SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 6
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 3 de marzo - 3. marca 2005
O SLAVCIH IN KALINIH
Zagledani gozd
JOŽE RANT
V Delu je 21. februarja letos izpel članek z naslovom "O slavcih in kalinih" in sicer pod zaglavjem Mnenja. Pred kratkim časom bi bil članek verjetno uvodnik.
Za kaj gre? Med drugim govori o odločitvi sedanje vlade, da ne bo sodelovala pri proslavljanju 60. obletnice 1. povojne slovenske vlade, ki da se je sestavila maja 1945 v Ajdovpčini. Pravi, da s tem vlada ,,ne priznava pomembne konstitutivne prvine v zgodovini lastnega naroda, ker nanjo gleda iz dnevnopolitičnega zornega kota. Da je ideolopko na nasprotnem bregu, kot je bila tista pred 60 leti, ne spremeni zgodovinskega dejstva, da je bila tista vlada prva — in prvih se pač ne pozablja".
Potem pravi, da ,,danes ne pteje" razlaga, po kateri smo nasledniki Karantanije. Takoj nato pa zatrdi: ,,Pravno-formalno je Slovenija naslednica avnojske Jugoslavije" (AVNOJ ali slovensko ASLOJ pomeni: Antifapistični svet ljudskega osvobojenja Jugoslavije) Seveda omenja tudi druge ,,mejnike", kot tim. Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda (ki ga je celo Djilas imenoval samo ,,Slovenski antifapistični zbor"), in prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta februarja 1944 v Črnomlju. Potem prizna, da ima vsaka stran pravico do svojega prepričanja. A dostavlja: tako kot nekateri zaradi napadov na komunizem pokažejo svojo nejevoljo s stisnjeno pestjo pred pe ptevilnimi partizanskimi spomeniki, bi drugi morali ,,v imenu državnosti požreti slino in sesti med tiste, ki bodo na ta dan pač slavili Kidriča, za povrh pa morda pe Kardelja".
Pisec članka sicer govori o 1. povojni vladi, s čimer morda vključno priznava obstoj drugih, predvojnih. A kdor hoče biti pravičen zgodovini, ve, da je bila prva povojna vlada v resnici tretjemajska, torej demokratska, imenovana po pred vojno izvoljenih poslancih, čeravno je na danapnjem slovenskem državnem ozemlju obstala komaj tri dni. Vsi pa tudi vemo, da je petomajska vlada pripla na oblast s krvavo revolucijo in se je na njej obdržala s strahovlado.
Prav tako dobro ve vsak resen poznavalec zgodovine, da nista imela demokratično izvoljenih predstavnikov ne kočevski zbor ne črnomeljsko zasedanje. Kot tudi ne ASLOJ. Še bolj nesmiselno pa je vztrajati na tem, da bi naj bil vir slovenske državnosti ASLOJ in obe drugi omenjeni zasedanji. Za kateregakoli izvedenca v mednarodnem pravu Titova Jugoslavija ni imela pravne podlage in mednarodnega priznanja zaradi zasedanja ASLOJA (ali po srbohrvapko: AVNOJA), ampak zaradi sporazuma Tito-Šubasiž, s katerim je Tito začasno in hlinjeno, lažnivo (drugi bi rekli: taktično) priznal bivpega kralja in postal del njegove vlade!
Vir slovenske državnosti ni samo Karantanija - kot kaže, da trdi omenjeni članek. So pe drugi viri! Žal se v Sloveniji niti zgodovinarji ne spominjajo, npr., Ilirije (in Vodnikove sicer zmotne trditve o Ilircih kot praprebivalcih na slovenskem ozemlju). Kaže, da jim tudi ni dosti mar ,,pomlad narodov" leta 1848, ker je za mnoge v tistem letu bolj pomemben komunistični Manifest, kakor pa tedanja zahteva po Zedinjeni Sloveniji. Komu od teh bo potemtakem mar Majnipka deklaracija leta 1917? Kdo bi se spominjal na penčurske dogodke leta 1932 ali na Slovenske punktuacije iz tiste dobe?
Najhujpe je to, da večina zgodovinarjev ne ve ali (namerno?) ne omenja 29. oktobra 1918. Kako naj bi potem zanj vedeli slovenski ljudje, ko pa se v prvi Jugoslaviji zaradi srbske hegemoničnosti o tem ni smelo
govoriti ali pisati, v drugi pa je bil narod 56 let v primežu ideolopke zasužnjenosti? Šele zadnja leta so nekateri začeli pisati o razliki med 29. oktobrom in 1. decembrom 1918! Medtem pa je Slovenska politična emigracija (SPE) leta 1968 slovesno praznovala 50. obletnico prve slovenske vlade. (O tem so daljpa poročila v Koledarju Zborniku Svobodne Slovenije 1969, str.169-245.)
Toda naj mi bo dovoljeno, da v zvezi s praznovanjem 60. obletnice petomajske vlade izrečem svoje mnenje. Res je bila to sprva krvava strahovlada, zaradi katere smo izgubili desettisoče življenj in velik del slovenskega zamejstva. Toda konec koncev je bila začetek razvoja, ki je po dolgih in težkih desetletjih pripeljal do 14. februarja 1991, ,,ko je slovenska skuppčina v tedanji SFRJ sprejela resolucijo o sporazumni razdružitvi". Tako torej, kot danapnja Republika Slovenija pravilno trdi, da je pravno naslednica Socialistične federativne republike Jugoslavije (a ne avnoj-ske!), je tudi pravna naslednica Socialistične (in/ali: ljudske) republike Slovenije. Zdi se mi, da bi bilo politično najpravilneje, če bi vlada prevzela v svoje roke "proslavo" sicer nedemokratične, a tedaj (razen po emigraciji) splopno priznane povojne slovenske vlade, ki je izvajala svojo oblast skoraj na vsem ozemlju Slovenije. V takem primeru nihče ne bi mogel hvaliti partijskih vodij, ki so to narod-no-zatiralno vlado večinsko sestavljali, a jih doslej nobeno sodipče niti zgodovinarji niso pe pravilno ocenili oz. obsodili. Kvečjemu bi se morda priznalo nekatere zasluge resničnega osvobodilnega boja mnogih ne-komunistov. Primerno bi bilo seveda, če bi se vlada ob tej priložnosti spomnila tudi tretjemajske vlade, ki je nastala v ilegali in iz vrst tistih, katerim nihče nikoli ni mogel in ne bo mogel očitati kakrpnegakoli izdajstva, kolaborantstva in kar je pe takih neumestnih žaljivk.
Tako spremenjeno stalipče do obeh vlad bi bil nedvomno tudi nov, pomemben korak za kolikor toliko pravilno zbližanje med dvema skrajnima stalipčema.
Na ,,napi" strani skupajmo, da bi v tem pogledu ne zamepavali med seboj različnih stvari: pe tako hud zločinec je zmožen kakpnega plemenitega dejanja - tako kot so pe cerkveno priznani svetniki delali napake ali prej bili veliki grepniki. Ali naj Italijani spet spremene rimsko kampinjo v barje, ker je tega izsupil Mussolini? Iz slovenskih emigrantskih vrst nikomur nikoli niti na misel ni priplo, da bi si zaželel nazaj v ptevilne predvojne družbene krivice; prav nasprotno, vse medvojne in povojne izjave so govorile o potrebi sprememb tudi v tem pogledu. Kako bi potem mogli tajiti tisto, kar je bilo pravilno v družbeno-gospodarskem napredku za časa socialistične Slovenije? Kako torej tajiti dejstvo, da je prva slovenska vlada z oblastjo nad skoraj vso Slovenijo izpla iz vrst NOB-a, čeravno pod absolutnim in totalitarnim vodstvom KPS? Vsekakor pa gre praznovati dejstvo vlade, ne pa veličati oseb. Za vedno pa bo verjetno ostalo odprto vprapanje, ali tako majhna, po revolucionarni vladi pe zmanjpana slovenska državnost more odtehtati njene strahotne zločine, npr. povojne velepomore ali izgubo Trsta z zaledjem, velikega dela Goripke, delov Istre itn.
Končno, kar zadeva slavce in kaline, bi rekel, da imajo pod ekolopkim vidikom tudi kalini svoj pomen in se jih ne more kar tako iztrebiti ali spremeniti v drugo zvrst. Žal predvsem Kidrič in njegovi niso pustili peti niti slavcem, od katerih so mnoge pobili. Kalinov sicer niso učili — nasprotne so pobili, svoje pa povipali— zato jih je pe sedaj ostalo kar precej na kaj zavidljivih mestih.
BOGOMIR ŠTEFANI» ML. -
Ljudska modrost iz preteklosti pove marsikatero pravpnjo tudi za nap čas, denimo tisto o drevesih in gozdu — namreč, kako včasih zaradi posamičnih dreves ne vidimo več celega gozda. Primero lahko dandanes uporabimo v pte-vilnih okolipčinah, saj je sodoben način življenja že po naravi nagnjen k posameznostim, pri čemer pa pogosto ali pa kar praviloma izgubljamo občutek za smiselnost celote. Dokler ^ Dokler ni prepozno ali pa dokler kakpen ,,gozdar" ne zakriči dovolj glasno: stopite korak nazaj in si oglejte, kako je vendar s celim gozdom!
Prvi cilj vlade v letopnjem letu ^ je uvedba ukrepov za ustavitev negativnega demografskega gibanja v državi. Nap namen je, da bi ta trend začeli obračati v pozitivnega. Ta cilj ni naključno na prvem mestu. Staranje prebivalstva in zmanjpevanje deleža aktivne populacije je namreč dolgoročno najresnejp strukturni problem nape države. To so bile tako rekoč prve besede, ki jih je na nedavni tiskovni konferenci, namenjeni predstavitvi vladnega programa za leto 2005, izgovoril prvi operativec slovenske politike — recimo mu za to priložnost kar prvi ,,goz-dar" v gozdu slovenske države — predsednik vlade Janez Janpa.
