umI Vbtrfliatcrf wmimr No. 7X8) astAsr. #y flU Ao al Octofcw V« 1V17, oa tO« «1 ti« Poal Offk« ## ClavaluJ, OMo. By ordw of th« l*r«ldlwf, A. I. Barlwoa« Postnular G#m. ONLY ILOVENIAN DAILY NEW V0B.r •^BEsr YORK AND CHICAGO medium to reach 180.000 in u. s.. canada and south america. v.—LETO V. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands; one nation indivisible with liberty and justice for all." CLEVELAND, O., SOBOTA (SATURDAY) AUGUST 5., 1922. ŠT. (NO.) 179. Entered as Second Class Matter AprQ 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. bratovščine sva-re vlado, da se zgane. OA ^yZNlCARJEV APELIRAJO NA HARDIN-MEnUKRENE, KAJTI AKO SI? STAVKA (;0 v NADALJUJE, NE BODO VEC DOL- STVA ZADRŽEVATI SVOJEGA CLAN- ' SE JIM PRIDRUŽI. V 'c/6Q§aJ .. Ui clLU VrLlfl; ildiVi-.ll oc Jc [JUoldlU ' ®ei3 brzojavko, v katerem se ga pro- !ij ^ za'konodanjimi zastopniki njih orga- Stavka v Chicagi je končana. SPORAZUM JE BIL DOSEŽEN NA PODLAGI KOMPROMISA. DELAVCI SE VRNEJO NA DELO V PONDELJEK ZJUTRAJ. Chicago, 5. a v g. — Stavka' či-kašfltih cestno železniških usluž- Novi poboji v Italiji. FAŠISTI DIVJAJO NAPREJ. DVE OSEBI UBITI V MESTU BARI. stavke železniških mehanikov. 'eniSarjev, podvzeta vsled prepričanja med vodi-* da se bodo v stavko neizogibno zapletle De same, ako se stavka nadaljnjo, in žele^z- ^9]o z uporabo oboroženih stražnikov in ako 'lokomotive in druga žebzniška oprema ne- ^ Clevelandu vršila konferenca predsed-bratovščin, nakar se je poslalo po 5l u^^^^i^gtonu z ozirom na kritični položaj, ki je . bencev se je poravnala sinoči, ko t (je družba obljubila plaičevati v bodoče 70c od ure ter je privolila tudi v osem urni delavnik. linijski vodje so komipromisrti predlcg kornipanije sipi'ejeli, sedaj na gre še na glasovanje mg d Članstvom, toda nikakega dvema ni, da se bodo delavci s poravnavo zadovoljili. Kot «e poroča, bodo cestne in nadcestne kare pričele voziti v pondeljek ob štirih zjutraj. 'Poravnava je fcila dosežena ra vno, ko go miali'le poseči vmes dr žavne in mestne oblasti. Zupan Th'omtpson je pripravil za pondeljek 60 avtomobilskih omnibu-sov za prevoz, razne organizacije SO se pripravljale za drastično ak cijo, in na vseh vlakih so prihajali v mesto profesijonalni stav-kol'omci, medtem pa gO kompani-ja in delavci prišli do'zaključka, da je najbolje za abe strani, ako se sta\4ci napravi konec. Geneva, 4. avg. — Glasom zadnjih poročil, je v Bari prišlo .med letnega Paaquale Sisija. SKE8 UBIL ME STAVKAMA. STAVKAR JE BIL NA MESTU MRTEV, NJEGOV TOVARIŠ PA JE NEVARNO RANJEN. Newark, O., 4. avg. —' Neki stavkolomec, ki je uposljen v_delavnici Ohio - Baltimore železnice, je nocoj ustrelil 40-l6tnega stavkarja John Kalmana in 35- aj med člani bratovščin raste naglo in :ve koraki bliža krizi, ki je vzpričo za- iiačrta za poravnavo od strani železniš n; ■ predsednika Han^inga so podpisali D. (•.■,• predsednik i-ivo+mro^iino InVnTYintivckiVi klir- postala šy bolj akutna. k st • bratovščine lokomotivskih kur ^"tfni ^'^^^^kov. William G. Lye, predsednik bratov i" W. S. Stone, predsednik bratovšči- teov ^ 5^' podpredsednik bratovščine kurjače v in podal naslednjo izjavo; 'y te^jj ^^ocentov loke moti v jf- že nezmožnih za ra-'* ^tiv meseca bo nadaljnih 40 procentov "•nogt 'sinnju, ria bo obrat vlakov postavljal v nost 7 \*eh //'!t'zničarjev Ostalih 80 procen-hi ^ '^erahnih v ieku nadaljnih 30 dni. .'^^anikov t'* bil p{»raz vseh žcloznicarjev. P^'avi. "'ItdV nI . f-i'-i je od rezultata stavke železniških me- M 'oi i-j, ^ud. židj'--'iije ostalih železničarskih unij, PC razbitju organizacij mehanikov ^^^^^kih bratovščin. g. -uaiouničijo mehanike, pridejo potem na ra R,' '^^iezni ijj? n(}p ^ • • rrvi so mehaniici; potem bodo prišle slabot- ličarske unijej' vštevši tudi bratovščine/ "Avtomobilski piratje". Ena izmed najgnjusnih posledic stavke Je bil pojav talkozva-nih avtomobilskih '"piratov", ki fašisti in komunisti do boja, v katerem sta bili dve osebi ubiti, in več s:to ran.jenih. Vojaške če-tQ so se poslužile oklopnih avtomobilov v poskusu, da natpravijo konec nemirom. Tekom noči se je izkrcalo v mestu več sto mornarjev s krova ibojne ladje Dante AHghieri in križarke Pisa, ki so se pridružili kraljevim četam, ki so ipciskušale napraviti konec streljanju. Boj se je nadaljeval od 8. ure zjutraj, ko je voj^aštvo s streljanjem razdejalo cestne barikade. Rim, 4. avg. — V Padui so fašisti napadli dom socijalistične-ga poslanca Danteja GaJlanija, in sicer ped pretvezo, da je bil iz njegove hi'še oddan strel na fašiste. Dr. Gallani jp tudi dobro poznan kot zdravnik. Notranjščina njegove hiše je čisto razdejana, dr. Gillani, njegova žena in njiju otroci so bili prisiljeni bežati skozi okno v ozadju hiše. V Platoja, v Toskaniji, so fašisti zasedli mestno hišo. V As-ti in Padui se falšisti zažgali delavske 'zbornice, v vaseh Pegaz-ze, Relbocco in Gallappa so razdejali glavne stane socijalistične stranke. V Milanu so se fašisti navaHUi na mestno hišo, in na,pa-dli ter razdejali so tudi tiskarno Po aretaciji stavkolomca se je zbrala v neki dvorani večstogla-va množica, ki je grozila, da vde-re v ječo in obračuna z morilcem gtaivkarja. Na lice mesta sta nato prišla župan in varnostni direktor, ki sta pregovorila množico, da se je razšla. Morilec je trdil po aretaciji, da je zvezni deputi ter da je bil poslan semkaj iz St. Louisa, toda pokazati ni mogel nikakih poveril. Kaiman, ki je bil ustreljen skozi srce, je bil na mestu mrtev. Sisij'U je prestreljena noga. New York, 4. avg. — Zeleznil-ke družbe iz vzhcda so danes poslale v Virginijo, Kentucky in West Virginijo tri (pošiljatve stavkblomcev. To se je odredilo, ker se je tu razširila vest, da bodo governerji teh dr^av zahtevali, da vlada prevzame obrat železnic. FRANCOZI GROZE, Trgovska zbornica hvali Kohlerja. MU JE DALA PRIZNANJE ZA STALIŠČE, KATERO JE ZA VZEL PROTI UNIJSKEMU DELAVSTVU V STAVKI POBIRALCE V__ODPADKO V. Odsek clevelandske trgovske zibornice za industrijalne zadeve je včeraj podal poročilo o stavki pobiralcev odpadkov, v kateri se župana Kohlerja povzdiguje v deveta nebesa, ker je zavzel take odločno stališče napram stavkar-jem, kajti trgovska zbornica priznava, da vidi v tej stavki v prvi v listi boilbo med unijo in odprto delavnico. Poročilo trgovske zbor nice pravi dobesedno: ''Ako se ta spor izloči od nestvarnih podrobnosti, tedaj vidi- RUDARIIPRI-PRAVUENINABOl DO KONCA. ILLINOISKI PODJETNIKI SO PRI VOLJI PLAČATI STARE MEZDE, TODA SE NE V DELEŽE CLEVELANDSKE KONFERENCE. Meddržavna rudarska konferenca, ki se bo v pondeljek sesla v Clevelandu, 'bo ali prinesla sporazum in povratek rudarjev na delo ali pa "se bo borba med rudarji in podjetniki nadaljevala do trpkega konca. Kot se poroča iz unijlskih kro- mo, da se je šle. za vjprašanje od-|igov, so rudarji