8554 AA 60100200 0 S R E D N J A K N JI % NI ^ A koper I SKI DNEVNIK Poštnina plačana v goto vrni _ ^AA «b. postale I gruppo C dl a »300 lir Letu XXXVIII. Št. 182 (11.310) TRST, petek, 27. avgusta 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnji na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi SEJA VODSTVA PARTUE Komunisti potrdili nasprotovanje drugi Spadolinijevi vladi skrajno previdna do vprašanja reforme inštitucij RIM — Vodstvo komunistične partije, ki se je sestalo včeraj, je po-,1 0 svoje odločno nasprotovanje drugi Spadolinijevi vladi tako v zve-* n^eno Ustavo, kot z napovedanim programom, še zlasti kar zadeva Podarsko in družbeno politiko. Komunistično stališče ni novo, saj so v prejšnjih dneh izrazili nekateri vidni komunistični predstavniki, nasedanje komunističnega vodstva se je začelo s poročilom poslan-člana tajništva, nakar se je razvila debata o stališču, ki so ga cen i? Uliaihtvo in Predsedstvi obeh parlamentarnih skupin. Kritično o-o KPl bodo seveda šebolj poudarili v teku skorajšnje parlamentarne r«prave. , V zvezi d*?® pa s, e«sedntka vlade in na prve ukre-Paru' "C koalicije. Komunistična j,,,..™ je glede vprašanja reform r izredno previdna, čeprav lkh-nn'Sti *>otrJ«jejt». tla so priprav-cliM? ,Prouviti vse predloge za rani , *®acij° inštitucionalnih meha-8o a V’ ki so večkrat pokazali, da da , vajaai. Splošno mnenje pa je, Jel *le<*e ,eSa vprašanja kaže biti ^o prevhinj Podpredsednik komu- s stališčem večine in vlade do vprašanj institucionalne re-so komunisti sklenili, da bodo počakali na programske izjave J^asednlka vlade in vanje predsedniškega režima, kot bodo proti bistvenim spremembam volilnih zakonov. HANOl — Vietnam je včeraj e-nostransko proglasil 42-dnevno pre mirje na vietnamsko - kitajski meji. *ici r* sk'ipine v poslanski zbor-° ^Pa8n°H trdi, da je vsaka *ihfVa 0 vl,ra-ša»iu inštitncional-le.,j or.m zelo resna in zahteva ter * veIiko študija in veliko trezno- Iti t - Komunisti n® dialog !if>i ... 'čnimi *kin,i 0 silami, vsekakor priprav-z drugimi demokra-še zlasti z levičar- stva 2ase(IanJu komunističnega vod-. atta, ki Ilatta1 k°nferenci član tajništva KPl tak,se Prav tako ustavil Kiia ^asa Pr’ reformi inštitucij. L . 0 mnenje je, da je način, s tj s^m se 'ečina in vlada misli-vD.,P?Pastj s tem vprašanjem, vsaj n«£V in Pr°blematičen. KPl i-nev^eaatere pomisleke glede dom-Oičti ,UsIanovitve posebne medzbor-s tal komisije, ki bi se ukvarjala Povm ,vPrašanjem. Doslej ni nihče sta«8/®*: kako naj bi to komisijo S™1» m« u- katere naj bi bile enologe in njena narava. Po obstaja nevarnost, da se *a 55proučitev nekaterih predlogov pcJj^fPembe inštitucij, ki so jih že e oekatere parlamentarne krajno nekorektno in ne-Hij?n° Pa je dejstvo, da so v prelij k1.. eh že sklenili v vrstah vlad-■kisif01?0’ c*a za predsednika te ko-izvohjo liberalnega poslanca ckat^- vsekakor *-• ^re institucionalne tešiti in se v priznava, da je probleme tem popolnoma oceno, ki jo je dal pred-__ republike. Vendar pa, je deti bodo komunisti vedno pro- a^snemukoli predlogu za obUko- '"""'iiui, PO PETIH DNEH PLOVBE TUDI BERSALJERJI BATALJONA «GOVERNOLO» KONČNO NA SVOJIH POLOŽAJIH Mednarodne mirovne sile nadzorujejo skoraj vso «zeleno črto» v Bejrutu Prvi zapleti italijanskega kontingenta s Palestinci Izraelci se umikajo proti severu in vzhodu Libanona Častniki treh mirovnih sil nlk Coullou in italijanski v bejrutskem pristanišču: kapetan Morelli ameiiški podpolkovnik Gangher, francoski polkov-(Telefoto AP) BEJRUT — Bersaljerji bataljona ] stinski umik tudi iz drugih delov' Libanona, ker se «izraelsko potrpljenje bliža koncu*. Trenutno ni še znana vsebina kratkih pogovorov Šarona z amen škim državnim tajnikom Shultzem in obrambnim ministrom Weinber-eerjem, bržkone pa so razpravljali prav o sirski prisotnosti v Dolini Bekaa in na severu Libanona. Na teh območjih se ozračje ponovno zaostruje. Pri tem igra pomembno vlogo Gemayelova falanga, ki je za čudo skrajno strpliiva do muslimanov, a odločno zahteva popoln umik sirskih vojakov in palestinskih borcev z libanonskega o-zemlja. Novi predsednik Geniayel je z vso svojo levantinsko pretkanostjo že pričel iskati kompromisno SKUPINA NAJMANJ DESETIH TERORISTOV JE POSTAVILA ZASEDO V PREDMESTJU SALERNA RDEČE BRIGADE NAPADLI VOJAŠKO KOLONO UBILE POLICISTA IN RANILE ŠEST OSEB Med ranjenci tudi študent, ki se je učil na balkonu - Rdeče brigadiste je baje vodila Natalia Ligas, ki je sodelovala tudi v napadu na vojašnico Castel di Decimo - Sožalje Pertinija SALERNO — Rdeče brigade so!čeli teroristi napadati vojsko, da . i m Ranjeni študent Salvatore De Sio (Teleloto APj. ZA ODMRZNITEV POGAJANJ 0 POGODBAH JN CENI DELA UlL predlaga nujno srečanje vlada - sindikati - delodajalci UlL pripravil - svoje predloge o preustroju plač in preureditvi draginjske doklade teZ(' o preustroju plač in UlL* J?ke doklade tudi tajništvo Vi,;1®1 s predlogom o nujnem Mti :^u v troje med vlado, sindi-Nwu delodajalci za premostitev v pogajanjih. kata, uazliko od največ.iega sindi-l|'i Pogojuje razpravo o refor n1ake doglade uspešnemu Nhai, adju pogajanj o novih po-Otti r kot je poudaril še zadnje Wa' ^ Pri najmanjšem sin f9j g tbnenja, kot je izjavil vče ?ai5nkVenut0- da je mogoče po-lsk>4a« 0 ol:>eI' vprašanjih voditi Zato je tudi UIL objavil j lin, i u8e in pričakuje, da se 2?Ca u izrekel tudi CISL, tako • ®h«0 m°8l> opravit' v enotni sin-!Hi v, *y«zi primerjav* med raz-■fe ‘ '3 'šči in zavzeti skupno sta-<‘eljEi katerim bi šli najprej pred nato P1 začeli soočanje Vario 'la*cI ‘n (vsaj posredno) z C* vj, dokument UIL je razdeljen na i ?°8lavij, ki obravnavajo nc-HdI^I0 zajamčeno plačo, nove Pri pogodbenih pogajanjih, Jfctjih an-ie sindikata v državnih po '°itn0 ’ 8'ede osrednje točke, re-Jhšča draginjske doklade, pa do-'nožnosti Prva predvideva /apji vrednosti enotne točke Qr;j1' doklade, hkrati pa dav N ft,?iave za družine z enim sa k wa,'odkom. V bistvu najdbi bi-* draginjska doklada za ta- ke družine povsem oproščena davkov, za družine z več dohodki in za delavce brez družine pa delno razbremenjena. Obenem naj bi popol noma preuredili «košaro», po kateri obračunavajo premično lestvico. Alternativna možnost bi bila od prava enotne točke (uvedli naj bi jih 3) po kategorijah, oziroma pro fesionalnosti, hkrati pa bi bilo treba preurediti davčni sistem, da bi odplavili «fiskalni grabež* in upa števali pri obdavčitvi skupni dohodek družine. Možno bi bilo tudi za četi na novo računati vrednost to- čke draginjske doklade, upoštevajoč profesionalnost in potrebe družin in to vrednost prilagajati vsaka tri leta. Glede preustroja plač meni UIL, da je treba vanje vključiti za strokovne kadre «dok)ade za funkcijo*, povezati prejemke s povišanjem produktivnosti in uvajati cnagrade za prisotnost*, zlasti v nezdravih in neprijetnih službah. Pogajanja o delovnih pogodbah pa naj bi vodili na treh ravneh: v posameznih obratih, na vsedržavni ravni po strokah in na teritorialni ravni. iiiiiiiMiiiiimniiiniiHiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiitiitHiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiin Dušanu Kodriču priznanje Zadružne zveze Slovenije RADGONA - V ikviru proslav ob 10. obletnici ponovnega delovanja Zadružne zveze Slovenije in 20. obletnice radgonskega agro - kmetijskega sejma, je bila v sredo v Gornji Radgoni izredna seja upravnega odbora Združenje sejem Slovenije. Osrednji govor je imel novi pred sednik Zadružne zveze l-eo Frelih, ki je prikazal zanimivo in pomembno pot slovenskega zadružništva: zaustavil se je nadalje ob trenutnem stanju na tem področju ter nanizal dosežke in programe z razvojnimi težnjami za nadaljnje de iovanje. Sledil je pozdrav predsednika republiške konference SZDL Franca Šetinca, ki jr v svojem posegu podčrtal družbeni, politični in gospo darski pomen zadružništva in nje govega razvijanja znotraj Slovenije. Predvsem, je med drugim dejal Šetinc, se morajo vsi dejavniki zavedati, da je kmetijski sektor e-nakovreden ostalim: zato je treba tudi kmetu zagotoviti enako vlogo v družbi, kot vsem ostalim delavcem ter se zavzemati za tak razvoj družbe, ki bi bil uravnovešen. V nadaljevanju izredne seje u-pravnega odbora Zadružne zveze Slovenije so spregovorili še nekateri družbeno politični delavci, njihovim posegom pa so sledila nagrajevanja, ki jih je podelil predsednik zveze vsem tistim kmetom zadružnikom, ki imajo posebne zasluge tako v kmetijstvu (kot na pr. pri vodenju kmetijskih obratov), kot pri delu za razvoj in napredovanje zadružnega gibanja. Takega visokega priznanja je bil deležen tudi tržaški zamejski Slovenec: nagrajen je bil predsednik Kmetijske zadruge iz Trsta in podpredsednik Kmečke zveze Dušan Kodrič za življenjsko delo v zadružništvu in v kmetijstvu. Prejel je plaketo Zadružne zveze Slovenije in pismeno pri znanje. Nagrajenci in prisotni so si nato ogledali radgonski agro-kmetijski sejem, ki je gotovo eden na j več jih .tega sektorja nasploh včeraj popoldne ponovno napadle pripadnike vojske in pri tem ubile 24-letnega policijskega agenta Antonia Bandiero iz Cosenze ter huje ranile 19-letnega študenta Salvato-reja De Sia, 31-letnega policista Maria Di Marca (oba sedaj ležita v globoki nezavesti v neapeljski bolnišnici «CardarellL) ter vojake, 22-letuega Antonia Palumba, 24 leine-ga Sergia Garaua in Telama Ven-turo. V terorističnem napadu je za-dobil poškodbe tudi 29-letni policijski agent Salvatore Manci, njegovega 31-letnega kolega Pascjualeja D’Amelia pa so sprejeli v bolnišnico zaradi močnega živčnega pretresa. Kot vsak dan popoldne, približno Ob 15. uri, se je tudi včeraj skupina desetih vojakov odpravila iz vojašnice «Cascinos> v predmestju Salerna v bližnjo vojašnico «Angeluc-cis>, kjer bi morah zamenjati kolege na straži. Ko so s terenskim vozilom in kombijem «850* prevozili približno sto metrov, jim je spredaj zaprl pot bel fiat «131», zadaj pa plav fiat «127*. Istočasno so iz obeh avtomobilov skočili teroristi, ki so skupaj s tremi kolegi, ki so jih čakali na mestu zasede, planih z orožjem v roki proti vojakom, od katerih so zahtevali, naj jim izročijo orožje. Dva desetarja sta se jim baje upirala, zato so začeli streljati. Strele so slišali tudi štirje policisti letečega oddelka, ki so takoj prihiteli na pomoč vojakom. Vendar še preden so se s svojim avtomobilom pripeljali do kraja napada, sta proti njim začela streljati dva terorista, mož in ženska, ki sla napadalski skupini krila hrbet. V oboroženem spopadu sta terorista z rafali brzostrelk ubila šoferja policijskega avtomobila in huje ranila dva njegova kolega, ena svinčenka pa je zadela v glavo študenta De Sio, ki se je učil na balkonu. Po nekajminutnem streljanju je teroristom, ki naj bi jih bilo najmanj deset, uspelo zbežati z baje štirimi avtomobili, s sabo pa so odnesli tudi štiri avtomatske puške «FAL» in dve puški «garand*. ki so jih vzeli vojakom. Zvečer pa je glasnik rdečih brigad diktiral telefonistki neapeljskega dnevnika. «11 Mattino* kratko sporočilo, s katerim so si rdeče brigade prevzele odgovornost za atentat in so zagrozile, da bodo napadle štiri zasebne radijske postaje. Preiskovalci menijo, da so napad izvedli pripadniki istega voda rdečih brigad, ki so 19. avgusta vdrli v vojašnico letalcev v Castel di Decimo. Ta vod naj bi vodila Natalia Ligas, ki je baje po aretaciji Gio-vannija Senzanija prevzela vodstvo teroristične skupine v južni Italiji. Po nekaterih pričevanjih naj oi se tudi sama udeležila včerajšnje akcije. Notranji minister Rognoni in po veljnik policije Coronas sta takoj po terorističnem napadu poslala v Salerno prefekta De Franciscija, ki vodi centralni policijski urad za koordinacijo boja proti terorizmu. Zaskrbljenost ob zadnjem terorističnem dejanju so včeraj izrazili številni italijanski politiki. Predsednik Pertini je poslal ministrskemu predsedniku Spadoliniju brzojavko, v kateri poudarja, da morajo vse italijanske demokratične sile še o-krepitj boj proti teroristom. Podobnega mnenja je tudi sam ministrski predsednik, ki ugotavlja, da morajo biti možje, ki so v službi dr žave, vedno pripravljeni na zasede teroristov. Komunistični senator Pecchioli pa poudarja, da so ža- bi med vojaki ustvarili občutek ne gotovosti, kar bi lahko imelo dramatične posledice za reuubliko. Bančne obresti znižane samo za 1 točko RIM — Združenje italijanskih bank je včeraj sklenilo, kot je bilo pričakovati, znižati «prime rate», o-ziroma aktivne obresti za posojila najboljšim klientom, od 21,75 na M,75 odstotka, torej samo za eno točko, kolikor se je znižala eskom-pina mera, in ne več. kot so zahtevali sindikati in poslovneži glede na velike zaslužke, ki jih ban:;e ustvarjajo z veliko razliko med a-ktivnimi in pasivnimi obrestmi. Nasprotno, bankirji so izrazili mnenje, da je treba to razliko ohranili z vzporednim znižanjem obresti, ki jih p'-cvre’o vlagateljem. «Governolo» so včeraj po petdnevni plovbi končno prevzeli položaje ob «zeleni črti* med Pasažo Semaan in cerkvijo sv. Mihaela. Bornih 7C0 metrov, ki pa so po mnenju večine najbolj «vroči» metri fronte, ki deli Bejrut na dva dela. To so bersaljerji takoj okusili, saj se jim je nekaj palestinskih borcev uprlo in niso zapustili svojih položajev. Dosti lažje je bilo s sirskimi vojaki in z borci šiitske skupine Amal, ki so se disciplinirano umaknili, potem ko so jim Italijani izkazali vojaške časti, še lažji je bil prehod oklop-nih transporterjev, terenskih vozil in druge mehanizacije skozi vzhodni, krščanski Bejrut. Zaplet z 28 borci Ljudske fronte za osvoboditev Palestine grozi, da se tudi danes ne bo začel pričakovani kopenski umik oalestinskih in sirskih vojakov proti Damasku. I-talijani so namreč zagrozili, da ne bedo prevzeli odgovornosti pospremiti umikajoče do sirske meje. če se ne bodo vsi Palestinci umaknili iz "njihovega sektorja. Bržkone bodo zap’et rešili v teku noči, saj borci vztrajajo na svojih položajih, ker niso dobili ukazov od svojih nadrejenih in ker se nočejo pokoriti u-kazotn sirskih častnikov. V teku so namreč mrzlična pogajanja, da bi tudi to oviro premostili in s tem omogočili prehod prvega kontingenta 1.500 borcev proti Siriji. Z izjemo tega incidenta pa so drugi borci in prebivalstvo dočakali Italijane s povsem drugačnimi ob čutki kot Francoze in Američane. V znak dobrodošlice so jih uosioali z rižem, palestinski in sirski borci pa so jih pozdravili s streljanjem iz vsega razpoložljivega orožja Po vsem sodeč so jih žt sprejeli za svoje, kar bo bržkone ola!