Ali je povedal kaj tako novega, da bi morali tem besedam nakloniti komentatorsko pozornost? Odgovor je ne. Povedal ni nič takega, česar napi bralci ne bi vedeli. Dovolj je opozoriti na porazni demografski statistiki posvečene zapise dr. Marka Kremžarja, dr. Toneta Kunstlja in dr. Lojzeta Gosarja, če temu dodamo pe opozorila duhovnikov — od nadpkofa Alojza Urana do p. Miha Žužka — smo dovolj nazorno povedali, kako odmevna je ta tematika že na straneh napega časopisa.
Podatki iz teh prispevkov so res alarmantni. Naj jih nekoliko poosebim: ko sem se pred dobrimi trides-
etimi leti odpravljal v prvi razred osnovne pole, je po z menoj več kot 30.000 ,,sopDlcev"; ko bo čez dobri dve leti prvopolček moj sin, pa bo njegova sopolska drupčina skorajda prepolo-vljena (leta 2001 je bijo rojenih 17.477 otrok). Še slabpe se bo godilo generaciji 2003, v kateri je bilo rojenih pe nekaj manj otrok, namreč 17.321, istega leta pa je v Sloveniji umrlo 19.451 ljudi, kar na ravni naravnega prirasta pomeni krepak minus (— 2130). Predlansko leto pa glede tega ni bilo posebnost, saj statistiki že od leta 1997 zapisujejo negativni naravni prirast.
Še bi lahko nizali zaskrbljujoče podatke: o zvipevanju starosti žensk pri prvem porodu (že 27,3 leta predlani), o vedno manjpem ptevilu družin z več otroki in vedno večjem ptevilu družin brez otrok, o skokovitem večanju deleža starejpega prebivalstva ^ Slovenska rodnost je trenutno okoli 1,2 otroka na žensko v rodni dobi, za enostavno obnavljanje prebivalstva pa bi morala biti ta ptevilka obrnjena — namreč 2,1.
Toda, kot že zapisano, to niso novi podatki in vsaj nekateri demografi pa tudi predstavniki civilne družbe (zlasti Cerkve) so nanje opozarjali že leta. Niso pa nanje v enaki meri opozarjali politiki — natančneje vladajoči politiki. In prav v tem je novost Janpevih pro-
gramskih besed. Nočemo trditi, da v zadnjem desetletju na področju družinske politike ni bilo nič narejeno, ne moremo pa se znebiti vtisa, da je bilo za do-nedavni oblastni vrh, ki se je (predvsem sam sebi) zdel „obsojen" na stalno vladanje, to vprapanje zgolj eno izmed mnogih bolj ali manj (ne)pomembnih. Preprosto niso opazili, da tu ne govorimo več o posameznem drevesu, če ostanemo pri uvodni primeri, ampak o obstoju celega gozda. Predolgo zanemarjanje poglabljanja demografske krize je bilo, kot opozarjajo strokovnjaki, več kot očitno, zlasti vlada v prejpnjem mandatu pa je bila ,,kljub opozorilom pe posebej ignorantska", kot je oktobra lani dejal demograf dr. Janez Malačič.
Ali sedanji vladni program obeta drugačno dogajanje? Napovedovati ni mogoče, saj je jasno, da so spremembe pri demografskih gibanjih posledica ptevi-lnih med seboj prepletenih dejavnikov, na katere ni mogoče vplivati le z oblastnimi vzvodi. Navsezadnje imajo tu bistveno vlogo tudi pojmi, kot so vrednote, hierarhija življenjskih ciljev, miselnost ^ Kljub temu Janpeve po vsebini stare, po družbenem položaju, s katerega so bile izrečene, pa nove besede pomenijo svojevrstno politično-prioritet-no streznitev. Vsaj gozd smo torej zagledali.
Po Družini
Umirjena politika do sosedov
Vznemirjenje zaradi zadnjih dogodkov v slovenskih odnosih z Italijo in Avstrijo je pretirano, je prepričan zunanji minister Dimitrij Rupel. „Slovenija je dobro zavarovana, je članica Evropske unije in zveze NATO, njen mednarodni položaj pe nikoli ni bil tako trden, zato smo Slovenci lahko samozavestni," je minister utemeljil takpno prepričanje.
Mednarodne pogodbe, kot so Osimski sporazumi, Rimski sporazum in Avstrijska državna pogodba, so polno veljavne, na Slovenijo pa nihče ne izvaja pritiskov, je dodal. Obenem je poudaril, da Slovenija ostaja zavezana načelu ,,pacta sunt servanda", torej, da je pogodbe treba spoptovati.
Novinarska konferenca ministra Rupla je bila sicer posvečena predstavitvi nalog vlade oziroma zunanjega ministrstva na področju zunanje politike v letu 2005. Med njimi je minister na prvem mestu omenil uspepno izvedbo predsedovanja Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Vlada bo po Ruplovih napovedih vodila ,,umirjeno politiko do sosedov", sporna vprapanja z njimi pa bo urejala na evropski način.
GLEJ_
LJUBLJANA: RAZSTAVA O SLOVENCIH V ARGENTINI
2
NOVA KNJIGA O UMETNIKU FRANCETU GORŠETU...........2
ZA ZGODOVINO O GENERALU RUPNIKU.......4
BUSH IN PUTIN V BRATISLAVI........................6
Razstava o Slovencih v Argentini
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
(Od nagega dopisnika v Sloveniji)
V Slovenskem etnografskem muzeju so 24. februarja odprli razstavo Slovenski priseljenci v Argentini. V ta namen so pripeljali v Slovenijo material, ki je bil že razstavljen v Državnem muzeju inmigrantov v Buenos Airesu in drugod po Argentini. Ker pa je na panojih tekst v ppanskem jeziku, so vsakemu dodali vb manjšega z besedilom v slovenščini. Za to priložnost so povabili Izseljensko druvtvo Slovenija v svetu, da se pridruži razstavi s krajVm sestavkom in nekaterimi slikami Slovencev iz
Argentine, ki so se preselili v Slovenijo in so prepoznavni v slovenski družbi. Predstavljena je tudi vitrina z revialnimi in knjižnimi	izdajami druvtva, med katerimi je bil čisto ,,svež" Zbornik, ki vsebuje referate in drug zanimiv ma-
TONE MIZERIT
Arh. Jure Vombergar na otvoritvi
Vitrina Slovenije v svetu
terial prvih enajstih Taborov Slovenije v svetu. Razstavo zelo poživi vitrina s pisanicami, ki jih je že pred leti muzeju podaril inž. Marko Bajuk iz Mendoze.
Na odprtju je glasbeno noto podal basist Janez Vasle ob spremljavi pianista prof. Ivan Vombergar. Vasle je občuteno zapel tako N'mav čez izaro kot El dia que me quieras.
O razstavi in njenem nastajanju je govorila kustosinja Dava Hribar, ki je izrabila prisotnost arh. Jureta Vomber-garja in se mu javno zahvalila za njegovo pomoč.
Spregovoril je tudi Franc PukVč, državni sekretar pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, o važnosti kulture kot temelja samozavedanja, obstoja in tudi samozavesti.
Številni obiskovalci, — med katerimi je bilo veliko znanih osebnosti, povezanih na različne načine s Slovenci v Argentini, in pa mnogo Slovencev, rojenih v Argentini, — so se nato podali v razstavni prostor. Močan in eleganten vtis so naredile
stene, oblečene v argentinsko zastavo, ob njih pa 25 panojev s pripadajočimi slovenskimi dvojčki. Prostor so dopolnjevali otočki-vitrine. Na malem ekranu pa so se vrteli nekateri videoposnetki iz leta 2003 Marije Brecelj, urednice kulturnih programov na tržavki RAI (mimogrede: Marija je hudomuvno krstila arh. Vombergar-ja za edinega ,,avtohtonega Argentin-ca": menda je bil edini v Argentini živeči Slovenec na odprtju...).
Za nekoga, ki razstave ni videl, je lepo presenečenje spet videti obraze, publikacije, prireditve, ki jih je sam doživljal. Ko jo pregleda, pa se mu zdi, da marsikaj ve manjka. No, saj se razume, ni mogoče predstaviti vsega in vsak ima svoje okuse, želje. Vendar bi pripomnil dve stvari. Malo moteče je pomanjkanje sorazmerja, predvsem pri predstavitvi knjižnih izdaj. In pa občutek, da je večji poudarek na arheologiji, če se tako izrazim, kot pa na živem slovenstvu (ki ga ni malo v Argentini).
GB
V zanosu besede in vepetanju vere
Na deželnem sedežu italijanske televizijske hive RAI v Trstu so predstavili slovenski televizijski film o pisatelju Alojzu Rebuli, ki nosi naslov Epifanija zemlje in duha ter podnaslov Alojz Rebula: V zanosu besede in vepetanju vere. Scenarij za film sta napisala Marija Brecelj in Igor Škamperle, režirala pa ga je urednica kulturnih programov Radia Trst A Marija Brecelj.
Igor Škamperle in Marija Brecelj sta pripravila uro trajajoč televizijski film o Alojzu Rebuli tako, da sta besedo dala pisatelju, izbrala mozaik literarnih utrinkov, ki ga najbolje označujejo (podajal jih je igralec Vladimir Jurc), predvsem pa sta pred kamero postavila tudi vrsto njegovih prijateljev, sodobnikov, slavistov in njegovih učencev, saj je bil Alojz Rebula dolga leta profesor klasičnih jezikov na slovenskem klasičnem liceju France Preveren v Trstu. Rebula je na predstavitvi filma dejal, da se ima ,,težko za pisatelja, prej za profesorja klasičnih jezikov v pokoju".