pripravljeni na prte in zaprte delavnice." Poročalo pravi nadalje, da je mestna uprava delovala v interesu javnosti, ko je napravila konec sporazumu z unijami, in da je nepo-stavno za mestno vlado, da 'bi boj do konca, da obdrže mezde, ki so bile veljavne do 31. marca. Illinoiski podjetniki so predsedniku tamkajšnjih rudarjev, Frank Farringtonu, po kcnferen ci. ki se je vršila včeraj pcpol- siklepala s kako unijo pogodbo,, dne, sami bd sebe, predložili po-glasom katere bi se zavezovalo :nudbo, da privolijcj v stare pjiJiče, so sprejemali dekleta, ki so (M^-jgocijalističnega lista "Avanti" hajala na delo ali z dela. jin za-pdljavali na samotne kraje ter napadli. Sinoči jy družba takih imajo ostati bratovščine nevtralne, svojih kontraktov. Končno, ko bodo, Unije, bodo prišle na vrsto pa bratov- IhSja zastavkali, nimamo pričakovati u- 15 ^i D*. železničarjev. Opozarjali nas bodo, pomagali, in da smo mirno gledali, ko s« 1 ^^wipanije pred našimi očmi uničile Zasedba mestne hiše od strani fašistov v Milanu se smatra za , . . najresnejšo epizodo v zvezi z ge-piraJtov pričela streljati na stiri j^j^ralno stavko, ki so jo izzvali dekleta, ker niso marale spreje-, ^ gnojim divjanjem proti ti njih .povalbilo za vožnjo v av-. organizacijam. Napad izključno uiposilitev unijiskih delavcev. Kot znano pr-edseduje cleve-Ujndaki trgovski zbornici pred So—iik demokratske stranke v r.lgvelandn, N""*tnn D. Baker, forociio r .' i pravi na Koncu; "Mi smo prepričani, da je župan delavske razmere v Clevelap du lidkoljčal, ko je ^ ^^očno^ti, da podpirajo stavku j oče 'meha-' dokonča. Prihodnji korak odvisi v veliki 2 storil predsednik Harding. brzojavko na Hardinga se je odposlalo bratovščin tudi brzojavke na zakono-l^ratovščin v Washingtonu brzojavko prihaja čim dalje večje število pri-■ ; da naši člani obratujejo lokomotive na svojih mestih s tem, da smo jim priporočali' nevtralnost ier jih opozarjali na naše kontrakte. Toda položaj postaja čimdalje hujši, kajti zgoraj navedene razmere postajajo vedno bolj akutne, poleg tega ])a so železnice zavrnile načrt vlade za poravnavo. "Gre se za očividen načrt, da se uniči unijo mehanikov, česar posledica je, da se stanje lokomotiv in o^preme čimdalje bolj slabša, in da se nevanno^ti z vsakim dnem bolj večajo. Bojimo se, da bo nadaljevanje tega položaja neizogibno imelo za posledico, da bodo naši člani v interesu samoobrambe potegnjeni v spor, ak(>raMio bi mi tak Korak sk;rajno obžalovali.'' Kaj stori Harding? Washington, 4. avg. — Ko bo jutri predsednik Har-dmg prišel v svoj eksekutivni urad, bo našel na mizi brzojavko od vseh štirih železničarskih bratovščin. Jako možno je, da boido te brzojavke imele velik vpliv na bodočo akcijo vlade. Kakšen odgovor bo podal Harding na ta svarila železničarskih bratovščin, si ne drzne nihče napovedovati. zaplenjevanja iz izgona vršil yo lagoma. Vest o nameri Francije je med Nemci vjAlzaciji povzročila največje razburjenje. Neki iestletni deček ie po- i parka, avtomobilskega tatitj ki je najbrže v zvezi s tatinsko družbo avtomobilov. Čudno se jim je videlo, kaj dela nekdo na bližnjem polju tako pozno, ko so videli luči od avtomobila. Zbrali so se skupaj, oborožili in aH preiskat. Našli so tri moške, ko so prena-rejali avtomobil, da bi se ga ne spoznalo. Moškega, ki je drž«l licija je mnenja, da je prišel na j luč. so prijeli, njegova tovarišu pihal od doma, da obiSce^ svojega strica, ki dela na železnici. Neopazen je zlezel paglavec na potniški vlak New York Central želez- j nice Se skril pod neki sedež ter se pripeljal do Erie, Pa., ne da bi se mu prišlo na sled. Tam pa so ga zasačili in poslali z drugim vlakom nazaj proti Clevelandu. Po- vlak na 105 St. postaji. Deček je pripovedoval, vse mogoče, stvari o sebi. o svojem stricu in o svojih bratih in sestrah, ki »o že vsi več- sta pa ušla. Ko se ga je postavilo včeraj zjutraj pred mirovnega sodnika, ni hotel nič govoriti nakar se ga je izročilo clevelandski če ve kje je doma, je odvtnil: ''Sur da vem, precej zraven ko-vačnice." Oblasti skušajo najti njegove tovariše, da jim njih malega trempa vrnejo. Nildaljne čete za o-hijske rudnike. --I Camp Perry, 4. avg. — Od j. Gen. George Florence je danes prejel od governerja Da visa končno naročilo, da odpošlje štiri sitotnije in en medicinski oddelek 145. regimenta v Cadiz, O. Odposlane čete ibodo zavzele mesto stotnij od 166. polka, ki bo potem prišel semkaj, kjer se bodo jutri zjutraj začeli veliki voj&S-.ki manevri. ji kot je on. Ko se ga je vprašalo | policiji. Ukraden avtomobil se je spoznalo kot hst George Schu-macherja, 15333 Richmond Rd., East Cleveland. — Sinoči se je vršila v dolenjem delu mesta divja gonja za — S'jhaski agentie nravi jo, da j dvema avtomobilskima tatovo-se pričelo po Clevelandu r^zpeča-jma. Roy F. Lytle, pomožni prevali grozden sok, ki ima "kik" v dajalec Cities Service Oil Co. je sebi. Kot se poroča, prihajajo | ravno stqpil okrog osme ure iz a-sem pošiljatve na debelo in sicer j tletiČnega kluiba na EuClid Avg.,' iz New Yorka. Pošiljatve so o- ko zagleda dva mcska, kako sta pr-smljene s svarilom, kaj se ne Ame stcritL da sok ne zavre in ne postane prava pijača. To svarilo pa je ravno tako, kot bi reklo, kaj naj stori, pravijo suhači. Nadalje odpeljala njegov roadster. Hitro je ddbil nekega človeka z avto-inobilorK t6r se podala za tatovoma. Pridružili go se jim tudi policaji in pričela se je .pravcata v nevarnem stanju, in to v na- e- uft statuti in pravili, katere se je spr kat° ^ivljenj in lastnine javnosti, ter vzprič 1 Od .1 ®^^^i so naši člani podrejeni napadom In i (Sot. . * M J _v »t 1 " ___'i.___I*. JeweR je tajno odpotoval v Washington, Chicago, 5. avg. — Danes sta nenadoma odpovala v Washington Bert M. Jewell, predsednik stavkujočih ru--uu °t)oroženih stražnikov, ki so postavi je- darjev in pa William Johson, predsednik mašinjstovsk železniških družb. junije. Kot se poroča, ju je pozval predsednik Harding na se naznanja, da ho prijetih v gonja. Tatova S-ta pri-čela voziti kratkem več pivovarjev po Otiio j Z ri^jveSjo ibi-zino, zasledovalci in Pennsvlvaniji, ker pošiljajo pi-lpa tudi. Policaj Aa m&tornem biciklu, Vutech pravi, da je vozil z brzino 68 milj, ko pa je zavo- pregovorili naše članstvo, da so ostali I konferenca v Beli hiši — Ženske v Združenih državah živij'o povprečno 3 leta," dalj kot mcški. Tako kaže statistika census biroja v WashinigtO'nn. Ljudje po večjih mestih kot je New York, St. Llouis, Cleveland, Chicago, Philadelphia in Detroit mrjo mlajši, "kot po deželi in manjših mestih. Moški v Clevelandu živijo povprečno 52 let in ■ženske pa 55, povprečne številke za cele Združene države pa so, za [moške 54 let, za ženske pa 56. vo, ki ima manj kot en procent alkohola v sebi, ko zapusti pivovarno. ko pa pride na svoje mesto, ga