šaio delo bersaljer em, ki so le navadni naborni vojaki in ne profesionalci kot njihovi francoski in amerišta jtolagi. Medtem ko so mednarodne mirov ne sile praktično prevzele nadzorstvo nad «zeleno črto*, se ie začel umik izraelskih tankov, a ne proti meji temveč proti vzhodu in severu Libanona. Kaj pomeni tak manever za trpeči Libanon ni sa popolnoma jasno, a po grožnjah, ki prihajajo iz Jeruzalema, se iz tega ne bo izrodilo nič dobrega. Včeraj je namreč odpotoval v \Vashington izraelski obrambni minister Šaron. ki je pred svojim odhodom še enkrat zabičal Reaganovemu odposlancu Habibu, nai doseže sirski m nale- rešitev. V teh poskusih je že delno pridobil na svojo stran muslimansko desnico; če mu bo ta manever uspel tudi z Druži, je us-da libanonske levice zapečatena. Ge-mayel je baje že pristal, da bedo palestinske civilne begunce z juga države po izraelski zamisli odselili proti severu. Včeraj ga je podprl tudi libanonski odpadniški major Hadad. CZESTOCHOWA - Poljski priroas Glemp je včeraj pred 500 tisoč verniki v Czestochoivi zahteval od poljskih oblasti, da osvobodijo Wale£0, obnovijo sindikalne dejavnosti, o-svobodijo internirance, proglasijo amnistijo in določijo datum papeževega obiska na Poljskem. UllinillllllkltlMIIIOIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIUlMIHimmilUIIIMHItllUIIMIIMIMIIHIIHIMItMHMHlMIlimilM UVODNO POROČILO PREDSEDNICE VLADE MILKE PLANINC Predsedstvo CK ZKJ ocenilo gospodarski položaj v državi Pomembni rezultati doseženi na področju izvo* za še niso zadostni {lede na potrebe države BEOGRAD — V sredo je hiša v Beogradu seja predsedstva CK ZKJ. ki so se je udeležili člani predsedstva SFRJ in predsedniki ter člani nekaterih drugih najvišjih teles federacije. Obravnavali so ekonomski položaj v državi. Uvodni poročili sta prebrala predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc in član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. N# seji so ocenili, da se kljub prizadevanjem in doseženim rezultatom, zlasti na področju zagotavljanja zunanje likvidnosti in rednega plačevanja dolgov, še vedno na-oaljujejo neugodne težnje v gospo darskih gibanjih. Občutna je zavrta rast industrijske proizvodnje v vseh republikah in avtonomnih po krajinah, medtem ko vse oblike porabe še naprej naraščajo močno čez dogovorjene okvire. Posledica tega je visoka rast cen in inflacije, ki znatno odstopa od predvidevanj. V takšnih pogojili sicer pomembni re^uhati d o s-ženi na prdvočiu po- Prizorišče teroristične zasede v predmestju Salerna (Telefoto AP) večsvanja izvoza še vedno niso zadostni glede na potrebe države. Predsedstvo je pozvalo vse organizacije in organe Zveze komunistov, da določijo konkretne naloge, nosilce in roke njihove izvedbe. Komunisti morajo biti na čelu boja za razvoj samoupravnih odnosov za večjo produktivnost, varčevanje, spremembo odnosov do dela, uresničevanje načela delitve po rezultatih dela in za krepitev odgovornosti pri uresničevanju zakonov in družbenih dogovorov. Dogovorili so se. da bodo za reševanje teh vprašanj sprožili, ozira ma pospešili akcijo v Zvezi komunistov Jugoslavije in v dražbi ter da bodo o tej problematiki pripravili sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Cvijetin Mijatovič. Radovan Vlaj-kovič in Mirko Ostojič pa so na seji seznanili predsedstvo tudi o poteku priprav in o dejavnosti države v zvezi s sedmo konferenco voditeljev držav ali vlad neuvrščenih dežel, (dd) Stambolič končal obisk na Cipru NIKOZIJA — V predsedniški palači so bili včeraj sklepni pogovori predsednika predsedstva SFRJ Petra Stamboliča s ciprskim predsednikom Spirosom Kiprianujem. Med pogovorom sta posebej govorila o nujnosti krepitve dejavnosti neuvrščenih držav in o pripravah na sedmo vrhunsko konferenco. Izrazila sta upanje, da bodo vsa vprašanja povezana s konferenco uspešno rešena. Potrdila sta tudi odločnost Jugoslavije in Cipra, da kar najtesneje sodelujeta za zagotovitev u-speha 7. konference. Predsednika sta se zatem medsebojno seznanila z notranjim razvojem obeh držav, pri čemer sta ugotovila, da se u-spešno nadaljuje politika pokojnih predsednikov Tita in Makariosa. V zvezi z dvostranskim sodelovanjem sta ugotovila, da se uspešno razvija, vendar pa so š° možnosti za njegovo razširitev, (dd) IIUUIIIllllllllllllllllllllMIIIIIIIIOIIIIIIIlIlM liiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiimuliHmiiiiiiKiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiimiitiiKii SKLEP MILANSKEGA CIVILNEGA SODIŠČA Proglašena nelikvidnost Banca Ambrosiana Izsledki preiskav v švicarskih bankah poslabšali Carbonijev položaj MILAN. LUGANO — Počitniška sekcija milanskega civilnega sodišča je sprejela zahtevo komisarjev likvidatorjev Banca Ambro-siano ter proglasila nelikvidnost stare bančne ustanove. Sodišče (predsednik L0 Cascio, sodnika Marescotti in D'Agostino) je sklepalo po e nodnevnem posvetovanju. Sodniki so nada lje zavrnili zahtevo komercialista Alda Ro maneta, da bi proglasilo svojo nepristojnost za sojenje. Prva točka, ki so jo sodniki preučevali, je zadevala datum, s katerim naj bi ugoto vili nelikvidnost banke. Zgodilo se je nam reč, da so pravni zastopniki obtožene stran ke (člani upravnega sveta starega Ambro siana: Roberto Rossone, ki je odgovarjal za banko po Calvijevem begu, Orazio Bagnasco, Giacomo di Mase, Carlo Petenti, Giuseppe Prisco, Gianpaolo Melzi D’Eril, Ruggie.ro Moz-zana, Mario Maneri Valeri Manera in Ala-dino Minciaroni) trdili da se je nelikvidnost začela potem ko so prišli v banko komisarji likvidatorji. Sodišče je sklenilo, da je treba določiti datum začetka nelikvidnosti na 6. avgusta, ko je bil objavljen dekret o prisilni upravni likvidaciji banke. Kar pa se tiče vsebine svojega sklepa, so sodniki menili, da obstajajo vsi dokazi za proglasitev nelikvidnosti. Med drugim so opozorili na dejstvo, da so hranilne vloge močno padle (na nekaj čez 2000 milijard lir na 6. avgusta). K vsemu temu je treba dodati še zunanje zadolžitve (tudi preko pri druženih bančnih ustanov). Gre za kredite, ki jih je nemogoče izterjati, ker v IOR odpovedal pokrivanje teh izgub. V razsodbi se navajajo nadalje hude težave, na katere so naleteli likvidatorji pri vsakdanjem poslovanju zaradi pomanjkanja likvidnosti. Sodniki smatrajo nadalje poseg sedmih bank *poola» za nadaljen dokaz nelikvidnosti stare bančne ustanove. Razsodba milanskega sodišča je povzročila veliko razburjenje v krogih malih delni carjev Banca Ambrosiano, ki jih je več kot 30.000. Ta množica malih varčevalcev se boji. da bodo vsi njihovi prihranki šli po vodi. Nekateri njihovi pravni zastopniki celo grozijo, da bodo tožili pristojno ministrstvo, Banco dltalia in druge, ker niso reševali u-stanove, dokler je bil še čas. V tej zvezi je prof. Bazoii. predsednik novega Banca Ambrosiano izjavil, da je ta ustanova solidna, saj lahko računa na kapital 600 milijard lir. Omenil je še, da preučujejo možnosti partecipacije starih delničarjev pri novi ustanovi. Z odkritjem v Švici zelo visokih denarnih nakazil Carboniju (šušlja se o težkih desetinah milijard lir), se je Carbonijev položaj poslabšal. Govori se tudi, da je Calvi obljubil Carboniju provizijo 20 milijonov dolarjev na račun neke delikatne, toda dobička-noshe operacije, ki bi utegnila rešiti njegov zavoženi položaj (pravijo, da je operacija morda veljala milijardo dolarjev). Doslej v Švici niso še našli zloglasnega čeka za 200 milijonov lir, s katerim naj bi nekdo plačal morilca podpredsednika Rosonija (če bi seveda atentat uspel), švicarske oblasti pa še vedno nadaljujejo preiskave v raznih bančnih ustanovah. Sodniki v Luganu in v Bernu pa so nekoliko nejevoljni, ker se italijanske sod-nijske oblasti sedaj obotavljajo, da bi predložile nadaljnje zahtevke glede ekstradikcije. prevzele breme nadaljnjega pogajanja z listo — tako so sklenile na videmskem sestanku — da bi spremenile njeno stališče in da bi se praktično spremenila tudi vsebina sporazuma o sestavi odborov na tržaški občini in pokrajini. Na tem sestanku bi se bilo treba nadalje dogovoriti o novem sestanku, katerega bi se poleg LpT in laiko - socialistov udeležila tudi KD. Sestanek v Podlonjerju V Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) bo danes ob 19. uri sestanek, na katerem bodo razpravljali o raznih organizacijskih podrobnostih v zvezi z letošnjo IV. rajonsko vinsko razstavo, ki jo prireja Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov od Sv. Ivana, z Vrdele in iz Podlonjerja, in ki bo v nedeljo, 29. avgusta, v Podlonjerju. 1A REŠITEV DEŽELNE KRM LISTA ZA TRST PONOVNO ODKLANJA VSAKO SODELOVANJE V NOVI VEČINI LpT bo sestavila manjšinska odbora v primeru, da bi katera od stranke laičnega in socialističnega pola razbila podpisani sporazum V pričakovanju na sejo deželnega I socialističnega pola so si vsekakor sveta, ki je bila že sklicana za sredo, 15. septembra, so deželna tajništva strank, ki so sestavljale dosedanjo večino, obnovila pogajanja za izhod iz kriznega stanja Deželni tajniki KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk so se namreč v sredo sestali v Vidmu in preverili razne možnosti bodočih koalicij za upravljanje dežele. Vsi so se strinjali, da je treba načeti dialog tudi z Listo za Trst vendar pod pogojem, da se bo na teh pogajanjih istočasno razpravljalo tudi o tržaškem občinskem in pokrajinskem odboru, ki sta bila pred nedavnim sestavljena na osnovi sporazuma med LpT in laiko - socialisti, ki je Krščansko demokracijo izključil iz vsakega sodelovanja in jo potisnil v opozicijo. Lista za Trst bi morala v bistvu vstopiti v novo deželno večino, Krščanska demokracija pa v tržaški občinski in pokrajinski odbor. Zato bi bilo treba spremeniti sedanjo sestavo obeh tržaških krajevnih ustanov, s čimer pa se očitno Lista za Trst nikakor ne strinja. Listarsko uradno glasilo namreč v včerajšnji številki piše, da sporazuma, ki je bil pred nedavnim sklenjen z laiko . socialisti, ni mogoče spreminjati; ostati mora v veljavi vse do izteka njegovega eksperimentalnega obdobja, to je do prihodnjih deželnih volitev. Nadalje poudarja, da je lista od svojih zaveznikov laičnega in socialističnega pola pričakovala, da bi se njeni predstavniki odločno postavili v bran tega sporazuma: nasprotno pa pogajanja dajejo vtis, da so bile te stranke iznenadene z odprtjem deželne krize in so lahko tudi razpoložljive za iskanje vsakega poskusa za premostitev tega stanja, čeprav si v tem niso povsem enotne s stališči pokrajinskih tajništev i-stih strank. Listarsko uradno glasilo zato izraža željo, da bi podpisniki sporazuma enotno nastopali na pogajanjih in zavzemali dosledna stališča s podpisanim sporazumom. Ena od točk tega sporazuma namreč predvideva, da v primeru, da bj se le ena od strank podpisnic iz njega umaknila, bi morala oba odbora, na občini in na pokrajini, i-stočasno odstopiti. S tem v zvezi lista ponovno poudarja, da bi tak primer avtomatično privedel do oblikovanja manjšinskih odborov LpT na občini in na pokrajini, toda «ne zaradi njene volje, ampak zaradi nujnostnega mestnega stanja*. Istočasno Lista za Trst v včerajšnji številki svojega glasila poudarja, da ne ‘namerava v nobenem primeru vstopiti v deželni odbor; to vprašanje bo zanjo postalo aktualno le po prihodnjih deželnih volitvah, ki bodo spomladi prihodnjega leta. Rešitev krize, ki je bila pred nedavnim že skoraj na dlani, se torej oddaljuje. Stranke laičnega in Sporočilo pomožnemu osebju vrtcev v mestu Tajništvi sindikatov tržaških občinskih uslužbencev CGIL in UIL javljata, da bo pomožno osebje občinskih otroških vrtcev z avgustovsko plačo prejelo v obliki poplačila nadurnega dela tudi zneske, ki mu pritičejo za vse delovne ure iznad rednih 36 od maja naprej. Omenjeni tajništvi še sporočata, da je tržaški občinski odbor 23. t. m. odobril sklep glede sestave prednostnih lestvic za namestitev su-plentov pomožnih uslužbencev v vrtcih in otroških jaslih v prihodnjem šolskem letu; lestvice so na ogled vsak delovnik med 9. in 13. uro v tajništvih CGIL in UIL, sobi 42 in 44, županstvo, Trg Unita 4. Letos manj prometa v tržaški luki Tudi v preteklem juliju je bil blagovni promet v tržaškem pristanišču znatno manjši kakor v juliju lanskega leta. Celokupen promet .je namreč dosegel 2,317.762 ton, medtem ko je znašal v lanskem ju liju 2,814.982 ton. Celoten promet v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je tako dosegel 16,322.927 ton. medtem ko je znašal v ustreznem razdobju lani 18,834.016 ton. Nazadovanje je torej znašalo nekaj nad 2,500.000 ton. OD 17. DO 20. SEPTEMBRA V Boljuncu dan kmetijstva Letošnja prireditev posvečena predvsem problemom pre. hrane . Vrsta zanimivih razstav in predavanj V dolinski občini bo letos od 17. do 20. septembra 2. Dan kmetijstva. Na prireditvi, ki .je že lani zabeležila prodoren uspeh, si bodo obiskovalci lahko ogledali razstavo grozdja, zelenjave, poljščin, živine, prašičev, zajcev, kokoši in ostale perutnine ter čebelarskih pripomočkov. Postavljena bo tudi etnografska razstava, slikarska razstava gozdnih živali in pregled fitofarmacevtskih pripravkov. Kmetijska zadruga in druga podjetja bodo razstavljala in prodajala sodobne kmetijske stroje, pripomočke in druga sredstva. Poseben poudarek bo seveda imelo vi narstvo z razstavo in prodajo vinske posode. V okvir prireditve soa-daio tudi prašičji sejem, prodaja medu domačih čebelarjev in poku-šn>a domačega mleka. Pripravljalni odbor je posvetil veliko pozornost razpravam o raznih kmetijskih tematikah in panogah. Program prireditve obsega pester spored predavanj in okroglih miz. Glavna tema letošnje manifestacije je namenjena prehrani Tako (•iiltiiliiliiiiiftiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMHiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiminiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiTiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH MEDNARODNI TEČAJ 0 PREVOZIH NA TRŽAŠKI UNIVERZI Letos analiza učinkovitosti prevoznih dejavnosti v EGS Tečaj (23. po vrsti) bo v času od 31. avgusta do 10. septembra - Vlogo Trsta na Sredozemlju je treba ovrednotiti - Zakaj ni navdušenja za trajektne zveze z Grčijo ? Gospodarska integracija med različnimi narodi in državami je v veliki meri odvisna od tega, kakšno stopnjo organiziranosti je dosegel sistem prometnih infrastruktur. Za združeno Evropo, ki nabavlja suro- vine in ponuja svoje industrijske izdelke na oddaljenih tržiščih, je to še toliko bolj pomembno, če upoštevamo dejstvo, da predstavljajo prevozni stroški po izbruhu energetske krize okrog 25 odst. dobav- Prof. Maternlni (v sredi) odgovarja tržaškim novinarjem •iiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiMiMMHiiiiimniiimiiiiimiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiuiiiimiiiiiiiiiifiiia HA POBUDO TAMKAJŠNJE MLADINE Pri Banih jutri in v nedeljo praznik S tem se obnavlja star običaj, ki pa je bil za dobrih deset let prekinjen Pred kakim mesecem, in sicer a-prila, smo v naši prilogi »Ljudje in kultura* zapisali, da je pri Banih vaška mladina zasnovala mladinski krožek. Zapisali smo tudi, da je v načrtih mladine obnoviti vaško ša-gro, ki so jo po tradiciji prirejali na dan vaškega patrona. Mladinci so obljubo držali in pripravili šagro, ki bo to soboto in nedeljo, to je jutri in pojutrišnjem. Pobuda je še toliko bolj razveselji va, ker šagre že dobrih deset let ni bilo več. Tokrat so tako prav mladinci poskrbeli za obuditev običaja in za poživitev vaškega življenja Banov. šagra bo na trgu v vasi. Da bo dobro uspela bodo pomagali vsi vaščani. Predviden je kulturni program, za ples pa bo poskrbel ansambel Taims. Od vedno teče pravda, ali je mla- Jufri v Prečniku festival ZKMI Jutri bo na festivalu ZKMI v Prečniku izredno pester in zanimiv večer. Nastopil bo namreč znani slovenski kan-tavtor Tomaž Domicelj, ki že več let žanje zavidljive uspehe. To pričajo predvsem njegove pesmi, ki jih večkrat slišimo po radiu, kot »Jamajka*. »Danes je srečen dan* in še mnogo drugih. Glavni »jedi*, t.j. Tomažu Domiclju. se bo pridružila še zamejska «priku ha*, pri kateri sodelujejo TOZD Lopovi in Kabaret skupina. O »Lopovih* se zadnje čase ved