31. štev.
v Murski Soboti, dne 16. oktobra 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
ӀӀ. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·50
 Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA CELO LETO — 80 K ZA POL LETA — — — — 40 K ZA ČETRT LETA — — — — 20 K ZA 1 MESEC—     —   —      —       7 K
Vsebina: Madžarska špila s svojo usodo. — Madžarska grozodejstva. — „Morilec“ Tisze na smrt obsojen. — Razmejitvena komisija skončala svoje delo v Prekmurji itd.
      Va banque !
     Ali ste ešče nej videli špilavce na karte, gda hazárd špilajo ? Pri zádnjem koti v hiži, tam v kmici, sedijo i s stráhom glédajo, kak bi gvinali. Sikdár eden od njih zgübi, ponájveč od njega posebijo cejli penez. Té koudiš, šteri zgübiva, ešče ! pár kronic v žepki má, pa jih stávi na stol vu vüpanji, ka de ž njimi meo srečo.
S temi slednjimi kronicami vüpa svoje j zgübe kriti, zgüblene peneze nazáj dobiti, pa po mogočnosti ešče od drügim špilavcom peneze kraj gvinati. Liki nema sreče. Zgübi tüdi té slednje kronice, kak jih má, krčmári nemre pláčati cehe, kelko je potrošo, krčmár ga na slednje völüčij skoz dvér.
     Takši špilavec, šteri za slednjo vrednost špila, kak jo má, je naša sosedna Madžarska.
     1914-ga leta, kak so se na političnom horizonti zbirali čarni obláki, pa je grozila bojna, je Madžarska z velikov korážijov i postávlanjom odločila za bojno. Ešče je bila mogočnost, ka bi se bojni ognoli. Rusi, Angleži, Francozi so bili proti, kak so pošilali v Beč svarila i opoudne, ka naj se Austrija z Srbijov zgliha i nej ne tira do vojske. Či bi tüdi ránč v Beči bili za mir, bi to nej mogli spremeniti, ár je komando v rokaj mela — Madžarska. Nej lüdstvo Madžarske, lüdstvo bi bilo sikdár proti bojni, liki madžarski grofi, na čeli njim pokojni Tisza. Zádnji je odločio, ka more Austrija v bojno iti proti máloj Srbiji, Tisza je té gučo, ka do Madžari z mokrimi cotami iztirali i pregnali Srbe.
     Kocka je pádla, začnola je bojna, kak je svet ešče nej vido. Milijoni lüdstva so pádali, utnirali, pogübili zdrávja na vöke ; edni roké, drügi nogé ; drügi pálik so dobili betege, proti šterim nega vrástva. Grofi so sedeli domá, v svojih grádaj, vu várašaj, bili so komandanti, dobro jeli i pili, nikaj njim je nej falilo. Lüdstvo, vojáki pa so umirali na bojnih polaj, na betegih, na lakoti.
     Konec bojne je vöpokázao, ka je Madžarska zašpilala. Zašpilala je bojno, mirovni kotraktoši so njej kraj vzéli dosta zemlé, gde bivajo drügi národi kak Madžari. Madžarska je zgübila veliko svoje bogástvov, dnes komaj en dvajseti tao logov má od toga, kelko je mejla pred bojnov. Lüdstvo njéno štéje komaj 7 milijonov, nema industrije, pota do morja, odkéc cejlo bogástvo pride. Madžarska je obsojena na kodiško živlenje, pridno more delati domá, či si želej ešče pomágati. Trebej njej tápovržti vse drüge misli i samo eden cil more meti : popraviti božne prlike v svoji držávi.
     Vidimo pa, ka se Madžarska v bojni ni nikaj nej navčila. Lüdstvo deréjo i terejo ništerni mágnáti kak prvle, z vso silov pritiska na lüdstvo, ka isto nemre priti do veláve i rédnoga živlenja. Voze so pune, sakši cajt štémo v novinaj, ka so toga ali onoga, šteri v iméni lüdstva želej pravice za lüdstvo, najšli mrtvoga, Donaj pa Tisa ste pune mrtvecov. To grozno delo lüdstvo že dugo nemre vöprestáti i samo čáka na priliko, ka se odslobodi od svojih hranov, mágnátov, i začnolo samou ladati v misli demokrácije. Madžarska je kak vulkán, šteri ednok gvüšno do eksplozije pride. Njuve krone nika ne valájo, betegi mántrajo lüdstvo.
     V takših božnih prilikaj pa Madžarska misli na bojno. Čüje se zdaj tü, zdaj tam, kak Madžari mobilizirajo. Kak so Austriji nej omogočili, kabi zasédla ZapádnoOgrsko, pa mislijo, ka se lejko proti postavijo tüdi drügim držávam. Oni mislijo, ka je trianonski mirovni kontraktuš, gde je bila Madžaska za svoje grehe v bojni kaštigana, samo falat papira, pa gda de mogoče, ka se té kontraktuš raščeše. Mislijo, ka lejko pálik poprobajo svojo srečo z bojnov, pa grozijo z sáblov.
