46. itev.
tzticja razen fiondeijka In dneva po prazniku vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: EnoBtolpna petit-vrstica K 1‘80, osmrtnice ia zahvale po K 8'—, razglasi in poslano vrstica po K 2'50; večkrat, objave po dogovora primeren popust
PavlaBnl Iranko v drlavl SHS.
V Uublianl, v četrtek 19. februarja 1920.
Uto IV.
Glasilo jjugoslov. socUalno - demokratične stranke.
Posamezna Stav. stana — 00 vinarjev. —*
Naročnina: Po pošti alf t dostavljanjem na dom za celo leto K 96, za pol leta K 48, za četrt ieta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravnistvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6 Iv Učiteljska tiskarna.
Telefonska St. 313.
esn
Jadransko vprašanje odgodeno.
Nedavno Je poslala takozvana sedanja mirovna konferenca treh ministrskih predsednikov Jugoslaviji ultimat glede jadranskega vprašanja, češ. da se mora uveljaviti londonski tajni pakt, katerega vsebino smo izvedeli šele v zadnjem času. Po londonskem dogovoru bi Jugoslavija faktično izgubila dohod do Jadranskega morja, kar bi pomenilo toliko, kakor da je Slo* venija in večji del Hrvatske postalo popolnoma kontinentalni teritorij, ki mu je odvzeta vsakršna možnost razvoja. Krivično bi bUo to. zaradi-tega Je popolnoma jasno, da Je morala vlada protestirati proti nameravanemu načrtu Nittija, Milleranda !n LToyd Georgeja, ki so skovali ta načrt Italiji na ljubo. Protest sicer ni dosti pomagal: dosegel Je le odlog ultimata.
Nesreča je pa menda hotela, da se Je v spor med triumvlratom, oziroma med Italijo in Jugoslavijo vmešala tudi Amerika. Wilson je namreč nastopil proti atentatu v Jadranskem vprašanju ter se odioč-no postavil na stališče, ki ga je zavzemal od vsega početka v tem vprašanju. Obstojal je že prej na S*n, da se reži jadranski problem sporazumno. In sedaj, ko se ne nahaja več v Evropi sam. skuša uveljaviti svoje stališče z gospodarskim pritiskom, zakaj danes je Evropa takorekoč popolnoma odvisna od Amerike glede preskrbe z živili, ka-Kor tudi glede preskrbe s surovinami In industrijskimi izdelki. Poteg u^ditve Jadranskega vprašanja za-«*?va Amerika tudi. da se uredi v 'Jneriškem zrnislu zlasti turško in maloazijsko vprašanje.
Kakšni motivi vodijo Wilsona k temu odločnemu koraku, je objektivno težje dognati, kakor pa subjektivno. Gotovo Je. da ima Amerika gospodarski interes na tem, da se odstranilo v svetovni politiki sporna vprašanja In pa da si sama Pridobi in ohrani svetovni ugled. Ne
smemo namreč prezreti, da so Zedinjene države najbogatejša in najproduktivnejša dežela na svetu ter da bo s tem, če ohrani čilost in žila-vost kot gospodarska moč na sedanj višini ter si obenem s svojim ugledom zagotovi možnost konkurence na svetovnem trgu obvladala svet, zakaj o tem ni danes nobenega dvoma, da ne Anglija In ne druge evropske države ne bodo več sposobne za konkurenco proti Ameriki. To je diplomatična stran amerikan-ske intervencije; najbrže pa tiče za to intervencijo tudi še drugi interesi. Amerika hoče omejiti imperialistično politiko svojih sobojevnic
istotako z vidika svoje bodoče gospodarske pozicije.
Spričo protesta Zedinjenih držav je Nittl sam izjavil, da se je z Wil-sonom nevarno igrati, ker je Italija popolnoma odvisna od inozemstva glede prehrane, premoga in industrije. Vsi trije ministri predsedniki Nitti, Millerand in Lloyd George so končno uvideli, da preko Amerike ne morejo uveljaviti nameravanega načna in so potem, ko Je dr. Trum-blč izročil noto, v kateri zahteva modifikacije načrta, odgodili razgovore o jadranskem vprašanju. Nittl sam ie obupal nad položajem in ras-očaran nad ameriškim protestom, ko Je mislil, da je njegova imperialistična žeja že utolažena. Je baje izjavil, da pojde sam v Belgrad k pogajanjem glede jadranskega vprašanja. Če pomislimo, kakšno razočaranje so s tem dogodkom doživeli italijanski nacionalisti, potem se nam ni treba čuditi, da Je Nitti v skrbeh izjavil v parlamentu, da bJ bilo nezmiselno se prepirati za posamezne skale, kdor hoče imeri veličino narodnega dela pred očmi.
Poraz italijanskega imperializma v tem vprašanju je važen zgodovinski dogodek za razvoj naše nove države, še bolj pa za Italijo, ker pomeni poraz pred polomom imperializma.
Ojačimo organizacije I
Delavstvo, ki pripada socijalno-demokratični stranki v Slcveriii, se “e od nekdaj prav dobro zaveda, da ne zadostuie danes suma razredna zavest ali pa sama organizacija.
?fr°he.,mora b,ti sn°ieno v celoto, bkrbetl moramo tore! za dobre ‘n oreanizacile povs' d kW
^mtimX^
Progama ,ia5e«a
»ocilalističnega gibanja ugotovljeni proletarski interesi v poštev
Organizacije ojačulemo lahko v več smereh. Glavno pri vsaki organizaciji. pa bodi ta no'itična. Vnltur-na. strokovna ali /rvsnndarska.
te
da ima svoj cill. namen Jasno zaČT-tan. Vsaka organizacija v sedanjih sociialnih razmerah mora imeti namen. ki ga spoznavalo Člani, se ga zavedajo in se mu skuša/* kot celota približati, ga uresničiti. O :*otih. o načinu, kako nal se nameni organizacije dosežejo, to le pa stvar resne razprave, resnega nr“uda?ka. V sj cijalističnih organizacijah mora biti izkliučana vsakršna demagogija, ki Jo uganjalo razne meščanske stranke. V socialističnih organizacijah mora prevladovati v prvi vsti razum in vzgola za so^ialvetr. te se kreče delovanje v teh smerek. po-
tem tudi ni za organizacijo nobene nevarnosti, ker člani razumevaj.) stvar, razumevalo organizacijo in nje namen.
Če store organizaciie oziroma organizatorji v tem zmislu popolnoma svojo nalogo, potem se ni treba nikdar bati za obstoj organizaciie. Zakaj razumevanje hi noznanie namenov organizacije le nje Jedro. Iz tega Jedva vziaste vse drnco knr mora dičiti vsako organizacijo: zavednost, solidarnost in poštenost na-pram organiziranim tovarišem ali tovarišicam ter organizacili sploh. In kadar si pridobi član ie vrline, ki lih mora imeti vsak organiz'ian delavec. če ie duševno normalen, potem mu je tudi disciplina v oiganiza-ciii ena naisveteiših dolžnosti ki tvori šele faktično podlago moči organizaciie. Te viiine mou imeti vsak organiziran ec: roštenest, iskrenos*. razredno zavest, disciplino, ker ’e to temelj, na kaierem sloni vse delo v proletarskem boju.
Povod temu molemu razmlšUe-vantu so mi dale bes-de. ki sem Jih nedavno čul v neki družbi. La ie tj moje stališče popoln uma lasno in
utemeljeno, ni dvoma. Nasprotno pa trdim, da ie veliko demagoštvo. če se teh temeliev v tigan.zaciiah ne upošteva, če se č anom organizacij izpodkopava zaupanje do zaupnikov organizaciie. ali Če se blati zaupnike na ta način ali celo pošilja neresnične vesti o delavskih zaupn4. kih v meščanske liste. To je dema-goškl jezuitizem. ki ne more povečati ugleda organizacijam, ne utrditi zaupanja med organiziranim delavstvom. ne okrepiti discipline in solidarnosti In ie torei iasno. da mora škodovati moči organizacij.
Zdelo se mi ie potrebno, da opozorim sedal, ko so pričeli zlasti klerikalci na nečttven način blatiti socialistični pokret z namenom, da pripravijo teren za volitve zase. Delavstvo se v te- malenkosti, laži '.n zahrbtno gonjo ne sme n:kdar spuščati. marveč mora pošteno delati za okrepitev naših organizacij, kar se pa da doseči le s tem. da smo v resnici vrli člani organizacij, z vrlinami, ki sem jih navedel ziroraj. Pošten delavec zahteva pošteno delo. po blatu nai gazilo demagogi in reakcionarne stranke. Mi ne!
Če smo skeptični (nezaupljivi) v sodbi o kvaliteti mednarodne }u-stlce, kateri nai bi diktirali di*Jo-matje zmagovalcev, smo obenem v položaju, da moremo ugotoviti eksistenco pnavih krivcev, ki so v svoji krvoločnosti pogazHi obče pravo ter s tem povečali neizbežne vojne grozote.
Ob strani tistih, ki so z vojno odprli vse meje krutosti in barbarstvu, najdemo prav tako lahko še druge heroje, ki so znali v svoji premetenosti preslepiti narode ter poizkušali upostaviti mir, krivičen in nasilen.
Ako torej hočejo rešiti v humanitarnem navdušenju in vročici ta razna vprašanja vojnih krivcev potom justice, zakaj naj se ne reši vseh?
Blokada kot vojna ne izbira med človeškimi bitji po njihovi starosti, po njihovem spolu. Ona je za vse to slepa in nedovzetna, ter uničuje naj-
Vsein, vsem!
Vsem vam. ki čutite v sebi človeka. ki imate zdrav razum in čisto srce. pravim In tožim na ušesa to strahoto:
- Poslušajte me!
V naši Jugoslaviji je močvirnati del zemlje in ta močvirnati del se imenuje Hrvatska. A v tej Hrvatski le velika in strašna niša, a ta hiša se Imenuie Lepoglav. \ tei hiši živi razred bednih J^Drezirnnih ljudi.
Drugi krivci...
. (Po Hiunanite.)
prvo najšibkejša bitja: otroke, žene, starce.
Mesece in mesece Je visoka politika naših državnikov krotila vzhodno Evropo, predvsem Rusijo, kjer so se rtzširiale različne epidemije, s tem. da jih Je odrezala od ostalega sveta ter oropala najvažnejšega klruigičnega materiala, me-dikamentov in najnujnejših življen-skih potrebščin.