V filmu o pisatelju Alojzu Rebuli spregovorijo tudi italijanski tržavki pisatelji Guido Botteri, Manlio Cečovini in Claudio Magris, ki so poudarili predvsem njegov pomen pri gradnji mostov med slovenskim in italijanskim svetom v Trstu, medtem ko slovenski Rebulov sodobnik Boris Pahor v svojem posegu predvsem poudari, kako sta skupaj z Rebulo po drugi svetovni vojni začela znova oživljati slovensko literaturo v Trstu.
Igor Škamperle je poudaril, da je ,,Rebulovo življenje dejansko presek slovenskega kulturnega življenja zadnjih petdesetih let v Trstu".
Direktor deželnega sedeža RAI Roberto Collini, vodja slovenskega programskega oddelka RAI v Trstu Natava Sosič, režiserka Marija Brecelj in scenarist Igor Škamperle so v uvodnih besedah predstavili predvsem osebnost pisatelja Alojza Rebule.
France Gorve: Kipi govorijo
i;
ca
(—i 5
Založba Družina je izdala svojevrstno knjigo Kipi govorijo, ki je hkrati monografija o kiparju Francetu Gorvetu	in
pesni vka zbirka pesnika Smiljana Trobiva.
Osemin v tirideset izbranih Gorvetovih kipov, nastalih med letoma 1926 in 1980,	s svojo
transcendentalno govorico bogati slovenski ožji in virvi kulturni prostor, ga povezuje in opogumlja za naslednje usodne zgodovinske korake navega bivanja v Evropi. Ob Gorvetovih kipih nas pesnik Smiljan Trobiv opominja, da bi to, kar smo, znali biti z vso polnostjo - v srcu Evrope. Knjigo opisuje spletna stran založbe Družina.
,,Knjiga Kipi govorijo že z naslovom pove bistvo: Gorvetove umetnine nam pripovedujejo o lepoti in o presežnem - kipi na svoj način, ob njih napisane
pesmi na svojega. I	V knjigi sta ti dve
pričevanji združeni	v
samosvojem ritmu, ki pusti bralcu, da sam ustvarja sebi lastno presežno podobo o temah, v katerih mu je ponujena refleksija pesmi in tiho pričevanje kipov. V kretnjah Gorvetovih kipov se skriva tisoč kretenj, zlitih v eno; pripovedujejo o življenju, ki je vrednota in dar."
Knjigo je uredila Odeta Gorve, spremno besedo o Francetu Gorvetu je napisal ravnatelj Narodne galerije dr. Andrej Smrekar, o Smiljanu Trobivu pa pesnik in dramski igralec Tone Kuntner. Fotografije so delo Marjana Smerketa. Knjigo so predstavili v galeriji Družina v Ljubljani. Predstavitve se je udeležil tudi arh. Jure Vombergar iz Argentine, ki je govoril o Gorvetovih zvezah z Argentino in s slikarko Baro Remec.
Dr. Franc Rode imenovan za člana Kongregacije za vkofe
V soboto, 26. februarja 2005, je sveti oče Janez Pavel II. imenoval dr. Franca Rodeta, nekdanjega ljubljanskega nadvkofa in sedanjega pre-fekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, za člana Kon-gregacije za vkofe.
Po Zakoniku Cerkvenega prava so kongregacije uradi rimske kurije, po
katerih papež navadno opravlja posle vesoljne Cerkve in ki v njegovem imenu in z njegovo oblastjo izvrvujejo službo v blagor Cerkvam. Kongregacije so najvivji upravni organ za posamezno področje delovanja, njihovi člani pa so samo kardinali in vkofje. V Rimski kuriji je poleg državnega tajnivtva ve devet kon-gregacij, tri sodivča in enajst svetov.
Kongregacija za vkofe je pristojna za ustanovitev, spreminjanje, ukinitev delnih Cerkva (vkofij) in vojavkih ordi-nariatov, za imenovanje vkofov in njihovo izobraževanje, za apostolske vizitacije, za vse zadeve osebnih pre-latur, za obiske ad limina apostolo-rum ter za delne koncile (cerkvene zbore) in vkofovske konference, katerim potrjuje statute.
Precej razgiban teden smo imeli to pot in kar preveč gradiva se je nabralo za tako skopo odmerjen prostor. In v tem gibanju je vlada doživela dobre in slabe trenutke.
Zbogom, „default". Končalo se je dolgovezno romanje države, ki je koncem leta 2001 (predsednik Rodr^guez Saa) veseljavko napovedala, da ne bo plače-va a svojega zunanjega dolga. Več kot tri leta smo potrebovali, da se mogla gospodarska ekipa pripraviti nek načrt in ga ponuditi zunanjim upnikom. Seveda, njim celotna zadeva ni bila vveč, ker ponudba je pomenila grobo znižanje vrednosti bonov. Vendar, ker je Argentina trdovratno branila svoj položaj in si mnogi od morebitnih tožb niso kaj veliko obetali, ker okoli 75% tujih upnikov pristal na vladno ponudbo. Dokončna vtevilka ve ni ugotovljena, a se gotovo suče okoli omenjene vivine. To pomeni velik uspeh za vlado, in ta uspeh si nekako lastita tako minister Lavagna kot predsednik Kirchner.
Druga postaja. Seveda s tem uspehom težave nave družbe ve niso končane. Celoten problem se nadaljuje in to je bila komaj prva postaja. Treba bo odplačevati razne dolgove, ki bodo vb leta in leta viseli nad Argentino kot Damo-klejev meč. V zamenjavo je privo okoli 81 tisoč milijonov dolarjev in z uvedbo (in sprejemom) novih bonov je vlada prihranila državi kar 41 tisoč milijonov. Vendar celotni dolg je pred zamenjavo dosegal točno 181.220 milijonov dolarjev, sedaj pa je padel na 141.943 milijone. To je vb vedno stravna vtevilka, in res nikomur ni jasno, kdaj in kako jo bo država odplačala. Ves ta velik uspeh, ki ga vlada na vse kriplje opeva, je le oddih na tem dolgem križevem potu.
Kaj ve pride. Opogumljen z uspehom pri zamenjavi bonov je predsednik Kirchner že namignil, da bo trden položaj držal tudi v pogajanjih z Mednarodnim denarnim skladom in s skupino G7 najbolj razvitih držav sveta. Prvotna strategija na tem področju bo pravzaprav zavlačevati začetek pogajanj, kar tudi ni napačno. Najprej je treba urediti vrsto notranjih zadev in skuvati, da se pospevi pritok novih produktivnih kapita-lov. Ni manjvB vpravanje valutna vrednost dolarja. Danes se suče okoli 2.95, a le z močnim posegom vlade, ker argentinski peso kaže moč in pritiska dolar doli. Nizek dolar bi tudi sedaj povečal vrednost novih bonov, sklenjenih v domači valuti. Vendar uspeh izvoza, ki je eden temeljnih kamnov argentinske reakti-vacije vladi narekuje, da dolar drži čim vivje.
Afera z mamili. Tihotapljenje mamil iz Pejuja v Argentino in od tu v Španijo ve naprej pretresa vlado in letalski svet. Izkazalo se je, da kokain ni le odhajal v Evropo s podjetje Southern Winds, temveč je tudi prihajal po tej poti iz Peruja. Vkrcavali so ga v skoraj nepoznanem mestu Tacna, iz-krcavali pa v Cordobi. da se izogne zapletom in su-mičenju, je vlada sklenila, da ne bo več finančno podpirala te družbe. Iz državne blagajne je namreč SW mesečno prejemala 8 milijonov pesov, kot prispevek za ,,pluralizacijo" zračnega prostora. Sodna raziskava se nadaljuje, vendar si opazovalci od nje kaj malo obetajo.. Kakor tudi od dejstva, da je sedaj nadzorstvo letalivč v rokah Notranjega ministrstva. Težko bo vzpostaviti red zlasti v kaosu, ki je letalivče Ezeiza, kjer ni nikakrvne koordinacije, ne za varnost ne proti tihotapljenju, med osmimi različnimi skupinami ki delujejo v sklopu letalivča.
Obtoženi vkof. Ustavimo se vb ob aferi med vlado in vkofom Baseottom. On ima na skrbi pastoralo oboroženih sil in se je pred dnevi spotaknil ob ministra za zdravstvo. Ta namreč pospevuje despenalizacijo splava. Ob takem zadržanju je msgr. Baseotto uporabil evangeljski izraz, da bi minister zaslužil, ,,da mu navežejo kamen in ga vržejo v morje". Vik in krik je padel zlasti iz levice, ki je izraz takoj napeljala na žalostne dogodke, ko je mornarica med protigverilsko vojno na ta okruten način odpravljala sovražne elemente. Škof je ugotovil, da so njegov izraz postavili izven konteksta, a vlada je nastopila v obrambo ministra in prosila v Vatikan, naj vojavkega vkofa odpokličejo. To pa seveda ni tako enostavno. Po eni strani papeževa bolezen zavira sicer že tako počasne administrativne postopke v Svetem sedežu; po drugi strani pa v Rimu z nezaupanjem gledajo na stalivče argentinske vlade, ki sicer jasno izraža stalivče proti abortusu, nič pa ne reče ob izjavah enega od ministrov, ki se prav tako jasno izraža za splav.