     V
     Čüdimo se njuvoj slepoti, ka ne spoznajo právoga stáliša. Z Austrijov se lejko malo pošpilajo, ár so Austrijci za nikoj. Ránč Austrija je doprinesla svedočanstvo, ka so to prvejšo držávo vküpdržali drügi národi pa nej Nemci. Nájoprvim Slováni. Dokéč so Slováni bili v držávi, je bila močna Austrija, ár so Slováni južni kak severni tüdi v bojni hrabri junáki. To vidimo tüdi v Madžarski. Znáno je, ka so rávno Slovenci iz železne pa zalaške županije bili nájbogši madžarski vojáki. Kak pa so Slováni enjali biti v tej držávaj sužnji, pa Nemci niti nemrejo zasédnoti onoga tála Vogrske, kak ga njim je trianonski mirovni kontraktuš osodo, falijo njim Slováni, šteri naj bi Madžarsko Ostenburgovo pa Héjjasovo „insurgensko“ zvirino otirali.
     Ali Madžarov špilanje z drügimi držávami je nevarno, posébno z Jugoslávijov i Čehoslovaškov. V tej držávaj živéjo dobri, a tüdi junáški lüdjé, šteri tüdi bosti i strelati znájo. To so Madžari trnok dobro Sprobali za časa bojne v Srbiji. Tisti junáški düh pa ešče dnes vláda v tej držávaj. Či so Madžari to že pozabili, naj probajo.
     Pri tom pa bi Madžari špilali va banque. Nej istina, ka Madžari v drügoj bojni ne-
      majo nika več zgübiti. Ide njim za njegovo samostojnost. Nikša škoda pa bi nej bila, či bi se to zgodilo, cejlomi sveti je na sramoto tá čarna, feudalična reakcija, štera besnej tü med nami. Dugo cajta itak nemre iti, ka bi ránč Madžari kalili mir v srednji Europi, ka bi ránč oni motili, Europo, ka nemre priti k rédnomi i mirnomi živlenji. Velike so nevole, kak jih je bojna naprávila, grozno je trplenje. I toga trplenja je ponájveč kriva Madžarska. Či bi zdaj ešče nej dála mirü, ka si lüdstvo, naše vérstveno živlenje nemre rane zvráčiti, trebej biti energičen: veliko rano trebej izrezati, pa pride zdrávje.
      Známo pa tüdi, ka je lüdstvo, kak v Madžarski živé, proti vsakši bojni. Mágnáti, šteri cejlo oblást v rokaj májo, so bole korážni. Perse, oni nedo šli na bojnska pola mirat, té „kšeft“ je siromáka, bogátec ostáne lepo domá. Ali bojna je lüdstvo navčila, ka njemi ‘je nej mus biti suženj, ono se lejko samou láda, pa de ono samou pometlo z mágnáti i vzélo vládanje za svoje roké. Prvle pa tüdi nede mira.
      Madžarska špila va banque. Špila za svojo samostojnost, za ono málo, kak ešče má. Mi sprimemo špilanje, či to od nás želej, ár Známo, ka mo pri tom samo gvinali. Tékrát pa de se spunila želja naših Slovencov, šteri v Madžarskoj živéjo, ka mo se zdrüžili v velkoj, demokratičnoj i bogátoj Jugosláviji.
      Mi smo za mir, ali tüdi naš sosed nam more mir dati. Či nešče, té mo si ga sami pridobili i to more priti kmalu ná hasek cejlomi svejti.
                                                   Trianonska pogodba in jugoslovánsko držávljanstvo.
      To pitanje je rešila centrálska vláda z odredbov z dne 30. augusta 1921 št. 19.582.
I.
      1. Glasom té rešitve postánejo polnoprávno držávljani kraljevine Srbov, Hrvátov in Slovencov tisti nekdanji ogrski držávljani, ki so meli dne 1. januárja 1910 domovinsko pravico na onom ozemlji ogrske polovice nekdanje avstro-ogrske monarhije, štero je pripádlo kraljevini Srbov, Hrvátov in Slovencev, in ki so jo ohránili do dné, gda je stopila v veljávo trianonska mirovna pogodba z Ogrsko, t. j. do dne 26. julija 1921.