no več govori in skupina se nedvomno hitro uveljavlja. Krstni nastop pa bo imela Kabaret skupina, ki jo sestavljajo sef Miran Košuta, gost iz Toronta John Česnik in kraška pijanca Ščen in Belmondo. Prisotni se bodo lahko srčno nasme'ali in pozneje še zaplesali ob zvokih ansambla Ideja iz Kopra. (DB) dina kaj vredna ali pa je sposobne samega besedičenja in »pohajanja*. Mi bi se v to pravdo ne spustili. ker vemo, da je ni konca in ne kraja. Vemo pa tudi to, da so marsikje prav mladi poskrbeli, da je v tej ali oni vasi nekaj vzklilo in da smo na straneh našega dnevnika po dolgem premoru zabeležili, da so v tem in tem kraju ponovno pričeli s kulturnim in družabnim delom. Tako se je zgodilo tudi pri Banih, kjer so si prav mladi zavihali rokave in poskrbeli, da bo na vaškem trgu zadonela pesem ir da bodo ljudje ponovno zaplesali ob zvokih ansambla. Prepričani smo, da se mladi od Banov ne bodo »izčrpali* pri šagri in da bodo še marsikaj naredili, tako da se bo tudi ta mala vasica vključila v precejšen kulturni živžav, ki vlada na vzhodnem Krasu. O pomembnosti, da se v majhnih vaseh kaj dela, ne bi pisali, saj je očitno, da je prav mrtvilo najbolj nevarno za posameznika in za celotno skupnost. Mladim od Banov naj gre torej vsa naša spodbuda, čeprav je sveta resnica, da bodo v gostilnah starejši možje 4/ nadalje govorili, ka ko je bilo, ko so bili oni mladi. Je že pač tako, da je vsaka generacija najboljša- Dobra udeležba na vaškem prazniku pa bo vsaj za nekaj dni utišala opravljive jezike... Deželni prispevki za tri inštitute Deželni odbor je tudi letos nakazal finančno pomoč raznim inštitutom, ki se ukvarjajo s preučevanjem gospodarskih in pravnih problemov Tako bodo prejeli Inštitut za pravne študije v deželi iz Vidma (ISGRE) 55 milijonov lir. Inštitut za preučevanje in dokumentacijo o Vzhodni Evropi iz Trsta (ISDEE) 115 milijonov lir in Furlanska filološka družba iz Vidma 120 milijonov lir. V tržaških hotelih manj letoviščarjev V prvih 7 mesecih tekočega leta je število italijanskih in tujih letoviščarjev, ki so enkrat ali večkrat prebili noč v hotelu ali drugačnem prenočišču v tržaški občini, upadlo za 2,80 od sto v primeri z obdobjem januar julij 1981. Znašalo je 246.945 proti lanskim 254.053. Število inozemcev se je skrčilo za 4,80 od sto s 113.874 na 108.411. Vrste avstrijskih letoviščarjev so se npr. zredčile za 16,73 od sto, francoskih za 12,09 in zahodnonemških za 6,03 odstotka, pač pa so se jugoslovanski obiskovalci pomnožili za 7,9 odstotka. Kot smo omenili, je nazadovalo tudi število letoviščarjev, ki so se v mestnih in predmestnih prenočiščih ustavili na poti iz notranjščine Italije; padec znaša 1,17 od sto - od 140.179 d0 138.534. • Sedež tržaške sekcije Svetovnega sklada za naravo — WWF bo za javnost ponovno odprt 1. septembra, in to od 17.30 do 20. ure vsak dan. razen ob sobotah. Novi naslov WWF: Ul. F. Venezian 27 (tel. 761235). ne cene katerega koli artikla. Razpolagati s sodobnimi prometnimi infrastrukturami (cestami, železnicami, pristanišči in letališči) pa še ni dovolj; treba je poskrbeti, da bodo te strukture kar najbolje izkoriščene. Zaradi tega bo glavna tema, ki jo bodo obravnavali na letošnjem mednarodnem tečaju o prevozih v EGS na tržaški univerzi »Učinkovitost prevozov v Evropi*. Tečaj, ki bo letos od 31. avgusta do 10. septembra in ki bo že 23. po vrsti, organizira Inštitut za preučevanje prevozov v EGS, ki deluje v sklopu tržaške univerze. Kakor je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci direktor inštituta prof. Maternim, bodo na letošnjih seminarjih obravnavali celp vrsto dejavnikov, ki vplivajo — pozitivno ali negativno — na razvoj mednarodnih prevozov, in sicer cd fizičnih do političnih, od ekoloških do gospodarskih dejavnikov, pri tem pa ne bodo pozabili tudi na dejavnik, ki ga predstavlja človek, ter bo zato poseben seminar veljal problemom organizacije dela v podjetjih, ki se ukvarjajo s prometom. Tečaja se bodo udeležili številni strokovnjaki iz evropske deseterice in iz drugih držav (med temi bo tudi prof. Tomo Šibenik z ljubljanske univerze). S pristopom Grčije k deseterici — je še dejal prof. Maternim — se je vloga Trsta v sklopu mednarodnega prometu na Sredozemlju krepko okrepila in tudi o tem bo govor na skorajšnjih seminarjih. Konkretno gre za to, da ovrednotimo jadransko vodno pot in da opozorimo Evropo na nujnost izboljšanja prometnih poti na tem območju. Za te pro-ble mekaže EGS dokajšnje zanimanje, česar pa žal ne moremo trditi za same tržaške poslovne kroge, kakor priča še vedno nerešeno vprašanje trajektnega terminala, za katerega se Grčija že dalj časa zanima, a ki je v Trstu naletel na nerazumljivo hladen odziv. V odgovor na ustrezna vprašanja časnikarjev pa je prof. Maternim na koncu dejal, da bo prihodnji tečaj leta 1983 na temo »Četrt stoletja evropske politike na področju prevozov, obračun in perspektiv*, ter da se inštitut res pripravlja na to, da se vključi v Cono za znanstvene in tehnološke raziskave, in to ne kot samostojna ustanova, marveč v sklopu tržaške univerze, kamor spada od vsega začetka po svojem statutu. bo v petek, 17. septembra, ob 20. uri otvoritev okrogle mize na temo »Kmetijstvo in prehrana — zadružne oblike službe poslovanja in pre delave*. na kateri bodo sodelovali predstavniki dežel F-JK in Emilije Romagne. SR Slovenije, kraške gorske skupnosti. Kmečke zveze in Neposrednih obdelovalcev. Naslednjega dne popoldne bo pre davanje o čebelarstvu, zvečer pa o oljkah, na katerem bo sodelovalo Deželno nadzorništvo za kmetijstvo. V nedeljo zjutraj je na sporedu predavanje o živinoreji, v ponedeljek ob 18. uri pa predvajanje filmov s kmetiisko tematiko. Prireditelj bo tudi imenoval posebne komisije, ki bodo ocenile in nagradile razstavljene pridelke domačinov. Da bi nomen kmetiistva nredočili tudi mladini, bodo šole dolinske občine in ostale nokraiine organizirale v soboto. W. septembra, obisk učencev in diiakov. Na tei nadvse zanimivi in izvirni manifestacij bo vsakdo našel nei-aj zanimivega. Na svoj račun bodo prišli liubi-telji pristne hrane in oiiače. ki bo na voljo v dobro založenih kioskih, pesmi, glasbe in razvedrila (nastopili bodo pevski zbor iz Kočevca in obe občinski godbi — Breg in godba iz Ricmanj — ter ansam bel Aries). Marino Vulcano 18. oktobra na zatožni klopi Dne 18. oktobra letos bodo na tržaškem kazenskem sodišču sodili 49-letnemu samozvanemu pisatelju Marinu Vulcanu, ki je obtožen, da je izkoriščal psihične slabosti zakoncev Roberta in Annamarie Ga-brielli in na njun račun izvedel vrsto goljufij. Vulcano je v začetku leta 1970 v Rimu s pištolo ustrelil sobivalko Carlo Torti in bil zaradi tega obsojen na 14 let zaporne kazni, ki so mu jo nato znižali na 9 let. V rimski jetnišnici Rebibbia je navezal tesne sentimentalne stike s podrav-nateljico kaznilnice dr. Giuliano Meograssi, ki je sedaj njegova žena. Avgusta lani je Vulcano z Meo-grassijevo in sinovoma dopotoval v naše mesto, kjer se je, kot rečeno, »lotil* Gabriellijevih. Med drugim je obtožen, da je zakonskemu neprištevnemu paru tako ali drugače izmaknil velike vsote denarja, ju s svojo »močno osebnostjo* povsem podredil, • Predsednik deželnega odbora Co- melli je včeraj sprejel na poslovilnem obisku avstrijskega generalnega konzula v Trstu Pemeggerja ter se mu zahvalil za njegova prizadevanja v korist razvoja plodnih odnosov med našo deželo in sosednjo Avstrijo. Poslovilni obisk gen. konzula SFRJ Cigoja pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi Predsednik SKGZ Race izroča gen. konzulu Cigoju v dar Hlavatyjevo sliko šotna pa sta bila tudi konzul? J?4 V nizanju poslovilnih obiskov generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja, je bila včeraj pod večer na vrsti Slovenska kulturno -gospodarska zveza. Srečanja z njim v njenih prostorih so se poleg predsednika in članov izvršnega odbora udeležili tudi vodilni predstavniki v SKGZ včlanjenih organizacij in ustanov iz vseh treh pokrajin, pri- Vrsta upravnih sklepov na seji občinskega odbora Novi izdatki na področju šolstva in skrbstva Na svoji zadnji seji je tržaški ob činski cdbor sprejel nekatere sklepe v okviru lastnih pristojnosti, ki zadevajo sektorja šolstva (razni izdatki za otroške jasli v višini 8 milijonov lir) in skrbstva (50 milijonov v letošnjem letu za ostarele in oslabele, ki so bili gostje domov za ostarele). Odbor je tudi pripravil vrsto u-krepov, ki jih bo moral odobriti občinski svet. Med te spada izgradnja slačilnice za športno igrišče pri Sv. Alojziju, za katero bodo predvidoma izdali okrog 300 milijonov lir. 70 milijonov lir so namenili za postavitev zaščitnih ograj za dre- ObvMiilo Primorskega dnevnika Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo ogtJjgTSSkle ogla se. ččftitke, raznovrstna obvestila. darove in orispevke itd. vsak dan (razen nedel.;e) samo od 8.30 do 14.30. P tej uri jib ne bomo več sprejeli Nespremenjen pa os'ane ur nik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (830 22.00) Prosimo za razumevanje. niiuiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiitiHimiiiiiiiimtiiiiininiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimin Glasbeni večer v Repna M. vesa na Kcrzu Cavour, na nabrežjih in na Trgu Venezia, vnesli pa so tudi spremembe v financiranje del za restrukturacijo vrta na Trgu De Gasperi. Drugi sklepi občinskega odbora, ki jih bo moral odobriti svet, zadevajo imenovanje komisije za dražbo za oddajo del glede vodne naprave za nameravan bazen pri Sv. Ivanu, restrukturacijo električnih naprav šole Benco ter kritje stroškov ACEGA za potenciranje vodnega omrežja občine. Končno je odbor cdredil še dodatne izdatke za popravilo javnih in šolskih stavb (92 milijonov lir), za nove odseke odtočne kanalizacije (163 milijonov) in za gradnjo srednje šole na Greti (595 milijonov lir). V sredo, 1. septembra, prične znova poslovati tržaški deželni u-rad državljanovega branilca v Ul. F. Filzi 21/1. Dr. Mattia Caufin bo na razpolago strankam vsak torek in četrtek, a prihodnji teden bo izjemoma v Uradti sbr.io v četrtek.' Umik obiskov: od 10. do 13. ure. V branilčevi odsotnosti bo dr. Cau-. fina redno nadomeščal njegov najtesnejši sodelavec dr. Paolo Bevi-lacqua, in to vsak dan. razen ob sobotah, od 9. do 13. in od 14. do 17. ure. ■•IIIIIIMIIimillUIHIfllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllMIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIItllllllflllllllllMIIIIIHIkIMMitlllllllllllltIfllllllllllllimiillllllllllllllMIIIlIN Prometna stiska v Ul. Battisti Prav prijeten kulturni večer je v sredo pripravilo v Repnu tamkajšnje KD Kraški dom. Na dvorišču Kraškega muzeja sta ob prisotnosti številnih poslušalcev nastopila gojenca Glasbene matice domačin Franko Guštin in Marko Feri, ki sta s pomočjo kitar tako s posamičnim kot skupnim izvajanjem harmonično zaigrala deset skladb. Koncert sta mlada kitarista z velikim navdušenjem pripravila med počitnicami pod strokovnim vodstvom pedagoga Tullia Možine. V imenu organizatorja je spregovorila predsednica Sonja Lazar, ki je navedla nekaj podatkov iz zgodovine kitare kot modernega glasbila. B. S. .. .. %$j V gornjem delu Ul. Battisti se s pospešenim tempom nadaljuje delo za novo asfaltno prevleko, vendar bodo težave za pešce in še posebno za .avtomobiliste trajale š* nekaj časa. Dela predvidevajo namreč poleg asfaltiranja tudi odstranitev stare podlage, ki ni bila več kos prometu v tem delu mesta Madež olja zakrivil prometno nesrečo Včeraj ponoči se je v Ul. Forla-nini pripetila lažja prometna nesreča, pri kateri sta se poškodova la 18-letna študentka iz Ul. PietA 6 Tiziana Carretti in n.jen sopotnik, 36-letni Silvano Dapretto. Ob sprejemu v bolnico .je Carrettijeva pristojnim oblastem izjavila, da se je s svojo vespo vozila po Ul. Forlanini, nenadoma pa je izgubila nadzorstvo nad vozilom, ker je bilo cestišče prekrito z madežem olja. Pri padcu se .je voznica udarila v desno nogo in ramo zaradi česar sc bo morala zdraviti 30 dni, njen sopotnik pa bo zaradi udarca v nogo okreval v desetih dneh. Kantavtor Paolo Conte na Gradu sv. Justa Paolo Conte je svojevrsten pojav v italijanski lahki glasbi. Kljub temu, da je avtor nekaterih med najlepšimi pesmimi zadnjih desetletij in da je v zadnjem času tudi kol pevec dosegel precenjšen ugled, še vedno ni znan širokim množicam, kot je potrdil tudi sinočnji koncert na Gradu sv. Justa, ki je privabil le par stotin ljubiteljev tovrstne, nič kaj komercialne, prav gotovo pa zelo kvalitetne glasbe, opremljene s pomenljivimi, nevsakdanjimi teksti. Paolo Conte, 45 let, po poklicu odvetnik, čistokrvni Pie-montež, je dokazal, da je pravi «show mam, ki zna svojo veščino pokazati v direktnem stiku z občinstvom, še boli kot v ploščah, kjer se lahko poslužuje najmodernejših sredstev miksirania. Skratka, koncert, ki je popolnoma zadovoljil občinstvo in na katerega se bomo še povrnili. rjan Banko in Nevenka Kovačič-Predsednik SKGZ Boris Race svojem poslovilnem nagovoru » . ristil priložnost, da je najPreJ rj. dal nekak prerez skozi zadnje stu letno obdobje, ki ga je gen- *°n Cigoj preživel z nami v odgov funkciji najvišjega predstavnika RJ v Trstu. Ozrl se je na n^j. in pričakovanja slovenske nar nostne skupnosti, na dosežene u r he pa tudi na vse tisto, kar Jr krivdi tistih sil, ki so vedno 9°^ biti priviligirane ne le v družbi taki, marveč tudi napram Sl® cem in Jugoslaviji, žal ni bilo ^ seženo in uresničeno. Za vsako med teh štirih let smo g°jW ‘L nje — je dejal Race — da nam ^ prineslo zaščitni zakon, toda o° ga ni prišlo. Toda zaradi t®8a $ bomo obupali in odstopali od na zahtev. ., A. Ko je potem govoril o naporin e ^ neralnega konzula Cigoja in. sp v predstavništev SFRJ v Italiji 1 Trstu za utrjevanje dobrih odn ^ med sosednima državama in y. ,e rist naše narodnostne skupnost' dejal, da je tov. Cigoj s svojim ^ priim nastopom prodrl v kroge' so bili doslgj zaprti, kar bo 8° ^ koristno za nadaljnje odnose. ^ ‘Štefanom Cigojem smo se r^’nro-bro razumeli. Dobro je P°zna Jjne-Pleme naše manjšine njegovo z> nje o raznih vprašanjih jejbi' ^ interese naše manjšine vedn® _ ristno. Zato se mu zahvaljujem ^ je na koncu dejal predsednik■ .-a. ce — za nesebično skrb, za P ^ teljstvo in družabništvo in zay.jjju kar je storil. Ker smo mu ^ in pri srcu vemo, da bo tudi na vem delovnem mestu, kjer se bo , vil tudi z našimi vprašanj1- ^ no in povsod naš zagovornik 1 ^ bo skupnosti vedno nudil svoj® like sposobnosti.* . ,a- Gen. konzul Cigoj se je tPp jago-hvalil za besede priznanja iP Jelov- Gen. konzul Cigoj se je U* ~ ,g nem mestu v domovini zastavi tovil, da bo tudi na novem lomovini zastav** korist slovenske svoje mo« v Korist siove*w- zj rodnostne skupnosti v Italiji m. razvijanje prijateljskih in______je, Šolske vesti Ravnateljstvo državnega tehničnega zavoda Žiga Zois sporoča, dp se začno popravni izpiti v sredo, 1. septembra, ob 8.30. Isto velja za oddelek geometrov, ki imajo sedež v paviljonu B. Razpored popravnih izpitov je izobešen na oglasni deski v obeh oddelkih. Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo kolegi Radia Trst A Janku Banu in družini občuteno sožalje. Zveza slovenskih kulturnih društev izreka Janku Banu In družini iskreno sožalje ob smrti dragega očeta. Ob smrti dragega očeta izreka Janku Banu in družini iskreno sožalje Glasbena matica. Ob smrti Josipa Bana, dolgoletnega člana in pevca, izreka globoko sožalje družini PD »Ivan Cankar*. sosedskih odnosov ob meji. D®!4 da so bila štiri leta, ki j-ih gta vel v Trstu in med nami, ^ na izkušnjah in kljub temu, 0.. v liko pričakovanj, ki so jih . simski sporazumi, ni bilo 1ZP° j.ar nih, vendarle bogata in lePa' ogni je živel med ljudmi, ki s0,F°:jeiii na svoj rod, na izročilo tram® J ^ ki se za svoje pravice znajo i jj. čejo boriti. Zahvalil se je za , ^a-no, ki ga je obdajala P°vs. našl mor je prišel in zaželel vsej ^j. skupnosti, in seveda Slovenski 0 turno - gospodarski zvezi 111 v v njenim članicam, mnogo usPenaI1jiti njihovem delovanju, prizade' in naporih. j« V spomin na bivanje med na ‘A. predsednik Race izročil od^StO mu gen. konzulu v dar umet ^ sliko nedavno preminulega 1 jnSic( ka Roberta Hlavatyja, spo111 .j. darila pa so mu izročili tudi l>. stavniki nekaterih drugih org? cij in uštanov. pri- Srečanje se je nadaljevalo srčnem prijateljskem razpok?.,,]«' ki je bilo samo še potrdilo CHS ve priljubljenosti. . gte- Generalnega konzula SFRJ. $ fana Cigoja je včeraj spreJ® poslovilni obisk tudi predsedm* ^ želnega sveta Furlanije - *’“ Ur krajine Mario Colli. V daljšeIJL0ja govoru je Colli izrekel tov. Nepriznan je za njegovo aktivno,]j-lovanje v korist razvoja PrMajeltf stva in dobrih odnosov med 0 pli-Furlanijo - Julijsko krajino |° red-bliko Jugoslavijo. Pri tem Je pved-sednik Colli posebej podčrtal no pogostejše stike med n? ,-nij6 želo ter skupščinama SR Slov s„ in SR Hrvatske. Ti odnosi, _ rSj- se odražali v vrsti obiskov na ^ ^ nih ravneh, so — je dejal C°^^-prispevali k poglabljanju m.Ljv> bojnega poznavanja in prij81®.^ o ter k boljšem poznavanju sta8 flj. problemih, ki zanimajo sosedo* ^ rode. Predsednik Colli je Cig°) ^ želel mnogo uspehov na njef> novem odgovornem mestu. Sporočamo žalostno vest, da i* umrla naša draga teta ALBINA KOCJAN vd. TRAMPUŠ Pogreb pokojne bo jutri, 28. *V' gusta, ob 10.45 iz mrtvašnice gla^j ne bolnišnice na pokopališče P11 Sv. Ani. Žalujoča Alma Može z druži11® in drugo sorodstvo Trst, Tomaj, Dutovlje, 27. avgusta 1982 POGOVOR O DELOVANJU JAMARSKEGA ODSEKA SPDT Da bi se jamarji izgubili v ravib? «To se lahko zgodi le v pravljicah Tipični kraški elementi, edinstveni M svetu, so ustvarili pod na-simi gmajnami široko razpredeno Mrežo večjih ali manjših jam. Ne-JMtere, kot je npr. Trebenska ja-so globoke tudi 320 metrov ali *fveč, druge so plitvejše in jih "£*sno preplavi tudi 40 metrov vi-voda, kot se dogaja v Osap-jami. Na področju Snežnika pa Peznajo še eno zanimivost, to so le-“eae jame. V vseh pa je narava obdarila vztrajnost vode, ki dan za pronica skozi apnenec: v ti-f°eietjih so se ustvarili prekrasni »apniki, lepši od najlepšega naki-Ta skriti in skrivnostni svet, * Katerem kraljujeta tišina in te- vsak torek in četrtek od 17. »Membra v bolnico Franjo. Infor-i ii vs $5 * “S; do 19- Ure, telefon 64459 ali 732858. 8. uri z Oberdankove- Soin-i °' 5. septembra, izlet na Pri-t* v Julijskih Alpah za izkuše-tom i5n.*nce- Izlet bo z osebnimi av-Pferi *'• zbirališče pa bo ob 14. uri jn/? tržaško sodno palačo (Foro St)?)ano)- Udeleženci izleta bodo pre-^ ' v Koči na Gozdu pod Vrši-Ha ’ naslednje jutro pa se bodo po sojnn?V* P°ti povzpeli na vrh Pri-» l m ^est ur hoda). Vpisovanje fcsJJhko tudi telefonsko na sedež ta J (Ul. sv. Frančiška 20/11., 73-04) ■ do vključno srede, 1. embra. ^Čeraj- danes Danes, PETEK, 27. avgusta ,. ZLATKO ‘"“vi, SOBOTA, 28. avgusta v AVGUŠTIN včeraj; najvišja temperatu-18, „ stopinje, najnižja 17,9, ob rtih stopinje, zračni tlak 1015 7 K®hlo pada, veter jugozahodnik ho f aa uro, vlaga 6'J-odstotna, ne-0 Pooblačeno, morje skoraj Pitijo ’ ^toperatura morja 23,5 sto- hf.-KOJSTVA IN SMRTI A|e<1 SO SE: Martina Švara, ^kia o Biasutto, Antonella Vento, (jjurjf^rb, Annalisa Decaneva Cgreii 1 S0: 66-letna Giovanna a Por. Radoicovich, 83-letni tv° Uba^ini, 64-letni Luigi Man Ann’ “letni Pietro Zigoi, 88 letna 58-u “envenuta Sbisa vd. Bellato. ^•letU8 Sofia bacchi vd. Sancin, kov» Uiovanna Denich vd. Boj letu' ^ letna Almira Nibbio, 82 ria Strain vd. Cappelluti, Atitij, !! Marino Piccinini, 66-letna S Vi aria Stocchi, 77-letna Alber-(»iiitp ePr vd. Chiarandini, 76-letna ha gPP|na Germek, 67-letna Elfri-^unar por. Mucchiutti. Dn*VNA služba lekarn Kbrp„ (°d 8.30 do 20.30) x XX. septembra 4, Ul. h. Ul. Commerciale 26. Trg Ariston 21.15 <11 dottor Stranamo-re». Režija Stanley Kubrick. Peter Sellers, Sterling Hayden, George C. Scott. Ritz 17.00 «Apocalypse now». Režija Francis Coppola. Marlon Brando. Prepovedan, piMifli e0*1*-1.?- Eden 17.30 »Arapcia meccanica*. Režija S. Kubrick, Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 «L'ultima sfida di Bruce Lee». Fenice 18.00 «Guerre stellari*. Nazionale 16.00-22.15 «Fuga dall’ar-cipelago maledetto*. Mignon 16.30 «L'ultima follia*. Režija Mel Brooks Filodrammatico 15.00 , Opčine. Boi^KARNF V OKOIJC1 Sfl tel 228 124. Bazovica: g!>hik %12, Opčine: tel 211001, 225 141, Božje polje Tel 225 596; Nabrežina: tel ^ Sesljan: tel 209 197: Zavije: , nJuSTvKNA DEŽURNA SLUŽBA 7-,,a„J?lužba od 21. do 8. ure predpraznična od 14 do -----------------J g. do 20. C J'627. 1 - Praznična od tel. 68 44L Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD J. Rapotec Prebeneg priredi danes ob 20. uri kratko slovesnost pri spomeniku z nočnim pohodom in kresovanjem ob priliki komemoracije ustrelitve petih vaških kurirk in ob 10. obletnici postavitve spomenika. Govoril bo Dušan Lovriha, nastopil bo pevski zbor F. Venturini. f čestitke Draga teta MAJDA STOCCA praznuje danes rojstni dan. Zdravja, sreče in vse dobro ji voščita mali Andrej in družina. Danes praznuje naš dragi MARKO KRALJ 16. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo mama, očka, sestra in nona. „ .........-........— - Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PERSONAL 126 letnik 1978 v odličnem stanju prodam. Telefonirati na št. 040/422010 ob 13. uri. PRODAM kompletno opremo z> prodajalno kruha. Telefonirati od 14. do 16. ure ali po 20. uri na št. 040/812353. KUPIM tudi zapuščeno zemljišče v kontovelskem ali kriškem bregu. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro orno nalogo astronavtke. Da bi nekdo prišel v ožjo izbiro za pripravo. je potrebna najprej di ploma iz fizike in astronomije, nadalje kar dobra izobrazba in seveda izredna fizična kondicija, namreč popolno zdravje. S temi osnovami se začnejo dolgoletne, najmanj triletne priprave, nakar se začne selekcija. Ideja o ženski astronavtu se ni rodila sedaj, pač pa se je rodila s samo astronavtiko. To dokazuje tudi sam polet sovjetske astronavtke Valentine Tereškove. ki jo lahko vključimo med «astronavte veterane*, toda že po prvih izkušnjah z astronavti, z moškimi, se je začelo na to gledati nekoliko drugače. Posebno po poletu Tereškove so postali v vodstvih astronavtskih krogov bolj previdni. Že pri moških je prišlo do »težav*. Podrobnejše analize posledic daljšega bivanja v breztežnostnem ambientu, še posebej po potovanjih v vesoljskih ladjah »Apollo* proti luni oziroma na luno, so se ugotovile večje hujše negativne posledice, pa čeprav so bili kozmonavti oziroma astronavti na te polete temeljito pripravljeni. Posebno zaskrbljujoč je bil' primer Neila Armstronga. Znano je, da je Neil Armstrong prvi človek, ki je stopil na površino lune. Danes se o njem niti v ZDA celo v krogih NASA, ne govori. Mož, ki mu je pripadla tolikšna čast, se je povsem umaknil v zasebno življenje in ga nihče ne bo več pripravil do tega, da bi se ponovno vključil v kako eksperimentiranje. Odkrilo se je namreč, da so se astronavti, ki so nekoliko dlje živeli v breztežnostnem prostoru, »podaljšali*; rekli bi »razpotegnili*. Seveda niso se kdovekoliko podaljšali, vendar niso ostali to, kar so bili prej. Nadalje so pri nekaterih ugotovili, da se je v njihova vretenca, zaradi pomanjkanja teže, «vrinila» voda z vsemi ustreznimi posledicami, saj vemo, kaj pomeni vlaga «v kosteh*, kaj šele obilnejša vlaga, celo voda. Poleg tega se je tudi v krepkih organizmih kozmonavtov kar nenadoma po njihovem poletu zmanjšalo število eritrocitov. To prav tako ni priporočljivo niti za krepkega človeka, pa naj gre za moškega ali žensko. S tem pa še nismo našteli vseh anomalij, ki so se pri kozmonavtih pojavile in na katere tudi vsa strokovna znanost ne najde odgovora. In,kako to, da sq.se sedaj vendarle’ odložili tudi za to, da vključijo V posadko žensko? To velja tako za Sčvjete, ki so po 19 letih poslali v vesolje Svetlano Savic-kajo, oziroma za Američane, ki nameravajo poslati svojo Sally K. Ride. Odgovor na to vprašanje je v dejstvu, da je tehnologija. s katero razpolaga astronavtika. omogočila izdelavo po vsem novih izredno popo'nih vesoljskih tut, vesoljskih ob'ačil, ki bolje ščitijo organizem. Poleg tega so tudi vesoljske ladje opremljene z mnogo popolnejšimi sredstvi, ki omogočajo največjo zadevno varnost. In tako povsem drugače opremljeni »vesoljski av tobus* bo v svojem sedmem pa letu odpeljal v vesolje prvo Američanko Sally K. Ride, ki ji bosta delala družbo kapetan Robert I. Crippen. ki bo poveljnik odprave, ter Frsderick H. Hauck. ki bo njegov pomočnik. In vendar bo. mimo teh dveh, glavna pozornost svetovne javnosti in verjetno tudi vodstva ustanove NASA pri kozmonavtki. To pa ne samo zaradi dejstva, ker bo prva Američanka v vesolju, pač pa zaiadi dejstva, da razpolaga NASA z osmimi izbranimi kandidatkami, ki so se pripravljale na polet, a je bila Sally K. Ride najboljša, najbolj pripravljena, vredna največ.jega zaupanja. Sicer pa počakajmo na pomlad, ko bomo zvedeli kaj več. in jih tudi prosili za fotografske posnetke. V Teuiadi smo torej doživeli svoj večer «zvezd» in bi organizatorjem odpustili tudi kakšen spodrsljaj, ko bi ga naredili. Občutek pomembnosti pa ni takoj izpuhtel: po obvezni domači veselici, ki je sledila skoraj vsakemu nastopu in ki je lahko računala tudi, na razne obletnice, ki jih je bilo treba »zaliti*, so »najsijajnejši med tržaškimi zvezdniki* naši spremljevalki zapeli občuteno podoknico s cvetnim darilom. Takšnemu dogodku je seveda sledil fotoreporter in tako je tudi ta dogodek ovekovečen. TEULADA — Sardinsko ljudsko izročilo ie prav gotovo med naj-stareišimi in najbolj zanimivi v Italiji, še posebno sem aa cenila do potovanja po Sardiniji. Bogate noše. rezki aiasovi tenoresov, arobni in hitri koraki, vse to se mi je zdelo izredno očarljivo. V osmih dneh smo si ogledali tudi osem sardinskih folklornih (v širšem smislu besede) skupin. Ma-mutonesi so prav aotovo zanimivi. izredno zanimiva je bila tudi skupina tenoresov. ki smo jih poslušali v Putzu ldu, plesne skupine pa so v tem času kar precej izgubile na privlačnosti. To. kar se mi je zdelo nepojmljivo pred slabim letom, ko je v Trstu gostovala skupina iz Asse-miniia, je postalo med nastopi v raznih sardinskih središčih norma. Skupine stoniio na odei brez pretirane nuje se dogovorijo, kaj bodo zaplesale, harmonikar stopi do mikrofona, poskusi melodijo, nato zaplešejo. Dogovarjajo se tudi med enim plesom in drugim. Plesi so seveda različni med seboj, vendar ne preveč, melodije so različne samo za res občutljivo uho. Resnično privlačno je tekmovanje med fanti. Najboljši plesalci se ločijo od drugih plesalcev in tekmujejo v spretnosti, » hitrosti korakov, v poskakovanju in zapletanju nog. Avtomatično se pojavi razmišljanje, koliko je Sardinija več ja ■ od Slovenije in kakšno je slovensko ljudsko izročilo. Ob takem razmišljanju so nas minili vsi kompleksi (če smo iih sploh imeli) in nekako ponosno smo še naprej plesali s svojimi majolikami in jerbasi. s svojimi belimi peča mi in z boaato nabranimi krili sloveijsk^ plese, . Morala je bila. .spet na višku in zato smo z večjim zaupanjem kot bi ga zaslužili zrli v napovedano gostiteljsko dvojico Sanladi -Carbonia. Večkrat se je namreč zgedilo, da smo spali v enem kraju, jedli v drugem, nastopali pa nekje na sredi; v teh prime rili smo še največ časa porabili za čakanje raznih odgovornih in se nato seveda prevažali iz kraja v kraj. V. tem primeru smo jedli v prijetnem Santadiju, nastopali na štadionu izven mesta, spah pa v Cargcniji. Ker v »južnem delu* turneje razdalje niso bita velike, so si prireditelji nekako izmenjavali skupine: v Teuiadi je nastopila skupina iz kraja Capoterra, v Santadi pa teu-ladiiska. Tistega 28. julija v Carbonii je najprej moralo načel grd hotel z odmerjeno vodo. nato vročina v Santadiju in zvečer še pristop organizatorjev in domače skupine do prireditve, pa čeprav prireditev sama ni bila slaba. Toda »tako kot v Teuiadi ni bilo*, je bilo slišati neprikrite vzdihljaj. SANTADI - Vsak dan je bilo bolj vroče. Začeli smo razumevati, zakaj ovce skrivajo gtave v grmičevje, ko sonce pripeto. Pri številnih in ne vedno kratkih čakanjih smo se naučili iskati sen- ce. Vsako najmanjše drevesce se nam je s svojo senco zdelo primerno zavetišče. Nastopi so bili zvečer še tor prijetni, ker je dnevna vročina pojenjala in ie navadno pihal prijeten vetrič, ki je pa seveda nagajal kolegom iz Salerna in njihovim zastavam. Postopali smo za odrom na stadionu v Santadiju in čakali na nastop tako, da smo sedeli ali ležali na travi, po kateri su nam popoldne prepovedali hoditi. Nastopala je skupina iz San Isido-ra, to sem opazila nekaj nenavadnega: potrebovala sem nekaj trenutkov, da sem ugotovila, za kaj gre. Dva para sta vztrajno ponavljala nekatere figure iz štajerskih pustnih plesov. Ni mi šlo v glavo, da »naši* ponavljajo ples. ki ga znajo do podrobnosti. Segla sem po očalih in bolje pogledala. Dva salemska fanta sta v svojih viteških nošah vadila z dvema našima dekletoma v gorenjskih nošah. Anahronizem je bil torej očiten, vendar tudi nadarjenost fantov ni bila za v smeti. Ko bi bil Salerno bliže, bi verjetno naša skupina priao-bila dva dobra plesalca! Iz Carbonije smo se zato odpeljali lalikih src, toda že trudnih oči. Utrujenost in neprespa-nost sta se začenjali krepko poznati. Toda razgled, ki se je čez čas odprl, je vsakogar zdramil: pred nami so bili zalivi in strma obala Sardinije, ki jih lahko vsakdo občuduje na reklamnih deplianih. Saj so tudi nas peljali v turistični predel, ki se od glavnega mesta razprostira proti »zaprtemu* morju, kot pravijo firenškemu. Najprej smo se ustavili v nekdaj tipični vasi Villasimius, ki je postala turistično središče, nato pa so nas odpeljali v turistično naselje Tanka in končno še v predel Capo boi. Tu smo se naslajali nad dobrinami, ki jih Sardinija nudi gostom, v slednjem hotetakem kompleksu sicer samo petične.išim. V odmaknjeni in nekoliko ekskluzivni Capo boi smo prinesli, kot povsod drugod, precej hrupne vedrine, zlasti na lepo plažo, ki je bila ob vso spo kojnost. Ker je prišlo že do tesnega organizacijsko - izvedbenega sodelovanja med tržaško in salern-sko skupino, je akcija dobrega razpoloženja imela tem večji zunanji učinek. VILLASIMIUS - Tokrat vročična ni popustila niti zvečer Očitno smo bili na jugu. Ko smo se po nastopu vračali v elegantne bungalove v Capo Boi, smo se dokončno odločili za nočno kopanje. O tem smo seveda razmišljali že popoldne, ko smo se cvrli na soncu in se namakali v prozornem, čistem morju. Torej, namesto nočnih srajc in pižam-kopalke ter k morju. Najbolj previdni so si sneli leče in očala. Vroč pesek se ie udiral pod hitrimi koraki, v gruči smo se spustili v vodo in zaplavali. Plankton se ie svetlikal. Marsikdo je pogledal v zvezde, v daljavi so svetile lučke, ki so označevale, kje so bungalovi. Čar poletne noči na jugu ie nenadoma presunil ženski krik. Premirja je bilo konec in seveda tudi dogovora, ki so na dekleta skušala doseči, da bi hh fantje ne potapljali. Že si mislil, da si se izognil bitki, to te je nekaj povleklo za nogo in izainil si pod površino. tKdo si?» »Kaj te briga.in si bil pod vodo. (nak) Iz turistične oaze nas je pot vodila v Cagliari, na najpomembnejši nastop. V Villasimiusu smo seveda tudi nastopili in sicer po krajšem sprevodu v nošah na športnem igrišču v precej razigranem, a nekoliko napetem vzdušju. Misli so bile že namenjene glavnemu nastopu. Toda v Cagliariju nas je najprej čakalo majhno razočaranje, na katerega smo sicer že računali: zapustila sta nas šofer Salvatore in vo dička Roberta, ki so ju dodelili drugim skupinam. Tudi v Cagliariju nas je sprejela skoraj neznosna vročina, ki nas je potisnila v hotel Agip, kjer je vladala ljubezniva »air-condition*. Vendar smo v spremstvu »tujega*, zato neprijaznega šoferja (»našega* so nam namreč kruto odvzeli), le morali na prireditveni prostor z nošami v rokah. V sicer modernem hotelu ni bilo mogoče, oziroma je bilo strogo prepovedano, prati in likati, in tako smo dekleta v pripravljenih slačnilnicah uprozorile likanje in splošno pripravo noš. Spodbujalo in obenem tolažilo nas je dejstvo, da so na istih mizah pripravljale «tutuje» članice ansambla Bolšoj iz Moskve, ki so nastopile teden prej. Z njiliovim nastopom se je u-radno tudi pričel cagliarijski del prireditve »Sa Ferula*. Sledili so večeri folklore z -istimi .skupinami, ki so-krožile po-otoku, nakar so pripravili še d\a zaključna večera in sicer v petek! 