Razgibana notranjost. Dva dogodka sta močno spremenila stanje v dveh argentinskih provincah. Najprej je Vrhovno sodivče potrdilo, da je edini veljavni župan prestolnice San Luis Daniel Persico, ki vodi opozicijo proti bratom Rodr^guez Saa. Po drugi pa so imeli guvernerske volitve v provinci Santiago del Es-tero. Presenetljivo je zmagala opozicionalna povezava, ki jo vodijo radikali, in s tem prekinila desetletja pe-ronistične nadvlade. Prvi dogodek je ugoden za vlado, drugi pa predstavlja nov spodrsljaj Kirchnerja na poti ,,transverzalnosti".
MED KNJIGAMI IN REVIJAMI
DR. KATICA CUKJATI (2)
Pavle Rant: ,,TO SEM BIL"
VSEBINA KNJIGE
O medvojnih dogodkih se Pavle Rant izrazi zelo na kratko. Saj v prvem poglavju (ta ima le 16 strani) nam poda av-tobiografijo do avgusta leta 1946. S presenečenjem lahko na teh skopo odmerjenih straneh izvemo, da je bil oče liberalec; kako je Pavle zavestno prestopil na katolipko stran (,,in mi tega ni bilo nikdar žal"); Pavletov odpust iz pko-fovskih zavodov; umik v Padovo leta 1942; delovanje po vrnitvi iz Pado-ve in begunstvo v Avstriji. Iz knjige se da razbrati, da je v begunstvu — zamejstvu Pavle Rant po eni strani poskusil nadaljevanje pravnih ptudijev v Gradcu; po drugi strani pa sta mu to onemogočila komunistična nevarnost izročitve v Slovenijo ter življenjska potreba in želja po sodelovanju med begunci ter začetki begunskega novinarstva z glasilom „Domovina v tabori nču".
Od odhoda iz Slovenije do konca leta 1947 je Pavle Rant pisal svoj dnevnik; pozneje v Rimu pa je pisal kroniko dogodkov. Celotna knjiga pa priča, da je verjetno avtor knjige imel to posebnost in vrlino, da ni samo aktivno sodeloval na najrazličnejph področjih kot mnogi drugi člani skupnosti, temveč da je tudi vse to vestno, urejeno in natančno registriral in dokumentiral. To pa razodeva ne samo novinarski poklic, temveč Pavletovo prepričanje, da je to važen del slovenske zgodovine, ki ga je treba zabeležiti, ker bodo zasijali novi časi, ko bo resnica pripa na dan.
V drugem poglavju te knjige pa nam Pavle Rant približa podobo življenja Slovencev v Rimu s poudarkom na delu Slovenskega socialnega odbora, pri katerem je aktivno sodeloval. Malo ptevilo Slovencev sploh ima pojem, koliko je bilo dela, skrbi, posre-
dovanj in težav s strani pepčice Slovencev v Rimu, da so slovenski begunci lahko odpli po svetu.
V tem poglavju Pavel tudi omenja svoje prvo srečanje z dr. Mihom Krekom, s katerim je obdržal pismene stike skozi vse življenje. V tem poglavju je tudi naslov^,,Dopiso-vanje z msgr. Škerbcem". Tudi s tem duhovnikom, ki se je pozneje odselil v ZDA, (Pavle Rant ga je poznal pe iz Slovenije iz zgodnjih ptudentovskih let) je obdržal stalno povezavo in izmenjavo mnenj.
Na vrsti so prve odse-litve v tujino: ^dr. Miha Krek in msgr. Škerbec v ZDA, Ruda Jurčec v Argentino, ptudentje v Madrid. Verjetno je to poglavje po svoje najbolj zanimivo in ne vem, če je pe kdo drugi te dogodke sploh registriral.
Pavle Rant je pripel v Argentino septembra 1948. V tretjem poglavju knjige, ki nosi naslov ,,V Argentini" pa nam Pavle Rant prikaže začetke emigracijskega življenja ne samo v Argentini temveč tudi v ZDA in Kanadi, saj je bil v stalnem pismenem stiku, v izmenjavi mnenj, v zdravi in odkritosrčni kritiki z msgr. Škerbcem, dr. Krekom in mnogimi drugimi pomembnejpimi Slovenci.
Počasi so se slovenske organizacije prilagajale novim okolipčinam in nastajale so nove (Druptvo Slovencev, slovenske osnovne pole, Slovenska kulturna akcija itd) med njimi se tudi pojavijo razna trenja, včasih zaradi vodilnih oseb, včasih zaradi delovanja na istih področjih. Če primerjamo emigracijsko problematiko tedanjih časov s sedanjo, se nam prva leta prihoda razodevajo včasih skoraj kot nerazumljiva; drugič kot neverjetno aktualna. Že petdesetega leta je veliko govora o emigracijski krizi, o neuspehih tako na severni kot na južni polobli Amerike. Pavle Rant pipe Škerbcu
glede emigracijskega stanja v Argentini: „Razmere so tako ugodne in možnosti napredka tako obpirne, da bodo marsikoga priklenile na to zemljo." Svobodna Slovenija dobro napreduje, čeprav je stalno v finančnih težavah. Ne ve, če Ameripka domovina toliko koristi v ZDA. (str. 63). Pavle misli, da so Slovenci v Argentini kljub pomanjkljivostim daleč najboljpa narodna skupina.
Pavle Rant je bil novinar, politik in vzgojitelj, kdor ga je le malo poznal, je vedel, da je bil na vseh področjih poln sposobnosti, odgovornosti in navdupenja. Po vsej verjetnosti mu je pa najbolj ležalo pri srcu časnikarstvo in prav četrto poglavje knjige „Novinar" je najbolj obpirno. V njem je velik del posvečen polemični temi: problematika ,,Vestnik - Tabor" in njeno zgodovinsko ozadje ter protagonisti dogodkov.
Še pred drugo svetovno vojno je Pavle Rant sodeloval pri tedniku Gorenjec; po vojni pa je sodeloval pri začetkih begunskega tiska v Vetrinju. Velike vrednosti je bilo Pavletovo sodelovanje pri tedniku Svobodne Slovenije in pri vsakoletnem Zborniku.
V	petem poglavju knjige lahko ocenimo delo Pavleta Ranta kot politika in v pestem pa kot vzgojitelja.
Leta 1954 je Rudolf Smersu poklical Pavleta k sodelovanju v Slovensko ljudsko stranko (pozneje preimenovano v Slovensko krpčansko demokracijo) in od tedaj naprej je bil stalno in tesno povezan z njo (bil je član Poverjeniptva in Načelstva). V tem poglavju se lahko približamo tako polemikam, ki jih je imel z Milopem Staretom, kot podporo raznim Staretovim akcijam. V tem poglavju knjige lahko zasledimo misli dr. Mihe Kreka na političnem področju ter odmeve njegovega obiska Argentine (1961. leta).
V	poglavju ki nam predstavi Pavleta Ranta kot vzgojitelja je popis dela, ki ga je kot pedagog pričel s poučevanjem v slovenski osnovni poli na Pristavi in opis okolipčin in sodelovanja pri izdaji učbenikov Zdomski živžav in Slovenski svet. Pavletovo delo na Srednjepolskem tečaju je bilo neumorno. Bil
profesor zgodovine, večkratni ravnatelj, ni obnovitelj; poln načrtov in originalnih
je sta zamisli.
ZAKLJUČEK
Med prebiranjem knjige nam Pavle Rant mnogokrat omeni dogodke, pri katerih
iz tega ali onega razloga poda odpoved določeni funkciji in jo potem ponovno prevzame. Tudi kdor bi osebno ne poznal Pavla Ranta temveč iz samega teksta knjige, bi ugotovil, da čeprav so bile Pavlove reakcije nagle in temperamentne, lastne sangvi-niku, je v bistvu bil kolerik: globokih in trdnih prepričanj, neomajen, kar se tiče vrednot. Trenutno prenaglo reakcijo je z dnevi pozabil, ker je vedel, da ga slovenska emigracija potrebuje, da lahko mnogo pripomore k njeni rasti, se je z vsem srcem vrnil na delo — bil je ,,garač", ki ni poznal sebičnosti.
Branje te knjige nam tudi približa na desetine Pavletovih originalnih zamisli, realistično gledanje na življenje nape skupnosti, veliko izmed teh idej o bodočnosti nape skupnosti se je uresničilo pele v zadnjih letih, bile so profetične, vizionarne.
Hvala Pavletu Rantu se je ohranilo na stotine dokumentov, ki pričajo o življenju in delu nape emigracije. Ta publikacija je res prispevek k zgodovini slovenske politične emigracije, ki je del zgodovine Slovenije. Za nas, ki živimo v Argentini, ima ta knjiga pe prav poseben pomen, saj nam govori o napi najbližji preteklosti in najvažnejpih dogodkih in osebah, ki so jo izoblikovale. Marsikdo ima lahko različne poglede na ta ali drugi dogodek, na to ali drugo osebo; tudi avtorica teh vrstic, a vrednost publikacije je neprecenljiva.
Za slovenske zgodovinarje izven Argentine pa ima ta knjiga tudi poseben pomen; tudi če so jim imena neznana, bodo lahko iz samega branja razbrali, kako je potekalo begunsko življenje v Argentini (predvsem na polju publikacij in organizacij) in pe marsikaj.
Pravo vrednost in zanimivost te publikacije je nemogoče oceniti po teh vrsticah, temveč le z branjem te knjige.
Pavletu Rantu hvaležna učenka in kolegica Katica Cukjati
Opomba: Članek je izvleček govora, ki je bil pripravljen za predavanje pri SKA. Iz osebnih razlogov pozneje doslej pe ni bil objavljen.
Seminar za učiteljice in učiteje v Slovenij'i
Iz seminarja učiteljev, ki je potekal v Zrečah in Ljubljani od 31.januarja pa do 11. februarja smo se srečno vrnili: v Bariloche Andrej Duh in Eva Smersu.