1.1 sedaj ko Je prišel po papeževem naročilu Mgr. Amette, da osnuje zbiranje prispevkov za avstrijske bedne otroke, ki lakote mrjejo, se je H kdo upal nakloniti najmanjšo malenkost malim revčkom lz Rusije, ki poginjajo prerane smrti vsled visoke politike.
Kedaj, komu bomo izročili mi svoje krivce?
Žal. G Clemenceau ie pobegnil v Egipt! Ostane samo Pichon, ki le še čaka, da neha biti g. Polncare nedotakljivo svetišče.	—č
LISTEK.
GLAD.
Spisal Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalie.)
Sicer Pa nal žveplenormeni hudič vzame dv„ Saj vendar nisem prosil denarja. ]e-d'a aa sem ga imel v roki in ga takoj spet od-.« £4Drej ter plačal ž njim čisto tulim ljudem. ju ,' življenju ne bom več videl. Da, takšen sem *az' d° zadnjega vinaria sem ini VSe Ptečal* če le bilo treba. Ako sem Yla-
SIi Dr?v nozna]-!i tudi ni bil° žal* da mi le pa-
mii^uo5.ar; kal pa sem se tedaj pravzaprav S	To je bilo najmanj, kar je lahko storila
k. , a	tupatam pošlle deset kron. Ubogo de-
nrt ! ven<Jar zaljubljeno v&me ... In av pošteno sem se bahal s to mislijo pred sa-mmi seboj. Brez dvoma, zaljubljena le bila vame, uboiro dekle l...
Bilo le pet ura. Spet sem se po svojem dol-Kem nervoznem razburjenju zgrudil vdse in sem znova občutil tisto prazno brnenje v glavi. Naravnost prčdse sem gledal, imel oči topo oa-Prte In zrl tla proti Slonovi lekarni. Glad Je
divjal v meni, hude bolečine sem trpel. Dočiin strmim še kar tako v zrak. se zlasni pred molim pogledom postava, ki |o nazadnie vidim čisto razločno ter lo spoznam: žensko z žemUjcami zra\ en Slonove lekarne.
Vzdrgeta! sem, vzravnal se in preudarjal. Da. bilo ie res tako. ista ženska z isto mizo. na istem mestu. Zažvižgal sem parkrat, počil s pršiti vstal in se napotil tia proti lekarni. Le nobenih neumnosti! Vraga me le brigalo, če ie b:l prigoljufan denar ali dobri, norveški kramarski ne vel iz srebra iz Kongsberga! Smešen nisem hotel biti, človek umre lahko tudi iz pretirane ošabnosti...
... Tako grem krog vogala, se zapičim z očmi v žensko In se postavim prčdnjo. Na-smennem se. pokimam kot dober znanec in uravnani svoie besede tako, ko da je to povsem samoobsebi umliivo. da sem prišel še enkrat.
»Dober dan!« pravim. »Skoro gotovo me ne poznate več?«
»Ne.« odgovori ona počasi in se ozr6 vame.
Nasmehnem se Še bdi, ko da se samo šali, če m avl, da me ne pozna, in rečem:
»Ali se ne spominjate, da sem vam nekoč dal izvestno število kron? Takrat nisem dejal ničesar, kolikor se spomnim; tak sem iaz ponavadi. Ako ima človek opravila s poštenimi
katere ie naša buržoaška dmžba krstila z imenom zločinci. -Kdo so tl strašni zločinci’
Ti zločinci so nedorasli otroci, katerim so očete odgnali na blišča in lih tam ubijali, katerim so ma‘erc spravili v tovarne, a starejše sev.re v nečiste hiše — in ki so — ker so ostali sami In zapuščeni, lačni In raztrgani — bili prisiljeni krtstl. da so »e nasitili, krasti. Ja sc se oblekli.
Ti zločinci so ‘oroumni in bebasti. ki so se — podvrženi slabim mammmmmmmmmmmBmmmsmmamm
zgledom svojih učifeljsv — v ohtip-^ nem pomanikanju vsake duševne hrane, preopijali z alkoholom in nc-t zavestno ubilali svole bližnje, neza« vestno posiljevali žene in deldeta.
Ti zločinci so odpuščeni invalidi, katerim le vojna un-čila vse niihove pridobitve in možnost za nove pridobitve, Jih pahnila na beraško palico in prisilila krasti in golluiati, če nočejo, da jim sinovi pomro gladu in da se jim hčerke zasužnjijo prostituciji.
To so reveži, ki šo kradli, goljufali, ubilali in posiljevali, a niso preH poskrbeli, da bi nostali militonarji, grofi, škofje in generali. — Kolti edino ti slednji imaio pravico krasti, goljufati, posiljevati in ubijati v množinah. A ti morejo to izvrševat! neomejeno, teT čim boli hradeio. go* Uufajo in ubijajo nedolžne ljudi Itj: posiliuiejo otroka In tnladc deklice, tem boli so uvaževani in imajo v očeh družbe večji ugled. A tstali tl nesrečneži, zapuščena deca. inva« Udi, slaboumni in alkoholiki — ti tega ne smelo, njim le to prepovedano in gorje tistim, ki se ne pokoravaio!;
Te se pošlje v tem primeru v za* por, v kaznilnico, v temnico v Le« poglav. ta strašni Lepogl iv, cb katerem mi žc vslod samih misli natif vstaiaio lasie na glavi in se živci strahovito razburiaio.
Kajti poslušajte in 5ujte; kaj Mi godi v tem Lepoglavu.
V Lepoglavu se ljudi, ki so ma« lenkosti kradli, malenkosti ubijali, malenkosti posiljevali, muči. strašno muči. A tu se lih še strašneje muči kakor so mučila stara inkviziiorssa sodišča, ker so Inkvizitorske muke trajale ure in dnevs. a te trajajo me^ sece in leta.
Vsa oblast v kaznilnici ie v ro* kah upravitelja Josina šab&na, popolnoma neizobraženega individua, brutalnega, nečloveškega. In ta Sa-ban, podpiran od drugega nečloveka, pravnika Nikole Ogorelica. 1« izvršil v lepoglavski kaznilnici prostovoljno grozoto. Zaprl ie kaznil-nlčno Šolo In knjižnico, a ceio kaznilnico preuredil v veliko tovarno, v izkoriščevalnico lindl. v kateri se Hudi sili na štirinajsturne dnevno delo. nekatere celo na dvajseturno a se Jim zato ne da nobene plače da se Jim zato — tem huje - ne daie niti dovoli hrane in ‘Judje v Lepoglavu umirajo gladil.
V tem Lepoglavu delajo obsojenci v uničuiočih delavnicah ;n umiralo v strašnem Številu a niti vrag ne poskrbi zanle.
Oni so odeti v cunje, testo bosi, dočlm se prostori, v katerih deiaio In stauujelo leta in leta. niti v nal-hujši zimi ne grejelo. Vsled silnega mraza se Hm napravijo rane »o telesu. a če prideio v bolnico, zahtevalo pomoči in zdravila, »edai :*h
Hudml. ni potreba, da bi se kai pogodil in tako-
u s^eoal Pogodbe radi sleherne malenkosti. na. ha! Da. iaz sem bil tisti, ki vam je takrat dal celo šumo denarja.«
»Ne, zares, vi ste bili to! Da, zdaj vas tudi spet spoznam, če dobro oremislim...«
Hotel sem li zabraniti, da bi se zahvalila za denar in pravim zato hitro, dočim sem si že z očmi izbral iestvine na mizi:
»Zdaj sem prišel, da sl vzamem žemelj.«
Tega ni umela.
»Zemelje,« sem ponovil, »zdaj bi rad tiste žemlje!« sem rekel bi se na glas zasmejal, ka da bi se ii moralo že takol zasvetiti, da setp prišel pčnje. Vzel sem tudi hlebček s stojnice, nekakšen mlečni kruh. m ugriznil vanj.
Ko ie ženska to zagledala, ie vstala s svojega sedeža in nehote zakrilila z rokami, ko da hoče varovati svoje blago ter ml dala umeti. da me nikakor ni pričakovala, da jo oropam.
Ne? Res ne? Ona Je zares imenitna ženska 1 Ali je pač že kdaj doživela to, da bi kdo shranil pri nli cel kup denarja, ne da bi ga pozneje zahteval nazaj? Ne — torej v!dite! Ali misli mar. da ie bil to ukraden denar, ki sem ga ii kar tako vrgel tja? No. tega iorsj ni mislila; to le bilo zares dobro, urav dobro!
Zelo ljubeznjivo od nje, ako se smem .ako ta* raziti, da me le vendarle smatrala za poštenjaka: Ha. ha! Ona ie prav res imenitna' Čemu da sem II pravzaprav dal tisti denar? Ženska se Je razsrdila in rlasno kričala.
Pojasnil sem, čemu sem ii dal denar pojasnil vso stvar mirno in s poudarkom: Mola navada Je pač. da delam tako, ker smatram vse ljudi za dobre. Še vedno, ie mi ie kdo ponudil kontrakt. kakšno pogodbo, sem zmaia. * glavo in rekel: ne, hvala lepa. BogamL tako sem laz vajen!
Toda ženska še vedno ni umela.
Poprijel sem se drugih sredstav. oričei govoriti otftro in si prepovedal vsako neumnost. Ali se ii še nikoli ni pripetilo, da ii le bil Kdo rta ta način plačal v naprej? sem vprašal Seveda sem mislil Hudi. ki imaio dosti denarja, nekateri izmed konzulov na primer. Nikoli? Da, toda Jaz tega vendar ne morem utrpeti, če Ji te ta način občevania nov. V Inozemstvu le ■-povsod tak običaj. Nemara da ona ni nikol! prišla čez mejo? Ne? Torei vidite! Potem mol ne more govoriti o tel stvari . . !n oo teh besedah sem pograbi! nekaj hlebčkov na mizi.
(Konec prih.)
kaziiilničnl zdravnllč vrže ven po stopnicah.
Radi malenkostnih prestopkov se stavi kaznjence v spone, v ie-lezje, v katerem sede sključeni ure In ure, dneve In dneve. V*,ak dan odhajajo cele trume obsolencev v mračno, vlažno, za zdravje pogubo-nosno klet, kjer se Jih vkuje r že-lezle in pušča v njem cele noči. £o dnevi naporno štirinajsturno delo, po noči železni okovi!