ima pa po 3 odstotke ali Se več. — Na jutrajšniem izletu tukajšnje socijalistične stranke v Novak's grove, W. 105 St. in Fortune Ave., bo nastopil med dru^gimi ,govorniki tudi Millard Price iz Toledo, sccijalistični kandidat za governerja države. Mi rojake vabimo, da se ga vde-leže. Strainika ima l^ot navadno kompleten tiket za jesenske volitve in ibo obdržavala dnevne shode na Public Square za pospe-i šftev kampanje. zil na prazen lot na E. 24 St. in Payne Ave. da prestreže tatova, se mu je bicikel prevrnil in je moral prenehati % zasledovanjem. Oddal pa je dva strela, ki sta oba zadela avtomobil a ranila nikogar. To priliko sta tatova izrabila in ko sta bila zasledovalcem precej oddaljena, sta zapustila avtomobil na E. 30 St. blizu Euclid Ave. in pobegnila. — Vožnja po zraku med Cle« velandom in Detroitom je postala popularna. Včeraj ae je odpeljalo od tu in pripeljalo sem vsega skupaj 54 potnikov. \ STRAN 2, "ENAKOPRAVNOST" "Enakopravnost*' ISSUED EVERT DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned ##d Pabllshed by: THK AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. iMtneM Place of the Corporatioa — 6118 ST. CLAIB AVE. SUBSCRIPTION RATES: Bt Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. S mo. $2.00 Cleveland, Collinwood. Newbureh by mail.......I year $6.00. 6 mo. $3u>0 3 mo. $2.00. Uaited State# ......................1 year $1.50. 6 mo 2.75 3 mo. $2,00 Europe and Camada ................ .. ........ 1 Tear $7.50, 6 mo. $1.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. SINGLE COPY Sc. Lastute in izdaia em Ameriiko-Jugoslovanska Tukovn« Družba. M18 ST. CLAIR AVE. Princeton 551- 6418 ST. CLAIR AVE. Za Tiebino cglaaov nl odgovorno me uredništvo, me aoravniStvo. CLEVELAND, O., SOBOTA (SATURDAY) AUGUSTS., 1922. 104 OB TEDNU. sti sta gotove oni finačnega in trgovskega tajnika. In kdo ju zavzema? Andrew Mello,n in Herbert Hoover, oba velika kapitalista, O Mellonu se trdi, da ga v bogastvu presega edino John D. Rockefeller. On lastuje banke, železnice, rudnike in je sploh eden izmed maloštevilnih industri-jalnih kraljev, ki kot celota tvorijo nevidino vlado dežele. Ko je Mellon stopil v kabinet je ostal isti kapitalist kot je bil preje. To se je pokazalo posebno v sedanjem času, ko sta v teku dva štrajka. Odprto se priznava, da Mellon zavira sporazum v rudarski industriji, in vendar se dobijo še 'ljudje, ki govore, da so vlade, sestojeČe iz kapitalistov, zmožne biti nepristranske. Sicer pa prave inepristranosti v industrijalnih sporih biti ne more. Simpatiziraš ali z delavci ali pa s kapitalisti. Z obema simpatizirati ni mogoče, ker se. interesi križajo. Delavstvo bi imelo kako za-slombo pri vladi šele takrat, kadar se bo zavedlo svoje ])o-U i ione sile in prenehalo biti ponižen kužek profesijonnlnih pojitikanov, ki imajo v.mislih le svoje lastne koristi in ki s;) z dušo in telesom urodani kapitalističnim mogotcem. Huda žena.. Akcija železniških kompanistov, ki so zavimili načrt Hai'dinga za poravnavo želozničarske stavke jasno dokazuje, da se ru ne gre toliko za neposredna vprašanja mezde in delovnih pravil kot za dobro preračunjen načrt, da se uniči delavske stro'kovne organizacije. Ravno isti železniški kapitalisti, ki so nad devctaesetkvat kršili odloke vladnega železniškega odborA, imajo sedaj drznost delavcem zanikavati posebne pravice, pridobljene vsled dolgoletnega službovanja. Fakt je namreč, da so delavci le tehnične kršili sklep odbora, medtem ko ga principijelno niso, kajti želežiniški zakon, glasom katerega se je ustanovil vladni odbor- s sedežem v Chicagi, pravi, da imajo železničarji dobivati vsaj minimalno življensko plačo, medtem ko so plače, ki jih je ta odbor odločil, v dosti slučajih veliko nižje kot pa so plače, katere je šam delavski department označil kot minimalne. Načrt Hardinga za poravnavo .ni vseboval nobenih koncesij za delavce, toda 3ta,vkarji so navzlic temu pokazali svojo dobro voljo. Kaj bo sedaj napravila vlada, pokaže bodočnost, gotovo pa je toliko, da bi bila vlada sveto ogorčena, in da bi govorila le o drastičnih" korakih. Če bi bili železničarji na njen načrt odgovorili tako kot so odgovorili kapitalisti. ' "Škoro g-anljva pa je ljubezen, ki jo go je želemiški magnatje do sw)jih "zvestih delavcev",-to se pravi stavko-lomcev in skebov. Kdo bi si mislil, da znajo kapitalisti ime- tako gorke ^impatijr z delavci. "Ne ozirajte se, kaj kdo ],iše ali pravi,'" se glasi izjava neke družbe na njene ske-1)0, "mi pod nobenim pogojem ne bomo dopustili, da bi st vas žrtvovalo." — Tako pišejo, a mislijo pa tudi kapitalisti drugače, fekeba ne spoštuje nihče, in kapitalist tudi me, kajti vsakdo ima v sebi instinktiven čut, da kdor izdaja svojega tovariša, kadar se bori za i7sim g. u-rednika, da ne pomoli tega dopisa v podmizni kos, ker A. Frain- ' čeakin je bil naročnik Enakoprav nrsti od prvega dne poroda tege liata. Prav na kratko hočem ne-kcli'ko p'opisati bolj glavne stva ri, kf:r bolj zanima naše rojake. Kakor je že znano celemu svetu, je .bilo tu v'se razsuto, požga-no in razkosano, tako da ne dobi 5 nikjer nobenega drevesa, de bclci^a k. t naprimer ro-ka za pestre. Torej iii m'oreto misliti, da ni se.i. kot v Eudid Beach parku v Kostanjevica je na'' o!j pri;:adeta vas cele fronto. Prc:l vojno jo šfela 148 številk, fed a ni ostal niti kamen na .■kamnu, la'ko je bilo vae razrušeno. A danes vidiš., že štirideset novih hiS, tupatam sezidanih v razvalinah. Zida jih neka italijanska družba po imenu Kooperativa. iW Vlada je nepristranska v delavskih sporih in g'leda b za interese splošnosti, se zatrjuje c^annadan. Mi nimamo vlado oseb, temveč vlado principov in zakona, je druga fraza, ki se jo cesto sliši. Ni dvoma, da bi vlada taka morala biti. Da pa ni, nam dokazujejo vsakdainje skušnje. Drugače tudi biti nemore. Pogledati nam je treba Ic kdo so tisti, ki predstavljajo vlado. Najvažnejši kabinetni me- deifivcem in kmetom. Zadruga jamči boljše delo, kakor druge družbe, ker so v njej sami delavci in kmetje, t-rej se. razume, da si b'omc. sami boljše delali kakor pa tujci, ki samo gledajo, da si napravijo čim večjo malho, hiša pa če se takoj dru,gi dan po-suje. V občini Kostanjevici imamo dovolj dobrih delavcev vseh sljjev, zidarjev, kamnolomeev, kamnosekov, mizarjev, kovačev, itd., imamo pa tudi izvrsten kraš ki kamen, ki ga izdelamo za vsako delo. Kako se zida te hiše ali vasi? Kdo plača vse t: živ krst ne ve, vemo samo to, da se zida na vojno odškodnino in premečnino. \li bodo te hiše kdaj naše? Gotovo ne, zgleda tako, da to ne pla 3uje vlada pač pa grofači, kateri bodo požrli nas in naše nove domove in potem bomo mi sužnji italijanskih grofov kakor nekdaj, in kakor so tudi danes sužnji po vsej Italiji. Ako še ne veste, nam je vlada nobrala vse fante od leta 1899 do 1904 