      2. Tisti, ki so pridobili domovinsko pravico izza dne 1. januárja 1910 na onom ozemlji ogrske
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
16. oktobra 1921
polovice bivše avstro-ogrske monarhije, štero je pripádlo kraljevini Srbov, Hrvátov in Slovencev, postánejo držvljani kraljevine Srbov, Hrvátov i Slovencev samo s pritrdilom naše držáve. Či toga pritrdila ne zahtevajo ali či se jim odreče, pridobe držávljanstvo one držáve, šteroj je pripádlo ozemlje, gde so meli domovinsko pravico, preden so pridobili to pravico na ozemlji, gde jo májo zdaj.
      3. Prošnje za pridobitev držávljanska v smislu točke 2. se morejo vložiti do 26. julija 1922 pri onom upravnom oblástvi Ӏ. stopnje, v šteroga področju má prosilec domovinsko pravico ali svoje stálno bivališče, za Prekmurje, torej pri okrajnom glavárstvi v Murski Soboti. Slednje bo odstopilo vse prošnje pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani.
      4. Što do vštetoga 26. julija 1922 ne vloži prošnje, se nede smatrao za našega držávljana.
      Vsaki prosilec more svoji prošnji priložiti :
      izpričevalo o domovinstvu ;
      krstni ali rojstni list :
      poročni list, odnosno izpisek iz matične knjige, in sicer za sébe, za svojo ženo in za one svoje otroke, ki niso spunili 18. leto ;
      izpričevalo o morálnom in političnom vedenji.
      V prošnji more označiti, kama je bio pristojen, preden je pridobio denéšnjo domovinsko pravico.
      Zaprošeno podelitev našega držávljanstva dá za Prekmurje Pokrajinska uprava za Slovenijo v Ljubljani. Prosilec more dobiti o odločbi, izdáni na njegovo prošnjo, pismeno obvestilo od tukajšnjega okrajnoga glavárstva.
ӀӀ.
      Što má zdaj domovinsko pravico na onom ozemlji ogrske polovice bivše monarhije, štera ni pripádla králjevini Srbov, Hrvátov in Slovencev, ki pa so meli prej domovinsko pravico na tem ozemlji, ki je pripádlo našoj králjevini, smejo v 1 eti optirati za držávijanstvo naše králjevine. Té enoletni rok tečé od 26. julija 1921.
      Prijáve o opciji za naše držávljanstvo morejo vlágati tisti, ki so meli domovinsko pravico v Prekmurji, pri okrajnem glavárstvi v M. Soboti, či pa stanüjejo izven naše králjevine pa pri naših diplomátskih in konzulárnih oblástvih.
      Optant more prijavi priložiti :
      1. dokáz o svoji dosedanji pristojnosti ;
      2. svoj krstni (rojstni) list kak tüdi krstne (rojstne) liste svoje žene in onih svojih otrok, ki niso spunili 18. leta ;
      3. izpričevalo o morálnem in političnem vedenji ;
      4. dokáz ali navedbo, v šteri občini na onem ozemlji bivše austro-ogrske monarhije, štero je pripádlo králjevini Srbov, Hrvátov in Slovencev, je mel prej domovinsko pravico.
      Zoper odločbe pokrajinske uprave má optant pravico pritožbe v 14. dneh na ministra za notránje zadeve.
      Za tiste, ki so meli domovinsko pravico v Prekmurji le Vsled svojega slüžbenoga stálišča, veljá njih opcija samo, v kolikor jo odobri minister za notránje zadeve.
ӀӀӀ.
      Osebe stáre nad 18 let in so srbskega, hrvatskega ali slovenskega jezika in plemena ter májo domovinsko pravico na ozemlji bivše. Ogrske, ki ni postála del naše králjevine, lehko postánejo naši držávljani, či izjávijo v 6 mesecih, da želijo to postáti. Té 6 mesečni rok tečé od 26. julija 1921 dalje.
      Ti morejo svoje prošnje vlágati pri upravnom oblástvi I. stopanje, gde májo svoje stálno bivališče. Prijáviti in event. dokázati pa morejo, da je srbski, hrvatski ali slovenski jezik res njih materin jezik in da so tega jezika vešči. O teh prošnjah odločüje minister za notránje zadeve.
Izgübe našega držávljanstva.
      Tisti, ki so stari 18 let in so postáli naši držávljani na postávi točke 1., pa so meli negda domovinsko pravico na ozemlju bivše monarhije, ki ni pripádlo naši králjevini, smejo v 1 leti optirati za držávljanstvo tiste držáve, šteroj je pripadnolo ozemlje, kama so bili negda pristojni. Termin tečé, kak zgoraj navedeno.
      Prošnje za odpüst iz našega držávljanstva so vlágati pri upravnem oblástvu 1. stopnje, v šteroga področji májo zdaj domovinsko pravico ali stálno bivališče.
      Pobrobnejša določila so razvidna iz urádnoga lista pokrajinske uprave za Slovenijo št. 122 iz leta 1921.
