti drugemu smrtno sovraštvo in čakala prilike za maščevanje. Precej natreskana sta se začela zbadati in Kučer je z dolgim nožem zabodel svojega nasprotnika Peharja v prsa. Ta se je težko ranjen zgrudil na tla in so ga morali nemudoma prepeljati v mariborsko bolnišnico. Zadevo ima v rokah tukajšnje državno tožilstvo. Damske klobuke najceneje pri modistinji MARIJI J A HIV, Maribor Stolna ulica štev. 2 A Ob kolo je bil včeraj posestnik Josip Gornik iz Ruš. Ko je za nekaj trenutkov stopil v trgovino na Aleksandrovi cesti, je neznanec ukradel njegovo kolo znamke »Gloria« ter nahrbtnik, v katerem je bilo 4 kg slanine. Tatvino je oškodovanec prijavil mariborski policiji. A Sovraštvo je spregovorilo. Danes zjutraj se je v Spodnjem Dupleku dogodilo strašno krvo-preiitje. 171etni posestniški sin Ivan Mulec iz Spodnjega Korena je napadel 451etnega kočarja Ivana Panka, do katerega je gojil že večletno sovraštvo. Brez besedi je mladenič potegnil nož in z njim zabodel Pauka v hrbet ter mu ranil pljuča. Zelo nevarno poškodovanega kočarja so danes dopoldne pripeljali v mariborsko bolnišnico, ter je njegovo stanje zelo resno. - il pi MUSIČI > <1 ieiUSIlje bo v nedeljo 13. t. m. zvečer. To bo obeneir prva ponovitev zabavne in duhovite satirične komedije »Tartuffe«. Delo je napisal mojstei klasične komedije Moli e re ter radi stalne aktu alnosti še danes in vedno znova uspeva. Režije je Kovičeva, nastopijo pa Kraljeva, Savinova Starčeva. Zakrajškova, Furjan, P. Kovič, Grom Blaž, Nakrst, Gorinšek, Košuta in Verdenik. A Današnji sport. Danes popoldne ob 15. ur bo na igrišču »Železničarja« ob Tržaški cest rocS-veZiIia Prven6tvena nogometna tekma met ; . K »Mariborom« in SK »Železničarjem«. Ot tej priliki bo popularni krilec Maribora Pini Konic odigral 200. tekmo za barve TSSK »Mari bora«. A Nove uradne ure na magistratu. Odslej so uradne ure na magistratu od 8. do 12. dopoldne in od 15. do 18. popoldne. A Grajski kino. Danes največji film letošnje sezone »Bengali«. Film so z največjim uspehom predvajali tedne in tedne v Beogradu in Zagrebu. Film, kakršnih je le malo in ki bo zadovoljil še tako razvajenega ocenjevalca sodobnih filmov. — Danes ob 11. uri. A Union kino. Danes največje monumentalno filmsko remek delo »Stari in mladi kralj«. Grandiozna vsebina, igra in režija. V glavnih vlogah : Emil Jannings, Leopoldina Konstantin m Georg Aleksander. A Krznarstvo Železnik, Maribor, Kopališka ulica, se priporoča. Trbovlje Naročniki! Povejte znancem in prijateljem, da je »Glas naroda« najcenejši obveščevalec o dogodkih doma in po svetu. Naročila sprejema Mie lej Josip v Trbovljah II. Za 12 Din mesečno prejemate vsak dan v hišo dober časopis ! Sokolska tombola, ki je bila v nedeljo radi slabega vremena odpovedana, se bo vršila nepreklicno v nedeljo 13. t. m. Začetek ob 14. uri. Težek položaj obrtništva. Beda, v kateri ži' vi jo rudarji že nekaj let, je zarezala tudi glo* boke rane v obrtništvo, ki živi le od doma' čega delavstva. Tako je tudi obrtništvo popol' noma obubožalo in zabredlo v krizo. Prihodnji teden namerava deputacija obrtnikov posetiti g. bana. Ob tej priliki bodo izročili g. banji resolucijo, ki vsebuje načrt za odpomoč iz tež' kega položaja. Trboveljski obrtniki upajo, da bodo našli pri g. banu polno razumevanje in upoštevanje njihovih želj. Vaje za zaščito prebivalstva pred napadi i* zraka se bodo vršile v soboto 12, sredo 16- ’’ soboto 19. t. m. Dne 12. bo signalna vaja, sredo generalna vaja, drugo soboto pa fin^ ran napad. Prebivalstvo opozarjamo, da mo. ob znaku za vzbuno (triminutno zvenenje ^ piskanje vseh siren) zapustiti javne ceste, se bo gibanje reševalnih oddelkov vršilo ^ moteno. Vaje lahko opazuje prebivalstvo s ^ kih mest, kjer ne ovira prometa. Znak prenehanje nevarnosti je zopet triminutno z nenje in piskanje siren, a z dvema vnesi» odmoroma po 5 sekund. Vse modistovske potrebščine tuljce, trakove, okraske, igle, peresa, rože za plesne obleke dobite v veliki izbiri in najcenejše pri Hiri Riionja, ljubljena. Sv. Peirac.lZ Celie ■ Mestno poglavarstvo Celje opozarja hišne posestnike, da so dne 1. oktobra 1935 zapadle v plačilo občinske naklade. Stranke se pozivljejo, da zapadle obroke plačajo pri mestni blagajni celjski zanesljivo do 31. ok- tftfrra 1935 ■ Spoštujte naše narodne* praznike. V -sredo, ko je vsa celjska javnost s tužnim srcem obhajala prvo obletnico mučeniške smrti našega nesmrtnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ni počivalo delo pri podjetju A. Westen d. d. čudimo se, da politična oblast kaj takega dopušča. ■ Gradnja mostu preko Ložnice v Medlogu. Državna cestna uprava namerava v Medlogu pri km 73017 št. 50 državne ceste zgraditi preko Ložnice železobetonski most. Tozadevna komisija bo na licu mesta 17. t. m. ob pol 11. uri, kamor naj pridejo tudi zainteresirani mejaši. n Prst si je odsekala strežnica Mirt Jožefa iz Sp. Hudinje, ko je sekala drva pri učitelju g. Rošu. Odsekala si je palec na levi roki. Umrl je v bolnici 11. t. m. 37Ietni delavec Juhart Pavel iz Ojstriške vasi. Pred tednom si je po nesreči zastrupil kri. Naj počiva v miru! в Pogreb pokojnega cinkarniškega uslužbenca g. Tovornika Jakoba se je vršil včeraj 12._t. m. ob 17. uri na okoliškem pokopališču. Pogreba so se udeležili njegovi mnogoštevilni tovariši, kakor tudi uradni-štvo podjetja, kjer je bil nekaj dni manj kot 35 let zaposlen. Naj v miru počiva, žalujočim sožalje! MODNO KROMŠTVO Z» DAME IN GOSPODE JAKOB SMERAJC Borštnikov trg T Točna in hitra postrežba. — Cene solidne. Ptul Tnjski promet v Ptuju. Od 1. avgusta tu. Slika kaze vojvodo Kentskega, ko odhaja s k:inikc. ZMienie -- večni boi Človek bi mislil, da je plinska in sploh kemična vojna kruta iznajdba naše dobe, vendar moramo resnici na ljubo povedati, da to ni res. Kemično vojno je namreč že od pamtiveka poznal — živalski svet. Polipi posujejo svoje žrtve s celo kopo strupenih rastlinskih plodov, aktinije jih ovijejo z vencem strupenih lovk, kače iz vrst naja, sepedon in bitis brizgajo na precej velike razdalje strup proti svojim žrtvam in jih s tem — omamljajo. Nekatere povodne živali na begu izločajo iz sebe črno tekočino, ki po eni strani otežkoča zasledovalcem razgled, po drugi pa tudi strupeno vpliva nanje in jim jemlje moč. Zlasti so zanimivi neke vrste hrošči. V zadnjem delu telesa imajo žlezo, ki v slučaju potrebe izloči in vrže iz sebe kapljico. Ta se potem razpoči kakor mala bomba in iz nje s pokom plane modrikasto bel plin. Na človeško kožo vpliva kakor soliterna kislina in povzroča žgočo srbečico. Tudi v živih organizmih samih traja neprestana kemična vojna. Saj noben organizem ni ogroževan samo z zunanje strani, ampak vdirajo sovražniki redno tudi v nje-govo notranjost, v kri, v