Naravnost protizakonito uporablja Šaban železne okove, težke ds 40 kg, v katere so nekateri nesrečneži vkovani tudi po Štiri mesece
Vedoma protizakonito uporablja Šaban takozvani »stari podrum«, zapor globoko pod zemljo, kjer ljudie žive brez zraka, brez svetlobe, na vlažnem, skupno s podganami drugo golaznijo la mrčesom.
Ta »stari podrum« so oblasti leta 1903. zaprle.
Šaban ga je onovič odprl.
Isti nečlovek muči obsojence c gladom, ker jih. on, dasl 2e Itak stra dajo, 5e povrhu kaznuje s postom.
A ne samo to! Tudi tepe Jih!
Nečlovek Šaban obhodi vsak dan aekolikokrat vse prostore v kaznilnici, v roki hna debelo palico ln tepe c njo lludl ob desni in levi — obsojence in paznike.
Nečlovek Šaban ukazuje stražnikom, da tepejo ljudi fn da Jih sekajo • sablarai, a tudi sam Jih bife s sablo in z bičem, suje z nogo m bije s pestjo.
Nekdaj so v carističnl Ruslfl po ječah batinali ljudi. In vsa Evropa m Je nad tem zgražala. To Je Mio pred petdesetimi leti. Človeka so obsodili na batine hi ga tepli.
Toda danes, na pragu leta 1920. se v demokratski in napredni Jugoslaviji nič več ne sodi ljudi ta batine, nego se človeka kar brez sodišča pobija, tako pobija, da ne more več niti vstati, moralo ga nesti v bolnico In tam umre.
A bolnica, o lepoglavska botnicn, groza med grozaml, to Je kntmtnaci Ja groze.
Kaznilnjčni zdravnik Franjo B-senbacher mrcvari bolnike, Jih soje po stopnicah iz bolnice. Jim ne daj« zadostne hrane, drži Jih v nesnagi in smradu, ubila z gladom In smradom. Z gladom bi smradom ubija te nesrečne in nezaščitene l?udf. ki so prisiljeni m uničeni po Saharovih zverstvih prišli k njem po pomoč!
A verjf mfte ml, verjemite, da znaša število umrlih skupno z onimi, ki so bili izpuščeni polživi na prosto, letno do 30 odstotkov.
Verjemite mi tudi. da boste danes od starejših Jetnikov našli zelo težko samo dva odstotka zdravih Audi.
O.	da M mogl! vstati vsi tl mrtveci iz svojih vlažnih in zapuščenih ležišč (n da bi prišli v eni temni noči pod okna svojih krvnikov In ubijalcev: Šabana, Ogorellca te Eisenba-cherla. kaka strašna legija bi bila to hi kako grozna serenada...
A sedaj čujte, čujtel
Ves ta bogati in neizmerni proizvod dveh tisoč žuljevih in s krvavim znojem oškropljnih rok, Je prehajal v žepe in želodce peščice ljudi, peščice grabežljivih in uničujočih ljudskih zveri, in te zveri, zadovoljujoče svoj nesramni In neutešeni tek, branilo majhno. a grabežljivo divjačino, šabana, in zato Je o« bog v Jugoslaviji, nepremhglliv vsega-mogočen bog.
čujte, čnjte!
Dr. K. Dobida:
»Osamosvojimo se!u
(Predpustna epistola).
še ni docela utihnil vojni krik Martov, pa se že glase spet vseprek iladkozvočne melodije Apolonovih družic. Oglašajo se znani zvoki, oglašajo se pa tudi glasovi ki jih prej nismo čuli prepogosto, a oglašajo s« tem glasneje. Kajti dokazano in potrjeno le, da vojska poplemeniti ljudi. Jim sčisti notranjost in jih v vsakem oziru dvigne. In kar se Je v globini duš tekom teh polpreteklih let molčanja nabralo lepega ln velikega, vsemu so se zdal odprle zatvornice na stežaj; kajti zdaj Je čas vseobče konjunkture.
Zadnjič le v znanem in za slovensko kulturo velezaslužnem listu Izšel članek. Videti ni bilo, da bl bil kaj drugačen. kakor vsi drugi članki v tistem listu. Komaj, da ga Je človek sploh zapazit Mislil sem, da obravnava valutno reformo ali kak drug enako aktualen tčma In ga nisem bral. Vedel seveda nisem, kal s tem zamudim, šele pozneje sem spoznal ta usodni svoj greh v vsi njegovi ostudni nagoti. Znan človek, po po-
NašI bel grajski vladi so znani II zločini. A ona le teinu bogu šele pred tremi tedni odvzela oblast, čeravno Je vedela, da )e tisti bog šaban ukazal v Lepoglavu, v strašnem »starem podrumu«, za časa Avstrije do mi tvega pretepsti rušitelja Avstrije in graditelja Jugoslavije, atentatorja Luka Lukiča, čeravno Je vedela, da Je Šaban skozi 4 neizmerno dolga leta vojne mrcvaril mene. političnega obsojenca, da tekom vseh teh štirih le ni dovolil čitati knjige, me držal v samotnem zaporu, me metal v najhujše delavnice, malo da me ni pognal v blaznost in samomor in končno nničll zdravje, pritlral me Je v tuberkulozo, uničil mi živce, — a vse to samo zato, ker sem se pre-drznil dvigniti svojo roko na Avstrijo. na Avstrijo, ideal države dr. Josipa Šabana.
In ta Šaban Je danes bog v Jugoslaviji 1
A vlada mu ni mogla do živega zato, ker ima za seboj buržoazne stranke v Hrvatski, ki ga varujejo In branijo. Šabah Je namreč pripadnik vseh strank — starčevičanske i kle* rihalne i demokr.: a če bi bil Radič na svobodi In bl Imel besedo, bl bil šaban I radičeve Kedar bi ' Ho treba, bi bil tudi socUallst in anarhisti
In zato ga varujeio vsa stranke, ker ga smatralo za svojega človeka.
Njega branijo tudi vsi predpostavljeni krogi v Hrvaiskl. i« imajo od Sabanovih zverstev koristi iu ker so ravno tako korumplrani kakor šaban.
A ob vsem tem in to tembolje ne morem molčati, ne morem tega mirno prenašati, ker se opiram proti tem zločinom in apeliram c« vse poštene in razumne ljudi v JtgoslavlJi hi v celi Fvrop* naj se ne ozrejo proč od teh zločinov in naj protestirajo in s® uprejo!
Apeliram na vse človekoljube cele zemeljske oble. da pogledalo to strahoto in da rešilo te slabe in uboge žrtve prokletega kapitalističnega sistema.
In na vsa »drnštva ža varstvo živali«. da naj razširijo svoi delokrog tudi na — ljudi 1
ln na vse idijote .neumne in ma-todušne, ki cblokuiejo bivše ruske magnate, fevdalce ln birokrate, ker slišijo, da nosijo oni sedal vreče In pometajo ceste— naj bl se osvetlil in naj ne bi več objokavall krvnike, nego njihove žrtve.
Nat bi vsi ti skupno z menoj izrekli svoj glas protesta hi »kupal z menoj zavpili:
— Nehajte z zverstvi nad nevarovanimi in sirotniml žrtvami kapi taiizma!
—■ Osvobodite Jih Iz krempljev vampirja in Jim nudite človeško življenje. ki jih more edino oplemeniti I
— V Ječo s krvniki ln ubijalci: Josipom šabanom. Nikolajem Ogo-relcem In Franjem F.istnbacherotnl
— Na} strolne in naj se pokore za svole vnebov ul Joče gr?he in naj pogine'o v mračnih luknjah, v katerih so nf davili druge.
Po: n njimi
Nfci živi človečnost!
Rodoif Herclfionla.
JADRANSKO VPRAŠANJE JE ODGODENO.
LDU. Split, 16. (DDU). Agenzia Stefani Javila iz Pariza od 14. t. m. Razgovori o Jadranskem vprašanju so odgodent Dr. Trumbič Je izročil noto. v kateri zahteva modifikacije načrta. Nittl Je baje rekel, da Je pri-
klicu učenec Apolonov, me le opozoril nanj. potisnil list v roko in — bo-ček, nočeš, beri!
Zgodilo se ml Je tako nekako, kot Človeku, ki Je s predrzno roko d l-gnil zaveso, katera le zakrivala z\ > davim očem slavno sliko v Sat u. Sčasoma sem uredH spet svoje m bil. In spoznal sem bi Izprevldel. da Je ta članek nekaj lzvanrednega, delo kakršnih siromašna slovenska literatura nima na izbiranje. Kaltl najzoper-nejša lastnost mi le bila vselej neod-kritosrčnost in nikdar nisem mara* Hudi z dvojnim licem. Ta članek Je pa pravo nasprotje tega r odkrita beseda. povedana naravnost, kakor se spodobi. Naša umetniško-kritiška publicistika pogreša takih mož, odkritosrčnih in brez obzira na levo in prava ki se ne strašilo nasprotovanj in oporekanja. Ni ie namreč stvari. o kateri se da lažie pisati, nego o umetnosti. Zato so tudi mnenla in na-zlranja tako deljena, kot drugod nikjer. Ideje, ki Jih pisec omenjenega članka razvija, so tako originalne in zaključki, do katerih trezni, ga o^e-mišlievalca privedelo s svolo neizprosno logiko, tako dalekosežnega pomena, da So zmožne zlahka preobraziti to malce slovenske kultur*.
pravilen odpotovati v Belgrad, 'da se pogaja glede trgovske pogodbe z Jugoslavijo.
OSUPLOST ANTANTE NAD WIE-SONOVO NOTO.