30: ih v soboto, 31. julija. (bip) Nastop ansambla »Stu ledi* v Teuiadi, kjer je bilo zares zelo lepo PREDLOG ZNANE FRANCOSKE JAVNE IN POLITIČNE DELAVKE Ženski je treba tudi z zakonom zagotoviti vsaj 30 odstotkov zastopstva v javni upravi Čeprav se čudno zdi, njen zakonski predlog napadajo celo socialisti, ki so ji omogočili izvolitev Letošnje poletje se res ni prepustilo dopustniškemu vzdušju: povsod je bilo dpvolj žgočih problemov, ki -so terjali, če že ne dokončne rešitve, vsaj več po zornosti. I Med vprašanja,. ki so sredi toplega poletja vznemirila na primer francosko javnost, sodi tudi problem ženskega predstavništva v občinskih svetih,- Spomladi leta 1983 bodo namreč v Franciji občinske volitve in prav s tem v zvezi je znana odvetnica Giselle Halimi izdelala predlog o sestavi novih izvoljenih teles. To je seveda naredila z vehemenco, ki jo odlikuje tudi kot odvetnico, saj je zaslovela kot odlo čna zagovornica udeležencev alžirske osvobodilne vojne, predvsem pa kot bojevita zastopnica žensk. Leta 1971 je tako skupno s Simone de Beauvoir, Jean Rostand, Catherine Deneuve in drugimi ustanovila gibanje »Choisir* (Izbirati), ki se je odločno potegovalo za uzakonitev pravice do prostovoljne prekinitve nosečno- sti. Odmev akcije 343 francoskih žensk, ki so javno izpovedale, da so splavile in s tem manifestom tudi zahtevale spremembo francoskega zakonika, je bi) silovit. Od takrat dalje so bojevito Gi-sčlle Halimi preimenovali v »svečenico feminizma*, v »hudičevo zagovornico* v vseh smislih izraza, skratka v strašno žensko, se nikoli pa ni doživela toliko ostrih kritik kot tokrat. Označili so jo namreč za »miselno teroristko*, za «osebo, ki v imenu feminizma uporablja najslabše metode toliko obtoževanega mashilizma* in končno še za »državljana, ki krši ustavo*. Toda kaj pravzaprav predlaga francoska odvetnica? Postavlja in zagovarja načelo, da bi bil v vsakem voljenem svetu določen delež namenjen ženskam. Določila je tudi številčnost pravno zagotovljenega ženskega predstavništva, ki nikakor ne bi smel biti nižji od 30 odst. izvoljenih. Predlog z ustreznimi utemeljitvami vred je Giselle Halimi ob- javila v pariškem dnevniku »Le Monde* konec julija. Prav na straneh istega časopisa se je razvila tudi nadaljnja polemika. Pred dnevi je namreč na «predlog Halimi* z isto ostrino odgovorila članica socialistične stranke, češ da so minili časi »hudih emanci-patorskih bitk*, da so ženske dozorele in da ne potrebujejo »nikakršnih matron, ki bi se v sveti jezi potegovale zanje*. Treba je še povedati, da so Gisčlle Halimi na zadnjih političnih volitvah kot neodvisno na socialistični kandidatni listi izvolili v francoski parlament. Poleg ženskih političnih predstavnic pa so odvetnico napadli tudi intelektualci, levičarji in ne. Predvsem z leve pa letijo na bojevito odvetnico kritike, češ da bi z njenim predlogom prevladal »numerus clausus* za moške in bi tako »sposobni in zaslužni moški* ne prišli do veljave. Naj to pomeni, da bi neumne ženske kratile pametnim moškim možnosti za uspeh in da so ženske že po definiciji nesposobne? Kot ponavadi so bili desničarji bolj pragmatični: spokojno so pač ugotavljali, da si očitno »ženske ne želijo politične kariere, ker ne kandidirajo same* in »kje naj bi stranke — ko bi prevladal predlog Halimi — dobile dovolj ustreznih žensk?* Vse stranke pa so zbodli očitki, da niso izpolnile predvolilnih obljub. Giselle Halimi je namreč navedla razne govore in zagotovila o ženskem predstavništvu, ki so seveda ostala na papirju. Še najpogostejše pa so bile pripombe, da bi bile s tem predlo gom ženske zaščitene kot so otro ci, črnci, handikapiranci in podobne diskriminirane osebe. Na to je odvetnica malo pikro pripomnila, da »je vsaka ženska nekakšen nedozorel otrok, temnopolti nezaželjenec in tudi handi-kapirana oseba*. Ko bi ne bilo tako, je odrezala, o nujnosti ženske prisotnosti v voljenih telesih ne bi razpravljali. Bila bi sama po sebi umevna. Pa ni. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 Dnevnik 17.00 Program o glasbi in kulturi 17.05 Tcsn Story 17.50 »Un amore di contrabasso* 18.40 Dober tek, vendar... 19.10 Pustolovske poti 19.45 Almanah - Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Ping pong Aktualna problematika 21.30 Tretji grob, film Ob smrti moža je vdova Claire podedovala le malo bogastva, praktično le nekaj ostankov in album znamk. Ženska, ki je bila navajena bogatega življenja, je sklenila umoriti najprej strežnico, nato še guvernanto, da bi se polastila njunih prihrankov. To pa ji ni bilo dovolj in je bila že na tem, da umori še tretjo osebo, toda ... 23.65 »Artisti doggi* Renzo Vespignani 23.25 Dnevnik - Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Dvojno življenje Henrya Phyfea 17.00 Popoldan 17.15 Naš skupni prijatelj 17.40 Bia, la sfida della magia, risanke 18.30 Dnevnik 2 - športne vesti 18.50 Šport in koncert Vmes vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.40 «Ah giovinezza, giovinezza* «La pa tri a in minore*: gre za drogo nadaljevanje prireditve Parizinijevega romana, ki čitatelju pove, kako so nesposobnost intelektualcev in razni drugi momenti rinili italijansko meščanstvo najprej v prvo svetovno vojno in po njenem koncu še v fašizem . .. 21.50 Zgodovinski dnevi Bitka v Varšavi S prvim avgustom 1944 se je začel v Varšavi upor ljudstva proti okupatorju, proti nacistom. Bil je to u-por, 1 i je bil obsojen na strašen poraz kajti vodstvo upora je bilo že prej opozorjeno, da pomoči ne bo, a opozorila ni upoštevalo. In upor se je zavlekel vse do oktobra in je terjal izredno veliko žrtev, saj so se uporniki borili od hiše do hiše, tako rekoč od nadstropja do nadstropja, celo p« mestni kanalizaciji. Morda bi se mogel končati tudi drugače, če bi posegla vmes Rdeča armada, ki je bila tu Wfo*w. .če#r Vj»k> v Pragi'. Hkrati pa je treba vendarle dodati, da je Rdeča armada prispela sem po izredno hudih bitkah in po velikem premiku, ko je podila pred seboj nacistično vojsko in bi, ne bilo lahko lotiti se nacistov v velikem mestu 22.45 Obisk na domu, TV film 23.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.50 5jto mest Italije 20.10 Šolska vzgoja 20.40 Pepelka, film 22.15 Dnevnik 3 22.40 Estrellas de la opera JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 Zabavno glasbena oddaja 19.30 Obzornik 19.45 Pot v prihodnost 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.57 Propagandna oddaja 21.00 Fantje s Hill Streeta, nad- 21.55 Ne prezrite 22.10 Španske operne zvezde: Pilar Lorengar Oddaja predstavlja sopranistko Pilar Lorengar, rije bila rojena v Saragofl leta 1928 in je študirala petje na koservatoriju v Bar-eeloni in tam tudi debitira-la leta 1949 kot mezzosopranistka. Umetnica je stalna gostja vseh španskih o-pernih gledališč, poznana ® priljubljena pa je tudi v svetu, saj redno nastopa v Parizu, Londonu, San Franciscu, Chicagu, na Dunaju ® v Miinchenu, obenem pa * tudi stalna gostja Mentropo litanske opere in mila®/ Scale. Oo leta 1959 je’ djj' niča nemške opere v Ber® nu. V oddaji jo bomo ?ksa! li v odlomkih iz oper C®61 fan tutte V. A. Mozarta-Manon Leseaut, G. Puce®1' ja, Don Carlos, G. Ver«, ji 23.05 Spremljajmo - sodeluj®® ,. 23.15 Carmen Jones, film Carmen Jones je črna Kar. men, ki si jo je ®ojst“ Otto Preminger zamislil n povsem svoj način. Pra'!.7fp to je naletel na precejšni® ovire, saj so njegov n® skorajda pregnali s filmski platen. Potem ko so ga &• leta povabili na Carinski'J stival. je potreboval P0*® no dovoljenje za predvaja nje, pri »Bizetovih* Franco zih pa je naletel še na večji odpor kritike, medte® k je publika z odobravanj« sprejela ognjevito Karmen interpretaciji enkratne ro'iy Dandrige. Prav ® gralka je zaslužna za u" speh filma, ki so ga v Fr3!1 ciji ponovno predvajali se po 27 letih! Koper 13.30 Odprta meja. V današnji Odprti meji h®**0 na sporedu med drugim še “* slednje vesti: TRST — Deželna kriza TRST — Poslovilni obiski jug*1 slovanskega generalnega ' zula v Trstu Štefana Cig°ia GORICA — Mednarodni kongr®* o ljudskem izročilu ... GORICA - Seminar gledališč umetnosti ______________________ 18.05 Obzorja 18.30 TV šola 19.00 Zdravo, otroci 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke .... 20.30 Ne dotikaj se denarja, 'j . 22.10 Zeit im bild - Čas v Zagreb 18.50 Videostrani 19.15 Pia vica 19 45 Glasba, čas, ljudje 20.30 TV dnevnik ,.hn 21.00 Fantje s Hill Streeta, n® 22.00 Plesni orkester 23.05 Gost urednik: Bojan Adamič TRST A 7.00. 8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Radijski mo zaik: Na obisku pri...; 8.30 Pot-puri napevov in melodij; 9.30 Dramatiziram roman: Rabindranath Tagore, »Dom in svet* - 1. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.30 Opoldanski zbornik: Literarni listi: 12.00 Pesniške podobe in usode; 13.20 Iz studia neposredno; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Na obisku pri...: 17.30Romantične melodije; 18.00 Kulturni dogodki: 18.25 Priljubl.jeni motivi; 18.40 Kako ti je ime? KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 15.00 Poročila; 7.00- 8.30 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila in EP; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 ba za dobro jutro; 9.00 Radio a® che noi; 11.00 Iz Milana; Glas®1; na hiša; 11.34 Sestrična Bet®; 12.05 Iz Milana; Takoj se vrnem-13.25 Master; 14.08 UL As®^ Tenda: 14.28 Šolska vzgoja; '■ Glasbeni dokumentarec; 18 *® let je; Srednji val 546,4 metra ali 549 kUohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz Radijski, televizijski in filmski spored: 8.28 Zaključek; Val 202; 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored: 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje: 16.00 Dogodki ta odmevi; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.40 Piknik ob koncu tedna. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 14.30,15.30 ta 17.30 Poročila: 7.00 - 9.30 Glasbeno prebujanje; 8.15 Horoskop; 8.55 Izletnik: 9.15 Knjige v izložbi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami .ie...; 10.32 Glasbeni trenutek; 10.45 Mozaik; 11.00 Vsi jih bodo poslušali; 11.15 Festivalbar: 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah: 14.33 Poletje: 15.46 Vrtiliak jugoslovanskih motivov; 16.45 Istra v pesmi in plesu; 17.10 La vera Romagna: 17.32 Crash; 17.55 Izletnik: 18.00 Rock glasba; 18.30 Petkov koncert RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00. 12.00, 13.00.14.00 in 19.00 Poročila: 6.00 - 8.40 Glas- __18.00 Bernardo De M®-0- 18.30 Globetrotter; 19.30 Radio* jazz; 20.00 Radijska drama:/'-Preko poletja; 21.00 Glasba 17 P lače Labia: 22.17 Radijska ma; 23.03 Telefonski klic. RADIO 2 7.30. 8.30, 9.30, 11.30. 12.30. IT3 ’ 16.30 in 19.30 Poročila; 6.00-% . Glasbena matinem: 8.45 Rad®JL. predstavit 9.00 Mariljm: živlJ^njL pis: 9.32 Stara, nova Italija: Neodkriti otok; 12.48 Hit P®*® 13.41 Sound-Track; 16.32 GosP®,^ gospodje, veselo poletje; 1»-* scanini; življenjepis; 22.40 "n glasovi. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11-00. ta 15.00 Poročila; 5.30 Jutra™ program - glasba; 5.50 Dnevni ledar: 6.00 Dobro jutro, rojak* g tutam: 6,20 Rekreacija; 6.30 ‘TL jutranja kronika: 7.1.0 in 7-46 metne informacije: 7.35 Vre® ska napoved za pomorščake; ■ Dobro jutro, otroci!; 8.00 J*1 g nja kronika; 8.30 Z rad®® poti; 9.05 E. Peroci S.Mtael§ Moj dežnik, je lahko balon Naši umetniki mladim pos! da*1’ cem; 10.05 Z glasbo v dober 10.35 Turistični nanotki: H-Oa g. zervirano za...; 12.05 Ali P07/ te...; 12.35 S pesmiio po Juf®. jO vi ji: 13.00 Na današnji dan: ** Iz glasbene tradiciie; 13.30 K■ . tiiski nasveti; 13.40 Pihalne ® ^ he; 14.00 Iz naših kralev: Priporočajo vam...; 14.50 *lo , in zdravje: 15.05 Škatlica * bo: 15.25 Naši poslušalci io; 16.00 Dogodki in odmevi; * Napotki za turiste; 16 50 “a , danes, radio iutri: 17.00 Vrtni 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Po* mo in godemo 19.30 S knin® trga: 20.00 Radi Iški dnevnik: Lahko noč, otroci!; 20.45 Vsa * lia bo z nami zapela..J : Uganite, pa vam zaigran®^ 22.06 Oddaja o morju; 23.0(11 šim rojakom po svetuj 23.15^ formativna oddaja snoredov; 23.30 Rad) ste 2.3.25 Tz na-jih Po- slušali: 24.05 Lirični utrinki, - j Petkov glasbeni mnzaik: 1-05 N ni program - glasba. . PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 27. avgusta 1982 košarka DEVETO SVETOVNO PRVENSTVO V KOLUMBIJI' ATLETIKA NA MITINGU V LJUBLJANI r^v^"r^::-w:xv:r:v<>:r:AV-; t Plavi» le tesno premagali Kolumbijo Boru tri Prva mesta Igrali pa so nezbrano in podcenjevali so nasprotnike - Vilfan 20 točk • Sovjetska zveza je zanesljivo odpravila Španijo in je še edina nepremagana na tem SP (Posebno za Primorski dnevnik od dopisnika Dela) CALI — že prvi dan finalnega “rnirja v Caliju je Kičanovič na-da bo s Kolumbijo zelo i . O- Je kapetan že vedel kako in kajti »plavi* so točki osvojiti Rezultatom, ki .je bil gostiteljem neznansko vesei.je. V zadnjih mi "n*1 so sicer celo mislili, da so Posobni zmagati, a je bil to zanje Prehud zalogaj. tekma svetovnega prvenstva to ni bila. Še man.i igra sve J*®™ prvakov in kandidatov za *n° izmed kolajn 9. prvenstva. Pe JUGOSLAVIJA — KOLUMBIJA 97:88 (50:45) Dvorana »El pueblo*. Gledalcev 10.000. Sodnika: Paredes (Peru) in Jung (Kit.). JUGOSLAVIJA: A. Petrovič 10 (4:5), Kičanovič 13 (3:4), Radovič 7 (3:4), žižič 2, Jerkov 5 (5:7), Avdija 9 (5:9), Vilfan 20 (6:9), Radovanovič 11 (1:3), B. Petrovič 14 (0:1), Dalipagič 6. KOLUMBIJA: Mosquera 15 (3:5), Bacci 4, Muriilo 12, Nieto 12, Stephens 22 (2:5), Gomez 7 (1:2), Alvarez 4, Manjarrez 12 (2:4). . .. y,. yy Kolumbija ’82 pihalna skupina . Izidi kolo: Španija - ZDA 109:99 j™:49); Sovjetska zveza - Avstrali-"«*:*9 (53:30); Jugoslavija - Ka-7* 88:78 (50:39). *-kolo: Španija - Kolumbija 137:84 SZ - Kanada 114:83 (45:33); Sf* • Jugoslavija 88:81 (55:46). Po-ek: Avstralija. B • kolo; Avstralija - Kanada .84 Mi 78 (44:30); Jugoslavija - Špa-£!