k vojakom in sicer vse, t. j. brez dveh prstov, kratkovidne, itd. Dela je tukaj prav malo in vlada vehka brezposelnost. (Ruska pravljica. Poslovenil C. Golar.) Anti'pka je imel hudo ženo pa mnogo otrok. Ce je Antipka iz-pregovcril samo besedo, že je vzela palico, pa udri po njem! Antipka sklene ženo spametovati, vzame jermen, a baba se začne dreti in kričati in se tako raz-pali, da je dete v zibki zgrabila za noge in začela z njim mahati. Izbulila je oči, usta s'o se ji za-penila — živ vrag! Antipka tega ni mogel več prestati: Cim starejša je bila žena, tem gorše je bilo. Zato začne premišljevaiti, kako bi se rešil žene — in se spomni. Nekoč Se vrne posebno vesel iz gozda in začne ženi veselo pripovedovati: "Poslušaj, draga ženica! Odslej boš živela- z menoj po gosposko, ozaljšal te bom kot pava:, zakaj našel sem gilnc mnogo (denarja." ''Glej ga, plaščarja, povej, ali se ti je ganjalc, pošast!" ''Ne, ptičica moja, draga moja! Saj sem na svoje oči videl in na lastna ušesa slišal, kako je zvenelo žlato in srebro." ''Kje pa?" "Tam v kozdu, v jami, ki je nad tisto drčo, pri treh hrastih." ''No, pa po j diva pogledat," rs-ce žena bolj ljubeznivo, ''a le gorje ti, ako se mi zlagal. Lase ti bom poruvala! Kako si pa to slišal ? Povej mi!" "Slušaj, kako! Hotel sem zagnati kamen v tisto jamo. Vržem, in kar zazdi se mi, da so za-cvenčali cekini; vržem drugič, zazvenče še lepše, in še tretjič — gola resnica — zvenče!" ■Prideta do jame — vse črno,, globoko! "No, žena, vzemi kamenček — vrzi sama, ako meni ne veruješ." Baba vzame kamenček, nagne se in vrže, a Antip jo tisti hip sune s — Poslovi se od Začne zbirati kose i^-vl In kc»jje bilo vse tiho in ni»n nopcev, krajevine 'm jerniena, Ivi gospodarja, a ta zveže vse sKupaj in namesti na jprekmorskim vinom koncu železno kljuko, la;ket dol-1 iz trave in sadja in 'v go. Gre nad jamo, spusti vrv vjdenj na mizo raznih s gloibočino in trese ž njo. In glej, grizkov: jajca, trdo čudo! Na konopec.se je nekaj o- sto ščuko, raznih besilo, ali po teži ni baba. Začne vleči, vleče in vleče, in glej, na koncu sedi hudiček, nekoliko palcev dolg, in ves v volni. Antip zavpije: ''Poberi se mi izpred oči! Saj te poznam: Ti si-majhen, ali velik hudobec! Spravi se, prokle-tec, pa izgini tja, kjer si bil poprej ! Ne pustim te na beli svet, če ne greš, te bom takoj s križem." Hudiček pa ga začne prositi: .''Atipka, jaz sem dober hudič! pase pas. — - --darja in se odmaje do#' Zdaj je imel sluge , nje, izvrstne konje in volj. Glas gre na daleč • da je pravi čarovni " , lec hudiča.'. In . seca pošlje iz nies a po Aiitipa. _ , Se "Pomagaj, AntiP««- ... nas je zadela," "I, kakšna? Ali v3 Dal ti bom bogastva, naseljeval ri v 'Nak, ne hujšega je: P^klen^.^ .g, rt ari po pesest^u. ^g^si ?ov dvorec. Najemnik ga P" ga. pelje s častjo v ' dela z ' 'Suša naim grozi in pobira seno \v. polj'.ske pridelke kei je tako\^ Komaj se Antip vrne domov, _..T_ _ Gf Plo-vvm m nlS'' ga že obsujejo otroci, same drob' ne punčke: "Atek, kaše, atnk, kruhal a suho kakor na St. Clair ju in 55 S,t. — Mnogo imam še za poročati, toda ker me bolezen tlači, j moram odnehati. Pozdravim vse Kmeti jiška Zadruga v Temnici i rojake širom Amerike ipcsebno končuje svoje delo v občini in sedaj se namerava tudi ena po-pri-jeti zidanja sta\''b v Kostanjevici. Tri leta so kmetje v Kostanjevici mirno gledali, kako delajo te družbe njih hiše) sedaj so pa Rpreglerlali in spoznali svojo slep'ots. Vsta navili so si sami i svojo lastno kmetiško zadrugo,! katera bo rodila j ako dober sad j in bo dajala zaslužek domačim pa v Clevelandu, družine Kova- pip Vrančeškin "Bozic, Krecic, r . v. , *, cic, ridiicesttiu, , 'Inice, snazi konje, a ponoči itd. Anton Franceskin. tek, mleka!" In zdaj — sam molži kravo, [sam pojdi k potoku in peri plene spavaj, temveč ziblji ctroke! iiiiiiiii'iiimmmimmtiiii'iiiiiiiiiiiiiimhiiiiiit'iiiumMUiiHiiiwimmiimmiimiimmiiimimim Naročal te dnevnik FHJKRPBJWmST se bom v tuje hiše, a ti me z besedo izganjaj in zbiraj denar! Toda poslušaj, samo dvakrat me lahko izženeš. Odkar je padla in lajanje, pajčevina huda baba v jamo, nam ni več j po čebričih. življenja. Potegni me ven, An- denar, samo da nas tipka, jaz bom držal besedo, in; "Dobro," reče " tvoja hiša'ho srečna, imel bcši v lahek voziček M gg i sluge in služkinje, najel boš pes- so odpelje k na.ie tu njo, da, bo varovala otroke, a ti sC boš družil z gospodo." Antip se da premotiti, izvleče hudiča na svet, konopec je naenkrat lalžjil hudiček izgine, kot da ga je odnesel veter. Ne mine niti sedem dni, že sliši Antip, da se v velikih kameni tih palačah bogatega stavbenika sliši ropot, razibijanje, grohot ponoči in trkanje, ter da prebivalci ne morejo več prestajati. Antip gre k stavbeniku, se mu pnkloni in reče: "Gospodar, pri va:s v hiši se je naselil sam b'ognasvaruj, sam pe klenšček, ki je zelo hudoben; ■ sam se ga ne boš nikakor rešil, razen ako meni naložiš ta opra- "Izženi ga,, izženi, Antipka!" reče stavbenik, "pa se ti bom priklonil." "Dobre," reče Antip, "ali od samih priklonov se ne delajo suk nje, jaz pa sem ubdg kmet, le otrok imam veliko: sgdem hčera, najstarejša ima komaj osem let, a baiba mi je ušla in zdaj moram sam skrbeti za vse. Daj mi za vsako hčer po tisoč, pa bom pregledal tvojo hišo, zažvižgal bom in nekaj izrekel — pa bo Sel nu-:dič." Stavbenik se ni obotavljal, po- "Aj( aj," javka Antip in sejtegnil je mošnjiček in naštel se-praska za ušesi "z babo je bflajdem tisočakov. Potem pelje An- nesreča, a, :brez babe je deset nesreč, še delati ne utegneš." In Antip — obuboža, potem pa pride na drugo misel: "Pojdem, da izvlečem ženo iz jame." tipa po svojih sobah. Antip vstopi v Sobo, zažvižga in zakliČe: "Ven!" Izza peči se zasliši pisk: "Že grem!" Tako prehodi vso hišo, povsod prej, kot se posadi na mehak _ "Pomagaj, brat m _ A Antip se f i I se pogodi za denarce v žep, sobah. Prežene Dovsod vse tiho in J" jugo,. "Hvala ti tvoj" Če najemnik. ' ti pripeljejo sodce Antip se odpelj mo štacun; zdaj ne jjdove kolače m jtajl ml je, zdaj se mu "Daj sladkarij, k- _ glej Pride domov J .p, pragu že čaka vi: "Ej, • A-ntip, greš z menoj dvor." "Po kaj ?" "Da vidiš, tak- P' na pie hudič 9« Jgb'' , Križ in težave toči solze, otroci glas." i.sti. J HENRI BARBUSSE: Poslovenil Anton Debeljak. ^ jI_________________________ — Pa čemu pravim "ravno tako prav bi bil storil?" Dosti bolj pametno hi bil naredil, seve. Vsaj bi se mu bili pri opereti drugi pošteno smejali: tako pa se mu le prisiljeno muzajo. X —Vse to je beštra gosposka svojat, na novo prebarvana ih čedno ozaljiana z raznolikimi svetinjami, v ogenj pa ne gre nikoli. — Ce bi imeli same take svetce, bi bili Svabi že zdavnaj v Baycnnu. — Kadar je vojna, je treba nesti kožo na pirodaj, kaj ne, kaprol? — Da, reče Berlrand. So trenutki, ko