KMEČKI DON '/•""M,. / v" DOflOLJUBOVA PRILOGA ZF\ NAŠE GOSPODARJE GOSPODINJE IN DEKLEIR Stev. 7. V Ljubljani, dne 30. junija 1910. Leto II. Nevarnost ognja. Kdor je sam pogorel ali bil zaradi bližnjega požara v nevarnosti, da mu ogenj uniči poslopja, ve, da za kmeta ni skoro večje nesreče, kakor požar. Bije plat zvona, od daleč se slišijo glasovi, dokler kratka beseda: »gori!«, vsega ne pove. Visoko proti nebu se vije plamen, domači smrtnobledi ne vedo, kaj bi začeli, izmed sosedov vlači vsak kar more iz hiše. Šele sosedne vasi začno s krepkim gašenjem. Poslopja s slamo ali lesom krita pogore do tal. Kmet, nizko zavarovan, dobi malo zavarovalnino, s katero še losa ni mogoče kupiti za novo poslopje. Podpore prosijo drugod in navadno ni po razdelitvi nobeden zadovoljen, če je še tako veliko dobil. Nova hiša mora biti lepa in udobno narejena, četudi lii denarja, da bi se plačala. Gozd se izseka in napravi novi dolg, katerega bo treba cela desetletja plačevati. Vse to nas sili, cla se enkrat lotimo vprašanja, kako bi se omejila nevarnost ognja, in če je že nastala, kako bi se najboljše gasilo in poslopje zadostno zavarovalo. 1. Trdna sireha. Ni še dolgo, kar je bil na kmelih ogenj, ki je popolno vpepelil vsa poslopja, le hiša v sredi pogorišča je ostala nepoškodovana, ker jc bila z opeko krita. Po deželi so hiše večinoma krite s slamo, na Gorenjskem tudi z deskami, izmed katerih imajo cepljene zaradi daljše trpežnosti posebno veljavo. Če ogenj nastane v bližini, se ORenj gotovo loti vseh sosednih poslopij. Po stari slovenski navadi smo radi skupaj v druščini. Naši očetje so postavili hiše, da se skoro druga druge tišči. V nesreči ni mogoče skoro ničesar rešiti, ker se ogenj iz slamnate strehe hitro zanese na druge. Skoro ob vsakem požaru beremo, da je zgorelo uidi vse orodje in pogosto tucli veliko živine. Slamnata ali lesena streha je vedno nova nevarnost za hišo. Kjer so hiše krite z opeko in prav do vrha obzidane, so skoraj varne pred zunanjim ognjem, če je le kmalu zadosti ljudi pri rokah, ki pomagajo gasiti. Potrebno je torej, cla bi se opustilo kritje s slamo in se vse poslopje krilo z opeko. »Toda ta je predraga, kje bom denar dobil!?« Koliko te stane slamnata streha? Računaj en škopnik po 20 h, dobil ga boš težko po tej ceni, ker je slama z močnimi krmili ali tudi deteljo prav dobra krma za živino. Za kvadratni meter porabiš 10 škopnikov, ki te stanejo 1 K 20 h. Če imaš blizo dobro opeko, te stane ta za meter do 1 K 40 h. Če ni navadne opeke, se kaj lahko napravi cementna, ko imamo povsod obilo dobrega peska. Da ne razpade vsled vremena, ga potresajo v novejšem času z oljnatim prahom, ki da opeki lepoto in trpežnost. V zadnjem času so opustili tucli ono čudno neumnost, ko so cementno opeko le na late obesili, ne da bi jo pritrdili. Prvi vihar je opeko vzdignil in streho razkril. Dandanes delajo tudi cementno opeko, ki se da pritrditi, da jo nc bo nobeden vihar na strehi premaknil. Pomisliti se mora pri strehi še trpežnost. Slamnata streha trpi dvanajst, kvečjemu petnajst let. Dobra opeka 50 do 100 let. Gotovo je vsaj štirikrat ceneja trda opeka, kakor slamnata streha. Veliko večja nevarnost ognja pri slamnatih strehah se kaže tudi v zavarovanju. Od poslopja, ki je z opeko krito, boš plačal od vsakih 100 K zavarovane svote 15 h, s slamnatimi strehami 75 h. Če zavaruješ svoja poslopja za 3000 K, boš plačal pri trdi strehi na leto 4 K 50 h, s slamo krito pa 22 K 50 h, torej v enem letu je razloček 18 K. — Mnogi bi radi imeli vse z opeko krito, toda slama zraste doma, ko je treba za opeko krone šteti, katerih vedno primanjkuje. Smo sploh vajeni gledati le na to. kar je ravno pred nosom. Ko bi prešteli, koliko je slama vredna za krmo in koliko bi imel lahko več živine, ko bi vso slamo pokrmil, bi precej drugače sodil. Navadno nimajo nikjer oboka. Stropi v hiši so iz lesenih hlodov, v hlevu je ravno tako, da krma vsled soparice, ki iz hleva puhti, tem prej svojo okusnost zgubi. Ko se ogenj vname, zgori vedno tudi leseni strop in ogenj uniči vse: živino, orodje, obleka, same reči, katere nima kmet skoro nikdar zavarovane. Streho in zgorljive dele poslopja še zavaruje. Toda orodje, pohištvo in drugo ni treba, saj bomo rešili. Kdo bo še za to plačeval! Ko ogenj orodje uniči, trpi po več let, predno se vse na novo napravi. Ali ne bi mogli po vseh stropih napraviti za par prstov na debelo ilovico, ki prav dobro varuje strop? Boljši bi bil seveda mali ješterle iz cementa. Pri tem je malo truda, korist pa velika. Tudi vsi hlevi naj bi bili'na ta način zavarovani, ki niso že tako obokani. Največkrat nastane ogenj pri gospodarskih poslopjih, od katerih požar tudi hleve zajame. Živina je pa kmetovo veselje in ponos. Če kdo ne more pustiti slamnate strehe, jo bo lahko na umetni način storil nezgorljivo. Slama se namoči v pripravni tekočini, ki ostane na njej, da se je nobeden ogenj ne prime. Na Nemškem se je tako kritje zelo priljubilo in gotovo bodo kmalu tudi pri nas začeli. Ker je les vedno dražji, bo kazalo zanaprej vse, kar le mogoče, iz cementa in železa narediti. Čemu bi proč metali svoje zaklade, če so tudi doma zrastli. Svinčnik v roke in računaj sam, kaj ti pride ceneje. Če napraviš s svojim lesom, ki je vreden 200 K, isto, kar z betonom, ki te stane 100 K, se boš gotovo za cement odločil in les raje prodal. 2. Ognjegasci. V sili se mora bližnjemu pomagati. Tudi naši ljudje še radi pomagajo. Vsak pribiti in dela, kar največ in naj- boljše more. Ženske nosijo vodo, moški stopijo na lestve in strehe ter krepko polivajo, toda malokdaj zadenejo sami brez izurjenega vodnika, kar je potrebno. Za velik ogenj tudi ne zadostujejo le škafi; blizo mora biti prava velika brizgalna. Osnovala so se ognjc-gasna društva, ki hočejo vsem v okolici pomagati v slučaju požara. Napravijo si lope uniforme in čelade, da so ognjegasci kakor pravi vojaki usmiljenja do bližnjega opremljeni. Izuriti se morajo v rabi brizgalne in vsem potrebnem pri ognju. Pravi ognjegasci dobro vedo, da nimajo društva le za parado in gašenje lastne žeje po nedeljskih kratkih vajah. Načelnik mora biti najbolj izurjen v vsem poslovanju, mora imeti kakor vojskovodja jasno glavo za snovanje najboljšega načrta v času nevarnosti, mora imeti tovariše, ki ga slepo poslušajo na vsak mig in se podajo tudi v največjo nevarnost. — Pravi ognjegasci ne bodo izbirali načelnika po množici pijače, za katero plača, in se ne bodo ozirali na prazne eunanjosti, ampak le na resnične sposobnosti. Ni glavna stvar uniforma, ne vaje: desno kreni, desno glej, ne korakanje in pijača, glavna stvar je