|a 108:91 (54:49); ZDA - Kolum-6,Ja 100:83 (44:40). f., kolo; Španija - Avstralija 99:87 o.1*®); SZ - Jugoslavija 99:94 ZDA - Kanada 71:69. /..'kolo: Španija - Kanada 83:80 'rj I Avstralija • Kolumbija 72 I ®3 (40:27); Jugoslavija - Ko-»mbija 97:88 (5o:45). '•kolo; SZ - Španija 106:93 (58:44). LESTVICA 5 5 0 Španija {javlja Avstralija Kanada Kolnmbija 570:419 602:564 470:446 358:342 312:348 388:440 394:549 10 8 6 < 4 0 0 SPORED "anes, 27.8. »ji'®®1 Jugoslavija - Avstralija; \0#: ZDA - SZ Jntri, 28. 8. Kanada - Kolumbija; 04.00: j ^ • Avstralija; 20.00: finale za (7***°' ^-®®: finale za l. mesto, čaradi preglednosti smo navedli * Po italijanskem času). !?ke Jugoslavi.je so bile sestuv-ako kdo kaj igra, kdo koga po- Inko. da je bilo že težko ugi v.1, kdo kaj igra, kdo koga po-. ,Va in kaj .je čigava naloga. Vse s*0Ru tradicionalnih jugoslo-^kih težav s slabšimi nasprot Dvorana se je neznansko veselila petih izenačeni na začetku, pa nato novega, spodbudnega na 30:30 v 13. minuti. Edino, kar nam je prvi polčas prinesel, je bil udarec, ki ga je Kičanovič dobi) v glavo, da je nato v drugem polčasu 17 minut presedel na klopi in počival. Zato na so bili domači toliko bolj živahni, izkoriščali nezbranost Jugoslovanov, med katerimi jili je ustrahoval samo Vilfan s svojimi meti in prodori. Vse drugo skoraj ni omembe vredno. Morda le to, da je Žeravica v 36. minuti poslal na igrišče Kičanoviča, Jerkova in Bobana Petroviča, ko so ob Vilfanu in A. Petroviču zagotovili zmago. Vse minute odmora je Žeravica porabil, tudi kričal je med tekmo, a bolj zaradi sebe in klopi, bolj zaradi vpitja samega, ker .je vedel, da tako ne bo nič zaleglo. Mnogo bolj temperamenten pa je bil domači trener McGregor, ki je v zadnji minuti prisolil zaušnico svojemu igralcu Valencii, ker ta ni hotel na igrišče. Dobil .je trener nazaj in skoraj bi nastal škandal Fh-enapetost ob nizkem vodstvu ju goslovanov je eksplodirala tako na drugi klopi, ki .je bila navsezad nje lahko mnogo bolj zadovoljna. Vsaj z učinkom, če že ne z drugim. V skokih so seveda Jugoslovani premagali Kolumbijce (kar 40 20). V metih pa so zaostajali 36:97 ali 37 odstotkov; Kolumbijci 40:90, 44 odstotkov. Ekipe, ki so igrale v tolažilni skupini in so že prišle iz Cucute, so se samo čudile in zatrjevale da bi tudi one lahko igrale v finalu, se potegovale celo za kolajne, če je kvaliteta v Caliju takšna, kot sta jo prikazali Kolumbija in Jugoslavija... IZJAVE B. Petrovič: «Ne moreš se prav motivirati za takšno tekmo. Proti lahkim nasprotnikom tudi ne vlagaš vseh moči, ker iih podzavestno hraniš za pomembnejše tekme. Pravzaprav smo vso tekmo mislili bolj na morebitno srečanje s SZ. kot pa na nasprotnika, ki nam je stal nasproti.* Stane Trbovc aiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiin NOGOMET «MEM0RIAL ŽARKA RACETA» TESEN PORAZ BAZOVIŠKE ZARJE Izgubila je proti Portualeju, ki bo v polfinalu igral proti Primorju (30. 8.) - Bazoviški nogometaši dobro začeli - Drevi: Kras-Fortitudo PORTUALE — ZARJA 1:0 (0:0) STRELEC: v 67. min. Kozlevaz PORTUALE: Škabar, Keber, Allegretti, Belco, Hermelsen, Vec-chiet, Tremul, Kozlevaz, Ziodato, Ponelli (v 76. min. Dranza), Nones. ZARJA: Puzzer, I. Grgič, Sossi, Bencich, Križmančič, Franko, F. Ražem, Fonda, Lenarduzzi, Gatta (v 82. min. K. Ražem), Tognetti (v 46. min. Macor). SODNIK: Gril iz Trsta. Gledalcev: 200. V drugi tekmi «Racetovega memoriala* je tržaški Portuale tesno premagal bazoviško Zarjo z 1:0 in SPORED Danes ob 20.30: Fortitudo - Kras Jutri ob 20.30: Gaja - S. Giovanni 30. 8. ob 20.30: polfinale 31. 8. ob 20.30: polfinale 3. 9. ob 20.00: finale za 3. mesto 4. 9. ob 20.00: finale za 1. mesto Vse tekme bodo na proseškem nogometnem igrišču. bo tako igral prvo polfinalno tekmo proti proseškemu Primorju. Potem ko se je prvi del srečanja "'"•NnnnuiiinmmmuHiHaMHMifnniiiniiiiin".•nmiiuimininiiiiiiuiii.. KOLESARSTVO SVETOVNO PRVENSTVO Italiji bronasta kolajna Osvojil jo je J^ICESTER - Bruno Vidno je iy.,Voi*l Italiji prvo kolajno na tem t°vnem prvenstvu. Hi icit>o je bil namreč tretji na tek-jt Kfdnjeprogašev, v kateri pa si nadejal mnogo več. Lani je nam OjVn-. kj disciplini na SP v Pragi Upa|1 srebrno kolajno in letos je k ■ da bo celo zmagal. Vidno pa tj "5stoPil lažje poškodovan in zato nfcgel dati vsega od sebe. VKagal je tako Nizozemec Martin Pred zahodnim Nemcem Peff- 1^: 2asledovalni vožnji je zlato ko-Maru Osvojil vzhodni Nemec Detlef .a’ ki je bil najboljši tudi v Macha je v finalu premagal lk m 6ga Nemca Rolfa Golza. Tre-HJeesto pa je osvojil vzhodni Ne ? Mario Hernig. je *asledovalni vožnji za ženske pa Mi*/*?, do incidenta. V finalu sta tekmovali Američanki Sheila tiLb (syetovna prvakinja) in Con-“araskevin. V tretji in odločii- Bruno Vidno ■ Zopet slabo vreme ni vožnji je Youngova v polnem sprintu nenadoma spremenila smer in oškodovala svojo nasprotnico, ki je tako padla in se lažje poškodovala. Tekmovalna komisija je Youngovo diskvalificirala in tako je Baraske-vinova osvojila prvo mesto, Youn-gova pa se je morala zadovoljiti s srebrno kolajno. Včeraj pa je organizatorjem slabo vreme zopet zagodlo. Morali so namreč prekiniti tekme in jih preložiti za nekaj ur pozneje. VESLANJE Polfinalni boji LUZERN — Do konca svetovnega prvenstva v veslanju nas ločijo še trije dnevi. Danes bodo na sporedu polfinalni boji. Italija bo zastopana s petimi. Jugoslavija pa s tremi posadkami. končal pri neodločenem izidu, je i-gra bila precej enakovredna, toda tudi privlačna. V nadaljevanju je tržaška ekipa pokazala večjo vztrajnost in tudi zasluženo prišla do edinega zadetka. Bazovci so tako izločeni iz tega turnirja, kljub temu pa so zaigrali zadovoljivo (predvsem na začetku), kar kaže. da je ekipa že precej uigrana. (H.W.) Ob robu prosešicjja pravokotnika... Med gledalci otvoritvene tekme Primorje - Breg smo opazili tudi podpredsednika nogometnega kluba Primorec iz Trebč Teodora Možino, kateremu smo zastavili nekaj vprašanj. «Kafco to, da na letošnjem turnirju ne nastopate?» «Res zelo žal nam je, da ne moremo sodelovati na tem turnirju, saj smo bili vsako leto med prvimi, ki smo se odzvali vabilu in tudi naši navijači so v velikem številu vedno spremljali ta turnir. Vzrok .je le en sam, in sicer ta, da mnogi nogometaši so še na dopustu in s pripravami bomo začeli šele čez dva tedna, saj naše prvenstvo (3. amaterska liga) se bo začelo šele prvo nedeljo v oktobru. Sodelovati na turnirju v nepopolni postavi in telesno nepripravljeni se mi zdi, da ni športno in niti dostojno do organizatorjev kot tudi ne do nasprotnika in zato smo se skupaj z našim novim trenerjem Fon-do odločili, da se turnirju odpovemo.* »Tvoje mnenie o letošnjem turnirju in o novosti le-tega, to je o izločilnem sisetmu?» »Turnir je seveda kot vsako leto privlačen. Na žalost pa opažam, da navijači posameznih klubov niso več tako navdušeni kot v začetku, saj na tribunah jih je videti vedno manj. To pa se dogaja tudi v-teku naših prvenstev. Res škoda, ker je ta turnir posebno za naše ekipe zelo koristen in obenem dobra tekmovalna preizkušnja pred začetkom prvenstev. Glede sistema pa mislim, da izločilni sistem ni posrečen, ker v eni sami tekmi ne moremo soditi moči ene ekipe. Organizatorji pa so bili letos verjetno prisiljeni na ta sistem, da se ne bi .križali’ s turnirjem, ki ga prireja ŠD Kras. In tu bi rad pripomnil, da v bodoče se morata društvi domeniti, da se ne bi turnirja odvijala istočasno, kajti to je nedvomno v škodo obema organizatorjema.*' (B.R.) Svvansea naprej LIZBONA — V povratnem srečanju predtekmovanja za pokal pokalnih prvakov je portugalska ekipa Bra-ge premagala ekipo Svvansea (Wa-les) s 1:0. V prvi tekmi je Svvansea zmagal s 3:0 in si tako priboril pravico do tekmovanja. Dinamo — Valerengen 3:1 BUKAREŠTA — V predtekmovanju pokala prvakov je Dinamo iz Bukarešte premagal ekipo Valerengen iz Osla s 3:1. Zmagali sta Marina Purič in dvakrat Irena Tavčar V sredo popoldan je bil v Ljubljani mednarodni atletski miting, katerega že vrsto let prireja v tem času železničarsko atletsko društvo. Na tem mitingu redno nastopajo tudi atleti in atletinje Bora. Slovenski klub se je letos udeležil tekmovanja s tremi atletinjami in o-svojil kar tri prva mesta. Zmagale so Marina Purič v skoku v daljino z rezultatom 5,42 m, ki je obenem tudi najboljši uspeh slovenskega društva na tem tekmovanju. Prva je bila tudi Irena Tavčar, in sicer v metu diska z rezultatom 43,46 m in v metu krogle z rezultatom 12,85 m. V teh zadnjih dveh panogah se je na drugo mesto u-vrstila Loredana Kralj. Danes bo v Trstu prvo deželno tekmovanje po poletnih počitnicah, v soboto pa se bo atletska sezona nadaljevala v Gorici. Prihodnji teden bo v deželni reprezentanci Furlanije - Julijske krajine, ki bo nastopala na vsedržavnem tekmovanju v Senigalii, nastopala tudi borovka Marina Purič, in sicer v skoku v daljino. Borovka je letos v tej panogi dosegla svoj najboljši rezultat, ki je obenem tudi društveni rekord 5,61 m. (K. B.) mesto na mednarodnem nogometnem turnirju. V finalu je premagalo domače moštvo Atletico iz Madrida z 2:0. V finalu za tretje mesto je Uni-versitad National (Meh.) premagal brazilsko ekipo Atletico Mineiro z 1 proti 0. Pokrajinsko tekmovanje v hoji Ruzzier uspešen Na pokrajinskem tekmovanju v hoji na razdalji 10 km, ki ga je v sredo organiziral tržaški klub Ma-rathon na miljskem stadionu, je a-drievec Fabio Ruzzier zopet dokazal svojo trenutno odlično formo, saj je v desetih dneh prišel že do druge zmage med člani, tokrat pa je zmago potrdil še z odličnim rezultatom, ki predstavlja nov osebni in društveni rekord. Kljub temu, da je bilo pričakovati rekord, pa je bil napredek kar 38” res nepredviden, saj znaša nova osebna znamka 50’57”0, kar je obenem med najboljšimi deželnimi izidi zadnjih let. JADRANJE Mladinsko DP v Trstu Roccatagliata in Brichetti iz Ligurije sta zanesljivo zmagala na mladinskem državnem prvenstvu v jadranju v razredu «420», ki se je danes končalo v tržaškem zalivu. BARCELONA — V finalu za prvo mesto mednarodnega turnirja je brazilska ekipa Internacional iz Porto Alegreja premagala angleško moštvo Manchester City s 3:1. 3. — 4. - 5. - 6. — prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 1 X 1 X 1 2 X 1 X 1 X Danes igra za vas ■■ ■ T|ijj M. Bržan (Gaja) Marcello Bržan (letnik 1957) je začel svojo nogometno kariero leta 1969 pri Bregu. S to ekipo je sodeloval na raznih mladinskih prvenstvih. Posebne uspehe je zabeležil v kategoriji naraščajnikov, ko je o-svojil pokal «Pacco» in tudi drugo mesto na pokrajinskem prvenstvu. S člansko vrsto Brega je tudi o-svojil eno prvenstvo tretje amaterske lige. Pred tremi leti ga je Breg •posodil* Gaji, letos pa je Bržan dokončno last padriško - gropajske enajsterice. Bržan, ki igra branilca, je v lanskem prvenstvu igral zelo malo zaradi poškodbe, zato pa sedaj zelo zavzeto trenira, da bi nadoknadil zamujeno. V kratkem telefonskem razgovoru, ki smo ga imeli z njim, smo ga vprašali za mnenje o možnosti njegove ekipe. Rekel nam je, da je prepričali, da se bo ekipa rešila pred izpadom v tretjo amatersko ligo. Vsekakor pa si Marcello Bržan ne dela u-tvar. «Boj za dosego tega cilja bos — pravi — »zelo trd, saj nastopa v prvenstvu druge amaterske kategorije več kakovostnih ekip.s Ascoli - Sampdoria X Catanzaro - Sambened. 1 Como - Verona 1 Foggia - Rimini X Genoa - Juventus X Lazio - Atalanta 1 Lecce - Roma 2 Milan - Catania 1 Napoli - A vel lino 1 Spal - Modena 1 Triestina - Brescia 1 Udlnese - Vicenza 1 Varese - Pistoiese 1 SEZONA TPK SIRENA JE BILA LETOS IZREDNO PESTRA IN USPEŠNA Za večjo dejavnost nujen društveni sedež Dragocena pomoč članov in nekaterih ustanov ■ Požrtvovalni delavci pri Sireni se mrzlično pripravljajo za jutrišnjo regato in društveni praznik NOGOMET Bari — Avellino 2:1 AVELLINO — V prijateljski tekmi je Bari nepričakovano, toda zasluženo premagal Avellino z 2:1 (1:0). Borussla prva v Madridu MADRID — Zahodnonemško moštvo iz Dortmunda je osvojilo prvo Obiskali smo TPK Sireno, ki se pripravlja na tradicionalno regato veteranov in na društveni praznik, ki bo na sporedu jutri Razgovarjali smo se z Romeom Ferfoljo, ki je odbornik društva ni član komisije za športno dejavnost. »Ali bi lahko opisali zgodovino vašega društva?* o tfll' x'asti pa za novince — kot Ha;1 Vsi mladi «juventinci» — Jsta P°vega. zanimivega in obe-u6negi. Desetdnevni odboj-i fečai (od 20. do 29. avgu *Ro|j lorei zanje nekaj več kot ti* t|'K'aj ali priprave. To bo za-Teč a- nnva fivUeniska izkušnja. IS taiJi Juventina se udeležuje let odboikarjev (od 14. do a,s,aroKti). in sicer 9 iz. Stanji p. 3 z Vrha. 3 iz Gorice in 1 Nbiki6' V glavnem so vsi «z.a 'jh Miroma pri prvih kora d s0 j P°’karske kariere*. Nckate-JlvJ, ‘ansko leto igrali že v prven IS* ■ moške diviz.iie ali «under ^kateri pa so prav pravi za četniki. Tečaj vodi trener Jožef Cej iz Gorice; z njim pa sodelujejo še trener Boris Cotič, odbor nika in odgovorna za odbojko pri ŠD Juventina, Ivan Plesničar in Sandro Corva ter spremljevalca Luigi Treu (odbojkarski sodnik) m Bogdan Šuligoj. «Zamisel o pripravah smo nacr tovali najprej v okviru samega na šega društva, nato pa tudi v okviru odbojkarske komisije pri terito rialnem odboru ZSŠD) za Goriško,« je pričel Ivan Plesničar, eden izmed pobudnikov tečaja na Bledu. «To prvič samostojno prirejamo in menim, da je za naše goriške razmere pobuda nadvse pomembna in upati je. da se bo dobro obnesla ter postala tradicionalna. V prete klosti so naši odbojkarji zahajali v Rovinj, potem pa po ukinitvi teh tečajev je nastala praznina.!. Dovolite mi. da se ob tej priliki v imenu našega društva Juventina iz štandreža zahvalim tudi odbojkar skemu klubu Bled, kateri nam ie pomagal, da imamo priprave v tem kraju. Naš namen je. da se v prihodnje s tem klubom še v večji meri povežemo in sodelujemo.* Voditelj tečaja in odbojkarski tre ner Jožef Cej pa nam je obrazlo- žil namen priprav na Bledu. «Le s takimi pripravami lahko osnujemo na Goriškem nekaj dolgoročnega in perspektivnega, ki naj zaobjema širši krog mladih ljubiteljev odboj ke. Glede samih priprav na Bledu naj omenim, da največjo pozornost bomo polagali piljenju odbojkarske tehnike in igri z žogo. Udeležence smo razdelili v skupine, saj neka teri že obvladajo elemente odboj ke, drugi pa so mlajši ali pa začetniki.* Boris Cotič, drugi trener na te čaju. pa nam ie opisal dnevni red tečajnikov: »Zjutraj ob sedmih je vstajanje, nato pa že "footing" po bližnjih tratah. Po zajtrku ob 10.30 do 12.30 trening. Po kosilu na počitek, oziroma prosto do 16.30. Nadalje do 18. ure popoldanski tre ning: po večerji pa ura odbojkar ske in telesnokulturne teorije. Ob tem pa so predvideni tudi izleti v hribe (Pokljuka. Vindgar) in pa ko panje oziroma plavan.je v jezeru V večernih urah tudi prosta žaba va ali družabni večeri. Menim, da je program zelo pester in prav nič dolgočasen...