LDU. Belgrad, 16. Presblro doz-nava iz Pariza: Nota, ki Jo Je predsednik Wilson poslal francoski hi angleški vladi, je povzročila občo osuplost. Italijanski Hsti kritizirajo breobzimo to uporno zadržanje predsedika Wislona v korist Jugoslaviji in gredo tako daleč, da izjavljajo svoje mišljenje, po katerem Franclja, Anglija in Italija ne bl tre-bale ozirati se na to noto in da naj rešijo evropske probleme brez ozira na severoo-ameriško državo. Ker pa so evropski zavezniki skoro popolnoma odvisni od Zedinjenih držav glede financ in dobav, d Usti manj napadajo severno-ameriške države, temveč bolj osebno predsednika Wilsona ter sl prizadevajo dokazati, da je Wllsonova osebna avtoriteta v njegovi državi enaka ničli, ker se mu ni posrečilo, da bi ameriški senat ratificiral versaiDsko mirovno pogodbo. Bilo bi nepravilno, ako bl generalizirali ln rekli, da Je tudi francosko časopisje anodušno Izreklo enako sodbo o predsedniku WlIsonu. Jasno Je, da italijanski kritiki mrzijo predsednika Wilsona. ker vldlio. da se predsednik še vedno pokazuje kot branitelj principa pravice ln da morajo zaveznike sile hote ali nehote s tem računati. Listi pojmijo, kakšne posledice bi nastale, ako bl se Zedinjene države eventualno umaknile z mirovne konference, Llcryd Oeorge in MUlerand st* se napram Italijanskemu ministrskemu predsedniku Nittijn obvezala, da se sedanj pregovori v Londonu ne bodo prej prekinili, dokler ne bo rešeno Jadransko vprašanje, bodisi z nasiljem, da se sprejme londonski dogovor, ali pa da se sprejme od obeh strani kompromisni predlog. Nltti Je sporočil Lloyd Georgeu in Millerandu, da bo dala Italija Dalmaciji avtonomijo, ako se sprejme londonski dogovor, tako da bf postala Dalmacija demokratska republika, s takimi pravicami, kakor jih ima Kanada napram Angliji. S to obljubo namerava Italija preslepiti one osebnosti v Franciji In Angliji. ki še vedno smatrajo, da W londonski dogovor pomenja! krivico za Jugoslavijo. Tako je bilo stanje pred intervencijo predsednika Wfl-sona. Ko pa je predsednik WiIston nartopil z gorenjo zahtevo, je nastalo isto stanje, kakor Je bilo koncem decembra 1919, ko so Francija. Anglija in Zedinjene države Izročile noto italijanskemu ministru zunanjih stvari Sclalojl. Veli se, da sta Milie-rand in IJo3rd Oeorge odgovorila predsedniku VVHsonu, da bosta počakala njegovega odgovora, preden •e bo sklenila definitivna odločitev o držanju Francije ln Anglije v Jadranskem vprašanju.
STALIŠČE ČRNOGORCEV.
LDU. Belgrad, 16. Popoldne sta poslanca Dakovlč In Jovič posetlla g. Davidoviča. Črnogorski klub še ni dal uradne izjave o svolem držanju v vprašanju datnšnle krize. Vendar sodeč' po osebnem razpoloženju, ki vlada med njimi, se more reči, da Črnogorci ne bodo podpirali vlade opoziciIškega bloka.
Narodno predstavništvo.
LDU. Belgrad, 16. Včeraj se J* PO trimesečnem presledku vršila seja začasnega narodnega oredstavni-
Zato bi bilo škoda, če bi šli mimo njih. ne da bi se za »renotek pomudili z njimi.
Toda to še ni vse. Najbolj smo hvaležni člankariu. ker nam Je lasno in nedvoumno povedal na glas In Črno na belem zapisal tisto, kar misli večina med nami. a si iz napačne sramežljivosti ne upa ž njim na dan. Dolgo smo čakaii tega trenotka. zdaj Je vendar enkrat izgovorjena ta beseda.
Toda kal bi še pripovedoval le več, naj govori članek sam:
»Ni vsaka umetnost za vsakega! NI za kmeta, kar ie za meščana in ni za našega meščana, ki le bil pred pol stoletja še kmet, to, kar le za Parižana. — Zato se ne oddaljujmo od domačih tal In ne cd domačega umei-nosti. Imamo še časa dovoli! Čim hitreje bomo živeli, tem orel bomo doživeli! Ko bomo dozoreli, ne bomo dolgo uživali sadu naše zrelosti. Lepša Je doba cvett, evuiuclje, nego d>* sadu. stagnacije. Za njo pride propad! Ne vlačimo torej tujih šeg v domovino! Ostanimo skromni, živimo ob svojih nepokvarjenih šegah!«
Oh blagor nam! Bo« nas obvaruj zlih izkušnjavcev. ki nam hočejo natveziti bajko o modri cvetki vlso-
štva. Nekoliko pred 16. uro so se začele polniti galerije z občinstvom, Id Je bilo zelo radovedno, kako bo izpadla prva seja po dolgem prestan-ku. Novinarske lože so bile polne, dočlm so diplomatske lože zasedle ženske. Prvi Je vstopil g. Protič in sedel na prvo klop desnice, za njim pa so vstopili posamezni dani parlamentarne zajednlce. Od Črnogorskega kluba je prisostvovalo šest članov, od socialnih demokratov ni bilo nikogar. Od republikancev Je bil navzoč poslanec Ziatič. Vseh skupaj Je bilo navzočih 39 poslancev. Ob 16.45 Je predsednik dr. Pavlovič otvoril 69. sejo začasnega narodnega predstavništva. Tajnik Jovanovič či-ta zapisnik prejšnje seje, ki se odobri. Na koncu seje Javi predsednik narodnega predstavništva, da Je vlada podala ostavko, ki je bila sprejeta. Vsled tega parlament v smislu poslovnika ne more delovati. Ko bo nova vlada sestavljena, bo predsednik v sporazumu z novo vlado takoj sklica! predstavništvo k novi seji.
Meja v Banatu popravljena.
LDU. Veliki Beckerek, 16. Romunski Usti javljajo, da Je meja v Banatu popravljena v korist Jugoslavije, tako da bodo Modoš, Par-danj ln FenJ pripadali Jugoslaviji. Po tej vesti bo šla mete med Jugoslavijo ln Romunijo od Temiša preko Ba-rača in VUada.
Poljaki proti protirevoluciji na Ruskem.
LDU. Moskva, 16. (DunKU). Po poročilih od vzhodne fronte se je pdUiica divizija v Sibiriji, kateri po-veljuje general Janin, uprla, pobila častnike in s.e pridružila rdeči armadi.
Nasprotja med W?lsonom In Lansin-som.
LDU. Amsterdam, 16. (Dun KU). Po poročilih tz Londona objavite *Daily News« vest Iz New Yorka o diferencah med Wi!sonom in Lan-singom. Lansing Je želel, da dobi zveza narodov Izključno mednarodno razsodišče, ter se Je protivil temu, da bi se obsodil bivši nemški cesar. Tudi je proti temu. da bi Zedinjene države prevzele mandat v Turčiji. Neposredna posledica diference med Wilsonom in Lanslngom bo najbrže, da je zginila vsaka nada na ratifikacijo mirovne pogodbe.
Poziv Iz RuMJe. Moskovska sov-ietska vlada poživlja evropske In ameriške strokovne organizacije, da pošllejo svole zastopnike na tretji vseruski strokovni kongres. »Pošljite svole delegate, da bodo študirali sltuaclio tu na mestu. Naj spoznalo naše strokovno gibanje neposredno in njegove pozitivne ter negativne strani. Pozdravljamo vse delavstvo, vsu tlačene In stiskane — njih zastopnike pozdravimo z velikim veseljem In z odprtimi rokami. Za vso resnične revolucijonarie (!!) se ru ske strokovne organizacile posebno zanimajo.« — Pa delalo bi se Že še, le ko bl potnih Iis»ov ne bilo treba in ko bi biH vsi sami »resnični revolucl-JonarJI«... Tudi vlade!
Socllalno demokratična stranka republike Poljske Je sklenila, da pro-klamira generalno stavko, ako poljska vlada odkloni mirovno pogodbo Rusije. — Poljsko delavstvo Je s tein pokazalo solidarnost z ruskim proletarca tom.
Odesa zavzeta. Iz Moskve poročalo. da Je rdeča vojska zopet zavzela Odeso.
ke umetnosti. Proč z njimi. Dod našo streho ai prostora zanlel Med nami cvete skromnost in ponižnost, nam ni treba sadu, nam ni treba zrelosti. Veselimo se svojih nepokvarjenih šeg. bodimo usodi hvaležni za njeno materinsko skrbnost, za nleno pre-, vidnost s katero vodi naša pota, kajti »večina naših umotvorov v literaturi in upodabljajoči umetnosti le nastalo v socllalnl bedi.« Živela socl-lalna beda! Brez nje bl ne imeli ne svojega slovstva, ne upodabljajočih umetnosti. Pa tudi mladih grobov ne ln _ jetike, posestrlne naših Muz.
»Ne glejmo zato za svetovno moderno umetnostjo. To Je pač stvar naših, za razvoj svetovne umetnosti najžlvahnejše vnetih umetnikov. Njim je morda domovina pretesna, zato Iščejo sreče na tujem svetovnem frgovišču, kjer se rešujejo višle naloge.«
Da. ravno to Je Isto. Spoznati moramo. kdo le nal človek In kdo ni. Vse, ki zrejo čez mejo na zapad in Jng !n na daljni vstok. vse bomo odcepili od zelenega narodovega debla. kajti škodljivci so in zreli, da se jih vrže v ogenj. Prinašajo nam strup od zapada. hočelo pregnati našo domačo meglo, v kateri smo živeli do-
Novice.
Zahrbtnost antante. Dne 10. L m. Je priplula v Odeso ameriška vo|» na ladja pod poveljstvom kapetan# Kellerja, ki Je šel v mesto ter se po« gajal z lokalnim sovletom o usodi 15 Odesi stanujočih ameriških državljanov. Ko je ladja zopet odplula, le začela nenadoma streljati na mesto, Obstreljevanje Je trajalo več ur. Poj okriljem topovskega ognja Je odvedi« ameriška ladia več transportnih la« dij šiloma s seboj. Ljudski poverje« nik za zunanje stvari se Je pritofil proti takemu postopanju, ki naspro» tuje določbam mednarodnega prav« in voinim običalem.
Koze v Hrastniku. V Hrastniku m Je pojavil slučaj koz. Zaupnikom pif* poročamo, da vplivalo na delavca, da se dajo cepiti, ker Je to najboljši preventivno sredstvo zoper razšlr« Jenje te kužne bolezni.
— V procesu bratov Rdchlingo^ se bo Izvršila revizija. O procesu M poročal naš berlinski poročevalec v enem svollh pisem.