prebavne organe, v mišičje itd. Napadalno sredstvo sovražnikov so tu strupi, ki jim pravimo toksini, obrambno sredstvo organizma pa protistrupi, tako zvani antitoksini. Kakor hitro vdero protozoi, bakterije te ali one nalezljive bolezni v organizem, se začne boj na življenje in smrt. Na vzven se ta boj javlja v povišanju telesne temperature. Ta vročični boj traja tako dolgo, dokler se kakorkoli ne odloči zmaga. Ako so strupi bakterij v premoči, lahko za organizem nastop^ smrt. Ako pa je organizem močnejši, izloča vedno toliko protistrupov, da bakterije ne morejo škodovati, čeprav kot nekaki vsiljivci in nevabljeni gostje životarijo še nadalje v organizmu. Tedaj pravimo, da je tak organizem postal za to ali ono bolezen imun, to se pravi neobčutljiv oziroma nesprejemljiv. Sličen boj bojuje organizem tudi s trakuljo in drugimi črvi, ki so se kakorkoli vgnezdili v njegovih prebavilih. V borbi proti trihinam izloča organizem ogljeno kislo apno in počasi obda svojega sovražnika z neprodorno pušico ter ga tako umori in premaga. Na tak način navadno nastajajo tudi biseri v školjkah. Biseri so torej blesteče grobnice malih trakulj, ki so zavratno vdrle v školjke. Potem seveda ni nie čudnega, če so kdaj pa kdaj tudi lepe lastnice lepih biserov žive grobnice blagostanja tistih »izvoljencev«, ki so jim ________ izpraznile — žepe. BeB®kož€i ¥ koSonimSm ro#m Vrhovni zdravnik nemške armade dr. Streiber je nedavno v reviji »Münchner Medizinische Wochenschrift« priobčil zanimiv članek, v katerem glede na italijansko-abesinski spor obravnava vprašanje, če morejo belokožci vzdržati vojno v tropskem podnebju. V danem omenjenem primeru je pozori-šče vojnih operacij v pokrajini, kjer znaša povprečna toplota 70 stopinj C, včasih pa tudi več. Ta vročina Evropca hitro uniči, ako ni zavarovan s šlemom iz pluto vine, pa tudi ta šlem ga varuje pred solnčarico le nekaj časa. V goratih krajih je položaj tem hujši, ker je razhka med dnevno in nočno temperaturo nenavadno velika. Na gori Kiliman-džaro v višini 4.000 m doseže dnevna toplota do 73 stopinj C nad ničlo, ponoči pa se ohladi na 10 stopinj C pod ničlo, tako da znaša razhka 83 stopinj C. Noben Evropec ne more vzdržati tega naglega menjavanja temperature, ako ni čez dan zavarovan proti vročini. Peščena zemlja v Eritreji ima temperaturo 80 stopinj C. Domačini hodijo po tej razgreti zemlji lahko bosi. Evropec pa ne vzdrži niti v obuvalu z debelimi podplati. Za čas tropskega deževja se toplota zmanjša, zato pa je zrak prenasičen z vlago, ki Evropca onesposablja za vsako delo. Enako velika nevarnost grozi belim vojskam na tropskih bojiščih po raznih trop- skih boleznih. To so v prvi vrsti malarija, tropska vročica in druge tropske bolezni. Za boj proti tem boleznim je potrebna neoporečna organizacija zdravstvene službe, povezana z železno disciplino. Resne težkoče povzroča tudi prehranjevanje kolonijalnih armad, ker manjka primernih prometnih sredstev. V Abesiniji, ki je povečini gorata, je celo oskrba z letali precej težavna. V vzhodni Abesiniji je mogoče hrano in druge vojne potrebščine prenašati samo s pomočjo domačih nosačev, mul in kamel. Evropski vojak ne more tam nositi običajnega tovora 25 do 30 kg. Nosi samo puško, 60 patron in dve aluminijasti cutanei. Vse drugo mu mora nositi domač nosač. Na koncu svojih izvajanj pripominja dr. Streiber, da pomeni vsaka kolonijalna vojna v prvi vrsti boj zdravnikov in inženjerjev s tropskim podnebjem in néprilikami. KaS ve abesinski voiak o Evropi V vrsti raznih člankov in anekdot iz Abe-sinije je vsekakor zanimiv razgovor z abesinskim vojakom, ki ga je objavil francoski list »Le Voyage«. Dopisnik tega lista je v Addis-Abebi govoril »z gardistom Nj. Vel. Neguša«, da bi spoznal pojme abesinskega vojaka o sodobnem in svetovnem položaju, o vojni, o evropskih razmerah itd. Izkazalo se je, da je abesinski vojak dosti bolj naobražen nego se to v splošnem misli. Gardist je dokaj razločno povedal, v čem tiči jedro sedanjega spora in kakšno vlogo igra Anglija. V zemljepisju je bil manj podkovan kakor o politiki, ženeva je po njegovih pojmih blizu Londona. O Hitlerju misli gardist, da je bil v svetovni vojni vrhovni poveljnik in se je sedaj proglasil za nemškega cesarja. Smatra ga za neprijatelja Židov in zagovornika krščanstva. Zanimivo je vojakovo znanje, kar se tiče Rusije. »Kje se razprostira ta velika država?« se je glasilo vprašanje. »Na kraju Evrope. Narod, ki tam živi, se imenuje sedaj »boljševiki«. »Kakšna vlada je sedaj v Rusiji na vrhuncu?« »Ne vem natanko. Je pač to neka taka vlada, kakor je ni nikjer več na svetu.« »A kdo vlada v Rusiji?« »Neguš Stalin —« Kranjsko kopališče Poslovilni poljub angleškega letalca Camp-bella Blacka, ki se je odpravil na velik polet v Azijo. Poslavlja se seveda od svoje žene igralke Florence Desmont. Mekrasovlieve komedije V zalozbi Leningrajskega akademskega dramskega gledališča so izšle doslej neobjavljene komedije pesnika Nekrasova iz 40. let prejšnjega stoletja. Mladi Nekrasov je bil tedaj v gmotnih zadregah in je zaradi tega sprejel ponudbo direktorja Ale-ksandrovskega gledališča, da napiše nekoliko komedij.. Komedije so tedaj imele ogromen uspeh, v knjižni obliki pa so šele pred kratkim zagledale beh dan. Nova kniiga o maršalu Pilsudskem V kratkem izide v Varšavi nova knjiga o maršalu Pilsudskem z naslovom »Maršal Pilsudski v boju s carizmom«. Knjiga je napisana na podlagi dokumentov, ki jih je zbral maršalov adjutant, kapetan Lepecki. Izdala in založila jo bo glavna vojna knjigarna. Zvestoba — Danes mineva 25 let, odkar sem se zaročil s svojo Anico. — Potemtakem obhajaš torej srebrno poroko? — Ne, ne, poročil se doslej še nisem. Dobro je pogodil A,: vpuii prijatelj, ah mi svetuješ, da se poročim z dekletom, ki sem ti govoril o njem. pokiic A1Ì nÌSÌ reIcel’ da ima samostojen fistka Seveda> že deset let je telegra- B-: — Potem pa kar! Ta ne bo nikoli preveč govorila, ker je vajena računati vsako besedo 60 para. prevtn11 DUoT1 J^LZkUŠe-alniCvza nvV.° zg;:ajena le,tala- katera je treba preizkusiti glede odpornosti in solidnosti skih motoriev irT nh!.-Gp 'u*!j0 vožnjo. V sredini vi4 mo visoke stolpe prcizkuševalnice, skozi katere uhajajo izpuhi letalcev! Desno vidimi1«! 