V	San Justo: Sapika Urbančič,^ Irena Poglajen, Lučka Bergant Uptar in Kristina Skvarča-Šenk.
V	Lanus: Helena Cerar Rot in Marija Itati Grbec v ABC (Slov.hipa).
V	Ramos Mejia: Erika Ribnikar in Aleksandra Omahna.
V	San Martin Lučka Petkovpek.
V	Mendozo Boris Bajda
Na Srednjepolski tečaj: Anica Mehle, Kristina Jereb Qualizza in Terezka Prijatelj Žnidar.
V	ZDA Mirjam Gremes in v Avstralijo Liliana Eggleston. Z novim navdupenjem se bomo lotili poučevanja
slovenpčine in drugih predmetov.
Prireditelji seminarja so se potrudili in nam nudili mnogo idej, izkupenj, predavanj, učbenikov in pripomočkov s katerimi bomo lahko obogatili nape slovenske pole. Na seminarju smo pa tudi imeli priložnost medsebojne-
ga spoznavanja in spontanega razgovora.
Ugotavljali smo, da bi bilo nujno kdaj si vzeti čas, za medsebojni strokovni razgovor ali izpopoljnjevanje v slovenpčini.
Tudi o poteku seminarja in svojih izkupnjah in doživetjih v Sloveniji bi bili pripravljeni pogovoriti se z vsemi, ki bi jih ta tema zanimala.
Kdor bi želel poslupati vso tiskovno konferenco, ki je bila v petek 11. 2, na kateri smo tudi skoraj vsi nastopili in zapeli, vas vabim da odprete prek interneta radio Ognjisce, Oddajo za Slovence po svetu z dne 20. 2 in sicer na naslovu www.ognjisce.si poipčete predzadnjo oddajo.
Vsaka oddaja ostane le 4 tedne v arhivu. Poipčite jo takoj, da ne bo prepozno!
Terezka Prijatelj-Žnidar
TOLAR IN EVRO ŽE SKUPAJ?
Vlada želi, da se dvojno označevanje cen uvede čim prej, trgovci pa vztrajajo, da je to mogoče le ob določitvi fiksnega menjalnega tečaja. Člani upravnega odbora Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije so poudarili, da naj se dvojno označevanje izvede po avstrijskem modelu. Ti so imeli menjalni tečaj sicer določen tri leta pred dejansko menjavo valute. To je omogočalo podjetjem in potropnikom zelo jasno in dokončno informacijo glede same menjave pilinga z evrom, kar je bilo za nemoteno poslovanje in dobro pripravo ključnega pomena, so prepričani trgovci.
Srečanje prijateljev
Pravijo da je dober prijatelj več vreden kakor pa sosed. Sosed lahko ni dober. Na dobrega prijatelja se pa lahko vedno zanesep, da ti bo ponudil roko v pomoč, v slučaju potrebe. Tako nekako sem razmipljal, ko je pozvonil telefon, in smo dobili veselo sporočilo od dobrega starega prijatelja iz Argentine, da je pripel na obisk na Florido in da je pri hčerki v Miami.
Srce mi je poskočilo od veselja, ko nam je bilo obljubljeno, da pridejo k nam na obisk. In tu smo jih imeli v soboto 12. februarja.
Pripel je dobri, pe vedno mladostni Martin Radop in njegova ljubezniva ženka Olga. Pripeljala jih je njihova hčerka, vedno nasmejana Lučka, ki živi na Floridi že več let.
Ne da se opisati ganje-nja, ko po dolgih letih podap roko prijatelju in ga objamep: Nabralo se je toliko novic, da nismo vedeli kje bi začeli z pogovorom. 12. februarja je po koledarju zimski dan. V tem južnem delu Floride pa nimamo nikdar hude zime. Napi prijatelji, ki so se naselili vipje na severu Amerike, te dni dobesedno zmr-
zujejo, saj je toplomer vse dneve daleč pod ničlo. Mi smo pa imeli krasen sončen dan, tako da smo kar zunaj na vrtu ob prigrizku in kozarčku vina obnavljali stare spomine. Je že dobrih 30 let kar smo se zadnjič videli. Z Martinom sva bila dolgoletna sodelavca v Napem Domu v San Justu. Za pol ure smo se vrnili tudi v mislih v napo belokranjsko zemljico. Pogledali smo film prav od napih domačih krajev, ki ga je posnel
bližnji sorodnik, ki je bil pred dobrim letom tukaj na obisku, in je nam pustil ta film. Videli smo nape hipe, lepe njive, ribice ki so krožile po mejni reki Kolpi, vinograde in tako krasne grozde da bi kar segel z roko in jih utrgal. Že v mraku smo se poslovili. Upamo da se bodo pe vrnili, in to za ves dan.
Iskrena hvala za prelep obisk. Velika resnica je, da je dober prijatelj kakor zlato, nikdar ne zarjavi in ne zgubi na vrednosti.
Niko Tomc
Od leve proti desni: Veronica Tomc, Olga Radop, Niko Tomc, Martin Radop, Lučka Radon
spomini
Saj jo imap, čapo čarodejno
(Apkerc: »apa nesmrtnosti)
V spominih na mlada leta, ki jih je napisal dr. Pirc iz Domžal, beremo, kako jim je v pentviPkih zaporih blažilo trpljenje petje, ki so ga slipali iz neke zgornje sobe, kjer so bile ženske zapornice. Neverjetno — a res. Prav takrat smo dekleta, ki smo se stiskale v vogalni učilnici in v strahu čakale svojo usodo, zbirale v sobi pod oknom na tleh ter sebi in drugim v tolažbo večkrat kaj zapele. Včasih mrmraje, večkrat pa tudi s polnim glasom. Petje nam je bila notranja potreba. Krepčalo nas je v trenutkih največjega obupa.
Kar nas je prestalo tiste črne mesece, smo pe pozneje pri srečanjih ob spominih večkrat zapele. Malo v spomin, najbolj pa za nabiranje novih moči, saj nam ni bilo lahko. In pe danes, ob vsaki priložnosti zapojem. Tudi sama. Če bi ljudje vedeli, kakpna opora in pomoč je pesem, bi se bolje razumeli med seboj in vsem bi bilo leppe. Ne bi iskali zdravil in mamil. To čudežno zdravilo, to čarobno čapo, ki jo je iskal Abduraman v Apkerčevi pesnitvi, imamo vsi pri roki. V naph družinah in v narah Domovih odprimo srca in grla! Strahote vsakdanjih skrbi bodo milejpe. Sebi in drugim pomagajmo s tem zdravilom! Po kapljicah, v rednih obrokih. Krepčali bomo tudi izrazno moč naph mladih, narod pa bo ohranil eno najbolj dragocenih izročil naph junapkih prednikov.
Milena Ahčin
Srčnost in velikodu pnost
pisma bralcev
Za napo zgodovino
SKRBIMO ZA ZDRAVJE
VICTORIA CARDONA
Srčnost je krepost, ki omogoča, da po naravi plemenit značaj tudi dejansko izkazuje velikodušnost. Kdor je odprtih rok, vedno prinapa veselje, ker vse dela iz ljubezni. Ljubezen raste iz odpovedovanja sebi in služenja bližnjim.
Velikodupnost dela človeka boljpega, njegov zgled pa oblikuje otroke v dobre ljudi. Učimo otroke, da si znajo pri igranju med seboj izmenjavati igrače. Tako se bodo naučili z dobro voljo dajati in prejemati.
Najprimernejpa doba za vzgajanje otrok k velikodupnosti je med pestim in dvanajstim letom starosti. V tem času so najbolj pripravljeni za sodelovanje, izpolnjevanje naročil in družinsko pomoč. Pri najmanjph se namreč pele razvija čut za lastnino in se pojavlja nagnjenost k egoizmu.
Vzgajanje je umetnost, pri kateri je treba mnogo opazovanja in razumevanja, če hočemo, da bodo otroci z veseljem velikodupni in se ne bodo čutili prikrajpane. Z vzgajanjem k medsebojni plemenitosti se krepi srčnost, ki je v sedanjih družbenih razmerah tako pomembna. Prežeti smo z materializ-mom in potropniptvom; vse nas žene k nenehnemu zadovoljevanju osebnih nagnjenj.
Zato je treba že od malega vzgajati močne osebnosti, da bodo vzdržale pred prihodnjimi življenjskimi težavami. Pomagajmo mladim, da bodo mogli krotiti svoja nagnjenja in mirno prenapati, če se jim vsaka želja takoj ne izpolni. Vse lahko pelje k dobremu, a je treba imeti potrpljenje, ki se pridobi že v družini.
Če starejp otroci vzamejo igračo dveletnemu
otroku in le-ta potem cepeta in kriči, je treba malemu pokazati razumevanje. Njemu se samozavest pele razvija.
sStarejpm pa prigovarjamo, da igračo sami vrnejo. Če to uspe, se iz tega vsi nekaj naučimo: starp, da ne dramatizirajo, otroci pa, da zmorejo nekaj popustiti. Morda se bo celo zgodilo, da bo najmlajp sam dal igračo starejpm in se bodo potem vsi skupaj lepo igrali.
Prav bi bilo, če bi vsi mogli reči, da doma živijo takole:
1.-	Duh služenja drugim je pri nas vir globokega zadovoljstva, ki ga ne zamenjamo z ničimer. Trudimo se, da življenje primerno usklajujemo s starp, tovarip, starimi starp, bolnimi, telesno prizadetimi in manj premožnimi.
2.-	Znamo biti srčni pri samoodpovedi in zadovoljevanju potreb. Otroci se znajo premagovati, da ne vzamejo sladkarij pred kosilom, drugi pa smo zmerni v jedi ter skromni pri vsakdanjih izdatkih in razvedrilu.