NOVICE
   Razmejitvena komisija z Madžarskov. Po zádnjih demonstrácijah v Trdkovi in Velikih Dolencih je komisija za nekaj cajta delo preenjala. Preminočega kedna v pétek in soboto pa ete keden v pondelek in tork je pálik delo nadaljevala in skončala. V pétek je bila komisija v Prosenjakovcih, gde je poslühnola ništerne naše obmejne občine in ništerne na Madžarskem ; v soboto je
      bila v Kobilji, v pondelek v Genterovcih, v tork v Čentibi. S tem delom je glávna komisija skončala svoje delo, zanjim pridejo inženirji, šteri humpuke gorpostávijo. Pri tej zaslüšávanjih nej bilo nikšega neréda, pred komisijo so prišli samo odebráni možje iz vsakše občine, pa so oni na pitanja odgovor dávali v vérstvenom poglédi.
      Važno za Slavončare. Ministerski svet je na predlog ministra dr. Kukovca odločo, ka se váma na zaslüženo silje ne pláča. Što je pláčao, dobi peneze nazáj. Zahválo dámo g. ministri, šteri je že dosta za nás včino, pa je pálik pokázao, ka má Srcé za nás Prekmurce. Želejmo, ka naskori pálik med nás pride.
      Pozvánje. Jugoslovanska Demokratska Stranka, krajevna organizácija v Murski Soboti, pozivlje na izredni občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 19. t. m. ob 8. vöri večér v hotelu Dobrai. Gučalo de se o dosedanjem deli in načrti za bodočnost, te pa izpopolnitev odbora. Pridite v polnem števili, vabljeni so predvsem tüdi domačini. Odbor.
      Madžarski raj. Preminoči keden so naši graničari ob meji proti Madžarski oddali pár strelov iz pušk brezi sakšega cila. Občinari v sosednji Madžarski vési — iména nesmimo napisati zavolo maščevanja madžarov — so včasih odbežali v svoje peovnice pa nanosili na stole pijačo in jed, ka bi pogostili svoje rešitele Jugosláve. Mislili so námreč, ka Jugoslávi pridejo in zasédejo tao Madžarske do Rábe, kak se splošno pričakuje in želej. Ljüdstvo želej kraj iz Madžarske, gde nemrejo slobodno in v miri živeti.
    Vöspüščeni iz voze v Maribori so skoron dozdaj vsi, šteri so bili zaprejti zavolo demonstrácij. Preiskáva in razpráva se vrši nadale.
      „Morilec“ Tisze na smrt obsojen. Madžarske koruptne, peklénske vláde in vsej njéni nižji politični in vojaški oblástev divja grozodejstva so znáne po cejlom svejti. Ali to smo si záto nej mislili, ka bi Madžarska takzvána »neodvisna« Sodnija tak sodila, kak Horthy-jova zvirina zapovidáva. Preminoči keden so na peštinskom okrožnom sodišči ednoga ideálnoga, korektnoga in poštenoga novinárja, Pavel Kéri-ja na smrt obsodili s tém vzrokom, ka je on bio. glávni morilec grofa Tisze. On, Kéri, ki je na dén revolucije 1918 z svojimi kolegami komaj rejšo ništerne glaváče pred razširjeni vojákami, ka bi je spoklali. Dobro znájo tej morilci, ka je Keri nej kriv v tom, liki v drügom, za njih je nej sposoben, ár nešče njihove kola tiskati, on svobodo, demokrácijo ščé, tákši lüdjé pa na Madžarskem na gauge pridejo. Proti toj sramotnoj obsodbi je tüdi ostro protestirao savez jugoslovánski novinarjev. Sram te bodi, Madžarska divja reakcija !
LISTEK.
Veselični davek
po tar. post. 99/a taks. zak. z dne 27. 6. 1921, Služb. Novine kr. SHS št. 152, Ur. 1. za Slovenijo kos 100 št. 259.
1.
Davčna dolžnost.
     Veselični taksi po tar. post. 99/a taks. zak. z dne 27 junija 1921, Ur, list št. 259 zavezana je sploh vsaka prireditev, kjer se občinstvo zbira radi zabave in razvedrila n. pr. predstave v gledališčih, varietejih, cirkusih, kinematografa, v dvoranah, dalje koncerti, izložbe in razstave, plesi, plesni venčki, glasbene in deklamatorske prireditve, dirke, vertiljaki, gugalnice, museji i. t. d. in sploh zabavni večeri brez razlike, ali se te prireditve vrše z oblastveno dovolitvijo ali ne, in ali se ista vrše z vstopnino ali brez te in neglede na to, na kakšen način se pobira vstopnina (vstopnice, sezonske karte, abonement, vstopnina brez ustopnic, prostovoljni prispevek, članarina pri društvih j, t. d.)