- Učinkujoče zdravilo proti hit«, pl. *L’ Oeuvre« poroča, da se Je p riškemu zdravnku FoJleyu posredi« ozdraviti Že veliko slučajev hrlpa potem vbrizganja seruma za kugo ti Pasteurjevega zavoda.
- Nov rekord v piavanlu. It&fc lanski plavač Tiraboschi Je dosegi novi svetovni rekord v plavanji, Preplaval le združeno ustje ameriških rek Parane, Paraguayja in Uro« guyja imenovano Rio de la Plata n šestih urah in v eni minuti. To ustja Je najširše na svetu; pri dolžini 3jf kilometrov dosega stopnjevaje naj-večio širino 220 km.
Dnevne vesti.
Lepoylavske grozote.
Na Hrvatskem je vzbudila velika senzacijo brošura Rudolf Hercigo-nje: »Lepoglavskl vampiri«, v kateri slika Herclgonja, ki Je bil sam priča ln žrtev Šabana, podrobno v*| strahote, ki so se doga!a!e v tej h*H.
Naše notranje ministrstvo je. potem ko so izšla Hercigonjeva raz»» kritja o Lepoglavu, objavilo v »Sltj-benih Novinah«. da bo določilo komisijo. k! bo vse te zločine Šabana et conzortes preiskala. Na podlag! te preiskave bodo prejeU ti neljudje tudi zasluženo kazen. Osrednjo vlado pa opozarjamo, da pridejo v komisijo osebe, katerim Je veliko ležeče na resnici In bodo popolnoma nepristranske. Istotako naj pridejo V komisijo Rudolf Hercigonja in dntge žrtve Šabanovih grozot, ki ImaJa pregled o vseh nepravilnostih ln zločinih v Lep.>ghvu. V komisiji pa na smelo na noben način priti osebe, 14 so bile za časa Avstrije po Hrvatskem na odličnih mestih ker s-* ta osebe često prizadete! Zahtevama pravično in temeljito preiskavo hi javno poročilo o uspehu.
Obupni položaj delavcev sušilcev«
ljubljanskega barja.
Prejeli smo: Delavci, sušilci barja, komaj se životarimo. Draginja je narasla tako. da nam pri sedanjih plačah nikakor ni več mogoče Živeti. Gospoda seveda sedi \stM dan pri čaši vina. ker Ima vsega V Izobilju. Hrana in kruh sta se po-dražila štirinajstdnevno za 31 K, naše plače pa se niso zvišale niti za vinar. Vprašamo sedaj: AH ne M bilo pravično, da se nam plače zvišajo za toliko, za kolikor morama
slej mirno in v zadovoljnosti! prinesi! so nezaupljivost med nas in dvom nad davno že ugotovljenimi vrednotami. Zato ven ž njimi, naj gredo na »svetovno trgovišče. kjer se rešujejo višie naloge.« Pri nas ni mesta zanje. kaitl razborlti umetnik »naj vpit- I va na vzgojo naroda tako, da ne ! stvarja čez njegovo obzorje«.
To obzorje pa, to le nedotakljivo ln sakrosanktno. Gorje predrznežu, ki bl je skušal razširiti, raztegniti. Zato. dokler je še čas: zgradimo i kitajski zid in obdajmo to krpico naše zemlje, ki smo Jo oteli požrešnim sovražnim valovom, z obzidlem, da se ubranimo tule kuge. ki grozi našim nepokvarlenim šegam. Kako bi dejal Peter Košenina, veliki Junak? »Po« domače torej: narod požlvlnl se. ker ti človečanstva živ krst ne verjame! Pravijo, da sl berač — obleci ber»> iko sralco! Pravijo, da sl lačen — stradal!« A ne želi si krizanteme! Ta ni zate. kal bi t njo. Kam pa bl s svetovno moderno umetnostjo? O vi 1 vsi, grešniki, Prešeren, Cankar, Šn-blc. Ažbe, Grohar ln kar vas Je Še, nebo se vas usmili, vaši grehi so neizmerni!
In spet govori člankar: »Dajte narodu, kar Je narodovega! Za našo
„ Stev. 40.
H APR E J.
Stran 3.
|tii plačevati za Hrano in kruli v Ufa
jcene? Ali naši gospodje res ne znajo računati? Ali ne vedo tudi, da si tnorarao ml sami nabavljati poleg ivsfcga še obleko in obuvalo? Bosi jsmo in goli, o kakih draginjsklh do-Jdadah pa ni duha ne sluha. Naši gospodje predstojniki jih pa dobivajo. In pri vsem tem se ne zavedajo, 'da tudi oni ne bi mogli več igrati kavalirjev, če bi delavec ne delal. Hodijo sicer pridno v cerkev učit se človekoljubja, ali delavca bi vseeno naj raj še utopili v žlici vode. Taki so vsi naši klerikalci l Niti tega nočejo priznati, da smo delavd upravičeni vočlgled narasle draginje zahtevati višje plače 1 Nasprotno! Celo groze nam z odpustom iz službe, »če nam ni več po volji*. Oglasih smo se na tem mestu zato, da merodajne naše gospode ponovno opozorimo na krivico, ki se nam godi in da naša javnost izve, kako skrb se posveča dobrobitu za de-lavstvo.
Poročiloi glede nakazovanja nezgodnih rent Iz Inozemstva.
11 r,?ve.r«tvo za socijalno skrb v MUbiJanl sporoča: Na ponovno nul-
Posredovanje pri pristoinih nern-SKi.i držvnih oblastvih in na pogosta direktne intervencije v prid našim rentnim upravičencem pri posameznih socijalno-zavarovalnih zavodih v Nemčiji, se te končno posrečilo doseči povsem zadovoliiv uspeh. Nem* skl *Reichsversicberungsamt« je s svojo okrožnico z dne 30. januarja 192C, pozval vse nemške delavska nezgodne zavarovalne zavode, naj Izplačajo vsem rent n ikoni Jugoslovanskega državljanstva, ki so Mii pred prevratom avstro-ogrski državljani. njih zaostale rente in ukrenejo vse potrebno, da se jim bodo Iste za naprej redno nakazovale — »Deutsche Bank, Rentenkomto« v Beilinu si Je že dala izstaviti rač‘in Pri iiubljanskem čekovnem uradu ta Potem istega že nakazuje posameznim rentnikom njim pripadajoče za-osianke. Upati le. da v teku prihodnjih tednov prejmejo svole rente tudi vsi oni. ki iih doslei še niso. Poverjeništvo za sociialno skrb bo kakor doslei. tudi v bodoče skrbelo, da se bo nakazovanle nezgodnih rent iz Inozemstva pravilno vršilo. Nanj naj ^ obrnejo vsi oni. ki bi svojih rent 5*'i j ca meseca marca še ne spra-jfjk df 00 moglo posredovati v njih end, če se izkaže potreba. (L Din
Zamenjavanje kronskih bankovcev Avstro . ogrske banke za Icror-sko-dinarske bankovce.
Pri zamenjavi kron bodo sodelovali razven podružnic Avstro-ogr-Ske banke v Ljubljani In Mariboru tudi ti-le denarni zavoji, in sicer v Ljubljani: Poštnočekovni ura J, Kranjska deželna banka, Podružnica Kreditnega zavoda, podružnica »Jadranske banke«, podružnica prometne ba,^ podružnica Češke industrijske banke. Ljubljanska Kreditna "anka. Slovenska eskomptna banka, Kranjska hranilnica. Mestna bralnica, Hranilnica kmečkih občin, zadružna zveza, Zveza slovenskih zadrug. Kmetska posojilnica in Ljudska posojilnica: v tvlarlboru: Mariborska eskomotna banka, podružnica Ljubljanske Kreditne ban-
rUunica Jadranske banke. OfcCfcnska hranilnica mesta Maribo
ra. 1Pbsofibuca v Mariboru, Srodnit štaierska lludska hranilnica in podružnica Anglo-avstrilske banke: v
rbodočnost in našo srečo bi bilo bolje, jr® bi se mogli postaviti na primitivko stališče in se omejiti na najmanjše V Potrebe.«
, Kako se že glasi tista večno ena-m,ada slovenska pesem ,n Dreišnjjh časov? »Kal Pe-tev t0v' •*ca' nam Tassov treba pev-Uet i,e triletnih...?« Kaj so nam Ma-tjiann re^an°e in Van Gogh, l.ieber-Me(j, ,n Klimt. Rodin in Meunler lni *>arnrt» r imam0 svojo umetnost,; Uoohiia? Un'etnost polhovk !n avb/ fee ir ;*0v ta Pisarji rut, IrarmonH itnJ1 rde^e-marele. To je tvoja umetf
"ost. narod!	^
oa ti dobro, pohlevoo slovit- i tP ^udstvo* ne Seli si oranž ta Koai* a	,TI braziliianske kave.
lei« vendar stokrat bogatel-,11 rode sladka jabolka, cvete to/- « *n zori zlati Ječmenček. Bla-kf** stpkrat blagor) zapad In Iztok ,a oolna tvoje hvale.
„n tak0 le tud« z umetnostjo. Ske-Da^e’ dok,er le 5e čas. odred se nagemu hrepenenju In pokoplji Jih vis°koIeteče. V brimltiv-Jrfl1,,e tvoj spas. Ogrni raševino, j epej na tžme ln zakolnl se svečano *a vselej s Polonijem: »Pri Bogu, Qa ie ne rabim umetnosti!*
Na pustno nedeljo 1. CK 1921.
Celju: Mestna hranilnica. Južnoštajerska hranilnica, podružnica Ljubljanske Kreditne banke, ljudska hranilnica In posojilnica v Celju. — TI zavodi zamenjavajo le kronsks bankovce po 20, 50 m 100 kron; tisočake pa sprejema v Ljubljani edinole deželna finančra blagajna, izven Ljubljane pa »amo davčni uradi. —. Predsedstvo delegacije ministrstva financ.
*
Nežigosan denar vietnikov Iz Italije. Glasom dopisa finančnega ministrstva tukajšnja delegacija ni pooblaščena sama zamenjati nekolekovan in nežigosan avstrijski denar, ki ga prineso naši vjetniki sabo iz Italije. Zamenjavo mora v vsakem slučaju posebej dovoliti ministrstvo iinanc (generalni inšpektorat) v Belgradu, kamor je vlagati vse tozadevne prošnje. Prošnje morajo biti kolekovane ter opremljeno z uradnimi potrdili in dokazili o ujetništvu in o tem. da le bii denar res prinešen iz ujetništva.