1,h S,Ien r0P01t-Lev°.Je1®rIaskl Propeler s premerom 8-5 m, ki dela umetni vihar v ogromni esno v,d,mo pa vetrovno cev, pred katero je letalo, katero preizkušajo glede odpornosti proti vetrovnim silam. V »Jutru« je nekdo iz Kranja napisal zelo netočno pojasnilo v zadevi gradnje kopališča Zato nekoliko stvarnega pojasnila. Dopisnik je svoja izvajanja zabelil z opazkami političnega in privatnega značaja, na katere tu ne bom reagiral. Prejšnji občinski od-bor, katerega člani so bili tudi sedanji trije pritožniki, je sprejel sklep, da zgradi mestna občina kopališče in je voti ral za to 700.000 Din ter zaprosil posojilo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Ugovora proti kopališču kot takemu ni bilo tedaj nobenega. Na raznih sejah se je le zahtevalo, da se morajo pred pričetkom gradnje napraviti natančni načrti in natančen proračun, iz katerega bi bili razvidni vsi stroški te gradnje. Pozneje so se pa proti načinu, kako so se ti sklepi jeli od strani občinske uprave izvajati, pojavili različni pomisleki in pritožbe. Brez nadaljnega je pričela občinska uprava pred zimo 1933 izkopavati teren za bazen v lastm režiji, kar je stalo okroglo 95.000 Din. Načrti za kopališče eo se brez vsakega razpisa naročili pri neki ljubljanski tvrdki in na seji 13. marca 1934 je g. tajnik kratkomalo javil, da je občinska uprava ponudbo te tvrdke sprejela, občinski odbor pa naj jo naknadno odobn. To delo se torej, kakor je predpisano, ni razpisalo z javno licitacijo. Gospodje iz občinske uprave so si po pritožbi preko tega pomagali z naknadnimi ponudbami ing. gg. Goljevščeka in Trebšeta. Kako se je to izvršilo, je evo j čas obširno poročal »Gorenjec«. Ti načrti so stali okroglo 34.000 Din, ker se je vsota razdelila na dva arhitekta, ki sicer nista družabnika. Na ta način so nastali za kranjsko kopališče ogromni načrti, katerih realizacija bi po mnenju pritožnikov in izvedencev stala s potrebnim zemljiščem vred najmanj dva “IP®! milijona dinarjev. Zemljišče v izmeri u.ood kvadratnih metrov se je na podlaci sej-nega sklepa z dne 31. oktobra 1933 kupilo za povšalno vsoto 140.000 Din. „. P» seji dne 5. septembra 1934 pa je član občinske uprave g. Košnik kratkomalo javil, da se mora dokupiti še nekaj sveta, da pa so ta pogajanja bila zaključena že 14. junija 1934, torej 7 tednov preje, predno je to občinski odbor sploh zvedel. Na tej seji je ta gospod tudi javil, da se mora posebej še doplačati 15.000 Din za star razpadel cvetličnjak, ki etoji še danes na tem svetu. Ta cvetličnjak nima sploh nobene vrednosti. Nakup tega cvetličnjaka se je na tej seji celo tako naivno zagovarjal, da se je trdilo, da bo stavbena tvrdka shranjevala v njem delavsko orodje za časa gradnje in bo dala za to nekaj odškodnine, kar da bo visoko kupnino nekoliko znižalo. „ Radi takega postopka tako pri oddaji na-ertov kakor pri poznejšem izvajanju sklepov občinskega odbora, so ee pritožili g. dr. Sabo-thy, g. Fock in g. Savnik na bansko upravo, la je poslala na lice mesta svojega izvedem# g. mg. Mencingerja, ki je dognal po študij načrtov, katere so gospodje iz občinske uprave med teiY ze precej skrčili, da bi stala njih izvedba se vedno okoli 1,650.000 Din in to brez dotlej že izdanega denarja za svet, nacrte, izkop in pristojbine, kateri stroški so takrat ze znašali dokaj nad 300.000 Din, skupno torej okroglo 2 milijona Din. . ^'* pritožbo je banska uprava po poročilu g. ing. Mencingerja sistirala na dan 2. maia 1934 na podlagi tako obširnih načrtov razpisano 11-citacijo gradnje kopališča ter pozvala občin- pror,i,me fS““'ÄT b£ "“"'J. arhitekta t,r„ ,B0„j opisanih 300.000 Din se kakih 900.000 Din, Ì олл™ bA-Ve ja o koPališSe Po novih načrtih i,zw.000 Din, pri čemer je omeniti, da v tej vsoti se vedno niso bili vsebovani stroški za črpalko, za dovodne cevi in drugo, tako da bi se ta vsota, ako ne bi bilo nobenih večjih izdatkov za gradnjo samo, zvišala že samo s tem na kakih 1,400.000 Din do 1,500.000 Din. Nato je zaprosila občinska uprava za stavbeni ogled, ki se je vršil dne 16. julija 1935 na licu mesta ter razpisala licitacijo na dan 17. sep-tembrat. L, proti kateri so se zgoraj navedeni pritožniki ponovno pritožili, češ da ni v skla-du s sklepi občinskega odbora. Zaradi te pri-tožbe je banska uprava sistirala ponovno lici' sklennJ пЛ3,1 ev?la Predl°žhev prepisa vseh nnn/vn-’ -, ,r 0v m drugih poročil in odredila ponovni studij tega vprašanja. lak je stvaren položaj, da ne omenimo še raz-enih drugih zemljišč, ki bi po mnenju marši* Koga bolje ustrezala namenom kopališča, kakor pa ze nakupljeni svet. Tako je torej jasno dokazano, da niso bili pritožniki in njih somišljeniki, ki predstavljajo najmanj štiri petine prebivalstva oni k> so v govoricah, kakor trdi »Jutrov« dopisnik, vedno bolj zmanjševali svoje trditve o stroški!1 za gradnjo kopališča, temveč ravno nasprotni, gospodje od občinske uprave in JNS večine, k1 so bili zaradi pritožbe omenjenih treh gospodov primorani zmanjšati prvotne preogromne načrt6 in se kohkor toliko prilagoditi tozadevnim sklopom občinskega odbora. ..Tlako s® v?«inski gospodje po svojih investi' 'n'1 ì, jeli polagoma kučirati nazaj. Kazburjenje obrtništva, ki ga pisec omeni6’ je samo pobožna želja teh gospodov, kajti obrtništvu bo zelo malo pomagano, če bo morah* dolga^ desetletja plačevati doklade za prevelik kopališče, prav tako tudi za preveliko šolo 1 _ različne druge investicije, ki ne bi bile v skl6' fì 11 a f Д Vti f»n i IVI 1 zi 4 T» <-v It «•, »1-.1 T> п »»i I л 1 rt *'1'1 du s faktičnimi potrebami. Razburjenje je PaJ' Ji zavladalo med rmsnndi občinske upra' j resnici zavladalo med gospodi občinske uPra,'i-"n ker so pač mislili, da bo to pot šlo gladlv po njihovih pretiranih načrtih. Da tem gospodom ni veliko do domače?1, icm ^uapuuum ui vcuivu uu — ìp\ obrtništva, so najbolje dokazali z oddajo ^ za novi dragi strop v občinski pisarni in pri različnih drugih nabavah. ^i Za ostala obečanja naivnega pisca se prav malo brigamo in bomo vse take po,7-K z realnimi argumenti z lahkoto zavrnili-Kranjsko meščanstvo prav dobro ve, kno ^ v Kranju gospodarstva vešč in kdo ne, tudi ve, komu ima v takih stvareh *аиРа1:'|11. Maks Fock, Kr iati- Kr»01' Gospodarstvo Mariborski muškat Daite Mariborska oklica je od davna znana tudi v tujini po izbornem muškatu, ki ga v dobrih letih rode gorice po solnčnih in zavetnih kamniških brežinah pod skrbnim varstvom dobrega mejaša Sv. Urbana na Kozjaku. Nekdaj mnogo bolj kakor danes, ko to trsno vrsto že močno opuščajo. Sicer pa skdroda ni gorice brez muškata. Je več vrst muškata. Tu je prav udomačen rumeni muškat, ki pa ima svoje muhe. Jagodje ob deževju rado poka in gnije, pozno dozoreva, je_ občutljivo na-pram trsnim boleznim in škodljivcem, zarodi na neizbranem (neselekcioniranem) trs ju bolj redko, torej često »premalo da« in zbog bolj debele mekine »pomalem teče«. Grozdje lepo zrelega muškata pa je izborno za zobanje, prava poslastica za mlade in stare. Njega sok, kipeči mošt in novina (mlado vino) — za staranje namreč ni — je splošno priljubljena osvežujoča pijačina, ki vžiga; ker ima toliko spo-štovateljev, ima razmeroma tudi dobro ceno. Vsako leto ga ponujajo, a malokdaj res dobrega. Niti ne od najboljših vinskih letin, ker ga nepravilno napravljajo. Da ga radi pomnožujejo na večkratnik izvirnega pridelka in odbranega (sortiranega) brezni ala ne dobiš, je splošno znana grda navada, čeprav je treba priznati, da je muškat izrazito kislega letnika sam zase prav za prav neužiten in je v takih izrednih primerih njega mešanica z bolj sladkim moštom ustrezajočih žlahtnih trsnih vrst šele uporabno tržno blago. Naziv »muškat« gre po zakonu o vinu tudi mešanici, ki je v njej najmanj polovico pravega muškata. Razen tega mora taka mešanica imeti značilna svojstva muškata. Naj tokrat opozorimo samo na glavno napako, ki je malone čisto splošna pri obdelavi grozdja muškata. Grozdje zmasti- Fosassiilo o deviznih in valutnih predpisih Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo o deviznih in valutnih predpisih, kadar tujci .prehodni potniki ali turisti prinesejo v našo državo tujo valuto. 