* Sandro Corva pa je k vsemu te mu dodal: »Udeleženci bodo treni rali na igrišču osnovne šole na Bledu (na prostem). V primeru sla bega vremena pa lahko uporabimo tudi šolsko telovadnico. Tudi organizacijsko .je vse poskrbljeno, stvari bi morale v redu potekati...* Seznam tečajnikov: Damjan Lutman, Nevio Zavadlav, Andy Pavlin, Samo Mučič, Marko Degrassi, Peter Cej, Peter Bran, Erik Bensa, Dino Pavlin, Marjan Zavadlav, Albin Devetak, Robi Devetak. Ivo Devetak, Aleš Šuligoj, Andrej Vo-gič in Livio Mučič. Tečaj na Bledu torej poteka v redu. Tečajniki pa se bodo vrnili domov z vlakom v nedeljo. 29. avgusta, v popoldanskih urah. Igor Komel Kitajci v Italiji RIM — Kitajska odbojkarska reprezentanca je včeraj dospela v I-talijo. Kitajska bo jutri in v nedeljo igrala dve prijateljski tekmi z italijansko reprezentanco. AVTOMOBILIZEM Rally Halkidlkija HALKIDIKI (GRČIJA) - Angleška posadka McRae - Grindrod topel ascona 400) je osvojila mednarodni avtomobilski rally Halkidikija. na ljubljanske Olimpije. Jadranovci pa bodo bržkone imeli velike težave tudi pod košema, kjer je sežanski center Brezec še kako uspešen. Trener Splichal pa bo imel poleg SPORED DREVI 18.00: Tima — Novi Zagreb 20.00: Kraški zidar — Jadran JUTRI, 28.8. 18.00: finale za 3. mesto 20.00: finale za 1. mesto Vse tekme bodo v športni dvorani v Sežani. tega tudi možnost, da na tem turnirju poskusi nekaj mladih košarkarjev, ki so letos prestopili v Ja-dranove vrste. Pričakovati je, da bodo Jadranu tudi tokrat navijači priskočili na pomoč. Pred to tekmo pa bosta igrala Tima iz Maribora in Novi Zagreb, ki sta tudi člana druge zvezne lige. Novi Zagreb pa je v prvenstvu celo zasedel prvo mesto in nato izgubil v dodatni tekmi za napredovanje v višjo ligo. večkrat navdušile občinstvo Dobro sta igrala tudi veterana Ardessi in Pieric, medtem ko so novi igralci z izjemo Vazzolerja povsem razočarali. Počakati bo treba, da soriško društvo končno najame še dru gega Američana, preden bomo lahko ocenili možnosti San Benedetta v bližnjem prvenstvu A-l lige. (M.M.) Italija-Jugoslavija DIMITROVGRAD - Polfinalisti mladinskega evropskega košarkarskega prvenstva so: SZ, Italija, Jugoslavija in Bolgarija. SZ, ki je zanesljivo zmagala v B skupini, bo danes v polfinalu igrala proti Bolgariji. Jugoslavija, ki je bila prva v A skupini, pa se bo pomerila z Italijo (drugouvrščena v B skupini). pred tremi leti smo bili tako-rekoč na preizkušnji: na zvezi na so bili kot kaže precej zadovoljni z našim delovanjem in, kot rečeno smo bili letos tudi uradno sprejeti. Tako smo prvi slovenski klub, ki je postal član zveze*. cLetošnja tekmovalna sezona se končuje. Ali bi lahko začrtali kratek porrzetek tekmovanj in delovanja?* »Sezona se .je za nas začela že a-prila, ko se je naš tekmovalec Lo-renzo Bogateč udeležil italijanskega prvenstva v kategoriji »Evropa*, ki .je namenjeno tekmovalcem od 14. do 20. leta starosti. Bogateč se je uvrstii na 32 mesto med 85 tekmovalci. Nato pa se .je skupina naših najmlajših, ki nastopajo v katego riji »optimistov* (od 8. do 14. leta) udeležila štirih selekcij za svetovno prvenstvo. Selekcije, ki so bile v Livornu, Cervii, Gardskem jezeru in Follonici so se udeležili Arianna Bogateč, Davorin Starc, Maksi Fer-fol.ja in Peter Sterni. Najboljši. Peter Sterni, .je zasedel deseto mesto, ostali pa so se uvrstili približno na 30 mestu, kar pa je povsem za dovoljivo. saj se je tekmovanj ude ležilo več kot 80 tekmovalcev. Za društvo, kot je naše, je to že velik uspeh. Poleg tega smo se z jadralci kategori.je «Evropa» in »optimist* udeležili »Pokala prijateljstva*, na katerem se vsako leto srečujejo italiianski, jugoslovanski in avstrijski tekmovalci. Pred zaključkom sezone pa nas čaka še e-no pomembno tekmovanje: italijansko prvenstvo v kategoriji «optimi stov*. ki bo 8. septembra v Miljah. Tekmovanja se bodo udeležili: Aria-na Bogateč, Peter Sterni. Davorin Starc, Maksi Ferfolja, Igor Civardi in Aleksander Panjek. Naj omenim, da smo letos Drire dili v sodelovanju z Gozdno šolo u Bohinja poletne priprave in tečaj na Bohinjskem jezeru.* »Letos ste priredili tudi tečaj za jadranje na deskah. Kakšen k bil uspeh?* »Da, tečaj .ie povsem uspel. V okviru društva nastopajo štirje tek movalci te discipline, ki Dosta.ia iz dneva v dan bolj priljubljena. Tudi mi bomo v nedeljo priredili regato, na kateri bodo nastopali David Poljšak, Stojan Kuret, Aleš Žet-ko in Egon Malalan. Prihodnje leto bomo spet priredili tečaj, saj se ga ie letos udeležilo 40 prijavliencev Naj omenim, da so se naši člani udeležili skupnih priprav na Kor čuli in Novem Gradu z najboljšimi jugoslovanskimi atleti te zvrsti, ki so jo letos sprejeli v mednarodno jadralno zvezo.* (Kakšne programe imate za prihodnja. leto?* »Za našo dejavnost .je poglavitno, da si zgradimo društveni sedež, kar je bistvene važnosti tudi za naše rekreativno delovanje. Na tem zemljišču, ki obsega 1000 kvadratnih metrov, lahko sicer zgradimo le montažno hišo, ki pa bi kar zado voljiia naše potrebe. Za nas pa je seveda velik problem finančno breme, ki ga predvideva naša športna dejavnost. Naj omenim, da moramo vsake dve leti zamenjati tekmovalne čolne in drugo športno opremo, kar pomeni, da moramo za to potrositi vsako leto od 15 do 18 milijonov. Razumljivo .je, da skoraj vse članarine gredo v ta namen. K sreči, pa so nam nekatere ustanove priskočile na pomoč. Tako nam je Tržaška kreditna banka podarila kombi, ki ga uporabljamo na gostovanjih. Tovarna Elan pa nam .ja poskrbela čoln, ki ga uporabljamo pri tečajih. Upam, da nam bo uspelo na podoben način priti do sedeža društva. Ko bi imeli primeren prostor, pa bi lahko tudi uresničili žel.io nekaterih naših članov, da bi začeli delovanje tudi na področju veslanja.* Jutri popoldne bo. kot napovedano, na sporedu regata veteranov. Zvečer, na bo nagrajevanje z nastopom godbe na nihala iz Proseka. Delovali bodo dobro založeni kioski I. P. OBVESTILA TPK Sirena priredi jutri, 28. avgusta, ob 14. uri zabavno regato klase optimist za veterane od 30. leta dalje. Vpisovanje na barkovljan-skem nasipu od 11. do 13. ure. V nedeljo, 29. avgusta, bo regata za deske 2. divizije (FIV). Start ob 11. uri. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena jutri od 10. do 12. in v nedeljo, 29., od 9. do 10. ure. V primeru slabega vremena bo društveni praznik od 18. ure dalje v dvorani slovenskega kulturnega društva Barkovlje, v Ul. Cerreto št. 12. ŠD Polet sporoča, da bo v ponedeljek, 30. avgusta, ob 21. nri na sedežu ŠD Polet (Prosvetni dom) seja odbora. V PRIJATELJSKI TEKMI Poraz Goričanov San Benedetto — Stade Francals 76:83 (46:48) SAN BENEDETTO: Biagi 6, Va-lentinsig 4, Vazzoler 6. Di Pram- j pero, Sfiligoi 3, Ceccnetti 4, Ardes- < si 12, Pieric 10, Mayfield 29, Nobile, Bianco 2, Ullara. STADE FRANCAIS: Ellinger, Ma-yes 25, Cham 4, Guyard, Boistol 4, Dubuisson 18, Fleury, Dancy 10, Robinson 22. SODNIKA: Zandona in Tiarella iz Gorice Prosti meti: San Benedetto 9:12; Stade Francais 13:17. San Benedetto je sinoči v krstnem nastopu na domačih tleh izgubil s francosko ekipo Stade Francais iz Pariza. Gostje, ki poleg dveh Američanov uvrščajo tudi tri državne reprezentante, so se izkazali kot solidna ekipa, čeprav v tem prijateljskem srečanju niso napeli vsen moči. Goriška ekipa tokrat ni pokazala veliko. Izvrsten je bil Mayfield. ki je odlično branil in metal na koš z izredno točnostjo, poleg tega pa šc zalagal tovariše s podajami, ki so Z nastopom na sežanskem turnirju se začenja letošnja Jadranova sezona, ki bo za naše košarkarje (na sliki med minuto odmora med lanskim prvenstvenim srečanjem) še kako naporna. Jadranovci bodo poleg običajnih treningov opravili skupne priprave na Otočcn, igrali vrsto prijateljskih tekem. Nakar pa bodo Jurišali na B ligo Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST UT Montecchi 6, PP 55» Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorico Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletno 59000 V SFRJ številko 6,00 din. ob nedeiiah 6.00 din, zo zasebnike mesečno 90,00. letno 900.00 din. zo organizaciie in podietjo mesečno 120,00. letno 120o!oo! PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Zo SFRJ Tire račun 50101 603-45361 ADI7 — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mnil 32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000, osmrtnice po formaiu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese _ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlaniie - OuMisk krajine so naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih o v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun 2a Italijo Založništvo tržaškego tiska, Trst 11-5374 Stran 6 27..avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I t i Član italijanskejfrfrf V, itf zveze časop^nih V pričakovanju, da ji bodo uradno poverili organizacijo 7. vrha neuvrščenih Indija se postopoma in tiho pripravlja na srečanje voditeljev neuvrščenih držav Po vsej verjetnosti bodo srečanje na vrhu pripravili konec februarja ali v začetku marca - V New Delhiju ugotavljajo, da imajo vse potrebne infrastrukture NEVV DELHI - Indija je prista la. da bo gostila sedmo srečanje na vrhu voditeljev neuvrščenih. V Nevv Delhiju se obenem neuradno trdi. da bo zahtevala « potreben čas* za pripravo srečanja. Indijska sred siva množičnega obveščanja največkrat ugotavljajo, da bodo sedmi vrh lahko organizirali konec febru arja ali začetek marca prihodnje ga leta. Pri tem pa tudi navajajo, da nameravajo indijske oblasti v največji meri upoštevati stališče večine članic neuvrščenega gibanja, da je treba zaradi sedanjih zaostre Bili razmer v svetu čimprej orga nizirati sedmo srečanje na vrhu. ki mora okrepiti enotnost in vlogo neuvrščenih. Indija sicer še vedno čaka. da se uradno potrdi predlog, da bo Nevv Delhi zamenjal Bagdad pri organizaciji srečanja. Čeprav so v in dijskih vodilnih krogih prepričani, da bodo neuvrščene države potrdile kandidaturo, še vedno niso po gr.ali stroja zamotanih diplomatskih in organizacijskih priprav, ki jih zahtevka tako srečanje. V tem okviru indijski tisk poudarja. da so predlog med drugim že podprli Iran in Irak ter najaktiv nejše članice gibanja neuvrščenih. Obenem tudi ugotavlja, da je sklep iraške vlade o odpovedi srečanja vreden vsakega priznanja. V Bad-dadu so s to odločitvijo pokazali, da jim enotnost gibanja neuvrščenih še naprej ostaja prvi cilj in lo kljub dejstvu, da so doslej vložili že precejšnja sredstva v priprave na srečanje. V Nevv Delhiju posebno pozornost posvečajo tudi konstruktivni vlogi Jugoslavije pri iskanju soglasja za mesto vrhovnega srečanja. Njeni diplomati so opravili neprecenljivo vlogo pri odpravljanju nesporazumov in iskanju skupne poti. To načelo mora obveljati tudi pri nadaljnjem odpravljanju težav na tem področju. Glede ministrskega zasedanja, na katerem naj bi u-radno določili, da bo Indija prevzela organizacijo vrha, za katerega se zavzemata Irak in Kuba, pa ugotavljajo, da bi se dalo to vprašanje rešiti s poverjenjem te naloge neki tretji državi. Srednji položaj na vsak način zahteva potrpežljivo in intenzivno diplomatsko akcijo neuvrščenih dr- Kdaj se bo zrušil? i . ; r 1 .m VMM ja s fakultete inženjerije v Pi/i sla izmerila, da se je stolp v zadnjem letu pogreznil še za en milimeter (Telefoto AP) žav, ki morajo najprej upoštevati interese enotnosti gibanja. V pričakovanju na uradno potrdilo, da bo Indija gostiteljica sedmega vrha, so se v New Delhiju že začele vdihe pripraven, kako bi se dalo v najkrajšem času rešiti številne organizacijske probleme. U-radni krogi sicer nočejo o tem ničesar povedati, dobro obveščeni poznavalci razmer pa trdijo, da že pripravljajo prve elaborate, realizacija katerih naj bi omogočila In diji. da bo dostojna gostiteljica srečanja. Indiski novinarji poleg tega opozarjajo, da bodo v drugi polovici novembra v indijskem glavnem mestu pripravili vseazijske športne igre. ki se jih bo udeležilo približno pet tisoč športnikov in še večje število turistov in drugih obiskovalcev. Za to športno prireditev so zgradili olimpijsko naselje, prav v teh dneh pa končujejo gradnjo nekaj deset hotelov, kar naj bi zadostovalo tudi za spreiem gostov sedmega vrha neuvrščenih. New Delhi razpolaga tudi s potrebno kongresno dvorano, v kateri naj bi potekal vrh. Dvorana v Vi-gyan Bhavanu je sicer po mnenju nekaterih premajhna, kljub temu pa je doslej že večkrat uspešno gostila podobna srečanja in bi verjetno brez večjih težav lahko sprejela tudi voditelje neuvrščenih držav. Indijska vlada ima sicer v načrtu, da bi zgradila večjo dvorano za podobna srečanja, vendar v tako kratkem času. kot ji bodo po vsej verjetnosti odmerili za pripravo vrha, prav gotovo ne more računati na izgradnjo tega objekta. Za sedaj sicer v Indiji še nestrpno pričakujejo uradno poverjenje. vendar so vsi domači in tuji novinarji prepričani, da ji bo s tradicionalno gostoljubnostjo uspelo u-blažiti vse možne organizacijske pomanjkljivosti. Cena denarja se na Zahodu povsod niža FRANKFURT, BERN. AMSTERDAM — Na valu znižanja obrestnih mer v ZDA, katerih višina je težko pritiskala na gospodarstva zahod nih držav, so se za Italijo, ki je svojo eskomptno mero zmanjšala od 19 na 18 odstotkov (in ostaja najvišja v razvitih državah), odločile za pocenitev denarja tudi Zahodna Nemčija. Holandska, Velika Britanija in Švica. Tako je včeraj svet zahodnonemške državne banke sklenil znižati obresti, ki jih terja za posojila finančnim zavodom, za pol odstotka in sicer od 7,5 na 7 odstotkov. Hkrati se bo znižala tudi tako imenovana «mera lombard», to .je obresti na predujme, in sicer še bolj. od 9 na 8 odstotkov. Kmalu nato je prišla vest. da je tudi ho- ■111II lil III Hilli lllllllllllllll llllllll HflllllHlIllllllllllll MIH IIHIIIIIItllllll Hill IIII Hilli MHIIIIIIIIIIIflMIIIIIIIIimtIIIIINflllllllltllllllllllllllllllHIIIIIIIIlilHIIIIHIIHIIIlllKM PO VEČLETNI HUDI SVETOVNI GOSPODARSKI KRIZI Mednarodni monetarni sklad upa na skorajšen izhod iz recesije Pozitivne ocene tudi za nepetrolejske države v razvoju VVASIHNGTON - Finančni mini :ri Mednarodnega monetarnega vlada se bodo sestali 4. septembra Torontu, kjer bodo razpravljali sedanjem monetarnem in linanč-em položaju v svetu tc še pose-ej preučevali poseben rezervirani ckument, ki je bil pripravljen za ) priložnost. V tem dokumentu piše, da se je ospodarska recesija v svetu iz-azala za hujšo kot so mislili spo-L-tka, toda bo verjetno premošče a razmeroma zelo hitro. MMS je moral popraviti svoja redvidevanja (na slabše) glede go-rodarske rasti. Na industrializira-em področju lahko pričakujemo le->s realno sredn;o stopnjo rasti o-oli 0.3 odst., medtem ko so napo edali v začetku leta 0.8 odst. Lani i ta rast ’7’-a sala 1,2 odst. V prejš jih letiti so industrializirane drža-e beležile skupno okoli L3 odst. usti. Po p. Za letos napovedujejo rast v išini 2,4 odst., prihodnje leto pa elo 3.3 odst. MMS je najbolj črnogled glede ZDA. kjer naj bi zabeležili celo padec proizvodnje za 1.3 odst. Prihodnje leto pa bi zabeležili rast v višini 2,1 odst. Na Japonskem bodo gospodarska gibaja podobna kot v Italiji, saj bi se letos gibala okoli 2,2 odst., prihodje leto pa 3,3 odst. Glede dežel v razvoju (nepetro-lejsko področje) MMS predvideva srednjo ast okoli 3 