sta dolžnost in nevarnost ena in ista btvar. Kadar je domovina, kadar je prostosi in pravica v nievarnosti, jih ne t)rammo s tem, da se skrijemo v kot. Vojna pomeni nasprotno smrtno nevarnost irv žrtvovanje življenja za vsakogar, za vsakogar: nihče ni posvečen. Moramo torej iti tja naravnost, do konca, pa ne samo na videz v izmišljcinem kroju. Službe v ozadju, ki so potrebne, naj opravljajo samogibno zaves slabtStnl in zares priletni. — Vidiš, preveč je bilo bogatih in nplivnih oseb, ki 80 kričale: "Rešimo Francijo! — in otmimo najprej sami sebe!" Ob vojni napovedi je bilo veliko prizadeva-nja in poskusov, da odnesejo hitro pete, to je bilo. Naj-krepkejsim se je posrečilo. V našem gnezdu sem jaz opazil, da so bili to tisti, ki so prej tulili najbolj domoljubno...... Na vsak način pa -— kakor sonekateri prav- kar govorili — če se skrivaš za plot, je največja oslovšči-na na svetu, šemitl se, kakor da si bil v opasnosti. Zakaj oni, ki resnično kaj tvegajo, ponavljam, zaslužijo tisto pohvalo ko mrtvi. — In kaj potle? Vselej je bilo takisto. Človeka ne predrugačiš. — Vse zaman. Kpjati, pritoževati se? Viš, kar se tiče pritožb«, saj si poznal Margoulina? — Murgoulir. iz našega kraja, ta zlata duša, ki so ga pustili umreti na Crassieru, ker so ga sodili za mrtvega? — Torej pritožiti se je hotel. Vsak dan je govoril, da bo ugovarjal zoper vse to tam pri stotniku, majorju, in zahteval, naj se sklene, da pojdejo vsi zvrstoma v zakope. Slišal si g& praviti po kosilu: ''Povem jim, kakor resnično stoji tn četrt vina.Za malo časa pa: ''Ce jim i^e povem, jo krivo to, ker ni nikoli četrtirike vine." Ako pa si se obregnil, si ga spet slišal: "Lej ga, ali je tu četrt vina? Mo, boš že videl, ali porečem." Koncem koncev; docela nič ni zinil Porečeš mi: "Bil je ubit." Istina toda poprej je imel več ko preveč prilike, storiti to dva-tisočkrat, če bi se bil upal. — Vsega tega sem do grla sit in še čez, je godrnjal Blaire mrko, z divjim bliskom v očesu. — Mi drugi nismo ničesar videli — saj se tu nič ne vidi. — A če bi se dalo videti!...... — Dragi moj ,je kriknil Volpatte, zastran nado-mostmh bataljonov, poslušaj dobro, kaj ti bom povedal: potreba bi bilo napeljati vse vode od povsod, Seino, Ga-rofnno, Rodan in Loiro, da bi, osnažili te kadre. Mej tem pa tam notri živijo, pa še dobro živijo, in hodijo, mirno smrčat slednjo sleherno noč! Vojak je obmolknil. V dalji je videl ono sladko noč, on sključen, v trepetavi pozornosti in črn ko senca v dupla za prežo, čigar razdrapana čeljust se vsakikrat ■nejasno zablerti, kadar vrže strel iz topa svojo zarjo proti nebu. Cocon se je oglasil trpko; — To ne d^je želje po smrti. — pač, povzame nekdo pohlevno, daje jo...... Ne pretiravaj vendar, ti slanik prekajeni! X. ARGOVAL. Večerni somrak je prihajal od polja Rahla, kakor besede mila sapica ga je spremljala. Hiše so se vrstile vzdolž vaške poti — veliki kolovoz je bil za nekaj korakov pretvorjen v deželno cesto; bledotne šipe niso več dovajale stanicani nebeške svetlobe; po čumnatah so brlele sveče in svetiljke, tako da je večer bežal iz njih in se je videlo, kako senca in luč stopnjema zamenjavata prostor. . Na robu .solo so proti njivam blodili razoroženi vojaki gledajoči kvišku. Dan smo končavali v pokoju. 11^-živali smo to sanjavo brezdelico, ki se čuti nje dobrota, kadar je človek dejansko truden. Vreme je bilo lepo; bili smo v začetku počitka in smo sanjali o njem. Večer je nekam zresnil obraze, predno jih je zatemnil, in čela «o odsevala vedrino stvarstva. Narednik Suilhard je prišel k meni in me prijel za I oko. Od vedel me je. — Pojdi, mi je rekel, pokažem ti nekaj. — Ob vaških vhodih so stale mnogobrojne redi visokega nJrnega drevja, ob katerem sva hodila in časi ter časi se je širno vejevje vsled vetriča odločilo za u-merjeno dostojanstveno kretnjo. Suilhard je stopal pred mano. Vodil me je po kot-lasti soteski, ki se je zavijala; na vsakem kraju je rastel pas grmičju, čigai' vršički so se tesno stiskali. Korakala s.va nekaj časa v okviru nežnega zelenja. Zadnji odblesk luči, ki je zatenjala to prečno stezo, je kopičil po listju jasno-žplte^pike, okrogle, okrogle ko zlatniki. — Čedno je tod, sem omenil. —^ Ni rekel ni bev ni mev. Oči je obračal na stran. Ustavil se je. — Tukaile mora biti. Splezala sva po kratki pešpoti na polje, obdano t. razseznim tjič ne ir.orem/P . p|g ki pa se ž n,10 je: "Ako ga bom v tetf pete do glave, P # slala v Sibirijo- » ^ " vzela na tlako i'' (Dalje I'"---- debel I tla. 'ffli i' četverokotom visokih vonjem svežega sena. — Lej! sem opazil ogleduje poteptano. Bila je kaka slavnost. , vi. ,, '' I ili lih"'" hO* Peljal me je na košenico ne je bila gruča vojakov, ki so govor' drug jf iztegnil roke. — Tamle, je- dejal. Zelo nizek plot — jedva za jen par korakov od žive meje, obstoj iz mladega drevjiča. od 204. Ondukaj so, je pokazal, us' ;tre" * gO Ugl "Po noči so zasadili kol. Ob zor' ^ ^ žaka in ljudje njegove desatnije so ^ je ognit: strelnim jarkom; med vrstenj^'^p^^ge^ potem se je skrivši vrnil v stanovalis^®^^ •' krivil; bržkone so hoteli dati svarilen Približava se vojakom, ki so se P" ^1 ™ — Saj ne, nikakor ne, je trdil pov; ni bil tistih trgoglavcev, kakor smo hkrati v vojake. To je bil ^ V vse ne menj — nekam mehkih rok, to J® T'' j, bil od pocetka, in jaz ga nisem videl — Moraš vse povedati: na 9voj° že preje neki slučaj. Dva sta bila, zna*'^ zagosti. Drugi si je nplezel dve let' ' k/i ") Prenaredil sem ime vasi. — H. B. temu voj^ ku civ ilu. ni zbog obsodbe, ki si jo je nakopal v' jg žen olajšujočih okolnosti. Kot nevoj^k vinjenosti. — Malo krvi se vidi po tleh, ^ zoril pripognjen mož. ^ (Dalje prih.) » 5th, 1922. "ENAKOPRAVNOST' STRAN S, DOSTOJEVSKI; VELIKI INKVIZITOR (Odi iz "'Bratov Karama zovih".) ^oveštvu. Ke bodo TJ k nam, l liti med seboj! Uverijo se tudi, Pq tijjv", potem, ko j da ne morejo biti nikdar svobod- ®'zmučilo njih j ni, ker so slabotni, greha željni, Poiskal''■ bodo nizkotni in uporniki. Ti si jim ob- 2e(mlje, po | Ijubljal kiuh nebeški, a zopet po-]er «. 1 1 . navijam, ali se more ta kruh pri- % Iftli bd^., Kn, Itajt- skri- ^ 'tmčili in bodo pre-imerjati v očeh slabega, večno ne- **Ulči|J - • 1 ' boj nas bo- j hvaležnega človeškega kruha in 1 ° ^^'klicali: 'Dajte; šli za Teboj tudi tisoči in deset- I? 1. ' tisti if 1 a. 1 ^ • v» 1 • v T* • Mil ftj. . , » «.1 so nam ob-: tisoci, kaj, vprašam 1 e, pa se naj 12 TI Vv nam ga: potem zgodi z ostalimi milijoni 10 u^j . zgodi, del j bitij, katerih moči niso zadosto-^ K* bo *tolp, kajti vale, da bi se odrekli zemeljske-3 ;;l jik nasiti, I mu kruhu v imenu nebeškega? mi, v T,r«- • I A 1- T- 1 ilagpi: • ime-' Ah pašo 11 morda pn srcu samo o. niko« Se borno, da v' ti desettisoči velikih in močnih, w ^U, O '1, i' • . ! * bodo j. _ in nikoli ^ a ostali milijoni, nešteti kaikor j^! ljudje nasititi morski pesek, slabih, vendar Iju- ne ^ bečih Te, mari naj ti služijo sa- končal ° fcodo svo- mo v orodje mogočnim? Ne, nam »led ° ^ tem, da'so dragi tudi slabotni. Grehotni •»aboflo ^nii prinesli'so in uporniki so, ali videl boš, 1 '^olje izročili, navsezadnje bodo tudi oni posluš- Hagit t zasuž- ni. Občudovali nas bodo in kakor **P08l»j , Spoznali bogove nas bodo častili samo za- da le ^ svobodo voljotega, ker smo se odločili, ^ 5^ kruha za ^ vzeti svobodo nase in zagospodo- gj '' kajti ni-1 vati nad njimi — da, tako straš-bodo Znali de- no jim bo na koncu nositi lastno S- WOLKOV-A ^odna trgovina izostala "ak ■ *^^0 n .. . ° znana in povsod po naselbini se govori V ^ 3 ".