1. Tujci, tranzitni potniki ali turisti, ki prinesejo v našo državo samo tujo valuto in ki si o tem preskrbe na meji potrdilo carinskih organov, lahko na podlagi tega potrdila vzamejo s seboj ves neporabljeni denar, in sicer v valuti, katero je prinesel s seboj. To pomeni, da lahko vzame s seboj preostale dolarje, šilinge ali penge, če je prinesel s seboj dolarje, šilinge ali penge. Upoštevati pa je treba pri tem, da vsota valut, ki jih vzame s seboj, ne sme presegati vsote valut, ki jih je prvotno prinesel s seboj. V tem primeru lahko vzame tujec, če je valuto zamenjal za dinarje, največ 200 Din. 2. Ostali denar lahko vzame s seboj na podlagi potrdila carinarnice, da je denar prinesel s seboj iz tujine v določenem roku, in sicer tranzitni potniki v tridesetih dneh, turisti in obiskovalci kopališč v 60 dneh po prihodu. 3. Prav tako smejo tujci na podlagi potrdila, da je prinesel s seboj samo dinarje, vzeti s seboj dinarje, ki jih za svojega bivanja ni potrošil. Druge valute pa ne sme vzeti s seboj, če so tujci prinesli dinarje in valuto, potem lahko vzamejo s seboj poleg valute tudi dinarje, seve v mejah prinesenih vsot posameznih valut, oziroma dinarjev. Tujec lahko na podlagi potrdila o prinešeni valuti menja valuto pri domači nam vsai letos boljšega! jo, drozgo pa kvasijo včasi po več dni, kakor črnino ali rdečino, niti ne, da bi bili grozdje poprej pecljali ali robkali. Kar v odprtih kadeh. Drozga porjavi ali celo cikli e in mošt se nasrka, osobito ob višji toplini in zato ob burne j šem vretju, nevšeč-nih, prav ogabnih snovi iz hlastin in me-kin; takšna je potem tudi pijača. Zakaj tako delajo? Ker so čisto krivega mnenja, da se pijača tako navleče več in lepšega muškatnega vonja in okusa, češ, da je le-tega največ v mekinah (jagodnih kožicah) in ga je treba do dobra izlužiti s kvašenjem drozge. To je zmota; kajti muškatnost ni v grozdni kožici (mekini), marveč je v grozdnem soku, tam okoli pečka, in ostane prav vsa v samo toku, odnosno v prešniku, kajpak brez prejšnjega kvašenja. O tem se lahko prepričaš pri zobanju muškata: olupi jagodo in žveči kožico! Kot da bi grizel bolj ali manj sladko travo. Pa použij sredico! Tu je »muškatna rožica«. Zdaj smo si na jasnem. Pazljivo odbrani muškat naglo zrnasti in naglo izprešaj — brez kvašenja! še boljše storiš, ako ga poprej pecljaš ali robkaš. Pa boš dobil kapljico, da bi je bili, kakor pravijo v So-tlski dolini, angelci veseli. Seveda v dobrem vinskem letu. Letos je, že zdaj lahko trdimo, dobro, ponekod — baš tudi okoli Maribora — celo odlično vinsko leto, ko je nebo vinski trti za zoritev žlahtnega grozdja tako izredno naklonjeno. Vendar pa tudi letošnji muškat ne bo kaj prida, ker so ga iz večine mnogo prerano potrgali in slabo obdelali. Tisti pa, ki z bratvijo še odlašajo, naj nam vsaj letos nudijo pravega muškata, kar ni težko, ako upoštevajo navedene nasvete iz izkustva. Pa bo zaslovel »pravi mariborski muškat«, ko se stari Maribor pomladi in razraste v velikega, na severozapadu tja do Sv. Urbana na Kozjaku. Andrej Žmavc. pooblaščeni banki ali pa za drugo valuto. V tem primeru mora pooblaščena banka oziroma menjalnica vpisati tujcu prodano valuto v potni list, nakar bo mogel kupljeno valuto vzeti s seboj. Le v takih primerih ti tujci ne morejo dobiti zdrave valute za slabo. V pojasnilu finačnega ministrstva se priporoča tujcem, naj menjajo ves svoj tuji denar za dinarje, če so to že storili, lahko te dinarje vzamejo s seboj samo na podlagi posebnega pooblastila finančnega ministrstva ali pa jih lahko založe pri takšni pooblaščeni banki na notranji račun. Toda tudi to je združeno z neprijetnostjo, da sme s to imovino tujec razpolagati samo v mejah naše države. Izredni občni zbor Kmetske posoiilniee ljubljanske okolke Da se doseže davčne in taksne ugodnosti v smislu člena 76 zakona o neposrednih davkih iz leta 1928. in odnosne odredbe finančnega ministrstva glede taks, je sklicala Kmetska posojilnica ljubljanske okolice za 10. t. m. izredni občni zbor z edino točko dnevnega reda: Sprememba pravil. Občni zbor je premembo, ki se nanaša izključno na pogoje za dosego fiska-ličnih ugodnosti, brez debate sprejel, nakar ga je predsedujoči zaključil. S to spremembo pravil se je posojilnica odrekla vsaki delitvi dobička in rezerv tako upravi kakor tudi ostalim članom, uprava pa tudi iz tekočih sredstev ne sme dobivati kakrš- nihkoli nagrad ali odškodnin, razen povrnitve gotovih izdatkov za izvršena opravila v prid zavoda. Dejansko uprava že tudi lansko leto ni bila honorirana za svoje delo. —o— = Slajenja letošnjih grozdnih mostov v mariborskem okrožju ne bo! Doznali smo, da kletarsko nadzorstvo v Mariboru letos ne bo izdalo izjemnega osebnega (individualnega) dovoljenja za slajenje mošta s sladkorjem nikomur na svojem področju, to je v okolju bivše Mariborske oblasti. Vse take prošnje zavrača, zato mu jih naj nihče več ne pošilja, ker za tako dovoljenje ni stvarno in zakonito utemeljenih pogojev. V mariborskem okrožju torej ne sme nihče sladiti, tudi ne z za trošarin jenim sladkorjem. Morebitni slajeni letošnji vinski proizvod v prometu bo zaplenjen in proti kršilcem zakona uveden kazenski postopek po zakonu o vinu. = Posebni kontingenti za izvoz v Francijo. Francoska vlada je odobrila posebne kontingente za 100 q zmlete čebule. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 6 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petima vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. PECI ZARJA najboljše, najcenejše nudim, obzidavam vse vrste Lutzovih peči, štedilnike, oblagam kopalnice, mesnice s keramičnimi ploščicami. Kovče, Ljubljana, Tyrševa 47. KATEREMU podjetju je potreben Knjigovodja-bilancist-korespondent v slovenskem, srbo-hrvatskem in delno v italijanskem jeziku, upravni organizator, strojepisec, vešč vseh pisarniških strojev in sploh vseh pisarniških del, naj se obrne na upravo »Glas naroda« pod »Desna roka šefa«. Rabljena kolesa flangia in miii po тШ aiztib teooi topile pri ,РГ0Ш‘ (Nasproti Križanske cerkve) Celuloidne ščite za vrata naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 V vssko tmo naiceneiii dneimiR .Glas naroda* KISLO ZELJE, REPO, sarmo, prvovrstno po brezkonkurenčni ceni, vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta št. 81, tel. 3539. SOSTANOVALCA v lepo, zračno in cel dan nezasedeno sobo v centru mesta sprejmem Naslov v upravi lista. V ŠT. VIDU nad Ljubljano ob glavni cesti blizu centra naprodaj lepa parcela ali ludi hiša z dvoje stanovanji. Naslov v upravi »Glas naroda«. HIŠO na Glincah c. Vlil št. 3 obstoječo iz treh sob s pritiklinami in velike delavnice pripravno za vsako obrt oddamo s 1. novembrom v najem. Naslov pri upravi lista. DVE ENOSOBNI stanovanji na Viču št. 135 nasproti gostilne pri dolgem mostu oddamo v najem s 1. novembrom. Naslov pri upravi tega lista. PRODAMO ali oddamo v najem takoj v Višnji gori par korakov od postaje hišo z dobro-idočo gostilno in trgovino ter obširnimi gospodarskimi poslopji. Naslov pri upravi tega lista. ZA VZGOJITELJICO gre učiteljska abituri-jentka. Naslov v upravi. Zahvala Za številne izraze iskrenega sočuvstvovanja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše ljubljene matere odnosno stare matere, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe Ivane Pečnik, m. Dolničar se najtopleje zahvaljujemo. __ Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za podeljeno dušno tolažbo, gg. zdravnikom za njihovo neumorno skrb in lajšanje trpljenja, Marijinim sestram-usmiljenkam iz Vincentinuma za njihovo požrtvovalno in človekoljubno delo, pevskemu zboru za lepo petje, vsem, ki so spremili blago pokojnico v izredno častnem številu na njeni zadnji poti, vsem, ki so poklonili krasno cvetje, in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in lajšali bol žalujočim. Vsem Bog povrni ! Stožice-Ljubljana-Ptuj, dne 12. oktobra 1935. Rodbine Peinik, dr. ledliika in Mencinger Vah. BiAMUvr ZBESNELI iv. Pravkar so se Larsenovi hoteli odpeljati, ko je prejel tovarnar brzojavko, s katero je vojaški ataše Hans v. Berg napovedal obisk. — Torej je tudi že temu prišlo na ušesa? se je nasmehnil Per Larsen. — Kaj naj mu odgovorim? Ali si naj zaradi atašeja, ki nas končno čisto nič ne briga, kvarimo oddih in veselje? — Kaj pa, papa, če bi se peljali v mesto? je predlagala Kid. — Ne, ne, po mestu se mi danes čisto nič ne toži, Jo je zavrnil tovarnar, ženske pa so le prigovarjale In tudi Jens je menil, da bi ne bilo napačno, ako bi Povabili radovednega Berga na svoj dom v mestu in bi mu tam nekoliko pretipali obisti. Tako tovarnarju Pi kazalo nič drugega, kakor da je stopil k telefonu ih sporočil Hansu v. Bergu, da mu je v posebno čast, ga bo smel zvečer pozdraviti kot svojega gosta. — Potem z izletom takorekoč ni nič, je bil nekam ^zočaran, ko se je vrnil k avtomobilu. — Zakaj ne? se je namrdnila Inge. — Saj je že ^ tu do prestolnice lep izlet. Seveda, ti si morda ‘ahjal o pikniku ali kaj podobnega? Končno lahko tudi tam pripravimo večerjo na vrtu in bo vendarle vsaj nekoliko po tvoji želji. — Da, da, človek se mora vedno zadovoljiti, če gre le vsaj nekoliko po njegovem. čez malo časa je že brzel avto po lepi cesti med poletnimi polji in travniki proti glavnemu mestu. Inge je sedela v avtomobilu Jensu nasproti in se ji je zdelo, da jo inženjer venomer prebada z očmi. Kamor se je ozrla in kakor se je zganila, je čutila na sebi njegov ostri pogled. Skušala je pregnati neprijetno občutje s šalami in dovtipi, ki so vzbujali dokaj smeha, vendar se ji je zdelo, da je vse to prisiljeno in da se prav za prav rogajo njej. Kaj, če je bil Jens tako brezobziren, da jo je izdal? Ako je storil to, tudi zanjo ni več pomislekov in ne ovir, da ne bi povedala, kaj čaka ubogo Kid. Ob tej misli se je zdrznila. Ali ne bi bila sploh njena dolžnost, opozoriti Kid na nevarnost, ki ji po Jensovem mnenju samem z veliko verjetnostjo grozi? Kid je proti njej ves čas odkrita kakor otrok materi, ji zaupa bolj nego sestra sestri, ona pa živi z večno skrivnostjo pred njo in ji še kaže smehljajoč obraz. — Kaj neki utegne zanimati tega v. Berga? se je med tem oglasila Kid. Saj tvoja iznajdba, Jens, za vojaštvo menda ni posebnega pomena? Larsen se je nasmehnil : — ženska pozna častnika v salonu in v plesni dvorani. Zato ne more soditi, kaj ga zanima in katera iznajdba je pomembna zanj. — Nikar tako pokroviteljsko, papa, saj nisem več institutka, ki bi gledala svet z ribjimi očmi. Elen se je zasmejala in tudi Jens se ni mogel ubraniti smeha. — Si zdaj dobil, kar si iskal? Kid je samostojna in je ni dobro obsipati z nauki! je dražil, Jens, a Kid je ostala resna, češ: — Ko ste vsi tako duhoviti, pa mi povej, Jens, čemu bi se utegnil v. Berg zanimati za iznajdbo? — Tega ti pri najboljši volji res ne morem povedati, je brezbarvno priznal Jens, — ko niti ne vem, če ga res moja iznajdba sili k Larsenovim. V mestu so imele ženske takoj polne roke dela, služinčad je brzela križem in gospa Elen je ukazovala, nadzirala in dajala navodila. Kid in Inge sta tičali skupaj kakor dvojčici in Inge je večkrat skušala z namigavanji utreti pot za zaupanje tajne, ki je ni mogla več skrivati zase. Kakor pa je napeljala besedo, je bila ta dan Kid nedostopna in ni nobenega dvoumnega izraza hotela razumeti tako, kakor je želela Inge. Ko pa je bila Inge pozno popoldne za trenutek sama, je začutila Jensov korak za seboj : — Ali smem prositi nekaj trenutkov, gospodična Inge? Prišlo je tako nenadoma, da ni mogla najti nobenega izgovora in je brez odpora odšla z inženjer jem na vrt. Molče sta hodila po belo posutih stezah, dokler se ni končno Jens ustavil pod skupino starih brez. — Povejte mi odkrito, gospodična Inge, ali ste s Kid kdaj govorili o mojem izumu? —- čemu je potrebna ta izpoved, gospod inženjer? — Ni izpoved, le uslugo bi mi izkazali,, ako bi mi na odkrito vprašanje odkrito odgovorili. Upam vsaj, da mi te male usluge ne odrečete. ■ммиинимнмиммишннии ! Bodočnost ni skrivnost ! I Ste rojeni med leti 1859-1919? I Čitatelji in čitateljice tega lista, ro- 1 jeni med 1859—1919, se iskreno napro- 8 šajo, da nujno navedejo svoje ime in B natančni datum rojstva. Sijajni astrolog, katerega znanstvena raziskavanja so splošno priznana in obsežno komentirana v vsem tisku, se je odločil, da bo čitateljem in čitateljicam tega lista objavil svoje senzacionalne studije, na podlagi katerih morejo generacije, rojene med 1859 do 1919, zboljšati svojo eksistenco in doseči srečo, zdravje, ljubezen itd. Ta_ objava je največje važnosti ter nudi vsem bralkam in bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje in dosežejo srečo. Brezpogrešna jasnovidnost grafologi je in astrologije Vam bo razjasnila: 1. Vaš značaj, njegove kvalitete, njegove napake, 2. Vaše izglede v ljubezni, 3. Vaše izglede v kupčijah, 4. Vaše izglede v podedovan ju, 5. Vašo življenjsko dolgost, 6. Vaše prijatelje in Vaše protektorje, 7. Vaše sovražnike, zahrbtnosti, krivične obdolžitve itd., 8. Potovanje, spremembe bivališča, 9. Zadeve v rodbini, 10. Vse, kar želite zvedeti o loterijskih zadevah. Navajamo nekaj izmed tisoč zahval-nic, katere prejema ta sijajni znanstvenik iz vseh krajev sveta : »Gospa Irma Schwarz iz Ljubljane se zahvaljuje naj-prisrčneje, ker je v svojih najtežjih fi-nancialnih neprilikah poslušala njegov nasvet, igrala v loteriji in zadela 150.000 dinarjev.« Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in horoskop na točno in stalno adreso : GRAFOLOŠKI BUREAU — CELJE poštni predal 106. skrbno sortirana, z garancijo za trpežnost in brezhibnost, po,zelo nizkih cenah. Oglejte si „Sadno razstavo“ Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3. Prihajamo zopet in prinašamo zadnje modne novosti Velemanufaktura A. & E. SKABERNÈ Ljubljana Öqltfa, si izložbi 'Preselitev 1 Preselitev l Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Vidovdanske ceste 2 na Sv. Petra cesto 7, (hotel €oydL) Se priporoča Sllcjxij üampic, splošno hrxnarstvc. Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko I Rudolf Zoré, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 Malo sode bikarbone in kuhinjske soli in v trenutku imate mineralno vodo, toda komur je kaj za zdravje, mu je najboljša ^ pijača ona s srcem I Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom nenadomestljive izgube našega predobrega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta gospoda ’ Ivana Končine veleposestnika In trpovca v Gorenji vasi ter za poklonjeno prelepo cvetje in vence, se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. 1 Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini in preč. g. opatu za udeležbo pri pogrebu dalje c. gosp. patru Benediktu za tolažilne obiske, g. zdravniku dr. Fedranu za veš trud m veliko požrtvovalnost, s katero je stal ob strani našemu dragemu pokoi-Priiatlnem8^ ,n«nn1Ìh dalje.,vf“ sosedom in sofaranom ter mnogoštevilnim “°SoS ’.VSf'po“ 0a bl™ ■» S. v tato «as,„.„ Se enkrat vsem naša najiskrenejša zahvala. Ivanjčna gorica — Gorenja vas — Ljubljana, dne 12. 10.1935. Globoko žalujoči ostali JVaroča/fe „Glas naroda Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, radruga a o. predstavnik L Albreht, la uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani GLAS SLOVENSKIH OTROK - Nedelja, 13. X. 1935. - St. 21.; Marijana željeznova-Kokalj : Hlaček in bahača Lukec, Jaka sta bahača, videla sta svet prečudovit, kjer ko gora je pogača, mleko je morje, kamenje pa mlečna kaša... Hlaček ju posluša, vpraša: $Ej, recita kje svet je čudoviti skrit?« Sta v zadregi in molče vsak na Hlačka zre. Hlaček težko čaka na odgovor, pa dé Jaka: »To dežela je lenuhov, kjer ljudje so brez trebuhov. Ti pa že ne moreš tja in ostani kar doma, ker tja vodi cesta, kjer sedita dva cigana, dva cigana, dva nevgnana, ki otroke jesta...« ||1П|<11|| Viktor Pirnat: Triie prijaiehi Neki človek je imel tri prijatelje: svoj denar, svojo ženo in svoja dobra dela. Približala se mu je zadnja ura in poslal je po vso trojico, da se od njih poslovi. »Zbogom, prijatelj, umiram!«, je dejal denarju. Ta mu je odgovoril: »Zbogom, prijatelj! Ko umreš, ti prižgem svečo za pokoj tvoje duše!« Pristopila je njegova žena, poslovila se je od njega in mu obljubila, da ga bo spremila do groba. Slednjič je prišel tudi tretji prijatelj: njegova dobra dela. »Umiram«, je dihnil človek na smrtni postelji, »zbogom!« »Ne zbogom!«, mu je odvrnil tretji prijatelj. »Jaz te ne zapustim, če ostaneš živ. bom živel tudi jaz, če umreš, ti bom sledil.« j človek umre. Denar mu prižge svečo, . njegova žena ga spremi do groba, nje-Ì gova dobra dela pa mu slede v življenju j in smrti. (Po Tolstoju.) Marija: Sivčefc — širokousinež Sivček je bil majhen škrat, ki se je rad bahal, da ga ni bilo še nikoli strah. Gozdni prebivalci so ga kaj radi dražili in mu nagajali, češ, da so ga videli kako je bežal pred lastno senco in kako se je bal. »Jaz bal?« je kričal »mene da bi bilo Strah?« In užaljeno je odkorakal proč od nagajivcev. Nekega dne je Sivček obiskal prijatelja. Pot je bila precej dolga. Truden in lačen je prišel do Kuštravčkove kočice. Zelo se ga je Kuštravček razveselil in mu nanosil vse polno najboljših jedi na mizo, kar pač zmore takale škrat-čeva kuhinja. Ves dan sta pila in jedla. Neopaženo se je poslovil dan in ščip je prijadral izza gore ter pokukal v izbico. Preplašen je planil Sivček kvišku. »Kaj, tako pozno je že? Zdaj pa le hitro na pot.« Kuštravček mu je prigovarjal, da naj vendar pri njem prenoči, toda Sivček ni hotel o tem ničesar slišati. »Pomisli« je dejal, »lahko ponoči kdo vlomi v mojo hiišico in mi jo izprazni Niti očesa ne bi mogel zatisniti od samih skrbi!« _ Počakal je le se toliko, da je Kuštrav- ček vpregel polžka Tipalčka, ki naj bi ga ponesel domov. Ne morete si misliti bolj udobnega konjička. No, seveda polžek ni tako brezumno dirjal, da bi sebe in jezdeca spravljal v nevarnost, toda ko ga je pognal Sivček z besedo »hi-hot«, jo je urno ubral čez drn in strn. Zelo prijetna je bila ta ježa po zeleni travi in mehkem mahu. Ves čas jima je drugoval mesec. Sivček se je že pri sebi veselil, kako se bo postavil pred sosedi, ko bo prihajal sredi noči sam domov. Pa naj le kdo potem še reče, da ga je strah! Ščip, kakor da je uganil Sivčkove zelo ošabne misli, se je prav tedaj skril za oblake. Tema je objela škrata in kar za-gomazelo mu je po hrbtu, tak strah ga je prešinil. Le predstavljajte sl, kako bi vam bilo pri srcu, če bi sredi pozne noči ostali popolnoma sami v temnem gozdu! Koliko strašnih pošasti preži v tej črnini in za vsako bilko, za vsakim kamenčkom se lahko skriva strašna zverina. In — o groza — prav v tem trenutku so ga potipali za vrat mokri, mrzli prsti; tako se je prestrašil Sivček, da se je skoro prekopicnil s polžka. Gotovo je to duh kakšne zverine, ki straši ponoči tod okoli in ki ga bo zdaj pohrustal kar s škornji vred! Bridko je obžaloval zdaj malček, da ni ostal pri Kuštravčku. Bolje bi bilo, da bi mu tatovi izpraznili dom, ko da ga zdaj preganjajo strahovi. In ujeti se jim sploh ne sme pustiti — kaj mislite na kak hud način bi ga bilo tedaj konec? »Hitro, hitro,« je priganjal Tipalčka, kateremu je žvižgal bič neprestano okoli ušes in ki je bil od hudega dirjanja že ves premočen. Tudi z ostrogami ga je spodbujal Sivček, ki je skoro