                        ӀӀ.
Oprostitve.
      Veseličnega davka so po pripombi 3 in 4 tar. post. 99/a izrečno oproščeni :
      a) zabave na vaških stavnostih, cerkvenih slovesnostih in narodnih svečanostih, ako se prirejajo na krajih, ki so za to določeni.
      b)       koncerti in zabave, ki jih prireja Šolska uprava ali mladina v šolskih prostorih v korist učencev dotične Šole.
      O p o m b a. Proste tedaj niso prireditve, katere ne prireja šolska vblast oziroma mladina, ali ki se prirejajo izven šolskega poslopja ali ne v korist učencev dotične šole.
      c) poučna predavanja, poučne in privredne (gospodarske, pridobitne) razstave.
      d) sokolska in orlovska društva, kakor gimnastično športna društva.
      Opomba k c in d.
      Oproščene pa niso te prireditve, če so v zvezi s plesno veselico (igranko)
      e) prireditve prostovolnih gasilnih društev, ki se vzdržujejo sama, v svrho nabave gasilnega orodja in drugih gasilnih priprav.
       Opomba. Oproščena pa niso društva, ki niso prostovoljna in ki se ne vzdržujejo sama.
       f) Prostori v gledališčih oddani brezplačno gledališkemu zdravniku, časnikarjem, policijskemu organu i. dr. niso zavezani veselični taksi (odst. 54 čl. 47 taks. pravilnika Ur. list 268)
                           III.
Višina davka.
       a) 10% plačujejo gledališča in sicer državno priviligirana in umetniško diletantska gledališča, kakor tudi umetniški koncerti, če prinesejo v smislu odstavka 2 čl. 47 taks. pravilnika potrdilo pristojnega oblastva o priviligiranem ali umetniškem značaju prireditve.
       Brez takšnega potrdila in, kjer so prireditve te vrste v zvezi s plesno veselico, plačuje se pristojbina po 20 %.
       b) 20 % plačujejo vse druge prireditve in zabave sploh, če ni so oproščene po odstavku II. ali podvržene 10 % taksi po III. a.
       O prostosti ali višini takse kakšne prireditve odločuje zgolj značaj iste.
(Dalje pridi.)
16. oktobra 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
      Madžarske grozovitosti. Avstrijski bataljon 11/5 ki se je izkazal v bojih pri Kirchslagu, so sedaj zamenjali koroški vojaki, ki so se v nedeljo popoldne pripeljali na Dunaj, kjer jih je Prebivalstvo presrčno pozdravljalo.— Bataljon 11/5 je imel 13 mrtvih in 61 ranjenih. Kako so Madžari postopali, slika izpovedba avstrijskega praporščaka o usodi nekega vojaka, ki je padel madžarskim tolpam v roke. Nesrečneža so popolnoma slekli in ga nato križali. Hunske bestije (!) so nato okoli križanega rajale in ga z bajoneti trpinčile. Potem so mu staknili spolni ud in mu ga vtaknili v usta, in sicer še živemu. Ko so čez nekaj dni našli žrtev teh živalskih bestij, so videli, da je nesrečnež vsled strašnih bolečin ud pregrizel. — Madžari sploh ne napravljajo ujetnikov, ako gre za navadne vojake. Vsakega umorijo ob nepopisnih mukah.
      Vabilo na izreden občen zbor Jugoslovenske Matice, ki se vrši v soboto dne 15. oktobra t. l. zvečer ob pol 9 uri v Narodni Čitalnici. Občnega zbora naj se udeleže po možnosti vsi člani ! Dnevni red : 1. volitev novega odbora ; 2. Slučajnosti.
ŠOLSTVO.
Dobroga srcá prekmurski prebiválci !
     Znáno Vam je, da je pred dvema letoma naša držávna vláda v Murski Soboti poleg meščanske (pörgarske) šole gimnázijo postávila i tak je priliko dála starišom, ki svojo deco dale i više ščéjo šoláriti, da blüzi nájdejo za njé pripravno šolo.
     Ete krajine pametno lüdstvo je teh šol znamenitost li hitro zarazmelo, v tekočem šolskom leti sta se tevi šoli že na teliko napunile, da so v gimnáziji prvi razred (zloč) na dvá tála mogli razdeliti. Pred očmi držijo naši lüdjé pregovor : »več s pámetjov, kak z močjov« i z velikov vrelostjov dávajo svojo deco v té šolé. Ti daléšnji njim kvartér gor vzemejo, z bližánji vesnic pa vsak dén z domi hodijo dijácke. Med temi je mnogo sirmaški, šteri si nemrejo küpiti potrebnih knjig i od dnéva do dnéva nemajo drügoga obeda, kak sühi krüh. Za vrloga oponášanja i dobroga včenjá dijáke se skrbi »Dijaška kuhinja« imenüvano drüštvo, štero poleg svoje primožnosti pomága, podpira sirmaške dijáke.