« ^ tam dobite novo ter sveže blago za I*. Li ^ KOT novo in najboljše kvalitete fer ce- ^'-ACUJETE za staro preležano blago na '"Prodajah. N, ''■govina, nove cene! k ^ dajemo po dvojne znamke. Z. m •^'te si nasloA Wolkov 6626 St. Clair Ave. m ! I i tjv vsakovrstnih mehkih puaC iPTOKAR. 6517 St. Clair Ave. NI boljše pijače kot je naš GINGER BEER LE ENKRAT GA POSKUSITE IN ZAHTEVALI GA BOSTE VEDNO IN POVSOD. TO VAM JE PIJAČA, KI VAS POKREPCA IN UGASI ŽEJO. Nekaj popolnoma novega! lEmEBomrnco. ^629 Princeton 262 'N: tU ....................:------ ■: M41 Central I362-W C. Cerrezin -^SKO-SLOVENSKI odvetnik _Ave . Engineers Bldg. St, blizu Public Square. ItU" PREHLAD V GLAVI Namažite si nosnice zunaj in znotraj z me/mola1um Takoj boste prosto dihali. svobodo! Mi pa bomo govorili, da smo Ti poslušni in da vladamo v Tvojem imenu. Preslepili jih bomo zopet in varovali jih bomo, da bi jim prišel Ti še kdaj blizu. V tem, da bomo lagali, v tem bo tudi naše trpljenje, toda lagati bomo primorani. Vidiš, takšen je pomen piVega vprašanja v puščavi in to je, kar si zavrgel v imenu svobode, ki si jo postavil nad vse. V resnici pa hrani to vprašanje v sebi veliko skrivnost tega sveta. Ce bi bil sprejel 'kruhe', bi namreč odgovoril na mukapolno koprnenje vseh ljudi, tako posameznika kakor vsega človeštva, koprnenje, ki pravi: 'Komu se prikloniti?' Ni je nepr'estanejše in bolj mučne skrbi ;;a človeka, čim je postal svoboden, kot da kar najhitreje poišče nečesa, čemur bi se priklonil. Išče pa človek v tem, čemur bi se klsiijal, nekaj, kar bi bilo povsem neopprekljivo, in lo v taki meri, da bi bili vsi ljudje, in sicer takoj in soglasno, pripravljeni, pripoznati ga in se mu prikloniti. Žalostnemu temu stvoru namteč ni dovolj, da \>i našel to, kar bi priznal le ta ali oni, temveč zanj mora biti tako, kar bi priznali vsi, da bi se mu hoteli prikloniti vsi, na vsuk način vsi brez izjeme. In v tej potrebi, v tej želji po vseobčnosti in edinosti v priznavanju tega, čemur se hočejo prikloniti, v tem je tudi zapopadena največja muka človekova, posameznika kot vesoljnega človeštva od začetka sveta. Zaradi nje so se morili med seboj z mečem. Ustvarili so si bogove in pozivali .irug drugega: Zavrzite vaše bogove in pridite in se priklonite našim, če ne, smrt vam in važim bogovom!' In tako ibo do konca Aveta, celo potem, k C bodo izginili s sveta tudi bogovi: vseeno psdali bodo pred id: li. In Ti si vede.l nemogoče je, da bi Ti ne bil vedel %a to temeljno skrivnost človeške prirode; kljub temu pa si zavrgel edino in absolutno znamenje, ki se Ti je ponujalo in ipred 'katerim bi se vsi brez izjeme priklonili — znamenje ikruha zemeljskega — in zavrgel si ga v imenu sVoibode in kruha nebeškega. In, poglej, kaj si storil potem? In vse zopet v imenu svo t':de. Govoril sem Ti, da je ni za človeka mučne j še skrbi, kot najti onelga, 'ki bi mu kar najhitreje ipredal dragoceni dar svobode, s katerim se to nesrečno bitje rodi. Njih svobodo pa si o-svoji tisti, ki more umpokojiti njih vest. S kruhom Ti je bilo idano neopoi'ekljivo znamenje; daj kruha in človek se prikloni, ker na svetu ni ni nit neoporeklji vejišega od kruha. Za »slučaj pa, da bi si "kdo istočasno, za Tvojim hrbtom znal osvojiti njih vest — o gotovo bi ipotem zavrgel celo TVoj kruh in šel za tem, ki mii je omrežil vest. V tem oziru Bi imel prav. Ker skrivnost človeškega življenja ni le v življenju samem, marveč v namenu njegovega življenja. Bre7^ trdne ,zaves ti telga, ipočemu živi, bi človek nikdar ne priviclil živeti, čeprav bi bilo o'krog njega kruha v izobilju ! To je vse res, kaj pa si storil Ti: mesto da bi si podvrgel iSvcbcdo Ijiudi, si šel in njim jo še -povečal! Mar si pozabil, da jim je mir, da, celc: »mrt ljubša od svobodnega odločevanja v spoznanju dobrega in zla? Ne, mič ni zalpeljivejšeiga za človeka od njegove vesti, ampak hkrati tudi nič mučne j šega. In glej, mesto trdnih osnov v "pomirjenje človegWe vesti, ampak hkrati tudi nič mučnejš&^a. In glej, mesto trdnih osnov v pcimirjenje človeške vesti si jim prinesel vse kar je nenavadnega, zagonetnega in nedoločnega, si jim prinesel vse, kar je presegalo njih mo'ci in si ravnal raditega, kakor da jih sploh ne ljubiš. — In kdo tako? Isti, ki je prišel, da žrtvuje zanje Svoje življenje! Mesto, da bi si podvrgel njih svobodo, si jo še razširil in obremenil z njenirfii mukami duševno kraljestvo človekovo na vekomaj. (Dalje.) RAZNE NOVOSTI. Občinsko pokopališče v cerkvi. V mestecu Gorgingtonu v Gum-berlandu niso imeli javnega pokopališča. Zato je tamkajšnji du hovnik, ki ne skrbi saipo za dušno zdravje, ampak tudi za telesno zdravje svojih vernikov, priredil v kripti kongregacijske cerkve javno pokopališče, za kar so mu vsi farani izrekli svojo veli-k hvaležnost. Bodočnost svilenih nog'ovic. Francoski izdelovatelji trikotaž so z žalostjo konstatirali, da so se ženska krila precej podaljšala. kajti ni več daleč dan, ko bodo segala do tal in takrat bodo izijinile tudi svilene nogovice, ki sO jim pripomogle do krasnih pa-Zato skušajo obdržati svilene nogovice s sipremembo barv, ki niso v nasprotju z lanskimi bar vami. V Parizu se pojavljajo mc dne dame v črnini, toda s popolnoma belimi svilenimi nogovica-mi. Nadalje skušajo iprogl^iti za moderne in elegantne tudi preluknjane nogovice, ki so že davno izven mcde. Ženska moda povzroča torej tudi' tovarnarjem ve like ski'bi in ne samo zakonskim možem. Francija hoče imeti monopol na najlepše kino igralke. "Journal" razpisuje visoko nagrado '/a pridobitev najlepše francos'ke ki-no-igralke. To naj se zgodi takole: V teku meseca julija bo izbralo dvajset francoskih mest po eno najlegfših deklet v starosti Q.1 17 do 25 let. Posebno raz sodi-če bo odloČevalp samo o leipo-ti obraza in o har.m:.'niji telesnih oblik. Visaka od teh dvajsetih bo df^biila nagrado v znci^ku 1000 frankov. Prvega avgusta pn bodo morale ,priti v Pariz, kjei; bo drugo rnzscdi.