3.-	Skrbimo, da so otroci izven polskega časa v družbi drugih otrok, zlasti če imamo samo enega ali dva. Če naj otrok kaj prepusti drugemu, ga k temu ne silimo, ampak mu povemo razloge za to. Učimo se živeti med seboj tako, da nismo notranje navezani na materialne dobri-
V Svobodni Sloveniji pt. 2, januarja t. l., na strani 5. je pod naslovom ,,Eslove-nia, mi tierra", nekdo v ppanpčini nekoliko nejasno opisal stanje v katerem smo se znapi slovenski protiko-munisti ob koncu druge svetovne vojne.
Slovenske zdomce je vedno vznemirjala po komunistih pristransko prikazana napa polpretekla zgodovina. Žal se je podobno dogajalo tudi v zdomstvu nekaj desetletij nazaj. Prav zato smo tedaj doživljali razburjenje duhov, ki so po nepotrebnem skalili mirno sožitje rojakov po svetu.
Pisec razlaga ppansko govorečim, da je ob koncu vojne narodni odbor za Slovenijo hotel prepričati Rupnika (pravilno gen. Rupnika), naj bi se odpovedal vodstvu slovenskega domobranstva, a mu ni uspelo. Prav tako je poizkusil pri Nemcih, a tudi brez uspeha. Vse to naj bi bilo usodno za Slovence, ker je onemogočilo, da bi NO za Slovenijo izvedel svoj načrt, spričo katerega bi se slovenski domobranci mogli boriti proti Nemcem na strani zahodnih zaveznikov.
Če trezno gledamo na takratno politično stanje doma in po svetu, pridemo do logičnega zaključka, da je bil tisti načrt NO za Slovenijo nesmiseln, torej neizvedljiv. Za zahodne zaveznike ter njihove partnerje Sovjete je bil tedaj edini cilj poraziti Hitlerja in njegovo nacistično Nemčijo. Vse drugo je bilo postranskega pomena.
Piscu uide priznanje, da je general Rupnik pe tedaj užival vso podporo domo-
branskih poveljnikov. Vprapajmo se, le komu naj bi zaupali, če ne ustanovitelju slovenskih domobrancev, katere je vodil od zmage do zmage napram partizanom.
In končno pisec potoži, da nas je takrat čas prehitel; zato je bilo treba misliti na umik iz Slovenije. O tistem umiku se je mnogo govorilo in tudi pisalo! Vendar so mnogi ljudje mnenja, da je umik dejansko pomenil paničen beg v negotovost. In končno so domobranci so domobranci le dosegli Koropko (ne brez boja s partizani) kjer so jih Angleži razorožili in jim zagotovili varnost. NO je domobrance preimenoval v Slovensko narodno vojsko. Za poveljnika te pa imenoval generala Krenerja. Pripomnil bi le to, da se pisec ,,Eslovenia, mi tierra" omalovažujoče izraža o generalu Rupniku, kar je bilo nekaj vsakdanjega pred nekaj desetletji in je žal tu in tam pe danes.
Letos v maju se bomo Slovenci spominjali 60. obletnice nape narodne nesreče in slovenske diaspore v svetu. Ponižni in s popteno-stjo priznajmo, da so se tam in takrat storile usodne napake vodilnih. Daj Bog, da bi se kaj podobnega nikoli več ne ponovilo!
Pripel je čas, ko smemo iskati grobove žrtev komunistov. Mnogo je teh in stalno se odkrivajo nova grobipča. Napa narodna in krpčanska dolžnost je poiskati grob generala Leona Rupnika ter pokopati njegove mučenipke kosti v blagoslovljeno zemljo. Bomo to storili?
Nace Frančič
ne.
(catholic.net)
Nov državni praznik?
Vlada pripravlja predlog spremembe zakona o praznikih, s katero bi bil uvedli nov državni praznik - dan slovenske enotnosti, je potrdil tiskovni predstavnik vlade Jernej Pavlin.
Stalipče o pomenu simbolične obeležitve vrnitve večjega dela Primorske k matični domovini je vlada izrazila v odzivu na aktualne razprave o odnosih z Italijo in Avstrijo ter o polpretekli zgodovini. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Aleksander Zorn pa je za TV Slovenija povedal, da bi praznik obeleževali predvidoma maja, in sicer vsako leto v drugem mestu.
,,V Sloveniji moramo tudi na simbolični ravni potrditi, kako pomembna je bila vrnitev večjega dela Primorske v matično domovino. Vlada bo zato predlagala spremembo zakona o praznikih z namenom, da se spomin na vrnitev večjega dela Primorske matični domovini in spomin na trpljenje primorskega ljudstva med obema vojnama ustrezno obeleži," je zapisano v omenjenem stalipču vlade.
,,Ob tem pa se moramo vprapati, ali smo sami Slovenci storili dovolj za obeležitev spomina na vse, ki so trpeli pod farazmom, pe posebej spomina na primorske Slovence, ki so trpeli najdlje," pe meni vlada.
Robotski vojaki
Ameripka vojska si uspepno prizadeva k uporabi novega modela vojske robotskih vojakov. Postali naj bi glavna bojna sila na bojipču v roku manj kot desetih let.
Tehnolopki napredek robotom omogoča, da sovražnike ulovijo in ubijejo, z varne razdalje pa jih nadzirajo ljudje, ki preko namiznega računalnika previdno opazujejo dogajanje.
Dogovor, vreden 67,3 milijard funtov, je eden največjih, najdrznejših in najhitrejših dosedanjih korakov v zgodovini ameripke vojske.
Na stotine robotov, ki pa zaenkrat pe niso primerni za uporabo, bodo razvili v močno bojno silo. Sposobni bodo odkrivati cestne mine v Iraku, raziskovati jame v Afganistanu, poleg tega pa bodo tudi pazili na skladipča z orožjem.
Najboljpe sladko vince^
Znanstveniki so prepričani, da bi pitje navadne vode lahko pomagalo ljudem, ki zaradi nizkega krvnega tlaka omed-lijo, ko vstanejo.
Raziskovalci na Kraljevi univerzi v Londonu so odkrili, da se ljudem dvigne krvni tlak, če spijejo dva kozarca vode (480 ml).
Preučevali so ljudi, ki imajo težave z reguliranjem krvnega pritiska in ki se jim krvni tlak opazno zniža, ko vstanejo. Samoregulativen živčni sistem je odgovoren za kontrolo telesnih funkcij, ki niso zavestno regulirane, kot na primer krvni tlak, bitje srca in potenje.
Raziskovalci so se osredotočili na 14 ljudi s samoregulativno napako. Sedem ljudi je imelo popolno samoregulativno napako (PAF), motnjo, ki vpliva le na samoregulativen živčni sistem.
Ostali so imeli tako imenovano več sistemsko slabitev (MSA), nevro-degeneracijsko bolezen, ki jo prepoznamo po kombinaciji simptomov kot je oteženo gibanje in nizek krvni tlak. Vendar pa se tako enim kot drugim krvni tlak opazno zniža, ko vstanejo.
Paciente so prosili, naj spijejo 480 ml destilirane vode. Pri ljudeh z popolno samoregulativno napako so že po petih minutah izmerili opazno vipji krvni tlak. Tudi pri bolnikih z nevro-degeneracijsko boleznijo je bil rezultat po trinajstih minutah isti. Izkazalo se je, da je pitje vode pri vseh delovalo proti zmanjpanju krvnega tlaka.
Raziskovalni profesor Christopher Mathias je dejal: ,,Ljudje z nizkim krvnim tlakom, ki ga povzroči samoregulativna napaka, so v veliki nevarnosti, da bodo omedleli, ko vstanejo, po obroku ali že po manjpem naporu. To lahko vpliva na njihova življenja na več načinov, od tega, da ne morejo voziti, v skrajnih primerih pa ne morejo niti delati."
,,To odkritje bi lahko pripomoglo k boljpEmu razumevanju vzrokov, zakaj do nizkega krvnega tlaka pri teh ljudeh sploh prihaja. Prav tako bi ta raziskava lahko pomagala mnogim, ki nimajo samoregulativne napake, pa vseeno omedlijo zaradi nizkega krvnega tlaka." Sklad Sarah Matheson, ki pomaga ljudem z PFA in MSA, je pomagal financirati raziskavo. Alison Abery, sestra za zveze pri skladu je dejala, da bodo člani sklada z veseljem podprli raziskavo in njene rezultate. ,,Dobro je, da imajo nekaj kar jim bo pomagalo uravnavati nizek krvni pritisk brez jemanja množice zdravil."
Ne da bi poznal te podatke, je nap Slompek skoraj pred dveto let ljudjem svetoval, da naj pijejo ,,najboljpE sladko vince".
Obisk v Gorici
Slovenski metropolit in ljubljanski nadpkof Alojz Uran in pa predsednik državnega zbora France Cukjati sta na povabilo slovenskega pastoralnega sredipča v Gorici, župnije sv. Ivana obiskala primorsko prestolnico.
Msgr. Uran je že mapeval v cerkvi sv. Ivana v Gorici, ki velja za „slovensko cerkev v Gorici". Prav v tej cerkvi se namreč zbira največ slovenskih vernikov v Gorici. Nadpkof je ptevilne zbrane vernike, ki so pripli tudi iz novo-goripkega območja, nagovoril predvsem kot duhovnik, a je tudi kot dober poznavalec izseljenskih in zamejskih Slovencev poudaril velik pomen Cerkve pri ohranjanju in gojenju slovenske besede izven meja matične domovine.
