Dopisi. Iz Celjskega okraja. (Vo 1 i t e v z a o k r aj n i zastop.) Nemškutarska stranka dela strastno. da bi zbegala naae volilce v velikem posestvu, Najbolje se trudi v Savinjski dolini žid Sonnenberg iz Kasas. Pričakovati je, da bode vsak pošten Slovenec vedel pokazati temu židovskemu gospodu duri, če bo preveč nadležen. Kaj bo nemški žid naše katoliške Slovence učil, kako naj volimo, da bo prav za nas kot Slovence in katolieane? Žid ima tem manje naa nadlegovati, ker ee sam niti volileo ni v velikem po- sestvu. Istotako se vozari in nadleguje slovenske volilce ravnatelj Jellek iz Štor. Misli, ker on svoje delalce v Teharjih strahuje in komanduje, kako morajo voliti, da bo vže strahonja celega Celjskega okraja. Naj mu le vsak slovenski volilec lepo mirno odgovori: Mi Vas pustimo v miru, da sami volite, kakor hočete; mi pa bodemo tudi sami vedeli, kako bodemo volili; ostanite rajši pri fabriki v Štorah doma in delajte; za to ste plačani, ne pa da čas svojih gospodarjev tratite za agitiranje in nadlegovanje slov. volilcev. Gospod bo potem vže koj nos pobesil in se pobasal čez vrata. Hudo delajo tudi Celjski trgovci, na čelu njim R akusch in Walland, ter se — posebno prvi — grozijo, da bodejo slovenskim volilcem vzeli zaelužek, 6e grejo s Slovenci volit. No ti mogočni gospodje pozabijo, da ne živijo Slovenci od njih, pač pa oni od Slovencev. Ce njim in njihovim prodajalnicam obrnejo Slovenci hrbet, pa lehko kar zaprejo svojo trgovino. Treba bo resno skrbeti, na kar se že davno misli, da se namreč naseli v Celji kak slovenski trgovec z železnino, da ne bode Rakuschem greben preveč rastel. Med Nemce ne prodajo nič blaga, atnpak samo med Slovence, celo na Kranjsko, pa hočejo sedaj nam Slovencem groziti. To bi lepo bilo. Še nekaj. Čuje se, da ponuja nemškutarska sodrga volilcem po 15 gld., ce bi izostali od volitve. Slovenci! Bog ne daj prodati svoje vesti in vzeti od takih. lopovov denarja. To bi bilo ravno tako grdo in nepošteno delo, kakor je bilo Judeževo dejanje. Če bi poštena bila reč nemškutarjev ne bi treba bilo, takega podkupovanja. Naj pazijo naši volilci in naznanijo take, ki njim denar ponujajo, da se naznanijo kazenski sodniji. Od sv. Antona v slov. gor. (0 b 5. o dbor.) V novi občinski odbor v Cerkovnjaku so sicer sami narodnjaki, pa vendar skoz in skoz sami poštenjaki, dne 28. prosinca izvoljeni bili. V odbor so izvoljeni sledeči gospodje: A. Vraz, župnik, Ignac Alt, mesar in veleposestnik, Fr. Satlar, Omulec, J. Vrsič, B. Vršič, A. Stelcar, Antoaič, Babošek, Domšek, Andrej Vršič iu Jurij Golob. Oni rogovileži, kateri vedno zoper čast. duhovščino rogovilijo in katerim je malo mar za občinski blagor, so pri volitvi sijajno propadli. Čudovito in nerazumljivo nam je to, da te rogovileže nek kmet iz Smolinške pbžine v njih bedarijah podpira in pftgovarja. Kateri hoče na nas Antonovčane vspešno vplivati, mora imeti občno zaupanje, on mora biti odkritosrčnega, resnico- in pravicoljubnega značaja, ne pa občinskega miru kaliti in zavratno rogoviliti. Ta kmet iz Smolinec se čuti kot izvrstnega in