^čc sestavljeno iz samih umetnikov, izbralo med njimi šest najlepših. Filmski pisatelji bodo naipisali za vsako teh šestih pqse|^'0 "dramo". Med uprizoritT^fo^th filmov bo dofinitivna komisija izbrala ono k: je najbolj uplivala s svojo le-pr.to in s svojo dramatično ži vahnostjo. Ta izvoljenca bo dobila nagrado v znesku 50.000 frankov ter bo praglašena kot ne premagljiva triumfatorica in francoska kinematografska zvezda. Na ta način nameravajo v Franciji priti do monopola za naj lepše kino-igralke, ki ga ima do sedaj Amerika. Obsojeni komunistični poslanci. Iz Beograda poročajo, da je pravosodni minister odredil, da morajo obsojeni komunistični po slanci prestati svojo kazen v ječah v Požarevcu, Sremski Mitfo-vici, Nišu in Sk.iplju. Poslance bodo te dni prepeljali po dva in dva v omenjene zapore. -o-- (Dnlje Iz 2. strani.) denjem." "Ce pa ni druge," reče Anlip, "Piidem takoj, samo da konjia izprežem." Antip ni ibil kmet vsakdanje baže, znal je ljudi preslepiti in zdaj se mu je zahotelo tudi hudobnega duha provariti. Izpreže konja, sleče novo obleko, poišče ptaro in jo raztrga na kosce, si skuštra lase, se preobleče v staro obleko, oibuje oguljene čevlje, si razpraska lice do krvi in odhiti hitro v vas na plejnenitaški dvor. "Po kaj si prišel?" ga vpraša hudiček; "ali si mogoče pozabil, kako sva se dogovorila?" ''Vem'," odgovori Antip, "'nisem prišel, da te izganjam, temveč sam iščem pomoči pri pleme-nitašu. Glej, moja baba se je izkopala nekako iz jame in me .•/daj preganja; iz kože me hoče nagnati." "iCaj ?" ziakriči hudiček, "iz jame se je izkopala ? Za teboj leta, Nak, rajši se vrnem k bratom v jamo; zdaj se gotovo v peklu goste in vesele brez babe." Hudiček zbeiži v jamo, in v ple menitaških dvorih nastane mir. Zdaj se pokaže plemenitaš milosti ji vega in odpusti Antipu vso tlako. Antip se je vrnil domov, in je živel z otroci mirno in veselo. Fail {■■■■»■■■■inniimiiiUMHUHMMB la (S s 1l m UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE Pri nas izdelujemo najbolj artistične in krasne slike. Pridite torej z vašimi otroci, da vam napravimo v resnici prav očarljive in realistične fotografje — fotografije na katere bodo gledali z veseljem kasneje v življenju! fantje IN dekleta, očetje in matere dajte se fotografirati danes za kar vam neče biti nikar žal. Noyoporocenci bodo našli pri nas tudi najprimernejši studio za vzefje lepih novoporočnih slik. J. S. Jabkmsky 6122 St. Clair Ave. II B 8 8 s i; (8 IS ____________________________________________________________ia ■■■■■■'■i'ii'iiiiiiHiBaiaiMBHiHBHBBliiiHHH V DNEH S.'rARODAVNEGA RIMA. V dneh starcdavnega Rima je bila navada, da so žalovale! za u-mrlim točili svoje solze v steklene steklenice. In verovalo se je, da je tisti, katerega steklenica je bila najprej e polna najbolj lju bil umrle,?a. V naši praktičnejši dobi, rabimo steklo za boljše namene. Ce se ga rabi pri daljnogledu, pomaga reševati svetovne probleme. V laboratorjih se rabi steklenice za zdravila, ki nam pcvrmejo živahnost, kadar si pokvarimo zdravje. Nekatere steklenice se rabijo za zdravila že več desetletij brez vsake spremembe in so zelo popularne pri j ljudstvu ■— tako je v slučaju Tri nerjevega Grenkega Vina.. Na tisoče in tisoče gospodinj v Združenih državah in v Canadi.ga je ima neprestario v njih medicinskih omaricah, ker vedo, da je zdravilo za vsako starost in da vselej, pomaga, če trpi kdo v družini vsled slabega teka, zabasa-nosti, iplinc.vja < v drobovju, j smrdljivega dihanja. - glavobola, i nervoznosti, splošne oslabelosti, j itd. Trinerjevo Grenko Vino sej prodaja po vseh lekamah ali pri ^ vseh trgovcih z zdravili. Informirajte se tudi o drugih Triner-jevih preparacijah! BBHDBBHflBIMHMIlMeilflimMMIlIlIlimiMSmMg NiSHNILO Skupina uglednih Cievelandskih trgovskih mož. snuje družbo, ]vj bc nosila velike dobičke, ter jo bodo inkori>orirali. Seda.]" se skuša dobiti skupa.] delavne moške, da postanejo ,člani te organizacije, prodno se izda kaj deiric. » Clij te družbo je pričeti prodajati avtomobile in trucke, kar je zelo dobičkanosno Mi bomo zastopniki najboljših avtomobilskih tvrdk. Med njimi zastopamo slavno Service Motor Co. $10,500,000.00 korpcracijo. Veliko število teh truckov je v rabi tu v Clevelandii. Z vsakim truckom ki ga prodamo mi, se mi zavzamemo, da dobi lastnik dela od $20,00 do $40.00 na dan. Tujozemei se marsikdaj pritožujejo, da se jim ne dovoli deleža v resnično dt^brih in dobičkonosnih ameriških podjetjih. To ni resnica, — vedno so prepočasni in vselej prekasni, da bi še oprijeli prilike, kadar je stvar v povoju. Tu je resnična prilika za vsakega, ki ima smisel za trgovino in je odločen. Predno stopite v to podjetje; hočemo da preiščete naše načrte in možnosti, koliko bo zaslužil investiran denar, in koliko drugih dofbičkov hoste še deležni ako ste v skupini, ki je prva pričela to veliko podjetje. Vse transakcije v tej zvezi, bodo podrejene regulacijam Securities Commission države Ohio. Spolnita ta kupon in dali vam bomo vedeti vse podrobnosti. M S m Messr. G. S. Beckwith & Co. 502 Hickox Bldg. Cleveland, Ohio. s CENJENI GOSPODJE: Brez vsake obligacije od moje strani, vr\s prosim, da mi pošljete nadaljne informacije, ker me zanima eventualno pridružiti se. vaši organizaciji. ali pa nakup enega vaših truckov, s pozdravom Ime...................................................................... Mesto .. Št....... Država m STRAN 4 •♦ENAKOPRAVNOST' AUGUST it Piše GREGOR KOROBAČ pi. GAJŽLA. (Potovanje po clevelandski Ribnici) Drugi del potovanja se začne v salunu na kornerju. To je lepa, stara navada, da se vsa važna podjetja in pod vzet ja začno v salunu, ali vsaj pH pijači. Res današnji saluni niso, kar so bili nekdaj, v dobrih starih časih, predno se je, z ognjem in mečem in policijskimi količki, utrdil evangelij »v. Volsteada. Vendar, koliko so vredni že sami spomini, ko se človek, po dobri stari navadi, na-sVoni k jaslim, opre nogo na svetlo štango, in se zamisli v dneve, ki so bili, in na tihem solze briše. Ko je čaša popa spurloss ver-senkt, stopiš lahko v Milavčevo kavarno, kjer se dobi kaj bolj konkretnega. Kuharskega kataloga nimam pri fo^ki, da bi vam povedal po vrsti kaj se vse dobi tam, zato je najboljše če se vsak sam prepriča, kadar postanejo želod čanii pajki preveč sitni. Slo-vensTce kuhinje uživajo moje brez mejno spoštovanje od Velikih jezer, pa prav do pacifične obali, torej je gotovo tudi ta vredna vsaj honorable mention. Bon-Car je, kljub lepemu imenu, slabo zapisan pri stenicah, ker je že cele rodove uničil s papirjem. Pa ne mislite, da jim je dal citati gotove vrste canjtenge, da so od dolgačasja in žalosti pocr-kale, ne, one so' tako neliterarne, kot gotovi podporučniki doli na slovanskem jugu. ki hočejo učiti olike in manir slovenske Janeze. Ne, na tak način se stenic ne civilizira, zato jim nas možak enostavno usta zapopa ai s papirjefh zamaši, potem pa naj grizejo mr-he rudeče, če morfejn. Poleg tega, da uničuje stemčjo zverjad, olepša tudi sobe, je torej vsestranski dobrotnik človeštva. .