resnična izurjenost v gašenju, je ona gorečnost, to se v sili pusti vsako delo, tudi nočno spanje, ko se ne gleda na vreme, se ne briga za težave, temveč se brez ozira na osebe, na stranko, na bogate ali revne vsem brez izjeme pomaga, kolikor in kar se more. To so res junaki ljubezni. Že narava sama sili človeka, naj bližnjemu pomaga. Če se pa v ta namen še nalašč priuči in izuči, je pa to še veliko lepše. Ni torej čudno, če jmajo naši mladeniči večkrat veliko veselje do požarne brambe. Naravno nagnjenje bližnjemu pomagati in želja po izurjenosti in telovadbi se postavita tu v službo ljubezni. Obleka jc torej stranska stvar, pogost® popivanje naravnost škodljivo. Svetla čelada postane pri nerodnih ognjegascih le pretveza pohujšanja in zapeljevanja. Glavna stvar je prava šola in vaja, da se more pomagati. Na deželi so mnoge družbe še zaostale. Prav koristno bi bilo, ko bi naročili za pravi strokovni poduk kakega res podkovanega veščaka iz mosta. Izurjen ognjegasec v slučaju nesreče več naredi, kakor sto ljudi, ki snmo vodo nosijo brez vsakega smotra. Vzeti si mora temelj, najbolj pripraven, četudi nevaren kraj, odkoder se vse uspešno vodi. V par trenotkih morajo biti vse priprave izvršene. Vsak mora že naprej natančno vedeti, za katero delo bo ob ognju prijel in ravno svoj delokrog natančno poznati. Mnogi ognjegasci lastne brizgalne ne poznajo. Primerilo se jc, da jc več kakor pol ure niso skupaj spravili. Navadno imajo v občini eno veliko brizgalno. Ko ogenj nastane, mora eden hitro sporočiti nesrečo in cele ure trpi, predno je požarna hramba na licu mesta. Ko pridejo oRnicKasci, jc na-10" vadno že vso zgubljeno in delo požarne brambe se mora omejiti le na omejitev požara. Ko bi imeli precej pri rokah malo brizgalno, so bi ogenj brez truda in škode zadušil. Pomoč jc prišla prepozno. 3. Samopomoč pri požaru. Vso to nas sili, da posamezne gospodarje bolj pripravimo za slučaj nesreče. Požar je tako grozna nesreča, da domači skoro popolno pamet zgubijo. Primerilo se je, da je gospodar nosil dile iz hiše, ko se je ogenj poslopja prijemal, in pustil zgoreti denar in obleko. Ponoči priderejo ljudje ven skoro v sami spodnji obleki, Če ogenj nenadoma nastane. Marsikateri je tako dobil bolezen za celo življenje. Če je resnična svetopisemska beseda: »Misli na poslednje reči in vekomaj ne boš grešil«, je tudi resnično: Misli večkrat na ogenj v svoji hiši, da boš vedno pripravljen na nesrečo. Mnogi gospodarji res vse pregledajo, predno gredo počivat, vendar so še pri njih priprave nezadostne. V škafih mora biti vselej zadosti vode, če ni vodovoda v hiši. Trije škafi, z vodo napoljeni, so prav izdatna pomoč. Če imaš vodovod v hiši, moraš imeti tudi dobro platneno cev, katero z malo brizgalno lahko povsod napelješ. Ogenj se mora pogasiti, luči ugasniti. Zvečer naj nobeden ne kadi pri kakem hlevu ali tudi ne v hiši. Ti nesrečni tobakarji imajo že mnogo poža-rov na vesti. Gorečo žveplenko vrže od sebe, ki začne na slami in suhljadi tleti in napravi v par trenutkih strašen požar. Naj bo vedno vsaka stvar na svojem mestu, posebno svetilke in- žve-plenke. Pogosto v nagli zmešnjavi še luči ne morejo napraviti. Tudi obleka naj ima določeno mesto, kjer jo moreš tudi v razburjenosti še ponoči najti. Vse to še ne zadostuje. Kakor so vojaki ali ognjegasci priučeni za vsak slučaj, da ob nesreči precej prime vsak za svoje delo, in ne čaka, da se bi mu šele posebej naročilo, tako bi moral vsak gospodar naučiti vse svoje domače, kaj bo imel vsak opraviti v slučaju nagle nesreče. Take vaje, ki jih domači sami napravijo, se bodo zdele marsikomu smešne, vendar bodo brez dvoma ohranile veliko gospodarjev na domačiji. — »Ogenj!« zakliče gospodar. Najmočnejši odženojo brez vprašanja prešiče iz svinjakov, ki se prav težko rešijo. Nato se goveja živina spravi iz hlevov. Otroci odnesejo obleko, ženske primejo za škafe. Ko bi sc večkrat pogovarjali o taki slučajni nesreči in se domenili, kaj bo vsak v slučaju nesreče naredil, bi bila nesreča gotovo veliko manjša. Seveda bo že tudi treba paziti na otroke, da ne bodo imeli v rokah žvcplenk za igračo. Najboljšo je, čc se otroku kar naravnost pove, da ne sme v roko vzeti vžigalic. Polovico naših požarov napravijo gotovo otroci pri igranju. Prav veliko poslopij je bilo nalašč zažganih, če se tudi krivec vso.lei nc izve. Vsak srednji gospodar naj bi imel ročno brizgalno, ki sesa vodo iz škafa in se lahko dola ž njo še na strehi. Slane le nekaj kron. Napravijo se lahko prav koristne domače gasilne vajo s to pripravo. Ženske donašajo vodo, gospodar pa poskusi, kako daleč nese in kako bi se gasilo na raznih krajih. Res pravijo včasih, da ni treba gasili, čc že enkrat gori, ker s tem lc zavarovalnice varujejo. Toda to so norci. Kdaj more gospodar z malo zavarovalnino vso škodo po ognju popraviti. Razen zlobnih hudodelcev, ki si nalašč zažgejo, da dobe zavarovalnino, ne dobi gospodar, če mu vse pogori, niti peti del vseh stroškov izplačanih z zavarovalnino. Čim bolje je sam pripravljen za slučaj nesreče, tem manj bo ogenj uničil vse: živino, orodje, obleko, in lažje bo gospodar uredil svoje gospodarstvo. Kjer je več hiš skupaj ali celo mala vas, naj bi gotovo imeli povsod pre-nesljivo brizgalno, ki prav malo stane in vendar seže čez vsako navadno streho. Taka brizgalna je v par minutah že na kraju nesreče. Če ni tekoče vode blizo, jc treba preskrbeti kapnico. Zdaj je cement tako poceni, da še revež napravi brez težav posebni vodnjak, ki mu bo tudi za slučaj ognja prav dobro služil. — V novejšem času gre hitro tudi s tom na boljše. Za vasi potrebno brizgalne naj bi kupila občina. Če ima občina skrbeti za policijski red in zavoljo tega za varnost svojih občanov, jo, gotovo prav, če se tako poskrbi za posamezne krajo in vasi Seveda bi ne zadostovalo lo naročiti brizgalno. Treba je ros pravih vaj in vsestranskih poizkusov. Čc se vname pri tej le hiši, bomo tako-le začeli, če se vname tu, bomo pa tako napravili. Ženske že rade nosijo vodo, čo Io moški glav ne zgubijo. Za nobenega ni to delo sramotno, vsak naj si šteje v čast tako po moči bližnjemu pomaga- I ti. Ko bi se pametni rr~<.je bolj udeleževali takih za vse koristnih vaj in naprav, bi se mnogo slabega no zgodilo po mladih in neiskušenih ljudeh, ki iščejo vse kaj druzega, kakor pomoč bližnjemu v tacih napravah. i. Zavarovanje. Vsak pameten gospodar se bo zavaroval za primerno vsoto. Brez zavarovanja jc vsled ognja skoro uničen, čc ni posebni bogatin. Splošno so naši gospodarji veliko prenizko zavarovani. Posebno orodje in živina ni skoro nikjer zavarovana. Pri študiranju