skoprnel od strahu, kadar je znova začutil tiste mokre, mrzle prste na- svojem tilniku. Ozrl pa bi se naš škratek za ves svet ne! Videl itak ne bi nič, ker je bilo temno kakor v rogu. Tipalček je zdaj dirjal tako, da se je kar v lastnem znoju kopal, zakaj tudi repek so zdaj otipavali tisti mokri, mrzli prsti. To vam je bil divji beg, lov na življenje in smrt! še ta strmi breg in na varnem bosta. Ampak v tem strašnem diru ni bilo več mogoče zmanjšati brzine in z neverjetno naglico sta se skotalila Sivček in Tipalček po strmini navzdol in za njima pa »strah« ... Bil pa je ta »strah« njegov sosed Kobilica, ki je hotel bahača nekoliko podražiti. — Seveda je bila to precej neumestna šala, zakaj pri padcu bi se pač lahko zgodila večja nesreča; imela pa je to dobro posledico, da se Sivček od tistih dob ni nikdar več širokoustil, da ne pozna strahu. Obzorje je bilo rdeče, planine so se zlatile v vzhajajočem soncu, doline so bile še v megli, a misli Bog zna kje... Počasi so se prebudili ostali člani družbe. Prespani, umiti, okrepčani in presenečeni čarobnega sončnega vzhoda so se napotili proti Roblekovemu domu. Dekleta so sicer težko hodila, bolele so jih noge od prejšnjega dne, a če rešpekta in sestrinske ljubezni napram Janezu — starejšem bratu so molčala in junaško stopala naprej, včasih je katera vzdihnila, a iz obzirnosti takoj obrnila smisel vzdiha na lepoto planin. Utrujeni so dospeli do Roblekovega doma, se malo okrepčali in odpočili, potem pa »mahali« naprej na sam vrh Begunjščice. Pot je postajala vse bolj strma i kamenita, a »planinci« vse manj nestrpni. Končno so dospeli do vrha in občudovali krasno naravo naše zemlje. Pogled Dolenjcev je plaval okrog, misli so brodile daleč, daleč pri zasužnjenih bratih v Istri in Korotanu in želje vseh je bila, da čim prej zasije sonce lepšega življenja, svoboda in ujedinjenja tudi njima pod veliko dinastijo mladih Karađorđevićev... Očarani, zamišljeni so se vračali mladi turisti s planin, molče, baveč se vsak s svojimi mislimi. Prišedši do Polč, so se okrepčali in ker se je dan nagibal kraju, hitro strpali na motor, a Janez je po stari navadi vozil hitro, brez postaj — le enkrat je ustavil, opominjajoč sestre na krasoto planin, ki jih je solnce poljubljalo s krvavordečimi žarki in Mica v prikolici je globoko vzdihnila, prav iz srca: Ш«"""Ч|1|||11‘|Н","„Ш11'|Ш||1„|„„11“|,|,'1||„||1......................................................................................................... Mara Globodolska-Dolenjka: » Begun jsčica« Topli poletni dnevi so izvabili marsikoga v naše lepe planine. Dolenjci se sicer neradi podajajo v previsoke hribe, vendar se je letos mala družba ojunačila in napotila, pa kar na Begunj ščico 2063 m visok hrib. Janez jim je bil vodnik, Mica, Lenca in Tonca so pa za njim capljale, bolj počasi seveda, ker on je moški in navajen hoje po planinah, one pa prvič v hribih. Zmenili so se, da pridejo dekleta z vlakom v Ljubljano, ker je Janez v Ljubljani, od tu pa z njegovim motornim vozilom na Gorenjsko. Mica, Tonca in Lenca so srečno prispele v Ljubljano. Zvečer so malo poklepetali, vse pripravili, se dobro odpočili, zjutraj pa zgodaj odrinili. Motor s prikolico je bil sicer primemo obtežen, vendar — hvala Bogu — defektov ni bilo, pač pa je bil efekt večji. Janez ima nekaj prijateljev in znancev na Gorenjskem, ki jih je spotoma obiskal, tako, da je bilo že precej pozno, ko so se pripeljali do Poljč, shranili motor, se malo odpočili, potem pa napotili v Begunje po razglednice in jo ob osmi uri zvečer mahnili proti Begunjščici z namenom, da pridejo do Planice nocoj, drugo jutro pa naprej. Bila je krasna poletna noč. Mesečina je oblivala prirodo. pravzaprav je bilo bajno ... Naša družba je v prijetnem razgovoru korakala dalje — proti cilju. Včasih se je sicer katera malo izpotaknila, a je bilo kmalu zopet vse dobro. Janez sam bi že . prišel do Planice, da ni imel »nadlega« ! seboj, tako je pa še sam revež ostal pod I planinsko kočo, ker so dekleta predčasno omagala in so prišli samo do koče »planšarjev«, si pripravili zasilno ležišče, zakurili ogenj, kuhali čaj, razdelili jestvine in kramljali. Prav gotovo, da je bilo lepo visoko gori v planinah, pri ognju i in dobrih ljudeh. Okrepčani so polegli in sladko zaspali, želeč drug drugemu »lahko noč« s pripombo Janeza, da vsak, čim se prebudi, naloži na ogenj ; a spanec ima preveliko moč, pa smo vsi trdno spali, šele proti jutru se je prebudila Mica, naložila na ogenj, se umila pri izviru, pristavila vodo za čaj in se zamišljena zagledala v nastajajoči dan... »Oj draga brda naša, toplo pozdravlja Vas hčerka Vaša, srce prepolno je občutkov, blagoslovljen čas svetih je trenutkov!« Janez, Tonca in Lenca so mislili svoje, Mica pa tudi. Mislila je na lepote planin in Gorenjske, a na dnu srca je tiho priznala, da veliko bolj ljubi Dolenjsko — svoj rojstni kraj.. « "'««Ml»“..«lili».. "lMui„iH,","M|«H»“,""llUi|l»,""«l4|||,|M,l"l,llli|„ji»M V radosti po poti — učenosti Felner-Valo Bratina: Boirca smri Legenda v šestih slikah Smrt (v violetnih pajčolanih se postavi za hrbet siromaka in ga potreplja po ramenih): Imel si me v mislih in sem prišla. Toda ne, da bi izpolnila tvoje tihe želje. Tvoja ura še ni prišla!v (Mu ponudi drugo roko.) Za botro me vzemi, če hočeš! Siromak (prestrašeno iznenađen) : Prav zares, ti bi pa ne bila slaba! ... Smrt: Jaz sem zadnja, ki pride k vsem ljudem — in dam vsakemu enako — bodisi bogataš ali siromak. Siromak: Udariva, Smrt, tebe pa vzamem za botro! (Seže Smrti v reko.) Smrt: In kaj naj podarim novorojenčku? Siromak: Pravijo, da si ti zastonj. Ali imaš tudi še kakšne darove? Smrt: Želi mu kaj! Siromak: Vrni ubogemu otroku njegovo mrtvo mater! Smrt: Tega ne morem. Komur je luč življenja dogorela in ugasnila, ne more več živeti. Siromak: No, dobro... H krstu pa prideš, ne? Povabim te kar najlepše, čeprav bo pojedina bolj klavrna. Smrt: Jaz hodim samo za pogrebi. Ko pa tvoj otrok doraste in me bo potreboval, tedaj pridem in izpolnim svojo obljubo. (Izgine za siromakom. — Lunin svit zbledi. Dnevna modrina narašča.) Siromak: Botro torej imam. Enega sem šel iskat, pa bi lahko dobil tri! Zlodej bo najbrž jezen name; ljubi Bog pa še celo. Pa kaj, ko se na nobenega ne moreš zanesti. Smrt je še vedno in vsakemu držala besedo. (Odide na desno. — Luč polagoma gine. — Zastor.)) (Dalje.) Kovačnica v gori Lomač (hlastne po vrču): Aha — (Pije.) Mmmm, U, je mleko, to pa to! (Zopet pije.) Ko bi zdaj ženo dobil —? Sem mi-mi-mi-mislil ža-ža-ža-žalik-ženo. (Izprazni vrč.) Ho, ho, ho, ho, no, tako mleko, ho, ho, ho, ho — (S hahljanjem spravi palčke in obe žalik-ženi v smeh in čez in čez se zdajci razgiblje vrišč in dirindaj, ki vsem tako prežene strah, da se