\ko moje molitve kaj zaležejo, dobil bo za vsako hinrihtano stenico najmanj tristo dni odpustkov, če ne prej-na sodnji dan po večernicah. Nekje, kjer se imenuje približno tako, kot ''pod smreko", živi možak, ki bi rad videl, da se igra ves svet. Pri otrocih se mu to tudi posreči, in pri njih je zapisan z zlatimi črkami. Malo proč od smreke, dobite, kar je čisto naravno, tiče, kače in druge zverine- Slavni krotilec zverin jih zna kako civilizirati: čg ga ne ubogajo, jih pošteno našeSka, pa je. Meh nikogar ne odere na meh, ampak je tako dober, da vsakemu privošči poštene Jerperge. Proda ti hišo, grajšino, vilo, salun, žlalo, garažo, sušilnico, pasjo šta-lico, sploh vsake vrste real estate. — Kdor je pa prekratek z denarjem za hišo, pa gre lahko v trgovino na vogalu in si kupi cukerč-kov. Kdor hoče prisegati naj gre v prisegalnico k notarju, vzdigne tri prste, mož vdari pečat, pa drži, kot miljon zelenih Proda vam griint, zemljišče. farmo, renč, grad in pristavo hišo in kočo, klet in podstrešje, koruznico in kuropetnik, zemljo in kamen, hosto in ATt, splčn(» pei>e in kanale na Mar.iu. Poleg jega te zavaruje, inšura ali sekulira za življenje in smrt. za žalost in veselje, za vročino in mraz, za ogenj in vodo, za blisk in grom, za dež in točo, za bolezen in zdravje, za smeh in jok, za kače in komarje, za podgane, miši in stenice itd. Zavaruje vam hišo in stalo, garažo in avtomobil, peč in zapeček, mizo, stole, žlice in ku-halnice, sklede in cuzelčke, nogavice in ovratnice, svetnike na zidu in bogove, ''september morn" in laterne, mlinček za kavo in zobotrebce, sploh vse, kar stoji in leži, kar leze in gre. kar frfra in kobaca, na suhem in na vodi, v zraku in pod zemljo. Edino, na kar ne vzame čenča za inšu-ranje, je prazen žep. Ej, pa naš dični Mr. Popeik! : Njega sem prihranil za ocvirek vsega bloka. Ne more se r'avno nazivati rožni popek, kajti "za gorami 30 že tisti časi", kot je dejal pesnik, toda naš solidni gentle-pesnik, toda naš solidni gentleman rad pogleda za rožnim popkom, bodisi, da se šele razcveta, bodisi, da že izgublja ime popek in se preraja v bujno vrtnico. O-kusov ni slabih in vidi tudi dobro, pa kaj bi ne, saj gleda skozi zlato-obrobljena očala. Dejal sem že, da je mož soliden in to je treba povdariti in podčrtati. Njegovi kofaki so solidni in umerjeni (hudobni ljudje sicer pravijo, da s posebnih obzirov do nežnih kOr-jih oči, pa jaz tega ne verujem). Solidno in po vseh paragrafih pristrižene so njegove brke, in lasje stoje na "Attention!" Nos je ari-stokratsiid, brez tiste pregrešne barve, ki predstavlja boljševiško zastavo. (Nekateri poredneži, sicer šepežejo, da se koplje v barvi nedolžnosti samo zdaj v pasjih dneh, ko je staro vince že odšlo po poti vsega posvetnega, novo pa še ni zrelo, toda jaz ne verujem v taka obrekovanja). Trden in soliden je kurnik, \x katerega nas junak direktira potovanja preko Atlantika, iz katerega s* vsipljejo demame/ nakaznice ši- 1% i TRGOVINA IN BRUSUNICA ! & Prodajamo vse brivske in rezilne potrebšči- n ne. Brusimo britve, škarje, itd. Postrežba točna. ■ Delp jamčeno. g A. J. TERBOVEC, 5920 St. Clair Ave. s SiCUPNO POTOVANJE SLOVENCEV Francoska Unija prirertl skupno 'potovanje Slovencev pi'pko Havru v Trst in Ljub-Ijtino » svojlra najmodernejšim in najhitr.ej-Siiii parnikom "PariH", ki odpluje iz New Yorka 23. avgusta 1922. Poitiiko bo »pruniljal prav do Ljubljano ilr. Lno ZakiajSen od znane slov. tvrdke ZakrajSuk & CeSark v Now Yorku. ki bo glodal na, to, da bodo potniki 6ira hitrejše in »idobncjSa potovali In da no bodo imeli sitnosti H svojimi kutrl, Ha potnike III. lazreda bodo pripravljene kabine z U ali 4 ali 6 posteljami, Slov. potniki dobo posebno hrano, vino in razno druge ugodnosti. Od Havre naprej bodo potniki imeli svoj vaaon do Trsta ali celo vlak, ako se jih dovolj priglasi. Iz New Yorka do Trsta stane vožnja za odrastle skupno z davkom do Ljub- ljano pa $1.00 voč Za natanfnejSa poročila se obrnite do svojega agenta alt pa pl-Sltc direktno na FRENCH LINE 19 State St., New York, N. Y. rom sveta, in kjer se naroča dušna paša v obliki ponosnega dnevnika ali pohlevne pratike. — Ves, pa žtlezna blagajna v železnem kurniku! Nobeno oko še ni videlo, nobeno uho slišalo in nobeno srce pognmtalo, kako se odpre. Samo on, pa nihče drugi ne ve za skrivnosti tega izvoljenega kraja. Mogoče bo kdaj zaupal to skrivnost svoji bodoči polovici, mogoče, pravim, ker dozdaj mu je bog še ni dal in mu je vrag ne more vzeti. Popek je torej,še nerazcveten. Obljubil je in v roke segel, pred pričami, da se razcvete "k letu", kot polsto-letna roža; kie in kako, ve on samo; kaj bi pač pravil to drugim ljudem..... Njegov ideal so bederca nežnih čiken. Kar milo se mu stori, ko pndn k Milavcu in ga pozdravi s krožnika trepetajoča čikna. Pa tudi v jeterca mladih teličk veruje, v jabolčen štrudel in še v mnoge druge dobrote tega sveta. Petelinom ni {•rijatelj, baje od takrat, ko je imel trde skušnje s seden]2 St. Clair Ave. STAR GARAGE Popravljanje Predelavanje VSEH VRST AVTOMOBILOV. Mi imamo 151etno skušnjo. J. GRUBAC 15808 Waterloo Rd. E#y 7945. (x) Randolph 2529-j. Central 2373-W. GRAMOFONSKE PLOŠČE zahtevajte novi cenik Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 75c VELIKA ZALOGA UR IN zlatp«NJ5j n Uslivit« •• pri lai ari «o ■t« ea pravem prostoru Wm. 5805 St. Clair Avenue Cleveland, O Čistimo, Likamo, Barvamo, Popravljamo, Predelujemo vsakovrstne mo8ke, kakor tudi ženske obleke. Garantiramo vsako delo. Cene zmerne, primerne sedanjim slabim časom. New York DRY CLEANING CO. 6220 ST. CLAIR AVE. Princeton 1944 W. The Zlmnisni splošni ^ ^ Pripeljemo in stor blagajne, stroj^,. pokamo, odpoSlj _ . j 3400 St Cl^ o. CLBVE2LiAi«i R2 n j $1.50 busel, 12^. Točno Fetzer Telefon NORTH R uruau- • Slovensliii Zakrajšek^ ■■■I . „ Ve* ' 70 _ 9th pošilja d®"®"":« zanesljivo >7° prodala ^ tinti«' ne prekmorsKe )i opravlja /se g v zvezi s 8*^ Postrežba to5n»^^ lEO«. e. ite & watf«^' Avtomobilski j^i" ing, lightning , Slovenci po^o^' j cf^ i jaz edin SIov^ ]i6^^ vrste delo. vozniko-m avtoi^ jii^ ročam za -o se tiče elektri n g d Ijam tudi ra^^^® naprave. Sitter |„ Evmo.Ji>^ zamenjajo, POSE^^,): Bspr«® -s Naprodaj ' ali 2 družini takoj, drugo - menjamo tud^ me ali lote-predno kaj šo korist. "V! 01 ;*g S( o"^;> jjupite. Mesečn^ bolečine, •7 nevralgične, scia-' tiSne in revmatične bolečine, glavobol, boleči hrbet in vse druge nadloge se hitro odpravijo z Dr. Miles' Antl-Pain Pills Ne vsebujejo nobenih nevarnih snovij. Zakaj jih ne poskusite ? Ask your druggist® Najboljša in v 00»»°%,. / "TAUA ........ Nizke V 9- D^EH ^ i«p Potujte % gof, ^ obili velika? . ' v 9.DNB8jr Potujte na ®oV, skih velikan vsak to^k gd» /'kakor