     Preminoče šolsko leto je to drüštvo 22.000 kron potrošilo na siromaške dijáke mursko sobočke gimnázijo tak, da njim je k šenki knjige i 20-tim celo šolsko leto obed spravilo. Ali kém bole se povekšáva račun dijákov, tém več podpore potrebüje. Naj se nepripeti ni ednomi vrlomi, paščlivomi i dobroga naprejidenja dijáki, ka bi za volo sirmaštva z šole vöostáti mogo. Znánost i zevčenost se more razširjávati ! To de na hasek ne samo posebnim lüdém, nego celoj krajini.
     Záto se z velikov vüpaznestjov obrnémo k prebiválcom cele prekmurske krajine i prosimo vse lüdé, naj vsáki poleg svoje primožnosti z svojimi dári podpira siromaške dijáke.
     Cele krajine vse gospode dühovnike, vučitele i veške poglavare pa posebno prosimo, naj to našo prošnjo razglásijo med lüdstvom ino na darüvanje pobüdjávajo.
     Z velikov zahvalnostjov vzememo ne samo peneze, nego kákšišté pov, silje, krumpiše, belice, zábeo i. t. d.
     Veški poglavarje bodo tak dobri, da dáre, štere njim prebiválci prineséjo, prek vzemejo i v Mursko Soboto ravnatelstvi gimnázije pošlejo.
     Murska Sobota, dné 9. oktobra 1921.
     Z poštüvanjem :      Dijaška kuhinja.
*
     Na Učiteljskom zborovánji v M. Soboti, dné 6. oktobra t. 1. se je nabrálo za tukajšnje »Dijaško kuhinjo« 860 kron. Presrčna hvála gg. daroválcom i nabirateljici gospej Tiliki Prelogovi.
      Premeščenje in odveza : Klanjšček Miroslav, učitelj je premeščen iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo. Minkuš Avgust, učitelj iz Koprivnika v Mursko Soboto. Tilly Marica, učiteljica v Cankovi, je odvezana službe, ker je imenovaná od civilnega komisarijata v Tolminu za učiteljico-voditeljico na enorazredni osnovni šoli v Gorjah. Škerlak Magdalena, učiteljica v Kapci, je odvezana od službe na svojo prošnjo.
     Imenovanje : Pavlič Ivan, za pomožnega učitelja v Cankovi.
     Statistični podatki o šolstvu 1. oktobra 1921. V Prekmurju je 93 osnovnih in 2 meščanski šoli, ki štejejo na osnovnih šolah 178 razredov s 5 vzporednicami, meščanski šoli pa imata 7 razredov. Nameščeno je na osnovnih šolah 153, na meščanskih šolah pa 7 učnih oseb. Razun tega so nameščene še 3 učiteljice za ženska ročna dela in 2 učiteljici za otroški vrtec. Učencev je na osnovnih šolah 15.770 in na meščanskih šolah 103. Manjka še 30 učnih oseb. Ker imamo 15.770 šoloobveznih otrok in samo 153 učiteljev, ima povprečno vsak učitelj 104 otroke in ker bo novi šolski zakon predpisal za enega učitelja samo do 50 otrok, bi rabili v Prekmurju še enkrat toliko učiteljev, to je 183. Seveda šole bi še morale vse razširiti na večrazrednice, ker novi šolski zakon enorazrednice sploh ne bo poznal.
     Usposobljenostni izpit za obče ljudske in za meščanske šole pred državno izpraševalno komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) se prične v četrtek dne 3. novembra t. l. ob 8. uri zjutraj.
POLITIČNI PREGLÉD.
      Jugoslávija. Albánci so v zádnjem časi začéli zbirati velko množino vojaštva na našoj meji. Da prepreči nevarnost albánskega napáda, je naša vláda poslála na mejo velko množino vojaštva, šteri so na Albánce tak učinkovali, da so se takoj pomirili. — Ministerski predsednik Pašič je odpotüvao v Pariz, da poroča králji o važnih zadevah in da posredüje pri ántántnih držávnikih v zadevi albánske razmejitve. — Národna skupščina bode sklicana skoraj gotovo 20. okt.
      Reka. Preminoči teden se je konstituirala na Reki nova vláda. Za predsednika samostojne reške držáve je bio zvoljen Zanela, ki je že sestavil svoje ministerstvo in ki je v svojem nagovori povdárjal, da ščé živeti v miri z obema sosednima držávama, t. j. z našov králjevinov in Itálijov. Zanela bode odpotüvao najprvle v Rim, potem pa v Beográd, da se razgovori z obema vládama o nájvažnejših vprašanjih, posebno gospodárskih.