iskrenega Slovenca in vendar tako nelepo in uemodro deluje. Tako delovanje in postopanje dela le kvar in sramoto nam Slovencem. Naši sovraž- niki pa se k temu lehko poamehujejo. Ako treba, prihodnijič več. Iz Ljubljane. (Matica Slovenaka.) Odbor ,,slov. matice je proslavil 40-letnico Nj. veličanstva s tem, da je podaril 1037 ,,Zgodovin avatrijakoogerske monarhije" in 214 ,,Spomenikov" učiteljskim in šolarskim knjižnicam po vaeb. sloyenskih deželah. Letoa izda pa Matica: 1. Letopis, uredi ga dr. L. Požar. 2. Dušealovja 1. del, spiše dr. Lampe. 3. Erjavčeve izbrane spise, 2. del, uredi jih prof. Levec. Za naprodaj pa izda Matica še Križmanovo ,,Italijansko alovensko slovnico." — 25-letnico obstanka svojega poalavila je Matica uže najbolj s tem, da je dala društvenikom po štiri v obče pohvaljene knjige, nekoliko pa ae hoče tega apominjati še pri občnem zboru; poslavi naj pa veseli ta moment še posebno razumništvo slovenako a tem, da prav v obilnem številu temu prekoristnemu znanstveno-literaruemu društvu pristopi. Proti Matici niti najzagrizenejši naaprotnik ne more rovati. a zanjo najlažje deluje tudi najmirnejši rodoljub Sicer je prirastlo od meseca oktobra spet 75 novib. udov, vendar pa še pogrešamo v imeniku toliko izobraženib rodoljubov! Da se tedaj tudi ti brže bolje zglasijo pri poverjenikih svojega kraja ali pa naravuoč pri odboru v Ljubljani! — Odbor se resno trudi napredek društva vsestransko pospfševati. Premoženje društveno narastlo je spet za 2000 for. tako da 8e bode iz tekočih dohodkov uže labko po 4000 for. na leto obračalo v književne namene. ¦— Kdor bi želel še dobiti knjigo ,,Slovenci in 1. 1848", ali pa krasne ,,Erjavčeve povesti", ali povest BPrihajač", temu so te knjige še na razpolaganje, dočim je le še 8 ,,Letopisov." Iz Braslovč. (Veselje in žalost — sosedi.) Rodbina Korunova, po domače Slokanova je doživela pretekli teden neizmerno žalost. V teku petih dnov bila je pri hiši poroka domačega sina in smrt obče spoštovanib štarišev Slokanovib. Par ur pozneje, ko so ae pripeljali svatje od poroke, je umrl oče dne 4. t. m., doeim je mati, ki je že dalje časa bolehala, bila tako slaba, da ji ni bilo več mogoče iz postelje vstati. Ker ni mogla svojega moža na mrtvaškem odru videti, je želela, da ji ga prineaejo pogrebci k postelji prej, ko ga dajo v rakev. Ni bilo navzočega, ki bi ne imel solznih oči, ko je videl na amrtui postelji ležečo ženo avojemu dragemn možu za slovo v roko seči in slišal glasen jok nju Ijubečih šeaterih otrok. Od tega dne ji se je bolezen močno shujšala. Ni ji bilo mogoče živeti lofeni od moža, s kojim jo je jeden in štirideaet let vezala zakonska ljubezen; kajti pet dni po moževi amrti zdihnila je tudi ona avojo preblago dušo. — Kako apoštovani in priljubljeni ao bili Slokanovi atariši daleč po okolici, je pričal govor preSaatitega goapoda dekana na pokopališči in velika množioa ljudi. ki jih je spremljala k zadnjemu počitku. Njihove od žalosti potrte otroke na.j tolaži Bog in odkritosrčno aočutje vaeh prijateljev in znancev, blagima rajnkima bodi pa zemljica labka!