vseh zavarovalnih razmer je seveda kmeiu težko se zavarovati za veliko vsoto. Ker niti polovica denarja, ki ga plača kmečko ljudstvo, ne pride nazaj. Uslužbenci imajo pri velikih zavarovalnih družbah prav lepo plačo, prvi uradniki na tisoče in tisoče in še spravijo akcijonarji na leto milijone čistega dobička. Le pri Assec. Generali se plačuje za prvotne delnice 38 odstotkov dobička na loto. Če ima delnico za 100 kron, dobi 38 K odstotkov. Šc boli i a s- no poslane Jo, če sc pregledajo skupno vse zavarovalnice. Lota 1894. so prejele vse nemške zavarovalnice premij 121 milijonov mark; izplačila 39 milijonov, 1896. prejele 120 milijonov, izplačale 39 300.000, 1902 prejelo 107 milijonov, izplačale 48 milijonov. Pri nas je islo razmerje. Neka dunajska zavarovalnica jc vlani prejela 10 milijonov, izplačala 4 milijone. To gotovo ni v korist našemu gospodarstvu, ko moramo toliko več dati kakor prejmemo. S svojim delom živi-fj mo tuje kapitaliste. Ker je zavarovanje vendar neobhodno potrebno, ga bo mo-r rala država prevzeti v lastno upravo. Dokler se pa to nc zgodi, naj bi vsaka dežela napravila lastno zavarovalni-i co. Kar bo dobička, bo last cele dežele. Denar, ki ga borno plačevali, bo doma ostal in prišel vendar kmetu v korist. Dokler se pa to ne zgodi, se moramo vsi okleniti Vzajemne, ker jc domača in naša. ' irkplii t gospodarstvu. Vsak kmet vc, kako važna je voda pri gospodarstvu. Kjer je ni blizu, so kmetje golovo reveži. Da mu bo tudi pri gospodarskih poslopjih še več ko-S ristilo, bi moral vsak imeti doma malo i brizgalno za slučajne nesreče. Kaj pomaga, če pridejo ognjegasci, ko je že vse pogorelo? Toda brizgalna no koristi le pri : ognju. Z največjo koristjo jo je mogoče porabiti tudi drugod. Znano je, kako prijetno sc je poleti kopati v vodi. Uboge živali sicer pijejo vodo, toda ravno v najhujem delu, ko jc obenem najbolj vroče, ni nikoli časa za umivanje prašičev in polivanje druge živine. Zdaj vzameš brizgalno, vliješ notri vodo ali nastaviš posebno cev na sesalko, da sc 5 voda jio njej vzdiga ter obrizgaš živali, da bo veselje. Začetkom jim ta mrzli ■ tuš ie bo po vol ji, kmalu se navadijo in se dajo kar z vidno slastjo namočiti. Še večjega pomena so v hlevu. Tam so nabere nesnaga skozi cela leta. Navadno ni časa, da bi se hlev temeljito osnažil. Vzemi brizgalno ter obrni curek tudi v kote in špranje. Vse se tako očisti in prenovi, da je v hlevu čisto j drugi duh. — V nekaterih hlevih je ! prav veliko muh. Gospodarji pravijo, da jih ni mogoče stran spraviti. Živina nima nikdar pred njimi miru. Pripomoček je čisto priprost in ga v družili krajih že dolgo rabijo. Muhe ne morejo apna in beleža od njega trpeti. Pobeli torej prav belo vse stene, strop in ves les v hlevu. To ti muhe za enkrat gotovo prežene. Ko se zopet vrnejo, vzemi brizgalno ter pomoči prav vse stene v hlevu. Ker se po vodi apneni .UJl ponovi, beže muhe, kar se da. Ako le Pa že dolgo, odkar si belil, boš moral celjenje zopet ponoviti. Prav dobre brizgalne se dobijo pri ^rdki Samassa v Ljubljani. Berglja-brizgalna brez zračniaka stane le 26 K, z zračnjakom 34 K. Če naročiš šo kaj družili reči, kakor konopne pritis-kalno cevi ali ustnik s prekinjačem, stane nekoliko več. V eni minuti porabi za dva škafa vode. Šc boljša jc bren-tasta ročna brizgalna, ki stane 64 K, a porabi na minuto 35 litrov vode, a za 65 do 75 litrov pa slane 120 K. Eno izmed teli brizgaln naj bi imel vsak gospodar doma, ker bo korist zdatno od-vagala male stroške. Zadružna prodala živine. Ko so pred nekaj leti prvič sprožili misel, da bi morali kmetje sami prodajati živino naravnost v večja mesta in dobiti vpliv na določbo cen, da bo dobil lastnik saj svoj trud poplačan, so se ljudje pomilovalno smejali, kakor bi hoteli reči: »Ta učeni gospod še ni prodal nobenega repa in za stopi ravno toliko o prodaji živine, kakor moj sivec o računih.« V zadnjem »Kmečkem Domu« ste brali, da gre zadeva vendar naprej. Ustanovil se je osrednji urad za prodajo in izvoz goveje živine. Vlada je določila velike vsote zadrugam, ki bi hotele s to kupčijo začeti. Marsikateremu je prišlo na misel, ali bi ne kazalo pri nas poskusiti. Toda kako prijeti, da v blato ne pademo, je glavno vprašanje. Poskusimo torej danes odgovoriti na tri vprašanja: 1. zakaj naj so prodaja živina zadružnim potom? Kako bi bilo mogoče pri nas to vpeljati? 3. Ali so naši ljudje za to sposobni. 1, Zadružna prodaja je potrebna. Vsakemu je znano, kako se sedaj živina, prodaja. Na semenj jo ženejo, včasih po več ur daleč. Kupci pridejo iz domačih in tujih krajev. Ti prekup-ci na semjih prodajo živino komisi-jonarjem v večjih mestih, od katerih kupijo klavnice, ki zalagajo male mesarje. Vsaka teh rok hoče imeti svoj zaslužek, ki je navadno precej dober. Zadruge bi blago naravnost pošiljale in tako ves dobiček srednjih rok kmetom ohranile. — Vsak tudi ve, koliko se na semnju denarja ubije. Mešetar zahteva svojo tarifo, če ga tudi ni nobeden klical, kupčija se mora dobro zaliti, pri čemur hočejo sreče še vsi znanci deležni postati, mnogo se potem zapravi z nepotrebnimi nakupi. Na semnju se denar kar taja in drugi dan šteje prestrašeni gospodar ostanke svoje kupnine. Ko bi zadruga prodajala, bi živino pripeljal in stehtal, ali pa le zaznamoval s številko, da se živina loči. Skoro nič ni zamudil in nobenega denarja zapravil. Pri nas prodajajo vse na čez. Na semnjih se le redko kupi na živo vago. Gotovo pri tem ni vajeni in izurjeni kupec nikdar na slabem. Kmalu prav zanesljivo preračuna, koliko bo živina vredna. Pametno bi bilo, ko bi vsak dal svojo živino pred semnjem stehtati in povprašal na semnju, kako plačujejo živo težo. Mnogo tisočakov bi se na ta način kmetom prihranilo. Kolikor tehtnica pove, toliko dobi za' svoje blago. Zadružna prodaja bi ustvarila to zanesljivo podlago dobre prodaje. Tako bi prišli polagoma do proda* je_ najboljšega blaga po pravi vredno-: sti. Tudi pri nas se pozna povsod raz-i loček med dobro pitano in suho živin no, toda še vedno veliko premalo. Če zna dobro barantati, dobi nekaj več, kakor drugi, toda v resnici je vedno le na zgubi posestnik najboljše živine. Mesarji tudi vedo, da ravno tisti, ki je pripeljal najlepšo živino, navadno mora prodati, ker mastne govede ne kaže domu goniti po daljnem potu. Za 10 K se gotovo vrnejo slabši domu, če se še ne vpošteva, da se dosti več ne bodo iz-redili. — Od pitanega vola porabi mesar do 75 odstotkov, od suhega le 50 do 55 odstotkov. Cena najboljšemu mesu je tudi do 50 vinarjev pri 1 kg večja od slabega. Tako se nam pojasni velik razloček med pitano in suho živino na