Ponarejeni kolki na tisočakih. Ker krožijo v prometu tisočaki av-stro-ogrske banke s ponarejenimi kolki, se občinstvo v lastnem interesu opozarja, da svojs tisočake čim preje zamenja, in sicer v ljubljani pri finančni deželni blagajn,’, izven Ljubljane pa pn svojem pristojem davčnem uradu. Ponaredba Jt presenetljivo dobro uspela, zato naJ bo občinstvo s tem posvarjeno- — Delegacija ministrstva financ.
Ženski odbor ▼ Mostah se zahva-Uuie tem potom vsem onim, ki so pripomogli, da ie veselica »pod Lipo« v Mostah dne 1. feruarja tako sijajno uspela, vzlic intrigam od strani klerikalcev. Iz čistega dobička, ki je dosegel vsoto 3000 K, se le obdarovalo 28 najrevnejših mošanskih otrok z obutvijo. Posebno pa se odbor zahvaljuje spretnemu vodstvu sodrugu kapelniku Vlaseku in podružnici »Svobode«, katere godba je igrala brezplačno. Torej še enkrat vsem, ki so pripomogli do tega tako lepega uspeaa. najlepša hvala.
Zasebno uredništvo! Društvo zasebnega uradništva je dobilo 50 parov črnih čevljev za moške od št. 41—45. Par stane 250 K. Kdor na čevlje reflektira, naj se zglasi v društveni pisarni ob uradnih urah. Oddajali se bodo le proti takojšnjemu plačilu.
Poučno predavanje o ženski domači obrti. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 15. uri se vrši na Turjaškem trgu št.
3.	to je v poslopju Kmetijske družbe v H. nadstropju poučno predavanje o ženski domači obrti v Sloveniji in o nalogi osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Predaval bode g. Ivan Vogelnik, nadzornik čipkarskih šol ca Slovenskem. K temu predavanju se uljudno vabijo žene in dekleta.
Semensko žito. Minula jesen ni bila povoljna za sejanje. Radi tega je ostala znatna površina Zemlje, zlasti v naših južnih pokrajinah, nepose-jaria. Ker je v največjem interesu države. kakor tudi vsakega pojedinega državliana, da pridemo do kar nai-višjega žitnega donosa v tem letu, poživila ministrstvo za prehrano In obnovo dežel vsa oblastva. vse kmetijske organizacije in lastnike zemljišč, da zastavijo vse sile. da se zemlja zaseje kar največ z jarim žitom in tako nadomesti, kar se Je zamudilo v minuli Jeseni. Ministrstvo hoče dobaviti iz aktivnih pokrajin potrebno množino semenskega žita. 2ltni zavod bo izvedel dovoz tega Žita in ga Izročil slovenski kmetijski družbi, da ga razdeli med kmetovalce. Naročila za semensko žito naj se tedaj pošiljajo slovenski kmetijski družbi v Ljubljani.
Najcenejši dnevnih Je vsekakor
„Naprej“
M stan* mesečno samo S kron, počim stanejo drugi dnevniki po 10 K Delavd, delavke, aodrugi, sodružice, sezite po njem /
Kultura.
V prid združeniu gledaliških Igralcev SHS v Ljubljani se vrifc dne 25. t. m. v dramskem gledališču pre-mijera WilHam Shakespeare-ove ve selc.gte »Be n e š k i trgovec« v prevedu Otona Župančiča (II. Izpre-menjena Izdaja). Na novo vprlzoril reli«er g. OsipoviČ-Suvalov. ki stopi v vlogi Shvloka. V drugih glavnih vlogah sodeluieio gg. Šaričeva, Danilova. Danilo. Oabrščlk, Prgarc, Mattinčevič, Rogoz. Ločnik itd. V karnevalski sceni sodelujejo iz prijaznosti v pevskih točkah gg. Zikova,
Medvedova, Divota, StepnlowsW
itd. Balet je naštudiral g. Pohan. — Predprodaja vstopnic od 22. t. m. dalje v dramskem gledališču.
Za staro pravdo. Poučna knjižnica »Ljudskega Glasa« je že izšla. Knjižico, ki Jo je napisal s. Ivan Erjavec, obravnava v poljudni obliki celotno vprašanje našega kmetiško-delavskega ljudstva. Cena izvodu Je 6 K. Naroča se pri upravi »Ljudskega Glasa« v Ljubljani. Organizacije, če naroče večjo množino knjižic, dobe popust.
Zveza narodov se imenuje knjižica, ki je te dni izšla, in obsega predgovor, uvod, zgodovinski pregled mirovnega gibanja, pojasnile o zvezi narodov, besedilo o dogovoru o zvezi narodov (francosko) ter nar slove mirovnih zvez. Knjižica se dobi v vseh večjih knjigarnah. Naroča se tudi pod naslovom: Petrin-čič, Loka pri Zidanem mostu. Cena 5K 50 v, po pošti 6 K 70 v.
»Priroda«, popularni časopis hr-vatskega prirodoslovnega društva. Izšla je druga številka s sledečo lepo in zelo zanimivo vsebino: Ewald: »Nevidljivi«:	Hoaksin	-	Marges:
»Stujmo rad naučnjaka«; Kučera: »Zvjtzdano nobe«. Paberek Razgo vori. — Vsem našim čitateljem najtopleje priporočamo »Prirodo«, ki ie postala s svojim lahkim ln podučmm čtivom pravi naš ljudski list. Opozarjamo vse, da bo velika naklada kmalu zmanjkala, vsled česar se naj naroče na njo tako*, da t,e bodo ptl-kiajš3ni za ono znanje, po katerem sega deset tisoč dovzetnih naročnikov »Prirode«. Naročnina znaša na leto 2u K. članai ina hrvatskega prirodoslovnega društva pa 30 K Poš-He nai se na naslov: * Priroda«, Zagreb. Fiemetrova ul. 1
Iz stranke.
Zaupni sestanek Kmetsko delavske zveze se bo vršil v nedeljo
dne 29. februarja 1920 ob 9. dop. v hotelu Tivoli v Ljubljani. Vsi, ki s« sestanka udeleže, se morajo zglasiti prej, da dobe vabilo. Sestanek se bo posvetoval o nalogah Kmetsko delavske zveze in drugih važnih vprašanjih kmetskega prebivalstva.
Seja kovinarjev se bo vršila v sredo 18. t. m. takoj pc delu v društvenih prostorih.
Mesečni shod lesnih delavcev v Tržiču se bo vršil v nedeljo, dne 22. febr. t. I. v prostorih konsumne-ga društva. Poroča sodr. Zore it Ljubljane. Točna udeležba dolžnost!
Osrednje društvo oblačilne stro> ke za Slovenijo v Ljubljani sklicuj« svoj I. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 22. t. m. ob 8. uri dop. v dvorani Krekov trg 10*1. (hiša Im-pex. — Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. tajnika, blagajnika in nadzorstva; 2. volitev odbora; 3. uje-dinjenie; 4. sprememba opravilnika; 5. razno. — Vabljeni so razen delegatov tudi člani ljubljanske podružnice.
Občni zbor kovinarjev, podružnice Sava-Jesenice se bo vršil v nedeljo, dne 22. t. ra. ob 3. url pop. v salonu pri »Jelenu«. Vsi na shod.
VIČ- Cdince. Diskusijski večer sc vrši pri g. Kramarju v sredo, dne 18. t. m. ob 7. url zvečer. Dnevni red Je važen.
Odb. sela In zaupnikov ljubljanske podružnice »Svobode« se bo vršila v četrtek, dne 19. t. m. ob pol (L url zvečer v društvenih prostorih, šelenburgova ulica 6. II. nadstropje. Vsled važnosti dnevnega reda polno-*tevflna udeležba dolžnost.
Sovjetska Rusija in primorski Slovend.
Trst. 16. Včerajšnja »Edinost« obiavlia: Firenze. U svečana. Za1-nle zasedanje italijanske poslat.sk« zbornice, ki bi moralo pokazati vso dozorelost ljudskih zastopnikov glede »danskega vprašanja in m.dlti svetu lasno sliko nec inajne volje Italije za pravično rešitev vprašanja id katere je odvisno vse bodoče gospodarsko ii» politično življenle dveh sosednih narodov, le razkrilo v »o zmešnjavo ln neumevanle dejanskega m,!ožaja. vso omejenost in kon-fuznost zunanlf. politike Italijanskih državnikov. Medtem, ko Je del poslancev zagovarjal nalnovelši Llv.d Oeurgev in Nittijev predlog, le drugi del odločno obsojal tako rešitev ln zahteval brezpogojno udejstvitev londonske pogodbe. Socilalistl so, kakor vedno, trdili, da zamore le internacionala rešiti zamotana narod-
nostda yprašanla in povdarjatl pred
vsem samoodločbo Reke.
Le nekaj se je zgodilo, kar J« zatajila uradna acencifa »Stefan'« ln i njo vt£ina laških listov. Ko Je nam reč v st JI 6. t. m, poslanec Colona dl Cesaro (nečak Sonninov in prijatelj Scidioie) očital Nittilu, da Je preveč popustil Imperialističnim zaveznr-kom. je toplo priporočal približanje Italije k sovjetski Rusiji in prebra. med splošno pozornostjo cele zbornice pismo ruskega komisarja 7a vnanje stvari, Čičerina, naslovljeno na italijansko vlado, kjer pravi Čiče-rin, da bi ruskega naroda nič ne ločilo cd italijanskega, posebno č° bi se uredila vsa vprašanja, ki zadevajo Slo vence!
Ta Jel pisma je tako važen, za wne.fi.je ruskega stališča napihni jadranskemu vprašanju, da ga Je »Stefanu - - zatalila. Dejstvo Je torej, da
1. sa Rusija živo zanima za po tek pogajanj med Jugoslovani In Italijani
2. Da Ljeninova Rusija ni pozabila bratske krvi, ki veže vse Slovane.
3. Da razmere v zasedenem ozemlju niso le notranja zadeva IU-lije, čpa pa tvorijo točko razprav liam i:e samo pri ententl, ampak tudi za RtiSljo, ki je izključena od mirovne konference.