      Austrija stoji pod bankerotom. Austrijska Valuta zgüblja den za dnévom na vrednosti. Za eno našo krono se dobi 13 austrijskih : drágoča narašča skákoma. Nevola na trgovini je velikanska, gda vsak ščé zamenjati ničvredni denar za blágo. Mnogo trgovcev je trgovine že záprlo. Kg. moke stáne do 400 aust. kron. Več tvornic je že napovedan konkurz. Vidi se, da stoji Austrija tak pred gospodárskim polomom.
      Na Poljskem je položáj podoben. Preračun za leto 1922 izkazuje primanjkljaj v zneski 180 milijárd poljskih mark.
      Madžarska je formálno izpráznila zapádno Ogrsko in je odpoklicala regulárno vojsko iz té pokrajine ; vendar pa májo Burško ešče vedno v svoji oblásti oborožene zvirine. V Benetkah se je začnola 11. oktobra konferenca med austrijskimi in madžarskimi zastopniki gléde izročitve Burgenland Austriji.
      Rusija. V jugovzhodnih gubernjah, gde vláda lakota za volo slabe letine, je nevola vsak dan hujša. Na mestaj nej dobiti niti falájček krüha. Po cele vesij se izselüjejo v Krajno. Den za dnévom umira lüdstvo od gláda. Poginila je tüdi večina živine zavolo pomanjkanja krme. Po vnogi mestaj se ránijo lüdjé s korenjom, listjom in z mesom poginjene živine, štera je v sibérskoj kügi prejšla.
      Grčija. Grška vojska bežij pred Törki ; Törki povsédi premágajo Grke. Grki bi radi sklenoli mir, vidi se pa, da Törki od mira nonč čüti neščejo dokeč ne izpráznijo Grki vsega maloažijskoga ozemlja.
SOKOLSTVO.
   Telovadni tečaj mursko sobočkega Sokola ki bi se moral otvoriti s preteklim četrtkom, je zaradi nezanimanja od strani gg. priglašencev izostal. V telovadnem tečaju se bo predavalo in podalo vse najvažnejše o telovadbi. Opozarjamo vse interesirance (posebno gg. učitelje) na važnost tega tečaja in prosimo, naj se zglasijo ustno ali pismeno pri odboru »Sokola«. (Narodna Čitalnica) do četrtka 20. t. m.     Zdravo !
       Vabilo. Telov. društvo »Sokol« postavi v kratkem svoj oder pri g. Dittrichu. Da bi takoj ko se delo dovrši, nastopili s kako predstavo, vabi gornje društvo vse, ki bi radi nastopili v igrah na sejo v pondeljek 17. t. meseca ob 8 uri zvečer v Čitalnici.
GOSPODARSTVO.
Stela.
      Naši kmetovje so velikoj nevoli zaradi manjkanje krme, trno dobro si morejo notri vtálati s polaganjem, či ščéjo da bi njim do sprotoletja krma dojšla. V etom leti nepride v račun samo seno i drüga navádna krma, pride pa v račun slama. Slamo do mogli svojoj mári polagati, tisto slamo, štero so v drügi lejtaj za stelo nücali, pa v takše formo se stela tá spolága, za nastilanje pa nede drügo, kak listje i speclinje.
      Slána je že listje morila i na zláto pofárbala, zvékšega tála je tüdi doli spadnolo in v krátkem cajti vse listje doli spádne, potom se pa naj vsaki kmet kak naj prvle poskrbi z grablánjem, tečás, dokéč ešče lepo vremen je in se dá grablati.
      Tüdi agrárno reformo opominamo v etom božnom leti náj se nespozábi z naši máli kmetov in kak náj prvlé náj dá grablánje za stelo po zmernoj ceni, vsem tistim málim kmetom, šteri na svojem nemajo zadosta grablánja.
      V preminočoj nedeli smo v Murski Soboti na pláci v ednoj čupori stojéče lüdi čüli gučati, ka na grof Szapary-jovom posestvi en bivajoči g. uradnik se trno čednüvo, ka kak je to mogoče ka v gospocki logáj se grablánje dáva vö. To ne bi se smelo, ár na drevji škodi i potom toga dokéč té gospod de tü, se že on poskrbi, da v gospocki logáj se grablánje več nede dávalo vö! Nevemo ka je stoga istina?... Šteri gospod bi to pravo? To vözvemo, da grablánje drevji škodi. Ali za radi tega naši máli kmetov vörtivanje se nemre v kot stisnoti !.. .
      Štela je kmetam rávno takša potrebčina, kak, kajštéč drügo pri vérstvi i mislim, da agrarna reforma se tüdi poskrbi z grablánjem kak nájprvle, tečás dokéč je lejpi cajt in se lejko grablá.