odst. za letos (predvidevali so 4 odst.), prihodnje leto pa naj bi dosegla 4 odst. Nič kaj pa niso prijetne za Italijo napovedi MMS glede inflacije. V Italiji bi morale namreč cene narasti za 17,1 odst. (letos) ter za 17 odst. prihodnje leto. S takim porastom bi Italija prednjačila pri inflaciji na industrializiranem področju. Kot primer naj na vedemo, da bi morala v ZDA inflacija pasti letos na 6.4 odst., prihodnje leto pa na 5.6 odst. Poudariti pa je treba, da bi v primeru brzdanja inflacijske stopnje v o-kviru ’.6 odst. letos in 13 odst. prihodnje leto. morali glede Italije popraviti predvidevanja MMS stopnje rasti v pozitivnem smislu. Država Razvojna stopnja v odst. inflacija v odst. 1982 1983 1982 1983 Ind. področje 0.3 — 7.7 6.8 Italija 2.4 3.3 17.1 17,0 ZDA -1,3 2,1 6.4 5.6 Kanada -3 2.1 10.2 7.0 Japonska 2.2 3.5 2.0 3,0 Francija 1.5 2.5 12.9 11.8 ZRN 0.5 2.0 5.0 4.5 Anglija 0.9 1.6 8.8 7,6 Petrolejske države -r 11.5 11,0 Nepetrolejske 3.0 4.0 12,0 10,0 Ko govorimo o inflaciji, naj o-menimo, da se predvidevanja suče jo v primeru sedmih industrijsko najbolj razvitih držav okoli 7D odst. (letos) ter 6,8 odst. za prihodnje leto. Za države v razvoju (nepetrolejske) napovedujejo stopnjo porasta inflacije v višini 12 odst. (letos) in 10 odst. za prihodnje leto. Po oceintvah MMS bodo petrolejske države zabeležile letos 11.5 odst. inflacijo, prihodnje leto pa 11 odst. Naj navedemo podatke za industria lizirane države: Izredno huda in dolga recesija je zelo skrčila obseg mednarodne trgovine (letos komaj 0.5 odst. prihodnje leto 5 odst.). Pred 6 meseci so predvidevali rast 2 odst. V prihodnjem letu, naj bi se izboljšala mednarodna tekoča izplačila, aktive petrolejskih držav bi morale pasti na 15 milijard dolarjev (lani 70.8 milijarde, predlani pa 115 milijard). Primanjkljaj nepetrolejskih držav bi moral znašati prihodnje leto okoli 90 milijard dolarjev. Savickaja in njena tovariša danes spet na Zemlji MOSKVA - Agencija TASS je sporočila, da se bodo Svetlana Sa-vickaja in njena dva tovariša, Ki so preživeli 8 dni v vesolju, vrnili na Zemljo danes. Agencija še ni sporočila ure pristanka, toda omenila je. da je ekipa včeraj opravila naloge in se je že začela priprav ljati na pristanek na Zemljo. Savickajo, Popova in Serebrova so izstrelili v vesolje zvečer 19. VTII. Umazan denar TOKIO Kdor je prebiral Švej-ka ali pa poslušal pripovedovanja iz prve svetovne vojne, se mu je zdelo skoraj neverjetno, da lahko kdo samega sebe poškoduje in pohabi, da bi se izognil fronti. Skozi kruli prestreljene noge in roke pa niso nič v primerjavi z goljufijo, ki jo v teh dneh odkrivajo na Japonskem, kjer ni bilo gibalo sa-mopohabljanja strah pred smrtjo na fronti (tega baje Japonci ne poznajo). temveč sla po lahkem denarju. Vse je butnilo na dan v mestecu Kavasaki. kjer si je neka ženska dala odrezati kazalec, ker je to zahteval njen upnik za poravnavo dolgov. Ženski se je taka poravnava zdela sumljiva in je obvestila policijo, ki je aretirala upnika, maza-škega kirurga, obenem pa odkrila še 18 podobnih primerov. Ves posel je slonel na podpisu zavarovalne police, kak mesec kasneje pa so se podpisniki pohabili, da so lahko iztržiti zavarovalno vsoto, ki je znašala 3 milijone jenov (13.5 milijona lir). Navadno so to bili brezposelni rudarji, ki so se s kockanjem in mamili zadolževali. Marsikdo pa se je poslužil take goljufije. da je preživel družino Policija je do sedaj odkrila 18 takih primerov samopohabljanja, sumi pa. da so na tak način pridobivali denar tudi drugod po Japonskem. Kompresorji plujejo proti SZ COSENZA — Policijski agenti so aretirali 27-letnega Antonia Russa iz Afragole, ki menda pripada tolpi Cutolo. Pri njem so našli nekaj o-rožja in tudi en milijon lir v bankovcih po 50.000 lir. iandska državna banka sporočila, da je znižala eskomptno mero od dosedanjih 8 na 7 odstotkov, obresti na predujme pa od 8,5 na 7,5 odstotka. Angleška državna banka je že tretji dan zapored zmanjšala za o-sminko točke obresti za svoja posojila finančnim zavodom, nazadnje pa se je Šilca, ki je imela doslej skupaj z Japonsko najnižjo ceno denarja, odločila znižati za pol točke. od 5,50 na 5 odstotkov svojo e-skomptno mero, prav za toliko pa tudi obresti na predujme (lombard) od 7 do 6.5 odstotka. Svet guvernerjev švedske državne banke" pa je razočaral pričakovanja in je o-hranil raven eskomptne mere na 10 odstotkih, ki naraščajo na 16 odstotkov za večje dolžnike. V industrijsko razvitem svetu ima torej sedaj Italija najvišjo, Švica pa najnižjo eskomptno mero, skoraj vse države pa so zadnje dni znižale ceno aenarja, tako da je položaj italijanske in drugih gospodarskih sektorjev glede konkurenčnosti ostal v bistvu neizpremenjen. ČEPRAV SI NITI AMERIKA NITI EVROPA NE ŽELITA ZAOSTRITVE V ODNOSIH TEHNOLOGIJA ZA TRANSSIBIRSKI PLINOVOD IN JEKLO JABOLKO SPORA MED REAGANOM IN EVROPSKO SKUPNOSTJO v Ce bi zgubili ameriško tržišče, bi morali evropski jeklarji še omejiti svojo proizvodnjo Po Franciji se tudi Velika Britanija pripravlja na spor o dobavah za transsibirski plinovod Včeraj je iz Le Havra odplula sovjetska ladja Borodin, na katero so vkrcali tri kompresorje namenjen® transsibirskemu plinovodu. (Telefoto nul'11* (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — V zahodnoevropski skupnosti, kjer je nevarnost trgovinske vojne z Ameriko obdržala politično napetost tudi mecf tradicionalnim avgustovskim počitniškim premorom, so z dokajšnjim olajšanjem sprejeli .razsodbo' ameri škega trgovinskega ministrstva o subvencionalnem izvozu jekla iz EGS na drugo stran Atlantika. V VVashingtonu so namreč ugotovili, da so zahodnoevropski jeklarji .podmazali’ izvoz jekla na ameriški trg, a da subvencije niso tako visoke kot je bilo videti doslej. Konkretneje, .British steel company', ki ji je do sedaj grozila 40-odstotna obdavčitev izvoza, je .obsojena' le na 20,33 odstotka, nižje so tudi dodatne obremenitve za ostaie jeklarje iz šestih držav evropske skup nosli, Nizozemsko pa so popolnoma oprostili obtožbe. Jeklarski spor, ki je v poletnih mesecih skorajda do vrelišča dvignil temperaturo v medatlantskih odnosih in grozil celo s političnimi posledicami, s tem kajpak se ni pri epilogu. Osmega oktobra bodo v \Vashingtonu otnočaii, ali — in kolikšno — škodo so ameriški jeklarji doslej utrpeli zaradi subvencioniranega zahodnoevropskega izvoza jekla, in če bo pravdorek ugoden za ameriške industrijce, utegnejo v Washingtonu zaseči depozite. ki so jih kot garancijo naložili izvozniki iz EGS. A kljub temu v palači Berlaymont ugotavljajo, da je ameriška administracija s po-mirljivejso .razsodbo' v jeklarskem sporu hotela minimizirali razpotje z zahodnoevropskimi zavezniki, ki so v času popolne dekonjunkture na jeklarskem trgu želeli za vsako ceno obdržati ameriška naročila. Izpad izvoza čez Atlantik bi namreč pomenil dodatne težave za zahodnoevropsko jeklarsko dogovarjanje, ki je že itak na noževi konici. Podpredsedniku bruseljske komisije E-tiennu Davignonu je le stežka u-ipelo podaljšati določila o .očitni krizi’, s katerimi zahodnoevropskim jeklarjem določajo proizvodne kvote, da bi tako porazdelili recesij sko breme in se izognili notranji jeklarski vojni. Ce bi EGS izgubila ameriški trg, bi Davignon moral znova sklicati jeklarje in jih pripraviti v nadaljnje zmanjšanje proizvodnje, kar pa je močno dvomljivo. O pomirljivejšem medzavezniškem ozračju po ivashingtonski razsodbi priča tudi neformalni pogovor predsednika bruseljske komisije Gasto-na Thorna s peščico .dežurnih’ novinarjev. Luksemburški politik, ki je poleti potoval v Ameriko in se tako vključil v pravcato procesijo zahodnoevropskih politikov, ki so se šli seznanjat z novim šefom wa shingtonske diplomacije Georgeom Shultzom, je bil tokrat spravljive.) ši. Po njegovih zatrdilih se mora ta Evropska skupnost in Amerika izogniti vsakršni eskalaciji v trgovini, treba je preprečiti nevarnost vojne, ki je .popolnoma nepotreb na, upoštevaje gospodarski položaj obeh partnerjev’, je pribil Gaston Thorn. V palači Berlaymont upa jo, da bodo Američani sprejeli po nujeno roko zahodnoevropske skup nosti, ki je pripravljena na samo omejevanje izvoza jekla, da ne bi povsem izgubila čezatlantskega trga. A če se na jeklarskih obzorjih polagoma svetlika, se druga spolna tema — oprema za trassibirski plinovod — približuje vrelišču. Mit terrandova vlada je ta teden ukazala firmi .Dresser France’, naj izpolni obveznosti iz pogodbe o prodaji opreme za plinovod in prve tri kompresorje naj bi še ta teden naložili na sovjetsko ladjo ,Boro din’. Podobno ukrepa tudi britan ska konservativna vlada, kajti v soboto v glasgoivskem pristanišču pričakujejo ladjo .Sthanovič Eru nolenko’. ki naj bi prevzela šest tur bin. izdelek britanske podružnice ameriškega koncerna .John Brown Industries’ in — končno — tudi bonska vlada spodbuja svoje filme. naj realizirajo obveznosti r .kupčije stoletja’. Evropska skupnost se je torei odločila za nepopustlji vost. zavračajoč Reaganove obtožbe. češ da se spušča v energetsko odvisnost od Sovjetske zveze. Gaston Thorn je znova omenil memeran dum. ki so ga iz Bruslja poslali ameriški administraciji 12. avgusta, v katerem zahteva evropska skup-nast preklic embarga za plinovodno tehnologijo, hkrati pa zavrača tezo o odvisnosti z ugotavljanjem, da bo leta 1990 sibirski plin dajal le štiri odstotke energetske porabe skupnega trga. Razp.et punskega spora je sedaj odvi.se.i cd VVashingtcna, kjer je .vojni kabinet' Georgea Shultza že pričel razprave, ali — in kako — kaznovati .Dresser Industries’ zaradi tega. ker je njena francoska filiala kršila Reaganov embargo. Zahodna Evropa se je odločila za togo stališče, ker se dobro zaveda, ua ameriška administracija nima lahke izbire. To, kar bi po Reaganovi trditvi moral biti .preizkus politične volje med Vzhodom in Zahodom’. se namreč spreminja v .test med Ameriko in njenimi ze hodneevropskimi zavezniki’, kot n gotavljajo tukajšnji komentatorji, povzemajoč čezatlantske razprave. Če bi Reaganova administracija vpisala .Dresser Industries’ na .črno listo’, kar bi pomenilo preklic izvoznih licenc, bi prišlo do širokega mednarodnega pravnega zapleta. ki so ga šefi ameriškega koncerna že napovedali, ugotavljajoč, da ne morejo pred ameriškimi instancami odgovarjati za postopke svoje francoske podružnice. V za- hodni Evropi računajo tudi na podporo senatne komisije za zvina nje zadeve, ki je sprejela evropski skupnosti naklonjeno resolucijo, veliKt neznanka pa je, ali bodo ameri-skl politiki v izjemno kritičnem času tik pred delnimi kongresnimi volitvami pripravljeni na odločnejše ukrepe. Kakorkoli že, v palači Benaymunt kalkulirajc da bodo iz zapleta, v katerem se je znašla Reaganova administracija, ki ne želi izgubiti na ugledu, a tudi ne zaostriti odnosov z zavezniki, iz tržili realizacijo pogodbe o trans-sibirskem plinovodu. BOŽO MAŠANOVIČ Predlogi za omejitev porabe goriva BEOGRAD — Izvršni svet Socialistične republike Srbije je predlagal zveznemu izvršnemu svetu, naj določijo ukrepe za omejevanje porabe bencina in dizelskega goriva — enotno za ves jugoslovanski trg. Če bo ta ukrep spet «par - nepars. ali kak drug, o tem naj je zvezni organi. Za sedaj je g°VjY_ ,s to, da ne bodo uvedli bonov. }■ le del dodatnih ukrepov, oz^njj, predlogov za povečanje proizv0(3 ' smotrno porabo in varčevanje e gije- . nri o- V tej republiki je položaj Pr skrbi z nafto in naftnimi derl e(j. zelo kritičen (poraba v Pv, \istoF mih mesecih letos je za 4,5 oa j(. ka večja, kot v enakem obdobju ni). Potrošniki bodo tako do k° leta dobili za 18 odstotkov manj zlita kot pa je znašala poraba v Uj vih sedmih mesecih. Gospod® ^ zbornici Srbije so priporočil1- , zmanjša število voženj v roedn® ^ nem in medmestnem prometu “* naj odpravi nekatere dvojne P ge (samo iz Beograda v Trst ® no odpelje šest avtobusov). C®*' OSTUNI (Brindisi) - Na želeji ki postaji Ostuni so trije a (morda tudi štirje) napadli ne#®®, železničarja ter ga prisilili, “a^c-je odprl poštni vagon na vlaku ce - Milan. Iz vagona so odneS milijonov lir v tuji valuti. IIHIHHHIIIIIIIIIIIIinilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHHIHlnillllllllllllllltllllllllHIIHHHIIHIIIHIIIflllllllllllHHIIIHIHIIIIIIIHIIIinilllllllHHHIHHIIIIHIIIIIIIIIIHIIflllllllllHIlIHlIllllllHIIIHIHIlHHIHIIHHIIIIIIHHHnl1 ...."" Regimentova maskota ČUDNA SO POTA GOSPODOVA Kralj Umberto se smili italijanskim poslancem Njegovi vrnitvi v Italijo nasprotne poslanec Trombadori, za republikanca Olceseja pa je reviilfi ustave prehuda zahteva Kaplar regimentu kraljevih strelcev Thomas Chapman Ima v oskrbi 6 tednov staro antilopo, ki je postala maskota regimenta (AP) • RIM — ^Nasprotujete ali pa se strinjate z željo bivšega italijanskega kralja Vmberta Savojskega, da bi pred smrtjo še enkrat videl Ita-lijo?» To nekoliko provokativno vprašanje so zastavili poslancem raznih političnih strank, da bi dobili odgovor na dilemo, ki tako razburja italijanski trota» in bulvar-i ski tisk. Morda prav zaradi tega, i da ne bi prehudo užalostili raznih ieničk, ki trepetajo med usodo «re-veža v izgnanstvu», so bili odgovori večine poslancev pozitivni. Seveda so jih utemeljevali s humanitarnimi in celo z zgodovinskimi razlogi, le komunistični poslanec Trombadori je po spoji sveti navadi jasno povedal, da nasprotuje taki želji. če sedaj le nekoliko pobliže po gledamo razne izjave, je načelnik demokrščanske skupine v poslanski zbornici Gerardo Blanco izjavil, da je republika tako globoko zakore vinjena v zavest dežele, da je ne more stresti de janje krščanskega in človeškega usmiljenja. Seveda je Bianco omenil težave zaradi ustave, a predlagal je kompromisno rešitev podobno oni, ki so jo v Avstriji sprejeli za Habsburžane. Podobno izjavo je dala tudi radikalka Enima Bonino izpustila je le krščansko pieteto. Za socialističnega poslanca Fabrizia Cicchitta ni nobene ovire razen lahko premostljive ustavne, da ne bi želje bivšega kralja uresničili. Tudi za radikalca Oscarja Mammija ni večjih ovir, pred letom dni je že predlagal, da bi ukinili člen vstave, ki prepoveduje 1,103 „ ti članom savojske dinastije v,r-t, Italijo, češ da niso krivi zo ki ga je dinastija prizadelo . , Za uaod>' ( sta •’ jonskemu ljudstva. prošnje Umberta Savojskega J* .f0'j zavrela tudi demokristjan Ciccardini in radikalski P°sia Franco Corleone. t Edina dva neuglašena fflaSOlvan‘ tem zboru sta bila novoimen0 podtajnik v predsedstvu okm* „/1-torio Olcese in že omenjeni An ^ lo Tromoadori. Olcese je na ^3 dejal, da lahko še ruzuine ft. željo, a da bi za to zahteva1 vizijo ustave, se mu zdi l>jt,o-prehudo. Trombadori pa je v. ’ ji jem običajnem sloau povedoi,^, ima savojska dinastija zaradi torja Emanuela III. madež i” ^ brisno krivdo, da je dopust1'0 .^j šizem. Kljub temu pa koinun,!’ ^ poslanec ni nikoli gojil mr*nrrejO se mu ni upiral grof iz (Umterto Savojski), ker ie it plinirano zapustil Italijo, ko 1'ndstvo izgnalo, prav zato ^ Umberto spoštovati voljo H11®3 dokler živi. ---------- MUENCIIEN - ZahodnonriP®,. policija .je aretirala dva ^Leir ki sta predvčerajšnjim zvečer P^, smerila poljsko letalo družb® ki je poletelo z letališča v pesti z več kot 70 potniki. Z8,1’ pt nemške oblasti ju lahko obsodBr ^ 5 let zapora, toda zelo verTtn M ne bodo vrnili Poliski. Vsi P° so že odpotovali v Varšavo,