4. Da Je razmerje med Italijo in Rusijo v ozki zvezi z ureditvijo vprašani. k’ zadevalo Slovence.
Posledice teh dejstev so Jasn«. Ali j h bodo v Rimu pravično cenili in upoštevali? . Največie zlo za vso Jtalijo bi bilo, če bi jih ne upoštevali!	»
SfSTAVA VI 4DE POVERJENA PROTIČU*
Ljubljanski »Slovenec« ln »Jugoslavija« poročata da le Vesnlč vrnil man Jat za sestavo nove vlade v Belgradu. Po njihovem mnenju dobi mandat m sestavo vlade Protlč. Vpiašanje se odloči morda danes. Položaj J« kljub tem vestem do danes Še poponolnoma nejasen, ker ]e dvomljivo, da bi opozicija dobila do-velj zaslombe.
NEMČIJA MORA PLAČATI VOJNA POSOJILA.
LDU. Praga. 17. (CTU.) »Pravo Lidu« t redlaga danes« na) čehoslo»raška republika v zmisiu člena 223. vetsaiileske mirovne pogodbe zahteva od Nemčšie poravnavo starih vojnih posojil. Ta Člen določa, da moralo Nemčila in nleni zavezniki povrniti vso škodo, ki so jo povzročili vsietl prisilnih posojil, denarnih glob al’ vsled drugačnih izsiljevanj. Ni dvoma, da je stara država" izsilila od prebivalstva velik del vojnih posojil. Separacijska komisija bo naj-kasuejr 1. maja 1921. naznanila vsoto povi ačila. ki ga ima plačati NemčUa — Na drugi strani pa zahtevajo nemški krogi, naj čehoflovaška republika plača vojna posojila,
KOZE V TE6INJU.
IDI J Moravska Ostrova, 17. (ČTU.) Na konferenci zdravnikov se ie siMjročila da Je na tešinskem ozcmliu pretekli teden vsega skupaj objleio 40 oseb za kozami. V oka’1-§u Ost rove so pgoto\ 111 6 novih slučajev Storjeni so v%l koraki, da se boiezfn ne razširi.
ČfcliOSI.OVASKA KRONA PAOA.
itn/. Praga. 17. (ČTIJ.) Kakor
Javlja >Tarifanzeiger«, plačule Av> striia svoje nakupe v Inozemstvu, zlasti v Švici v čehoslovaških kio-nah, vsled česar pada tečaj teh kr m. Vsled tega nameravalo prepovedali lzvos čehoslovaških bankovcev.
MAVKA V ROTTERDAMU IN AMSTERDAMU.
LDU London. 17. (DimKU. —
Rt?žično.) V Rotterdamu in Amsterdamu stavka 15.000 pdstanišKih delavcev. Vsled te*a le ladijski promet tMspclnoma ustavljen.
Pristopajte k izobraževalni organizaciji „Svobodaw.
Iz Slovenije.
Šmartno prt Litiji,
Kakor smo izvedeli od gotove strani« nameravajo naši klerikalci ob priliki prvega svojega klerikalnega
shoda pomesti socijaliste na cesto AH naši delavci, in za to bodite brez skrbi, so toliko zavedni, da ne bodo prišli več poslušati klerikalnih čve-karij v vašo norišnico. Saj vemo,
da vas Je strah pred ugovori in d« se bojite pravične ljudske sodbe a
S.	L. S. Ljudje bodo z vašo stranka pošteno obračunali, ker mora tudi tl naši občini biti konec zanikememS klerikalnemu gospodarstvu. Ljudstvu se vzbuja in spoznava, da Je mogoč* edinole v social, dem. str. pot d# boljše bodočnosti 1 Sodrugi, na delet in naša stara pravda bo dobljena! Živel internacionalni sotijaJizeml Živel naš delavski proletariat! Živela socijalistična občina 1 Doli pa i črno in belo kapitalistično interna-cljonalol
21 Jani most Neki zve2ar je nate* pil [>o vseh kotih in oglih letake, kt vabijo dclavce, da pristopijo k »edini nepolitični, strogo narodni organizaciji jugosl. železničarjev«. Seved« ni ta gospod zvezar pomislil, da bi se dalo kvečjemu še kaj izmešetaritf v slučaju, če delavci teli narodnlS gospodov še ne bi pozna'! Toda vas poznamo predobro in se nam zt le Skoda dragega papirja ln črnila* ki se ga je porabilo zastosii Kalce neki se boste zvezarji potegovali m n a že delavske Interese, ko bi nam vendar najraje še to malo, kar sma si s protokolom sporazuma priborili, lz same strankarske zavitti odledlL Pri ravnateljstva Južne železnice sede samo pristaši zveze in vpijejo noč ln dan, da Je to zboljšanje plafl propast države I V taboru takih ljudi, ki mislijo, da so postali njihov! žCiOJvi In živci \sled tega. ker imajo maturo, čez noč drugačni In boljši otf naših, ml ne bomo Iskali zaslomb«. Vedno očitate delavcem, da Je danel bolje delati s krampom v dežju ta mrazu in v slabih capah na progi, al niti eden Izmed vas še ni tega praktično dokazal s tem. da bi zapusti lepo zakurjeno pisarno in prijel zg tako poveličevani kramp In lopata^ temveč vas Se vedno slišimo psovati delavce z »zanikanim ln razcapat* tilm delavcem In kmetom.« Gospod}« so zelo učeni, a tega vseeno ne vedo^ da Je tisočero delavskih rok vstvari« lo stroje, položilo tračnice, Izravnalo hriba in doline, ter da bi gospodje zvezarji niti svinčnika ne imeli trn pisanje, če bi ne bilo nas »umazan® delavcev«. Bodite brez skrbi l S takimi »brati«, ki bi nas raje danes no« go Jutri vklenili v železne spone te napravil lz nas množice brezpravnih sužnjev, ne bomo delavci nikdar pili bratovščine. Bodite si svesti. df je vsa gospoda Deržičevega kalibra za nas delavce le odganjajoče sred* stvol Ml delavd pa bodimo Se vna» dalje složni In se zavedajmo, da ti bomo naše pravice priborili edlnolo na ta način!
Najbolj zanimiv is vsebinske popoln Je dnevnik
»Naprej*
ki zagovarja in brani IzkorliSanega proti lzsesovalen. Zatorej, delavci in delavke, proč s meščanskimi Ustil
V Vaše družine spada le delavski list »Naprej* l
Aprovizacija.
Prodaja sladkorja za zamudnik« Iz I do V. okraja. Zamudniki Iz I. 6» V. okraja dobe sladkor po sledeče« redu: I. okraj v petek, dne 20. febr* dop., II. okraj v petek, dne 20. febr* pop.. III. okraj v soboto, dne 21. febr, dop., IV. okrad v soboto, dne 21. feb«, pop.. V. okraj v pondeljek. dne 23, febr, dop. Za VI. do IX, okraj s« pravočasno objavi.
Prireditve.
Deška ln dekliška meščanska šola v T» *Ičh priredi v soboto, dne 21. ffc* bruarja t. 1. ob tG. url i«. url zvečeri v šolski telovadnici I. šoiarsko aka« demilo. ki se ponovi v nedeljo, dno 22. februarja 1920 ob 15. uri (3. urf popoldne) za okoliško deco. Na sporedu so deklamacije, proste telovadne vaje in skupine, dvo- bi četvero-glasno petje % spremljevanlem kla. virja, solo-točka za gosli s klavirjem ln duet za 2 goslL Vsi dohodki so na« menjeni za nakup učnih pripomočkov revnim učencem. K ohiini udeležbi vabi učiteljski zbor meščanske šole.
Izredni občni zbor Pod. društva Jug. akad. v Ljubljani se bo vršil 1& t. m. ob 2. uri popoldne, Ker je zadeva važna, pridite vsi.
Zveza poštnih organlzadl v Ljubljani vabi člane vseh poštnih društev na sestanek, ki se bo vršil v, petek, dne 20. t. m. ob pol 20 uri v pismonoški dvorani na glavni pošti. Radi važnosti predmeta se prosi toč«* ne ln polnoštevilne udeležbe, r- Odbor.
BetOfvo ohrog “3 SOjSOO.OOO kron
Glavnica: 200,000.000 kron.
Anton Černe
/ . ORAVCUR j. S
Društvo državnih uslužbencev kraljestva SHS za slovensko ozemlje V Ljubljani priredi v četrtek, dne 19. t. m. ob pol 20. uri v veliki dvorani ^Mestnega doma« lavni shod vseh Javnih nameščencev. Dnevni red: Ukinlenje izplačila višjih dravinjskih doklad in položai javnih nameščencev. Vabimo vse tovariše in tovarišice, da se shoda v kar najimpozant-nejšem številu udeleže. — Odbor.
»Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani vabi vse svoje člane In ostale v Ljubljani samostojne obrtnike na važni prijateljski sestanek, ki se bo vršil v soboto, dne 21. februarja 1920 ob 7. uri zvečer v steklenem salonu hotela »Llovd«. Ker so na razgovoru važne zadeve, ki se tičejo v Ljubljani stanujočih obrtnikov, je želeti, da s: obrtniki omejenega sestanka v polnem številu ude-leže.
K vprašanju vojne odškodnine v zasedenem ozemlju.