„Ohraniti svoje korenine je temeljnega pomena za vse nas v danapnji družbi, v kateri se vrednote včerajpnjega sveta lomijo in izginjajo, a sam sem prepričan, da lahko prav krpčanska vera in slovensko bogoslužje tudi v vapEm, goripkem prostoru v Italiji veliko naredi za ohranjanje
slovenstva, kot si tudi želim, da bi sedanje državne meje med Slovenijo in Italijo, Avstrijo in Madžarsko zares kmalu tudi fizično izginile, ker bi tako bili Slovenci pe bolj med seboj povezani," je dejal nadpkof Uran, ki je po map v bližnjem slovenskem Močnikovem	domu
nagovoril kakih sto petdeset zbranih Slovencev in jim predaval na temo Krpčanski pristop do vzgoje.
Nadpkof Uran je obiskal tudi slovenske bolnike v zavodu sv. Družine v Gorici, imel več srečanj z mladimi in se srečal s slovenskimi goripkimi kulturniki, nakar je s sveto mapo zvečer zaključil obisk v Gorici.
V nedeljo se je slovenske slovesne svete mape v cerkvi sv. Ivana v Gorici udeležil tudi predsednik slovenskega državnega zbora France Cukjati. Po map je nato v Močnikovem	domu
predaval na temo Kaj lahko pričakuje kristjan od politike in politika od kristjana. Za obisk ljubljanskega nadpkofa Urana in predsednika DZ Cukjatija je bilo v Gorici veliko zanimanja, tudi med italijanskim delom prebivalstva.
NOVICE IZ SLOVENIJE pisali smo pred 50 leti
KONEC DRSANJA V ZVEZDI
V ljubljanskem parku Zvezda se je z drsalno revijo najmlajvih končala peta drsalna sezona. Drsalivče je v tej sezoni obiskalo več kot 80.000 obiskovalcev.
RAŠICA JE FABULA
Ravica, ki se je z lani končano reorganizacijo iz proizvajalca pletenin preoblikovala v ponudnika celovitega stila oblačenja, se na trge Evropske zveze prvič podaja z lastno blagovno znamko. Znamko so zaradi lažje izgovorjave poimenovali Fabula in jo že tržijo v Veliki Britaniji in na Irskem. Konec (evropske) pomladi jo bodo preizkusno začeli prodajati v Ljubljani, jeseni pa bo na prodajnih policah tudi drugod po Sloveniji in na trgih bivve Jugoslavije.
PRVI JE BIL P. ŠKRABEC
Na Škrabčevi domačiji v Hrovači pri Ribici, kjer v zadnjem letu Vrvi javnosti redno predstavljajo dosežke slovenskega jezikoslovja, sjo ob predstavitvi knjige Igorja Ž. Žagarja in Matejke Grgič Čas in dejanje v jeziku spregovorili o prezrtem poglavju zgodovine slovenskega jezikoslovja in filozofije jezika, o odkritju, oblikovanju in razvoju teorije performativnosti. Knjiga pojasnjuje, da je teorijo performativnosti prvi formuliral prav pater Stanislav Škra-bec in ne anglevki znanstvenik John L. Austin. Na prireditvi, naslovljeni Stanislav Škrabec in odkritje performativa, ta poleg Žagarja in Grgičeve sodelovala ve Matjaž Babič in Rastko Močnik.
HIT LETA 2004
Nagrado Slovenskega radijskega festivala po izboru občinstva, srf za hit leta 2004, je prejela skupina Atomik harmonik za skladbo Brizgalna brizga. Nagrado za največkrat predvajano skladbo je prejela skupina Kingston za skladbo Luna nad obalo. Najboljva pop skladba je bila lani skladba Ne zameri mi skupine Leeloojamais, nagrado za najboljvD rock skladbo pa je prejela Alyina skladba Fluid. Skladba skupine Atomik harmonik, ki so jo izbrali posluvalci, sicer ni bila največkrat predvajana, se je pa uvrstila na drugo mesto. Na tretje mesto se je med največkrat predvajanimi skladbami uvrstila Alyina pesem Fluid. Na drugo mesto najboljvih pop skladb se je uvrstila skladba Luna nad obalo skupine Kingston, na tretje mesto pa Trkaj s skladbo Dihi z mano. Med rock skladbami se je za AJyo uvrstila Siddharta s skladbo Ring, na tretjem mestu pa Čas skupine Dan-D.
PO SVETU
V ŠPANIJI SO POTRDILI USTAVO EZ
Na referendumu v Španiji je za ratifikacijo evropske ustavne pogodbe glasovalo med 77 in 80 odstotkov volivcev, med 15 in 17 odstotkov jih je bilo proti, pet odstotkov pa se jih je vzdržalo. Volilna udeležba je bila okoli 41-odstotna, kar je v skladu s predreferendumskimi napovedmi.
PAPEŽEVO ZDRAVJE
Papež Janez Pavel II. je 20. februarja na Trgu svetega Petra v Vatikanu prvič sam nagovoril vernike, odkar je privel iz bolnivnice. Sveti oče je celotno besedilo prebral sam. VATIKAN - Na redni splovni avdienci je nato 23. pozdravil vernike prek videopovezave, naslednji dan pa je moral spet v bolni vnico, ker je ponovno zbolel za gripo. Proti večeru so se zdravniki odločili, da bodo skuvali svetemu očetu pri dihanju pomagati z operativnim posegom. Izvedli mu bodo traheotomijo, operativno odprtje sapnika, s čimer naj bi mu olaj vali dihalne težave. Naslednji dan je papež že dihal sam, a so mu zdravniki svetovali, naj nekaj dni ne govori. V nedeljo sicer je sodeloval pri molitvah, ni bo pa pozdravil vernikov z okna sobe na kliniki Gemelli, kjer se zdravi.
MENJAVA VLADE NA PORTUGALSKEM
Portugalski predsednik Jorge Sampaio je za premiera imenoval Joseja Socratesa, vodjo socialistične stranke (PS), ki je prepričljivo zmagala na parlamentarnih volitvah. PS, ki je bila zadnja tri leta v opoziciji, je na volitvah dobila 45,03 odstotka glasov oziroma 120 sedežev v 230-članskem parlamentu, s čimer si je zagotovila večino.
HRVATI NISO PREPRIČANI
Podpora članstvu Hrvavke v EZ je v zadnjem mesecu dni padla za pet odstotkov. Kot je pokazala anketa agencije Metron, bi na referendumu o vstopu države v zvezo za glasovalo 47 odstotkov (januarja 52,1 odstotka) državljanov, proti 36,3 odstotka, 16,3 odstotka pa je neopredeljenih. Sicer kar 64 odstotkov vpravanih meni, da Hrvavka do 17. marca, ko naj bi se začela pristopna pogajanja z EZ, ne bo izpolnila pogojev za začetek pogovorov. Vlada nad padcem podpore ni presenečena, si pa vb naprej intenzivno prizadeva za revitev primera Gotovina. Premier Ivo Sanader je na srečanju z vodji opozicijskih strank slednje pozval, naj izkoristijo svoje zveze v EZ, da bi zagotovili začetek pogajanj v predvidenem roku.
PAUL CLAUDEL JE UMRL
V	Parizu je dne 23. feb. umrl v 87. letu starosti pesnik Paul Claudel, avtor dramatskih pesnitev Marijino Oznanenje, Opoldanski dež, Jeanne d'Arc na grmadi. Njegovo poslednjo
veliko pesnitev Krivtof Kolumb so lani izvajali tudi v Buenos Airesu. V svetem letu 1950 je papež Pij XII tega velikega katolivkega pesnika nazval: Genij XX. stoletja.
NOVA PESNIŠKA ZBIRKA BRANKO ROZMAN: NA STENI SPI ČAS - RIM.
1954.
„Največji talent med njimi (duhovnivki pesnik) v Argentini je najmlajvi med njimi Branko Rozman... ki zori zbirki...," tako sem zapisal v letovnji Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije ne vedoč, da se je tisti čas ta zbirka že tiskala v Rimu (Aldo Chicca) in je zdaj že med nami z lepimi prilogami akad. slikarice Alekse Ivančič (tri linorezi) in v opremi Rafka Vode-ba, v resnično bibliofilski izdaji v 200 izvodih, katerih samo 100 je v prodaji v Argentini, pod naslovom: NA STENI SPI ČAS...
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
OSEBNE NOVICE.
Poroki. V soboto dne 19. februarja sta se poročila v župni cerkvi v San Fernando g. Danilo Hrast iz Kobarida in gdč. Marija Krajnik iz Benevke Slovenije. Poročne obrede je opravil g. Vinko Flek. V ponedeljek dne 21. februarja t.l. sta si pa obljubila zakonsko zvestobo g. Peter Rant iz Kranja in gdč. Regina Lesar iz Brežič. Poroka je bila s poročno mavo ob 11. uri dop. v baziliki sv. Jožefa na Floresu v Bs. Airesu. Imel jo je direktor A. Orehar, ki je mladi par tudi poročil. Mladoporočencema sta bila za priči: nevesti njen oče g. notar Jože Lesar, ženinu pa njegov oče g. Janko Rant. Obema paroma želimo ob vstopu v novo življenje vso srečo in obilo božjega blagoslova!
LANUS
V	nedeljo je bil občni zbor Olepvevalnega druvtva Slovenska vas. Predsednik Nace Glinvek je podal poročilo, iz katerega je razvidno, kako ogromno in koristno delo je odbor izvrvil. Sedaj ima vas že 14 kvader pločnika in se pride po trdih tleh že do cerkve, do tramvaja in vb malo, pa bo tudi po trdem moči priti do kolektiva, ki gre v Lanus.
Za novega predsednika je bil izvoljen Slavko Reven, kateri bo tradicijo neumorne delavnosti peljal naprej.
Vsi sosedje hodijo občudovat Slovensko vas, ter jim je postala priljubljena točka za nedeljske sprehode.