trgih velikih mest. Začetkom junija so plačali na dunajskem živinskem trgu lepo pitano žival 100 kg do 98 K, najboljšo 99 do 104 K, navadno 65 do 79 K, suho 55 do 64 K. Torej je razloček skoro polovica cene. Res ne morejo naši kmetje izpitati tako svojih volov, kakor mogočni tovarnarji piva, žganja in sladkorja z odpadki svoje tovarne, vendar bi se vse drugače potrudili ko bi vedeli, da se jim bo trud dobro izplačaj. Vse slabše žito bi dajali živalim, da bi tako svoje pridelke doma dobro v denar spravili. Živino bi lahko poslali skupaj v enem vagonu; odjemalec v mestu, ki na trgu živino proda, bi jo razvrstil po vrednosti. Naši kmetje so jako napredni, če vidijo, da kaj kaže. Kmalu bi se lotili z največjo vnemo umnega pitanja, ko bi se pokazali prvi uspehi. Po zadrugi bi tudi spoznali, kakšno blago trg zahteva. Mešetar te ne bo učil, kaj manjka. Tujec bo prišel in pogledal žival na semnju, če mu ne bo všeč, ga drugič ne bo več. Če bodo ljudje sami pošiljali, bodo kmalu zvedeli, da hočejo po mestih imeti pri prešičih in goveji živini lepo meso od živali, ki so naglo zrastle. Ravno to vrsto mora kmet proizvajati, da bo vse najboljše prodal. Tistih suhih repov in kosmatih ščetincev bi potem sploh več ne prodajali. S povzdigo gospodarstva bi izginili, ker jih pametni gospodarji ne bi več marali v svojem hlevu. Potom zadruge bi se tudi lahko doseglo, da bi se živina v vsakem kraju vedno lahko prodala. V nekaterih krajih Dolenjske res nalagajo prešiče vsak teden, kar je za gospodarski razvoj velikega pomena. V velikem delu dežele ni mogoče prašiče prodati drugače kakor le v pozni jeseni ali zimi. Da se pri tem dobro prašičjereja ne more razviti, je jasno. Kadar se pa prašiči prodajajo, se prekupci med sabo malo pomenijo, da cene pritisnejo in bolj zaslužijo. — Zadruga bo v vsakem času lahko živa- li odposlala, kadar sc jih med udi nabere en vagon, ker manj jih ni vredno pošiljati. — Dalo bi se še povedati, kako se bo kmet potem zanimal za njemu pripravno pasmo, pravo rejo, kako sc bo sam zanimal za kupčijo in zboljšanje gospodarstva, toda naj te misli zadostujejo, ker vsak je lahko spoznal, kako velikega pomena je za kmeta to vprašanje. 2. Kako osnujmo zadružno prodajo. Glava mora biti dobra. Če bodo visoki gospodje kmetu sami rekli: »Osnujte zadruge in prodajajte po njih svojo živino«, bo kmet vprašal: »Kam, kako?« Naši gospodarji so po pravici do takih visokih gosopdov nezaupni, ker do zdaj še niso imeli veliko dobrega od njih. — Postaviti nam morajo prav trdno podlago, na kateri bomo varni in stali brez nevarnosti kake zgube. Kakor je razvidno iz dosedanjih poročil, bi imeli na Dunaju radi lc svet, ki bi povedal, kam naj zadruge prodajo živino, da bi sami ne imeli ničesar opraviti, z denarjem in nevarnostmi kupčije. Nam kmetom to nc zadostuje, ker ne bi mogli popolno zaupati v ugodno rešitev. — Osnovati se mora pravo društvo — osrednja živinska prodajalna ali kako drugače z naboljšimi trgovskimi močmi, ki živino in kupčijo dobro poznajo.- Nato zadrugo ali centralo se pošlje živino v celih vagonih. Na postaji jo sprejme društveni uradnik, nakrmi, stehta, izvrsti in postavi na trg. Za posredovanje in prodajo dobi 1 odstotek prodane vsote, kar se bi moralo dati, da tudi centrala ohrani življenje. — Samo z nasvetovanjem pri pripravnih odjemalcev pa ne bo šlo. Težave kupčije mora tisti prevzeti, ki jo dobro pozna. Nerazumcvno bi bilo, kako bi mogla vlada kmetom nekaj svetovati, kar si sama ne upa izpeljati. Z nasvetom dobrih trgovcev nam ni dosti pomagano. Vsak bo iskal lc svojega dobička, ne pa kmetove koristi. Če se ta centrala osnuje, ne bi smela lc na Dunaju delovati. Dunaj je za nas slab trg, ker imajo od drugod cenejši dovoz. Kako bi mogli mi konkurirati z ogrsko živino? Na Dunaj ne pride od vse domače živine skoro prav nič iz naše dežele. Naš trg je Primorjc, Tirolska, Švica in Bavarsko. Ko bi hoteli s silo napraviti to nenaravno zvezo z Dunajem, bi gotovo težko shajali, ker bi mešetarji mogli iste ali pa še višje cene plačevati. Za vse slovenske dežele bo treba posebnih postaj v Trstu in Reki, potem morebiti v Inomostu, kjer naj bi se osredotočila kupčija za izvoz v Nemčijo in Švico. To zastopstvo bo morala osnovati in vzdržati centrala, ne posamezne revne zadruge. Velika pomanjkljivost se nam kaže že v glavnem namenu, katerega si je postavilo ministrstvo. Prodajala naj bi se le goveja živina, kakor kaže ime. Morebiti je to prikladno za druge dežele, za nas gotovo ni.' Zakaj bi ne začeli rajši s prašiči, katerih je veliko več in bi lahko poskusili z najboljšim bla-12i goin? Morebiti nimajo nikjer na Avstrijskem kmetje tako lepih prešičev, kakor pri nas. S Kranjskega gre vsako leto 50 do 80.000 prašičev. Ta kupčija bi bila gotovo najmanj nevarna in najbolj zanesljiva. Tam na Dunaju najbrž zaradi tega nočejo dosti slišati, ker imajo v bližnjih deželah slabe prešiče in lepo govejo živino. Ureditev doma. Ko bo zgoraj vso urejeno, bomo doma prav lahko uravnavali zadružno prodajo. Živinorejske ali kmetijske zadruge spremenijo svoja pravila, da morejo v smislu postave prodajati živino. Pri poslovodju ali načelniku zglasijo udje svojo živino, kadar bo za prodajo pripravna. — Toda vsi se morajo zavezati, da bodo vso živino lc po zadrugi prodajali. Brez tega in še posebej brez visoke kazni za vsak prestopek ni vredno začeti tako važne zadeve. Kako bo shajala zadruga, če boš vsak vedno, kadar mu kaže za par vinarjev dražje prodati drugam, lahko prodal nasprotnikom, kar bi naši ljudje gotovo storili? Brez dvoma bodo razni prekupci napeli vse moči in se lagali in obrekovali, da uničijo zadružno prodajo in si ohranijo lepe zaslužke. Naši gospodarji bi že prodajali po zadrugi, kadar tam največ dobijo. Da bi pa ostali stanovitni, če se jim prav drugod več obeta, da bi gledali naprej in pomislili nazaj in si tako z medsebojnim zaupanjem ustvarili boljšo bodočnost, jo skoro nemogoče od njih pričakovati. In vendar bo brez tega vsaka taka zadruga razpadla. Dobiček ne bi bil precej prvič posebno znamenit. Ker ne bodo vajeni, znajo še manj dobiti, kakor drugod. Če bodo pa eno leto poskusili, se mora sad pokazati. Dobili bodo brez dvoma veliko več za živino, kakor bi dobili ob najboljšem semnju. Sami moramo imeti vero v svoje delo in svojo moč. Napačno bi bilo, ko bi pri takih zadrugah klavnice za podrobno prodajo mesa v domačem kraju osnovali. Večinoma so vse take zadruge propadle, kor so imele v izurjenih in premožnih mesarjih prehudo konkurenco in v svojih udih nezanesljive odjemalce. Ko bi bil v kakem kraju posebno izurjen človek in potrebni prostor za sušenje prašičjega mesa in slanine, se bi domače klanje in sušenje prav dobro obneslo. Udje torej oglasijo pri zadrugi svojo živino. Ko jc zadosti prešičev ali govedi za en vagon, se določi dan do-važanja. Za posredovanje dobi zadruga malo pristojbino. Revnim se more dati nekaj na račun. Nemogočo jc tudi, da bi zadruga kupila od ljudi živino po golovi ccni in potem na lastni račun poslala živino na trg. Skoro gotovo bi zadruga pri tem boljše izhajala in bi bili ljudje bolj zadovoljni. Vendar nc kaže tako začeti, ker bi to ne bilo zadružno gospodarstvo, temveč le nova vrsta kapitalistične špekulacije. Če bi imela zadruga kratkovidne poslovodje, jo bi mogli kmalu spraviti na kant, kakor so nekdaj mnogo konsumov le 3 svojo nerodnostjo spravili v dolgove. Na ta način bi morali špekulirati, za kar nimajo potrebnih zmožnosti. Zadruga bi opešala. 