Naše Goričane, katerim je vojna uničila popolnoma ali deloma njihovo premično ali nepremično imetje, zanima v naivečji meri vprašanje, kako pridelo do odškodnine za izgubljeno imetje. Italijanska vlada le v tem pogledu izdala celo vrsto naredb, katere je v izvlečku objavila tudi »Goriška Straža«. Vendar so določbe teh naredb jako pomanjkliive. Zlasti pa ostaia popolnoma odprto vprašanje, ali imajo pravico zahtevati odškodnino od italijanske vlade tudi one
osebe, ki so se izselile iz zasedenega ozemlja vi tega ali onega razloga. Po obstoječih predpisih mogel bo vsakdo, ki je vsled vojne pretrpel kako škodo na svojem imetju v zasedenem ozemlju, zahtevati odškodnino tekom enega leta po izvršeni aneksiji. Hipotečni zavod v Gorici pa daje že sedaj posojila proti 3% obre-stovaniu na zneske, ki jih bodo prizadete osebe imele pravico prejeti z gorenjega naslova. Formalnosti, katerim ie treba zadostiti, pa so velike. Zato ie neobhodno potrebno, da vsak prosilec na licu mesta s pomočjo kake dobro poučene osebe, najbolje kakega pravnega zastopnika, uvede potrebne korake, da pride do odškodnine odnosno posolila. Kar se tiče premičnin, mora najti štiri priče, da je dotične nepremičnine res posedoval, in da so mu bile vsled vojne uničene ali poškodovane. Kar se pa tiče nepremičnin, je potrebna sodana cenitev ali pa cenitev od strani »Oenio militare«. Dogaja se tudi. da »Genio militare« na zahtevo lastnika izvrši potrebna popravila na poškodovanih poslopjih in da se potem stroški pred-znamujeio na odškodnino, ki jo bo lastnik svoj čas prejel. Za vse to pa je nuino potrebno, da se osebe, ki nameravajo prositi za odškodnino ali sedai začasno za posolilo, vrnejo v zasedeno ozemlie in tam same ukrenejo vse potrebno. V Gorici se nahaja več slovenskih odvetnikov, ki bodo radi šli našim ljudem na roko, da dosežejo kar se sploh da doseči. Svarimo pa vse naše ljudi, da bi sedali
na Iim kakim odposlancem goriškili italijanskih odvetnikov, ki gotovo nimajo drugega namena, kakor da jim praznijo žepe.	P.	P.
mn min...
Času primerno čtivo kupujte, čitajte, razširjajte
BROŠURE:
Temclina načela socilalne demokra-ciie (Erfurtski program).
Spisal Karel Kautskv.
I. Kdo uničuie proizvajanje v malem? Cena 30 vin.
H.	Proletarilat. Cena 30 vin.
III. Kapitalistični razred. Cena 80 v.
IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin.
Propagandni soisi:
Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 10 vin.
Voina in socijalna demokracija. Cena 30 vin.
V dobi klerikalizma. Cena 40 vin,
O konsumnih društvih. Njih pomen in važnost za delavsko ljudstvo. Cena 20 vin.
Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 80 vin.
Prvi majnik 1918. Cena 1 K.
Vun z enako volilno pravico! Proč s carino na živila. Cena 40 vin.
Zvišanie duhovniških oiač. Cna 10 v.
Tajnosti španske inkvizicije. II., III. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin.
Krst sv. Vladimira. Cena 50 vin.
Katoliško svetovno naziranie in svobodna znanost. Cena 70 vin. Socljalizem in moderna veda. Cena 1 K 20 vin.
Strahovi. Cena 30 vin.
Cerkvene pristojbine ali štolnina.
Cena 30 vin.
Razprave Vil. rednega zbora JurosI. soc. dem. stranke iz 1. 1909. Cena 60 vin.
Razprave X. rednega zbora jugosl. soc. dem. stranke iz 1. 1917. Cena 1 K 50 vin.
Koliko oritiče družinam vpoklicanih?
Cena 20 vin.
Delavske razglednce. 2 vrsti. Cena 20 vin.
Majniške razglednice. Serija po 1 K. Pripovedni in znanstveni spisi:
Lurška pravljica. Cena 40 vin. Francka iji drugo. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 vin.
Dr. Janez Bleivveis in njegova doba.
Cena 1 K.
Primož Trubar in naša reformacija. Cena 50 vin.
Pot k socijalizmu. Dr. Oto Bauer, Cena 2 K.
Pod spovednim pečatom. II. del. C&* na 2 K.
Šlezke pesmi Bezruč-Albrecht. Cena 7 K.
Demokracija, letnik 1918, nepopoln I. zvezek k 1 K, drugi letniki po. 10 kron.
Pogled v novi svet. Cena 60 vin. Demokratizem in ženstvo. Cena 60 v. Naši zapiski. Nekaj letnikov nepopolnih. Posamezna številka 50 vin. Pri vseh teh brošurah so cene višje za 30%,
Sodrugi, sodružicel Naročajte zgornje knjižice naravnost ali po dopisnici pri upravi »Napreia«, Ljubljana. Frančiškanska ulica štev. 6,
I.	nadstropje. -- Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj nave« denih brošur.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh, Tisk »Učit. tiskarne« v Liubbani.
Sol v vsaki množini
tudi cele vagone
oddala importna ter ekspertna tvrdka
FERDO SERTf Maribor,
l€or@šfc@ €€§fa št. 21.
KOMO
m dvokolesa rabljena ali tudi
 r„,- K pokvarjena šivalni tn pisalni
atrtiji, motorji ter automobili. F. Batjel, trgovina z raznimi stroji, Ljubljana, Stari _______________ trg	Št. 28. ______________
ifinlf' 3 Ronniiha kadi pomanjkanja bClilll U PilUllUd, znanja se želim seznaniti z gospodično ali vdovo v starosti do 35 let, ki bi imela malo posestvo, trgovino ali denar v gotovini v ivrho Skorajšnje ženitve. Sem mizarski mojster, stat 33 let ter imam več tisoč kron prihrankov. Ponudbe, če mogoče s sliko pod .Tajnost* na upravo »Naprej*
IIM 23 tel star, “It
koj oženil z mlado, zdravo gospodično ali tudi vdovo, ki ima nekaj premoženja ali morda posestvo. One, ki imajo veselje in korajžo za to, naj mi pošljejo svoje ponudbe s sliko na upr. .Naprej* pod .Pomlad*.____________________________247
„Vardar“
• sla dna kava •
izdelek I. jugoslov. tovarne sladne kave Jove Gigovič, Nova Gradiška, Slavonija.
V zavojih po 200 in 500 g v originalnih zabojih po 50 kg netto, po najnižji ceni, franko vsaka želez, postaja se dobiva pri J. GIGOVIČ, Maribor IV., Glavni trg 31.	245
Zobozdravnik
M. U. dr. Zv. Janežič
se je nastanil na Bledu. Ordinira od 9. do 12, tire.
Marija Tičar
Ljubljana
9
Tovarniška zaloga
papirja
Selenburgova ulica.h; in razglednic
litem i-t nizaiikh pomotnita;
reflektiramo le na prvovrstne moči. Prijave pri tvrdki Bareis In Votsva, Karlovec.
Ljubljana Rimska e. I9
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev tožna. Zmerne cene
Za vsa izvršena dela \mim in leti
Zanesljivega
• v
sprejme	244
Kolinska tovarna
Y Ljubljani.
In teheiESka pisarna
inženir dr. Mirosl. Kasal,
oblastveno poverjen stavbeni inženir Ljubljana, Hilšerjeva ulica St. 7. Špec. stavbeno podjetje za betonske,
Jelezobetonske in vodne zgradbe. Izraba vodr.ih sil.
Prevzema v Izvršitev vse stavbe stavbeno inženirske stroke In izvršitev vseh tozadevnih načrtov. Zastopstvo strank v tehmških zadevah. Nasveti itd.
sledeče vrste:
I, 4) KM, SIWMVi£5»,
priporoča na debelo:
„Uranys Papirnica
Ljubljana, Mestni trg Stev. 41
H
rezan, tesan, okrogel,
kupuje l'"1" "■ rio
„SEVER“
MM tanil intelaltev dravske dolin?
Hilli, legeHm testa it. 43.
KAJO DELIČ,
zlatar ia draguljar Ljubljana mfaM
priporoča svojo
zlaMo It Irapljaisfo ttnlta
za uova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po zla to-vanje in posrebro va n je. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Sprejme se takoj I« •
Miši, podnanef stenice, ščurki I
Izdelovanje in razpošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane tn tulil K 6-—; za Ščurke K 6 -; posebna močna tinktura za stenice K 6 -; uničevalec moljev K 3‘—; prašek proti mrčesom K 5’—; mazilo za človeške uši K 3*-*; mazilo proti ušem pri živalih K 3'—; prašek za uši v obleki In perilu K 3 — ; praSek proti pernim uiem K 3 — ; tinktura proti mrčesu na sadju in rcienjadi (unlčev, rastlin) In mravljam K 3*—, Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanje mrčesa M. JUnker, Zagreb 80, Petrinjska ul. 3/ilt. «
boljša oseba, ki zna dobro ku h ati, samostojno voditi celo gospodinjstvo, oskrbovati mlado deklico in dečka ter vsled celodnevne zaposlenosti hišne gospodinje v trgovini nadzirati sploh vse hišne posle. — Ponudbe na Josip Welss, pekar, Karlovac.
Mi jiioo olje -k**JMii-EMt CSST
drogerijam, zdrav jisčam itd.
Ilnlinikii rab (succus) prozorno čist, nu drobno in debelo onim, mullltu« Sui	ki	razpolagajo	z sladkorjem.
Sadne	mm in Mmw
Sreiko Potnik, Ljubljana,
Slomškova uEica 27.
1
na Koroškem
se takoi preda.
Naslov v upravi ,NAPRRJ“ pod „Korotan*.	241
Kupim vsako množino
dnkausvlnca
pe najvllifh cenah.
M. Ussar, Mpalta.
Maribor, Schillerjeva ulica 17
Skaboform se zopet dobival
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno
dr. Flescha orig. Skaboformovo mazilo.
Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skaboform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico
pri .Zlatem Jelenu* IV.,  Marijin trg.-------
Kirurg dr. Mirko Černič
primarij občne javne bolnice v Mariboru,
bivii večletni operater na kirurgični vseučiliški . - - kliniki prof. Hochenegga na Dunaju - - -
ord. od pol 3 do 4 (razven nedelj in praznikov)
 rr: Maribor, Magdalenski trg 9-1.------------
Rihard Sušnik
J. Kek, Uit
LJUBLJANA, SELENBURGOVA Ul. 4.
Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije ::	najkulantneje.
DAJE:
!7n A I A akreditive na vsa tu
HLUiiJii« jn inozemska mesta.
Maribor. Stolna ulica 5
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor obleke za gospode, kostume za dame, uniforme itd.
Cene najnižje, postrežba najtočnejša
SPREJEMA: knjižice In
na tekoči račun proti najugodnejšemu obrcstovnnju.
KUPUJE »PRODAJA:
devize, valute, efekte itd.
ESK0NT1RA
kredite in predujme na blago, efekte itd.
POSPEŠUJE: industrijo
ter uvoz in izvoz.
Int. telefon št. 146.