Pok končno res ojunači.) Pok (še vedno v smehu): Tak zdaj povej, Lomač — Lomač: Saj zmeraj govorim, ho, ho, ho — (Zažene vrč po kvačnici.) čemu mi prazna rena bo, ho, ho, ho, ho — Pok: žalik-ženi bi radi pomagali Anžetu in Zali. Lomač (niha in se reži): Kaj se še niste dosti nasmejali? Tak nehajte že no, ho, ho, ho, ho — (Vrišč in smeh tako narašča, da je komaj mogoče razumeti, kaj dalje vprašuje Pok.) Pok: Kaj bi bilo najboljše za dekliča in fantiča? (živa in Tiha stopita na desno in levo k Poku, a palčki se venomer smejejo, med tem ko prideta Zala in Anže in pokukata v votlino. Ko deklica zagleda pisano druščino, prime bratta za roko in ga vleče proč.) Zala (preplašeno): Beživa, Anže, beživa! (Se izgubita v gozd.) Lomač (Poku) : čemu pa cviliš, mali, ho, ho, ho, go —? Pok (se duši v smehu): Lomač, povej nam no! Lomač: Saj sem dejal, da sem Lomač. (Se kar naprej hahlja, da se niti p a 1 č ki-s t г až a r j i ne morejo vzdržati smeha in se jim sulice bolj in bolj razmikajo.) Pok: Povej, pa koj spet pošljem po medico! Lomač: Oho —?! No, no, pa kar povem resnico: Zlato ni za fantiča, norost ne za dekliča —! (Dalje.) Lojze Zupanc: Tri kniige Tri slovenske lepe knjige v tri dežele so hitele po železni brzi cesti kakor ptičke so zletele. S prvo knjigo pismonoša k nam prihitel je po potu, a že tretji dan je reva s prahom se odela v kotu. Druga šla je vse do Žile, v Rož, v Podjuno pot je ubrala, tam so s srcem jo sprejeli: Jozej, Foltan, Mojca, Zala. In slovenska tretja knjiga se podala je v Primorje: Kaj z njo dela tuja sila, vesta ogenj in pa morje. Tri slovenske lepe knjige so tri žive naše priče: Kjer slovenska kri še polje, k bratom knjiga jo pokliče. lini'UM Mali pri ieii Ljuba teta Meta! Dolgo Ti nisem pisala, akoravno sem Ti obljubila, da se kmalu zopet oglasim. Mislila sem si, naj še drugi pridejo z odgovori na vrsto. Sedaj pa, ko si nas opozorila na blagopokojnoga kralja, se mi zdi grešno, da bi ne posvetila par skromnih vrstic njegovemu svetemu spominu. Umrl je naš zvesti vodnik. Kako potrebna bi bila njegova pravična in odločna, roka med nami. Ni je več. Obupali nismo. Njegova smrt je zasadila v naša mlada srca neizmerno ljubezen do njegovega naslednika in domovine. Kako lep junaški vzgled vztrajnosti, požrtvovalnosti in ljubezni do svoje domovine nam je bil On, nam pričajo neizbrisni spomini njegovega življenja. Kako je ljubil svoj narod, nam pričajo Njegove junaške besede: »Hočem biti zadnji, ki zapušča svojo domovino« ki jih je govoril na Solunski fronti 1. 1914. svoji vojski, ko ji je pretil poraz. Junaški kralj! Ni Te umoril vojaški meč, umorila Te je zlobna roka v trenutku, ko si kot poslanec sprave in miru delal za našo lepšo bodočnost. O domovina, največjo žrtev si zahtevala. — Mrtvi kralj! Kako naj Te maščujemo? Toda maščevanje bi bilo proti tvoji volji. Zadoščenje Ti hočemo dati s tem, da bomo vztrajno hodili po Tvoji začrtani poti ter zvesto izpolnjevali Tvojo poslednjo voljo — čuvali bomo Jugoslavijo. Tvojo ljubezen bomo vračali Tvojemu sinu. Prosili bomo Boga, naj ga vodi in varuje po vseh njegovih potih. Nepozabni kralj! On, ki ve za vsa Tvoja dela, naj dodeli Tvoji duši tako zasluženi mir — katerega Ti svet ni mogel dati! Ljuba teta Meta! Iskreno te pozdravlja ob obletnici smrti Velikega Kralja Mučenika Kušar Stana, uč. 4. r.mešč. šole, Dravlje pri Ljubljani. Draga Stana! Na Tvoje pismo vem samo en odgovor: V veliko uteho mi je, ko vidim, da se zbira v mojem krogu taka mladina. želim Ti, da bi ostala vedno tako srčno vdana domovini. Pozdravlja te teta Meta. Draga teta Meta! Oh, kako dolgo Ti nisem pisal. Lepo se Ti zahvalim za knjigo »Mlada Greda«. Vsak dan sem jo pričakoval in zelo sem je bil vesel. Zdaj hodim v 2. razred. Dopoldne. Popoldne pa kravi pasem. Ena je čada, druga pa, Mara. Mara je bolj pridna, čada mi večkrat domov uide. Na paši je lepo. Najbolj sem vesel, kadar imam »rešto«, da kostanj pečem. Prosim Te lepo, kdaj je Tvoj god? Ti bom orehov poslal, ali pa »rešto«, lepo pečeno. Srčno Te pozdravljam Rado Krevs. Brusnice, 10. 10. 1935. Dragi Rado! Veseli me, ko si tako priden. Zastran godu Ti pa danes res ne morem povedati. Pogledati bi morala šele v pratiko, pa je nimam pri rokah. Sicer pa naj velja kar dobra volja. Zato mi le kmalu spet piši in verjemi, da te ima zaradi Tvoje pridnosti in blagega srca iskreno rada Tvoja teta Meta. Draga teta Meta! Veš, draga teta, o počitnicah sem bil pri morju. Bil sem v Splitu, Dubrovniku in Kotoru. V Kotoru sem videl naše vojne ladje. Tudi mnogo hidroplanov je tu. Bil sem tudi na Lovčenu in v Cetinju, kjer sem videl rojstno hišo riašega ljubega kralja Zedinitelja. Iz Kotora sem se nato peljal z ladjo »Prestolonaslednik Peter« v Split, od tu pa domov. Tega lepega potovanja ne bom nikoli pozabil. Pod naslovom »PLAHA DRUŽINICA« v št. 17. je narisana povodna kokoška (ponekod pravijo tudi »bobnarica«). Veš, draga teta, zelo rad bi dobil papigico. Pa bom vseeno seveda še pisal, če je ne dobim! Zdravo! Arko Branko, St. Vid nad Ljubljano. če hočeš, ti prihodnjič pošljem kako sliko s potovanja! Dragi Branko! če bi Te ne imela tako rada, bi Tl kar zavidala lepo pot, ki si si jo privoščil o počitnicah. Verjamem, da se boš rad spominjal tega potovanja. Ali bi mi ga hotel bolj podrobno opisati za »Glas«? Potem bom seveda vesela tudi slik. Nemara se ml potlej res posreči dobiti papigico zate. — Za danes Ti pošljam knjigo »Vitomilova železnica«, želim Ti obUo zabave ob njej! Pozdravlja Te teta Meta. °* Slikani teden Zgoraj |evo : Zanimiv prizor s Severnega morja. Ribiči, ki tam love slanike, imajo vedno dovolj krilatega spremstva. To so nekatere vrste utev. Te utve letajo najrajši nad takimi morskimi predeli, koder plavajo trope slanikov. Zato pomenijo pri lovu za ribiče najbolj zanesljive kažipote. Seveda so ribiči »letečih« prijateljev veseli in jih pridno krmijo z odpadki in ostanki bogatega lova. Morje je obojim gostom rado naklonjeno, saj je njegovo bogastvo tako neizmerno, da lahko daje ljudem in živalim, pa vendar ne zmanjka. Zgoraj desno: Oj, nesreča! Bratec in sestrica sta do kraja potrta in zamišljena. Junak je imel tako lepega zmaja, pa mu ga je nagajivi veter pokvaril! Le poglejte, kako sestrica sočutno drži užaloščenega brata za roko. Sicer pa brez skrbi: njena glavica bo kmalu našla pravi nasvet, pa bosta zopet dve mladi srci veseli! M Spodaj desno: Trije jadralci, ki jih pa ne mika jadralno letalo, ampak se rajši zadovolje kar z »jadralnim vozičkom«. prtili Spodaj levo: Takole je pozdravil znani angleški nogometni klub »Arzenal« svoje prijatelje. Klubovci so na majhen avtomobil pripeli tablo s pozdravnim napisom. Član kluba je nato sedi v avto in počasi vozil krog in krog po stadionu.