3. Ali začnemo ? Važno vprašanje našo prihodnjo-sti, ki more dati našemu gospodarstvu nov pečat in novo smer. Ali smo sposobni za ta veliki korak, ki bi kmečkemu ljudstvu tako neizmerno koristil in pospešil vsestranski razvoj? Kdor je prejšnjo misli pazno prebral in naše ljudstvo dobro pozna, bo gotovo dejal: »Setev še ni zrela. Našo ljudstvo splošno še ni za to sposobno.« Drug drugemu nc zaupa, posebno od novih misli se veliko ne pričakuje. Preveč trgovskega duha imamo, zato hoče biti vsak sam svoj jud. — So pa kraji, so ljudje, ki so tudi zdaj že tega zmožni, možje, ki držijo skupaj, kakor so držijo hrastovo korenine skupnega debla. Ravno tu imamo največjo napako pri našem kmečkem ljudstvu, ki ovira veliki razvoj. Dokler se z vsem srcem nc oklenete domačih zadružnih hranilnic, mlekarn, društev in vse organizacije zato, ker je vaša, ker je za vas napravljena, se nikar ne lotite teh velikih načrtov. Že sedaj kmetje lahko vidijo, da je vse, kar se jc pri nas v zadnjem času lepega in koristnega napravilo, le sad tega skupnega dela na zadružnem polju. Ko se bo ta misel še bolj uživela in prešla ljudstvu v meso in kri, potem bomo kmalu lahko poskusili brez skrbi. (Ivoz livil m Angleškem. Angleška, ki je najmočnejša država na svetu, ima skoro polovico preko-morske kupčije v svojih rokah. Zato gredo zakladi zemlje v veliki meri skozi angleške roke, ki so ustvarile blagostanje in bogastvo, kakoršnega šc dosedaj ni bilo nikdar na svetu. Angleži žive dobro, kakor nobeden narod v Evropi. Le vlani so dali za živila, ki so jih na tujem kupili 4600 milijonov K, ali na vsako glavo 120 K. Za toliko so kupili žita in moke, živine in mesa, masla, mleka, sira, jajc, zelenjave, hmelja in masti od drugih držav, brez vsega, kar so doma pridelali. Vino, rum, čaj, žganje in vsi drugi predmeti niso v tem šteti. Kar so doma pridelali, so tudi doma pojedli, kar Angleška ne izvaža skoro nobenih živil. Le za žito so plačali 1894 milijonov kron tujim pridclovavcem. Doma pridelajo le petino vse porabe pšenice, katere kupijo za 1067 milijonov kron. Pšenico so plačevali vlani povprečno po 22 K 40 h 100 kg, ko je bila pri na h 24 do 30 K. Pri nas je višja cena zaradi carine, katero mora plačati tuja pšenica, ki hoče nriti v naše cesarstvo. Na Angleškem ni carine. Zato se kmetom ne splača obilni trud. Večinoma je dobivala Angleška pšenico iz Ruske, Amerike in svojih kolonij, ki jjh iina v vseh delih sveta. Ti prostori so naravnost velikanski. Le v Kanadi, ki že zdaj nad polovico pridelka izvaža, je še 200 milijonov akrov (1 aker = 0 -4046 ha, malo več kakor polovico orala) sveta ugodnega za poljedelstvo, ko se rabi zdaj komaj deseti del. Za pšenico je ugodnih 70 milijonov akrov = 28 milijonov hektarov. Zdaj se pi-ideluje pšenica le na 7 milijonov akrih. Naši ljudje de-rejo zdaj v Zedinjcne države. Sami Amerikanci sc pa izseljujejo iz te dežele v Kanado, ker so tu veliko boljše gospodarske razmere. Le v zadnjih petih letih sc jih je izselilo v Kanado 300 tisoč ljudi, ki so prinesli sabo do tisoč milijonov kron premoženja. Prav res se nam je v prihodnjosti bati kanadske konkurence pri pšenici. Če bo šla kanadska pšenica na Angleško, bo druga k nam pritisnila in cene zelo znižala. Cela Angleška ima do 26 milijonov akrov rodovitnega polja na 77-7 milijonov akrov površine. Izmed angleških kolonij ima Kanada zdaj obdelanega polja 19-6 milijonov akrov, vse površine 2316-7 milijonov. Avstralija vse površine 1903-7 mil., rodovitnega polja 9-6 mil., Južna Afrika 314 milijonov površine, toda nič polja, ker so tam le pašniki. Indija 556-6 mil. površine in 249-3 mil. polja. To so velikanske pokrajine, proti katerim je še naše cesarstvo lc mala dežela. Ce se enkrat vse obdela, kar je rodovitnega sveta, bomo imeli grozne množine žita. Iz tega je tudi razvidno, da se še ni bati, da bi zemlji kmalu zmanjkalo kruha za ljudi. Ječmena so vpeljali za 170 milijonov kron in ga večji del porabili za pivo. Turšico rabijo v prvi vrsti z;» nre-šiče. Kupili so je za 291 milijonov kron po povprečni ceni 14 K 80 h en stot. Za oves so dali 65 milijonov kron po 14 K 70 h 100 kg. Zraven žita se vpelje največ živine in mesa. Angleži jedo jako radi meso, ker ga na leto povžijejo 23 milijonov meterskih stolov. Ker so doma pridelovanje žita večinoma opustili, so se po švicarskem zgledu lotili živinoreje. Kljub zelo razširjeni reji živine morajo skoro polovico mesa kupiti drugod. Na vsako glavo pride na Angleškem v enem letu 54 kg povžitega mesa. Pri nas bi ga prišlo na eno družino, ki ima z otroci pet glav, na vsak dan 1 kg skozi celo leto, če odračunamo poste. l'ri desetih glavah bi bilo po tem računu 2 kg na dan. Naši ljudje povžijejo komaj 1 kg na teden pri eni družini. Ko bi računali 1 met. stot mesa 100 K, so dali Angleži lani le za incso 2400 milijonov kron. Izmed toga so kupili na tujem do 11 milijonov stotov. Covejega mesa so dobili doma do 8 milijonov stotov, veljali so ga do 5 milijonov. V zadnjem času so začeli uvažati sveže zmrznjeno meso iz Argentinijc in Avstralije. Le lani so pripeljali govejega mesa iz teh dežel 3 mil. stotov v vrednosti 247 milj. K. Angleži so bili s tem mesom zadovoljni, najbrž zavoljo tega, ker jc bilo precej ceneje in iz domačih kolonij. Ti poskusi bi znali za našo živinorejo prav nevarni postati, ker v velikih ravninah Južne Amerike in Avstralije se redi živina štirikrat ceneje, kakor pri nas. Poskusili so ti mogočni podjetniki, ki imajo drugačno podjetnost, kakor naši revni kmetje, svojo srečo tudi na Dunaju. Toda Dunajčani imajo bolj razvajena usta, kakor megleni Angleži in so rekli, da je to zmrznjeno meso zanje preslabo in ima čudni zaduhli duh. Kmetom po Evropi bi bilo zelo všeč, ko bi vsi meščani v Evropi