ZVONOVI
cerkveni iz bronca
dobavlja
„DELTA“ D. D. Zagreb, Martičeva ul. 15. (produljena Jurišičeva).
VAJENEC (inaš)
od boljše hiše se sprejme pri gostilničari Turk v M. Soboti.
lisár Pavel urar
v Murski Soboti, poleg Turköve oštarije.
Küpüjem zlat i srebro.
Vzemem vsefelé vöre v poprávo z edno letnov garancijov.
Prišle so nájbolše nove vekerce i stenske vöre, Za točnost sam odgovoren.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
16. oktobra 1921.
 INI TERPETINSKI
                        krem za elegantni svet. Dobi se povsédi !
Izdeluje: „SLAVIA“ fabrika kemični izdelkov d. d., Zagreb, llica 213.
  Leder, kože in poplati.
  Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelüjejo v fabriki 1. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zalogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo.
                                         ALBIN SAGADIN
                                         trgovina z ledrom v BELTINCI, (Prekmurje).
RAZGLAŠÜJTE v „PREKM. GLASNIKI“!
    Naročili ste si že naš domáči list
             Naročnina na celo leto 80 K, na pol 40 K
                                      Prekmurski Glásnik naj ne manjka v nobeni hiši v Prekmurju.
 TRÜGE
(škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti in vse mrtvaške potrebščine se dobijo pri ALBIN SAGADINI v Beltinci.
     SPECIALNOJ IZDELANJE
    OCELNI ROLET
                                                (Stahlrollbalken)
     „PRVA V JUGOSLAVIJI“
  Prevzeme izdelane vseh vrst ocelni rolet za nove zgradbe, baute, auzloge i okna. Vsaka naročba se izvršuje na lastni mašinaj v pár dnévaj. Popravila hitro i po ceni. Stavbeniki, trgovci i májstri dobijo znaten popüst.    :: ::
Zahtevajte cene z označbov mere !
  CERBERUS
     Patent Iakat za ocelne rolete. Či máte cerberus lakati na svojih roletaj, ste gvüšni proti vlomi i lehko mirno spite. : :   ::
     Mirko Benič, Zagreb,
  Opatovina br. 11. — Telefon 9—98.
Šteinkol in drva
                                            se dobijo pri Czipoth Viktori
                                            trgovina z lesom, drvam in premogom,
                                            Murska Sobota.
AUTOMOBILNA PROMETNA D. D. v LJUBLJANI.
               POZIV K SUBSKRIPCIJI DELNIC.
        Ministrstvo trgovine in industrije dovolilo je podpisanim bančnim zavodom z odlokom z dne 30. decembra 1920 št. 10.148/20 ustanovitev delničke družbe pod imenom „Automobilna prometna d. d.“ s sedežem v Ljubljani, ki ima predvsem namen vzdrževati automobilni promet križem Slovenije. 
        Družba je ustanovljena z osnovno delniško glavnico 2,000.000 K, ki se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 10,000.000 K. Pri tem je stavilo omenjeno ministrstvo pogoj, da je z ozirom na občno koristnost podjetja dati delniško glavnico v javno subskripcijo.
        V smislu tega odloka oddajemo v javno subskripcijo do 35.000 delnie po 500·—K nominale. Nominalni znesek se mora takoj pri subskripciji v gotovini popolnoma plačati. Vrhutega je plačati za stroške 
zlasti za izdaje delnic — po 40 K za vsako delnico. Subskripcija se vrši od j. do 15. oktobra 1921.
        Prijave sprejemajo: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska espomptna banka in vse njihove podružnice ter Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani.
        Delnice bodo deležne čistega dobička od 1. januvarja 1922 dalje ter so opremljene s skuponi za leto 1922. — Vsakemu subskribentu bodo izdajali zavodi potrdila o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
        O dodelitvi delnie se bo subskribentom poročalo. Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno Potrdilo o številu jim dodeljenih delnic oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah.
        V smislu § 12. pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po 1 glas.
        H kratu sklicujemo              
                                   USTANOVNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v četrtek, dne 27. oktobra 1921. ob II. uri dopoldne v prostorih Centrale Jadranske banke v Ljubljani,
Šelenburgova ulica 7, II. nadstrp., s sledečim dnevnim redom :
   1. sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni                         2. volitev članov upravnega sveta ;
     — ugotovitvi vsebine družbine pogodbe, kakor je leta od državne uprave odobrena ;                                      
        V Ljubljani, dne 30. septembra 1921.
Jadranska banka.
Ljubljanska kreditna banka. Slovenska eskomptna banka. Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
Tálanyi Franc Tisk:
„Prekmurska Tiskarna“ v M, Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika“.