imeli enaki ukus. Ovčjega mesa so doma pripravili 3 milijone stotov, vpeljali so ga do 2-5 milijonov stotov, ki je prišlo iz Avstralije in Argentinije seveda le zmrznjeno. V teh deželah so špekulanti pokupili zemljo. Na revni travici, kjer je jako malo padavine, se pasejo brezštevilne črede ovac. Nekateri imajo čez 100.000 živali. V Avstraliji in Zelandiji redijo po uradnem štetju 102 milijona ovac, v Južni Afriki pa 20 milijonov. Jeseni in spomladi jih s sirojem umi-jejo, pri čemur morajo seveda roke pomagati, ostrižejo in pokoljejo. Za ovčje meso so Angleži dali 187 milijonov K. Redijo tudi doma veliko prav lepih ovac s krasno volno. Ovčje meso je prav po ceni. Na trg v London postavljeno stane 1 kg le 78 h. Naši mesarji bi kmalu dobili skušnjave, da bi šli na Angleško ali šc v Avstralijo janjčevino kupovati. Prešičjcga mesa so vpeljali 3-8 mil. stotov. Izmed tega je velika večina zabele. Le zabela je bila vredna 331 milijonov kron. Sploh je znano, da imajo Angleži prav radi vse dobro zabeljeno, v čemur so jim tudi naši možaki prav podobni. Križ je le, da prešiči, ki se doma zakoljejo, nimajo nikoli zadosti zabele. Največ prešičev vpeljejo iz Amerike in iz Danskega. Mala Danska ima jako razvito mlekarstvo. Tamoš-nje maslo je znano po celem svetu. V zvezi z mlekarstvom sc je dobro razvila tudi lepa prešičoreja, ki vsako leto kmetom milijone donaša. Ravno to jc tudi za nas prava pot do napredka. Perutnine se je dovozilo za 921.000 funtov (angleški funt je malo manj kakor pol kg, 0-4539 kg). Od tega je prišlo 352 000 funtov iz Ruske in 198.0C0 funtov iz Avstrije. Sedaj vemo, kam gredo brezštevilni kurniki naših piščancev, ki se dan na dan nalagajo na železnicah. Angleži jih oberejo, naše gospodinje pa groše spravijo, tuji prekupci pa obilni dobiček. Čudno visoko je število vpeljanih jajc. Po natančnih uradnih zapiskih se je le lani vpeljalo 2124 milijonov jajc, ali na vsakega Angleža 56 kosov. Pri tem so jih gotovo še enkrat toliko no- lcgle domače pute. Na ta način so sko-i ro vedno le v jajcih. Za tuja jajca so dali lani 174 milijonov kron. Plačajo prav dobro, ker pride eno jajce povprečno čez celo leto skoro na 8 h. To je pač dobro, da je London tako daleč, ker bi naše branjevke svoje cize še tja furale, ko tako gledajo na vsak vinar, ki se more več zaslužiti. Te naše kra-marke se bi zaradi zvitosti in premetenosti lahko z dvemi judi kosale, ali bi pa še vse Abrahamoviče ugnale v kozji rog. Potem bi imeli seveda v mestih in trgih ta veliki revolucijon, ko bi gospe in gospodične jajc dobiti ne mogle. Še zdaj se vse jezi nad kako ubogo zadrugo, ki se predrzne jajca podražiti. Angleži si postrežejo tudi z maslom. Doma imajo veliko lepe živine. Saj je na južnoangleškem otoku Yer-sey doma najboljša krava za maslo na svetu. Iz 100 1 mleka se redno dobi od teh krav 6 kg masla. 1 krava ima navadno 2400, pa tudi 3700 1 mleka na leto. Kljub temu vpeljejo čez 2 milijona stotov masla, ki je vredno 538 milijonov kron. Iz tega je tudi razvidno, da nima čajno maslo veliko višje cene kakor pri nas. Tudi zgoščenega mleka so vpeljali za 41 milijonov kron. Pred vsem je treba še pomisliti, da sladkor, kava, vino, žganje in čaj še v računu niso. Sladkor imajo na Angleškem več kakor za polovico cenejši, kakor tudi kavo, ker država ne pobira nobenega davka. Naše kofetarce in ko-fetarji bi imeli tam lepo in sladko življenje. Gotovo dajo tudi za te reči veliko milijonov, ker je znano, da Angleži popijejo velike množine ruma, čaja in močnega žganja. Marsikomu je prišlo na misel: Ali je pa vse to res? Kje bodo ljudje denar za vse te pojedine dobili? Odgovor je čisto priprost. Angleži zaslužijo s svojim delom, kupčijo in podjetnostjo veliko več, kakor pojedo. Ko bi lc uvažali in nič ne izvažali, bi bilo seveda slabo. Toda glejte: Že leta 1902 so izvozili le blaga za obleke (bombaževine) za 1773-78 mil. kron, železnih izdelkov za 78468 mil. kron, volnenih izdelkov in oblek za 747-5 mil. kron, strojev za 342 mil. K, platna za 152 mil. kron, kemikalij za 153 mil. kron, parobrodov za 121 milijonov kron itd. Razen tega je več kakor polovica prekomorske kupčije v angleških rokah, ki jim na leto milijarde prinaša. Tudi denarja imajo še vedno največ Angleži. Pravijo, da so bolj počasni, toda kjer se kaže dobiček, so čudovito nagli in odločni. Kar začne, mora izpeljali, naj bo še toliko ovir. Ravno z žilavo vztrajnostjo, z modro prevdar-nostjo so postali Angleži prvi narod na svetu, ki kaže vsem, kako je mogoče priti do pravega napredka. Žene in matere pri narodnem delu. . i 5. Napravi red ! Navadno so vsi ljudje preveč hvale željni. Če ga malo pokadiš, je ravno :ako kakor bi ga mazal s kakim zelo prijetnim mazilom. Ženske imajo to lastnost vsaj v dvojni meri. Kako dobro ■se vsaki zdi, če jo kdo pohvali, kako je pridna, lepa, delavna, pametna, previdna, tiha, ponižna. Kako ima lepo obleko, kako zna delati! — Že pri otro-cu sc pokaže želja drugim dopasti, in ?tare gube je nc vzamejo vselej iz srca. Kaj lepo bi bilo, ko bi vse naše ženske res skušale hvalo v vsakem oziru zaslužiti. Kako lepe bi kmalu postale naše hiše, kako dober bi bil prihodnji rod! Danes moram naše hiše od znotraj ookazati, kakšen red, kakšna snaga in kako delo sc v njih pozna. Na takega sitneža, ki hoče vse kote prebrskati, vsak prašek iztakniti in vsako nerodnost na svetli dan spraviti, so naše gospodinje ravno tako hude, kakor fantje ili gospodarji, če vprašaš po oni prepovedani, draživni reči v vasi, s katero jih sosedje dražijo. Saj veste, da se ne ;mc povsod vprašati za povža, komarja, nuhe . . Tudi gospodinja bi najrajše .saccga, ki začne po vseh kotih stikati, : burkljami ali metlo nažgala. — Rad ji vse ženice pohvalil, kako imajo v iiiši lep red. Vedno je hudo, če se ženskam zameri. Prijatelju bodo vendar nkrat verjele odkrito besedo. Kjer jo ana globoka in gnoj notri, sc mora vzeti nož in prerezati, da gnoj začasa jdteče. a) Pospravljaj. Večkrat sem hodil okoli bolnikov. Videl sem, kako so hišo pometli in jo :a previdenje okrasili s cveticami in podobami, kakor bi postalo bivališče iiremakovo prava cerkev. Je res nekaj ranljivega, ko pride vsa vas skupaj k umirajočemu kristjanu, katerega Bog ta smrtno uro obišče. — Če pa bolezen lenadoma pride, če je bolnik dolgo bo-an, se pa v istih hišah vidijo prav ža-ostne podobe. Vsak zdravnik in vsak duhovnik ;pozna, cla mora mnogo ljudi prezgodaj v večnost, ker ni bilo v hiši reda, ie prave postrežbe, ne pravih zdravil, .'{ako grozne reči zapuščenosti in zanemarjenosti sc vidijo večkrat pri bolnikih. Če prideš nenadoma v domačo cmcčko hišo, boš tudi videl vse brez reda. Umazano perilo, ostanki jedi, )rooje, smeti, plenice, sklede, vse je Irugo na drugem. V miznico se ne sme :>ogledati. Domači pravijo: »Dela preveč, časa nimamo.« Ti boš pa povsod Tledal mnogo, mnogo nemarnosti. — ženske ne morejo predelati hiš, da bi pile bolj pravilno zidane. Dobro bi pa bilo, da, bi izkušale povsod odpraviti ->ne nesrečne kuhinje, ki imajo na obe strani vrata, kjer mora vsaka, še tako zdrava dobiti trganje, za katerim bo na liz stara leta veliko trpela. — Toda to ni vselej v vaši oblasti. Toda kako morojo ženske opravičiti svojo nemarnost, ko se povsod kaže v hišah. Olikanemu človeku sc studi, če natančneje pogleda. Vselej morate imeti v svoji hiši dober red, da bo vsaka stvar na svojem mestu. Bog je dal človeku pamet, cla vse prevdari in umno uravna ter v red spravi svoje reči. Najpred se torej v mislih napravi načrt, kako se bo red napravil in potem se v resnici izpelje. R?d je sad dela. Kolikokrat ima človek, ko vidi svojo zmešnjavo, misel: »Ko bi se hotelo tole vse urediti! Kaj bi Jal za to, da bi nc imel vsega tako narobe!« Prazna, neumna misel. Brez tvojega truda ne bo nikdar reda. Neredno žensko, ki je obenem tucli res nerodna, boš kmalu spoznal. Postelje no postelje, cunje vrže od sebe, za kar vprašaš, ne more dobiti, ker se je izgubilo, seveda po prazni glavi, ki vedno pušča, nobena reč ni na svojem mestu. Najbolj čudno je, cla mnoge izvrstne gospodinje, ki tako modro vse prevdari jo, nimajo nobenega smisla za to lepo lastnost dobre matere. Izvira to iz preslabe vzgoje, pomanjkljivosti naravne nagnjenosti in lastne malomarnosti. Človek ima voljo, če hoče tucli železno, s katero vse to doseže. Naše ženske so v tem na visoki stopinji. Česar se resno lotijo, se mora izpeljati. Navadi sc počasi vsako stvar na določeni prostor dejali, ne pojdi pred počivat, dokler ni vse v pravem redu, pa boš ves mali trud, ki ti ga to delo napravi, imela povrnjen, ko ti nc bo treba nobene reči iskati. b) S n a ž i. Iz reda izvira ljubezen do snage. O tem jc kaj težavno govoriti. Gospodinje in dekleta bi morale imeti toliko ponosa, da bi jim nobeden ne mogel očitati umazanost. Kako ponosne so po pravigospodinje na svoje delo, če sc v hiši vse sveli in ni nikjer nobenega madeža. Neki znanec je hotel zasluženo pridnost gospodinje posebno pohvalili, ko je rekel, da imajo v njeni hiši na tleh lepše, kakor drugod na mizi. Vodo je Bog zastonj dal, milo ni tako drago, metlja se doma naredi in zdravih rok tudi ni posebno škoda. V nekaterih hišah je res čedno. Vežo le. vsako soboto ali nedeljo zjutraj pometejo, ko si med tednom razne živali in ptiči napravijo prav , prijetno bivanje. V hiši na tleh je včasih pravo gnojišče. Gospodinja že nc pomni, kdaj je bilo zadnjič poribano. Velike smeti pobere metla, male se pa tal primejo, da bi bil večkrat res kramp potreben. Postelje se še pogledat ne sme, noži so kar zalcidani nesnage, žlice tudi. Brez skrbi pljujejo Vsi na tla, četudi imajo jetične v hiši. Poznal sem močno družino: oče, mati in šest otrok. Pri nobenemu ni bilo sledu bolezni. Ena hči je dobila po nesreči jetiko. V nekaj letih so šli vsi za njo. Bacili so ostali na tleh in v špranjah. Čedil ni nobeden in tako so morali vsi prezgodaj iz sveta. — V skrivnih kotih — pod klopjo, po mizo, pod orodjem in po vsej hiši se pa dobi na več prstov debelo prahu in gnoja. Kjer imajo v hiši prav veliko muli, jo to tucli gotovo znamenje, cla niso prijatelji vodo in metle. Kako lahko bi bilo vsaj na 14 dni prinesti škaf vode in kar z metlo ali sirkovo krtačo tla izprati. čas se dobi, če je le volja vneta za to. Če je žc naša hiša večkrat podoba razdejanega Jeruzalema, boš v izbah, čumnatih, štiblicah, shrambah, kleteh in omarah našel večkrat reči, da ti bo kar slabo poslalo. Tega seveda ne smem natančno popisati, ker ni dopuščeno domačih skrivnosti, še manj pa umazanosti na veliki zvon obešati. Pri tem mi je prišlo nekaj na misel. Zdaj imamo društva za najrazličnejše pomene. Pri vsakem sc povdarja, kako je to ali ono važno in potrebno. Kaj pravite, ko bi si dekleta in žene v eni vasi osnovale društvo za večjo snago v hišah. Registrirati ravno ne bi bilo treba. Udje bi sc zavezali dobro rabiti vodo, metlo in milo in gledati, da v njih hišah ne bo nobene nesnage. Pajčevine sc redno odpravijo, hišo vsaki dan po-mede itd. Izvoli sc načelslvo in te naše ženske, ki tako dobro vidijo drugod vsak madež, bodo šle kakor nadzornice pregledal posamezne hiše. — Če je umazano, čc se dobi ščurka ali druge nespodobne živalice, mora nemarni ud plačati kazen. Če nosijo domači perilo po 14 dni, po mesec ali še dalj, se obsodi. Čc se noče poboljšati, temveč ostane trdovratna grešnica v umazanosti, pošlje društvo na njen račun ije svoje ude, ki ji vse v pravi red denejo. Tako društvo za gojenje snažnosti bi rodilo najlepše sadove. Kar osnujte ga. Le huda pravila in občutne kazni mo rajo biti. Znano je, kako radi gredo fantje in možje na tuje. Gotovo gredo zato. ker premalo ljubijo domačo hišo. Ta jim pa ni prirastla k srcu, ker ni lepa in čedna, ker je notri vse umazano. Morebiti se tla ravno iz tega razlagati, da se moški tako radi mude v gostilnah. Zapazil sem večkrat, da je ravno pri pijancih vse najbolj zapuščeno. Ali ni torej tudi žena precej kriva moževe nerodnosti? Neznatne ,so naše hiše palač nima ubogo ljudstvo, toda naj bodo vse priče naše pridnosti in lju^ bežni do snažnosti. Žene in dekleta, ravno v tem morete res veliko storiti za povzdigo našega ljudstva. Otroci bi bili bolj zdravi in tisoče denarje se ne bi po nepotrebnem zapravilo za zdravila. Iveri. Ko bi se nekateri človek zmeraj ne bahal, koliko ima, bi ljudje še ne zapazili ne, da nič nima. * Ce kdo pravi ,da si želi smrti, jo to navadno tako razumeti, kakor bi dejal, da želi So dolgo živeti. nt^iti " \ r- r ns3fes3g5fe3tb Daje po 4'/2°/O o SE rcgistrovana zadruga z omejenim poroštvom a • r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. 3C 3E2T r^rmrrnrrr E5amEBE3E5aE3S3E 3SBB5 "—^ sprejema hranilne vloge vsak delavnik od [i 1 j 01 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopolnilne in jih obrestuje - " /2 /0 vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menjice. Dr. Fr. Dolšak 1. r., Prelat H. Kalan 1. r., Kanonik I. Sušnik 1. r., a Telefon 237. Telefon 237. Betonsko podjetje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Tvornica umetnega kamenja in marmorja Zajec & Horn Ljubljana, Dunajska c. 73. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnice, klepane in brušene, postamente, balustrado, ornamente za fasade, vrtne ograje, bangerje, krasne nagrobne spomenik« in okvirje, korita in 2iebove, cevi za kanale (6—100 cm premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d. Prevzema kanalizacije in fundamentiranje strojev. 1754 Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralxthov umetni mermor za obhajllne mize, oltarje, votivne table, obkladanje sten v cerkvah In vestibulih — lepota brez primere pri nizki ceni. Xylollth je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnice in pisarne: tiha hoja, topel, higijeničen. brez špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — Tlakovanje cerkev in vež s cementno-mozalEnlmi in hidravličnimi ploštami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakovll Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za fasade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolitu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah. iliranlein izvrševanje železnobetonsi stavb: sn!;?upMoSkru"rdrijev it^l^ mnenja. V zalogi cement na debelo In drobno ter „bollrna masa" zoper vlaZnost zidov, na kojo opozarjamo. PŽT IfcST NAJBOLJŠA IN NAJSIGURNEJSA PRILIKA ZK STEDENJE! ^J Ij^g Denarni promet do 31. decembra 1S09 čez 83 milijonov kron. Lastna glavnica K 503.575*98 Stanje vlog dne 31, marca 1910 čez 21 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta stev. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ~ imrv^lol&b 4 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so jjoštno - hran položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkufant. eskomptirajo. Št. Vidu n. L. Dr. Ivan SuSteršiC Fran Povše, vodja, '.'KimijiiU r.lh-.-.fi t/SHI •»'•'» Katoliška Rukoarha u UuBUflHi ".K.illil l/>s»>:t;t vili ''K'!"' ' )/i<;lt .......r O'. >••': t VI lu-tfi) jjJii a nlvUrni 'junjl ;..ii}i':h":' " ':-*•< 1 < 'itt* v--A »*«tm 'Innm žjtv/tr'■ ih:>i»» j/." "i i om>'xi; uli), 4 Snte jUK-•■•-«.»!» ilUitun. ' »;: 4 Mudili r.iT)/' ' "i>Mt ' K .linami < Stflj* tinivoiim. iiti|uMi|Sh *fi SatlH" 4 '35 ih Ml|twi) Minrtii iNuvtitr "i jr.iji' «•"•»'•••11 ime" "''•'( <".i'i> M i«vsm•: r <»■«. f <• •un !i"S j Ji'Ml tr >;>»!« 1 ' 4 VI jmiii mimSm «11*4 ŽjjtrtiViiKim ]'."■-' :: Uvrju Vnr*. ( V, ' . f >mit •••:!' liutsU ' i • jnuh u MW-: 'iiiUtv t Uan. . ■"! :.••.. 1 "f • i i-jt • Mufam. '.-ii' nI««. ■ 'miJf;.: n:::,:»i'.re ■ 'irHi! >- • t,- ; ■suni ' Dat itn t •. . •->•: J/t'"»-'.; — . — *- SMS8 Tiir. ■ ,-'t • *„'\f' —. v * v ' — * " r s M-l. < V.«3V A ti -rl l-r^r t < rVL {tUijta Uri:-'.- '>:.i, nj.K. iimti. %m«:. 4 t '.'i jrfSBiJ «r»w» jraidttti-- 5'«t*. . j}iilrn«iui . Z Z-fr.rUi ' nsHi ■i.i'!i. .ivt 1 tfl < tt» n*. /feui-vir. ki'W iT maitiuu n ItutoBO. ir-v*. I " "31 H**);*. > J :it >.v;«. i- • • •-• t < '<'- tHR.-fiir ^HV.'- >' OliU'.' Jtr.i!".,!.. fnmail .!!'.•'.'' :i.':>'.!"h. ^ < "Hi U«m".'. 4 — *»• t — š. ANttM MnMrru rurafl apa. i _ • ur ?•'««•.!« Utur. .»'•n :>> az itMl. • « Vv>llft. - ' jVIH — lAC.Vt K tK-Tlfirjlin. — ^ill- f i!ii/* nw j'*.nn it • mar--:. < 'Ji i jMu, Aftmtrsk stunm JHo «' 1 :•■• »»•« t.iu.i '.«n a:: iif-.ij ! _ t -lUDiftim - _ :iii)iaii'.Ha — • >. KKiir *. iruutrs W W» j/v »M. r.<:::it» sn«aii«'-» 4 —'••»S. ' -•Mt fiil'Sjl Mr•čin vrta tli tmtn»";>««t -•.'••■ • '.i;:.,'' ;ir'.'»uil vviK■ ' iivipiia < —VI tKirn jmvBit. : jnMiimrv ""'.-t IS "it. mita tail Ir.-irj';. — '. ti itrttip. Virt iif^.m itmivm. - *w».'i» [r 'iitiii >nr.'">ni. — ■-umiri ." jr ;,ij 11- .»j>)» :r.'"-t;::iiki> — 1 jmrjisi« ta nr.r:,.- >.. — Alti i. «'u>r>!< :: ^iiamifia. 0< i-taiiur.i i/imi."'iti». — 'rimitijam. i.n nitiitiH^i r.iitsn. J. '-J/H' .»"f>.-n '.r ./II — rt.ri.i V;.-:r,. — KtuniltKia — iiK.uh! Z.-n<:>-.i. jav/'>i<. :<>.-ita (puiir.t. .'.tibnilSft tertiii :aa. " itlrili« n 5'latni>fi. — iifiirtlin. — 'rtljtu -.ušaiipr fes•«« iittwwlt. »'istkst -»»I« i JA'3HU1I1 ' VI V? "it. iitka jr ••.«:«. — Ai>.-( Da«J'" prmf xnaiyvw'. — ijsstiai. nm ;*■" a it ititite. — tiu- urt vviiUia - um 'Jttubvno. — j«ri" ttm. /^tatniftlc »iflt. r liitaitit. Vrt-tl. tt-tn. iii-*:li. a»ssw. — j«m«U -^vutn. — A iti i "itiajtaiar. ^iit/vi''n tiali »:>>.! i ft.n>r. — tiu^i e>rtiti"i r-.na. — Vv«; i/««>r ■ HiTtiiii^rt iftrttu. — KruteoM man — n ^'.iiit/ut Josi-.v.tiiv». >-vtiiiaiftii ilftJii. <>• ::s»nt — - i/Trfln iiwtiU. mrim.HA-)« iiatvira. — ZitlrtUiVD — V" ur tt«>rt itrtllaiir. tli • HUmruum. - '"t- t«tii(tiii(t nrtlijtiuikiti iii'iiir.tiar>f rtlarta tinriat'3. Hmmi. «; ttiiam i vv.i.mtti "'»-'t "n. .<•—«» .■.•••»ta. — » iar-•MiHit ^tiMitu -frjint^im n 3;tw» t. ittrutl. — iumi". — lilseatnm. — irt.1 i jrr.jrtn — .i-.iita. ^rifjfllft cmtkii iinvnca ,;ar-; u lamo. I Ji5i;iii «:• IpmiJina um i«tmlB. '.^'..'afl 'r ^d-jtl iwnU(l n ^ni-ofitki imiokvi »Uiti Miti .'mlnn :. ii jrii/ Itt s> " • nxri: .u" .-: .. lwni;)fiS--inwmffci iniw V-rav . (.mrairl.. < -'X1-UiiMviKka-tMndrt 4war > :av : (,nmar-;.. < - A Mi^Mrim. v »» trcz i :twia ' "•'•.iiiii-si W2>:u >--,v»ia tnrtniniiKtl. ta ji j ./:■• n -•!= n:. i (.irtujsivn 2wlBtm n Ji"' ' jmrn.':.c*ivujs.n n r ani r >'ri :v/'SMa. (i-— ■•z. < — ^wiiMin artSmr. n amtmkav saiiiN. ji ■ c:r. 2m i ■'•'-a ti-iana i£inilif«iiuB iti ■.?.iic Lizmi^ts'. < »Tii* zfSandiif sam : -;:t .im-iai 1!?. ' Vuilt artiraniiAm n mamini. '.» :.v. lac i/. . t 11 m ari »ravnili. j«i tiiuHiii it nu;rirr i • 11. 2st*a ti msrifi arivrl ;a« m .uran la -"-v n norm. ' ir. < f - -wmKawriiawi ni tauK i .miKnainu n isnmv ■•n.a ... irutiiii »uasii. luiJiiU ir. Iir-tni. { t t. . lranari 3t"nozarnvmk. Z.i intna« «:r«tr.> .»ta ;::itu. Ivi t> Jiu.. fauK. tii;;.: :".ri"t u n.iitn temin ) tk. "Tri u . ■: ::: .;:rti-T"ian. latam i I s. ( iti. teu;:. »aii.i D.rnaiint: ::"'m : : ninitu. : "ttr. n .;."!n"':an jrniinitne j<:iesni. Isii:.Ji (.nmun • inmnn. ai~itni:-p:>::ji:itar5Ka •Kin-M. 2«Kimmii n niHKantvn. ••a"'nu;i: nnu-u::iik in "OlJSU . — W«uanami. -—' li-i-a Iirn.nsm '".n. :li..r iutjiiamai;. 4 — •ariinu tiul.iErf.vi ta un»m. ;>'inii r .— "iitrn lar-tenui: i — iinvirmna itmtagntiia. ?i—i-iii ?- -l.i. iiaim:. ' r — u. < - S.'. ncsintJ 4 • tiin »išiia io ::fli»;niu:. i'ja s ;i:>:i;eu;ni ;rr:iv? > n Itarimn it i jmitaiinm. J u. ...t-:•!.•. -i u;iu :ii: ta J iiii -i:ip3Hr: ,-nu t »v ;erta iiu. J? t liiiuaidijiia. Zr Kk-i Ijiinamita tu-ii Jaya siuuncsii^j jttj»stii». . y< ti: K vvis-o K . .V. liuvtiim-i iflustaia. Sv- Sc-.vv •. . I ! '-'..". liw:uiam. ?• •/• jvvivh K • ; v v T —-ŠO. __ llirni "tU. C? -\< :tt lajldkja „., ; +iln aai»:. K c lnnrt tultarca. Mmiktt \.ia>) t'n>< n , \ - v luina nraitaM .rv^ l-•• tm. Kuiupuittfc •'.iliriiii. " :':a; I.— . vrnili: ^ -vi-.« via !«•• >tj S,.- ^ rj i :u'; A.iLcrt i'J iVilC i'"-'