40 urna dnevna pobožnost za faro sv. Jožefa bo 3., 4. in 5. marca. Za Slovence bo molitvena ura od 14. do 15. za žene in dekleta, od 15. do 16. za otroke in od 19,30 do 20,30 ure za vse skupno. Molitvena ura k prvemu petku bo torej pol ure preje kot navadno. Prvi petek bodo po končani maV ve pol ure slovenske molitve.
Svobodna Slovenija, 24. februarja 1955, vt. 8.
osebne novice
eslovenia, mi tierra
Poroka
V soboto, 15. januarja t.l. sta se poročila v cerkvi San Eduardo v Bariločah Julka Ballestero Razinger in Hernan Nicosia. Priči sta bila Aurora Cancro Nicosia in Marijan Grohar. Poročil ju je župnik Igor Grohar.
Novemu zakonu čestitamo in želimo obilo sreče!
Dictadura y presion
No bien logro aduenarse del poder, el gobierno comu-nista comenzo con una serie de procesos, en los que se dicto la sentencia de muerte a una gran cantidad de anticomunistas.
Fueron condenados a muerte el comandante aleman Rösener, el general Rupnik, el escritor Narte Velikonja y el pol^tico Nagode, que hab^a intentado formar un frente opositor democratico. Tambien encontraron la muerte los comandantes de los domobranci, que gracias a los alema-nes conocieron las atrocidades de Dachau.
Al obispo Gregorio Rožman lo condenaron en ausencia a dieciocho anos de carcel. Otros recibieron un castigo menor. Lo que importaba era que estuvieran ausentes por un tiempo para que en el inter^n pudieran confiscarles las pertenencias.
A la Iglesia le dedicaron una atencion especial^sima. Casi la mitad de los sacerdotes tuvieron que pasar sus d^as en las carceles, entre ellos Franc Sodja. Jože Pogačnik, quien mas tarde ser^a arzobispo, estuvo 8 anos en la carcel. Al vicario general y obispo auxiliar Vovk lo sometieron a interrogatorios durante muchas noches. Final-mente atentaron contra su vida al rociarlo con nafta y prenderle fuego en Novo mesto. La Iglesia perdio sus bienes. Los jesuitas fueron expulsados. Hubo un tiempo en el que aun exist^a la ensenanza de la catequesis como asignatura no obligatoria en las escuelas. Luego prohibie-ron que se impartiera la educacion religiosa. La facultad de teolog^a, que antes funcionaba en el marco de la univer-sidad, debio desprenderse de esta. Prohibieron que se siguiera editando la publicacion del episcopado. Bregaron por un cisma, pero la Iglesia siguio firme y no lograron su objetivo.
Al finalizar la guerra muchos seminaristas abandonaron el pa^s y prosiguieron sus estudios en el extranjero, en Austria, en Italia y, finalmente, en la Argentina.
Dos miembros catolicos de la Academia eslovena de ciencias y artes (el jurista de renombre mundial, el dr. Leonid Pitamic, y el teologo Alev Uveničnik) fueron expulsados de la entidad sin ningun tipo de explicacion.
SLOVENCI IN ©PORT
ZAVRL ŠE NAPREJ
Dosedanji predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Rudi Zavrl bo na čelu krovne nogometne organizacije v Sloveniji tudi v obdobju med letoma 2005 in 2009. Tako je na vo ilni skupvčini na Brdu pri Kranju odločilo 35 delegatov, ki je Zavrla, ta funkcijo prvega moža NZS opravlja že 16 let, izvolilo z 29 glasovi. Edini Zavrlov protikandidat je bil predsednik Medobčinske nogometne zveze Ljubljana Ivan Simič, ki je dobil 6 glasov.
URBANC JE SKOČIL DRUGI
Na drugi tekmi celinskega pokala v smučarskih skokih v amerivkem Westbyju na skakalnici s kritično točko K-106 je znova zmagal Norvežan Anders Bardal, drugo mesto pa si je priskakal Slovenec Rok Urbanc.
PO KUBI S KOLESOM
Z zadnjo, 13. etapo je končala kolesarska dirka po Kubi, kjer so nastopali tudi kolesarji Perutnine s Ptuja. Najboljvi v etapi je bil Matija Kvasina na petem mestu, v skupnem sevtevku pa Mitja Mahorič, ki je dirko končal na četrtem mestu; zmagal je domačin Damier Mart^nez. Matej Stare je bil 13., Gregor Gazvoda 24., Bovtjan Mervar mesto slabvi, Borut Božič 35., Matija Kvasina pa 38.
MEDALJI ZA MLADINCA NA SMUČEH
Rok Perko je zmagal v smuku na mladinskem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v italijanski Bardonecchiji. Drugi je bil Američan Christopher Beckmann, ki je za Perkom zaostal 20 stotink, tretji pa njegov rojak Eric Fisher. Po smuku si je pridobil ve srebrno medaljo in sicer na superveleslalomski tekmi, skupaj s Kanadčanom Garrethom Sinejem. Zlato je pripadlo Avstrijcu Michaelu Gmeinerju, dobitnika srebra sta zaostala pet stotink, četrti pa je bil vb en Slovenec: Andrej Križaj.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: ValEnt^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: EslovEniau@sinEctis.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru vtvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so ve: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Milena Ahčin, Terezka Prijatelj Žnidar, Jože Rant, Katica Cukjati, Nace Frančič. Mediji: STA, Radio Ognjivče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri poVljanju po povti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za poVljanje z letalsko povto. Z navadno povto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
mali oglasi
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK Č asociados -odvetniki. Zapupcinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
1. marca 2005
Slovenski osnovnonolski tečaji Začetek pouka
Vse pole pričenjajo s poukum v soboto 19. marca 2005:
ABC po slovensko - Jegličeva pola: 9.30
Balantičeva pola: 8.15
Baragova pola: 8:00
Jurčičeva pola: 8:15
Prepernova pola: 8:30
Rožmanova pola: 8:15
Slompkova pola: 8:00
Aljaževa pola, ABC v Barilochah in Ciril-Metodova v Mendozi: po dogovoru
Uradne ure v Slovenski hipi
Zaradi počitnic bodo vse pisarne v Slovenski hira (Dupnopastirska pisarna, Zedinjena Slovenija ter uredniptvo in uprava Svobodne Slovenije), do 8. marca uradovale samo od torka do petka, od 12. do 19. ure.
Ob ponedeljkih pisarne ne bodo odprte. Prosimo rojake, da upoptevajo ta počitnipki urnik.
1 EVRO 1 US dolar
239,75SIT 180,94SIT
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. si rup; 5. Solun; 9. one; 10 aga; 12 IRA; 13. Korotan 16. opat; 18. dano; 20. la
21.	obara; 24. on; 25. srka 27. umep; 29. sta; 30. nad 32. las; 34. naklada; 37 stara; 38. ranar.
NAVPIČNO: 1. sokol 2. in; 3. Reka; 4. par; 5. sat 6. luna; 7. Ur; 8. nagon 11. gora; 14. otok; 15 Adam; 17. past; 19. nopa
22.	banka; 23. rudar; 26 rana; 28. dan; 29. SOS; 31 Al; 33. sir; 35. ar; 36. da.
Pro pnja naročnikom v zaostanku
Leto je že v polnem teku, kar nekaj naročnikov pa pe ni poravnalo svojih obveznosti do lista za 2004. Smatramo, da se vsi zavedajo, koliko truda in stropkov je povezanih s pripravo in tiskanjem tednika v danapnji Argentini. Svobodna Slovenija ni izjema. Nape stanje pa je pe prizadeto z manjpim ptevilom oglasov in manjpimi darovi v tiskovni sklad, kot posledica gospodarskega stanja in tudi težkega položaja, v katerem se nahajajo nape ustanove.
Zato prosimo vse tiste, ki niso na tekočem s svojim plačevanjem, naj to poravnajo čim prej. Tistim, ki imajo težave, ali se jim je nakopičilo kaj več dolga, smo pripravljeni sprejeti plačilo v obrokih. Tiste pa, ki imajo možnost prispevati v tiskovni sklad, lepo prosimo, da nam priskočijo na pomoč in tako zagotovijo nadaljnje nemoteno izhajanje Svobodne Slovenije, ki že 58. leto nepretrgoma obiskuje domove napih rojakov v Argentini in tudi po svetu.
Uredniptvo in uprava
OBVESTILA
SOBOTA, 5. marca:
Sprejemni izpiti na Srednje polskem tečaju RMB ob 15.
uri v Slovenski hipi.
NEDELJA, 6. marca:
Tradicionalna tombola na Pristavi.
ČETRTEK, 10. marca:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. v Slovenski hipi.
SOBOTA, 12. marca:
Na Srednjepolskem tečaju RMB popravni in dopolnilni izpiti ob 15., vpisovanje ob 18. in začetna sv mapa ob 19. uri v Slovenski hipi.
NEDELJA, 13. marca:
Začetna prireditev slovenskih pol, z mapo in igro ,,Ostržek", ob 16. v Slovenski hipi.
ČETRTEK, 17. marca:
Predvelikonočni sestanek Zveze slovenskih mater in žena - San Martin, v Domu ob 16. Premipljevale bomo o veličini in tragiki Velike noči in pele priložnostne pesmi.
PETEK, 18. marca:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Napem domu v San Justu.
NEDELJA, 20 marca:
V Rožmanovem domu ob 11.30 blagoslov zelenja, sv. mapa in domače kosilo.
53. občni zbor dru ptva Slovenska vas, v Hladnikovem domu ob 1 6. uri.
Občni zbor v Slompkovem domu, po sv. mapi.
Občni zbor v Slovenskem domu v San Martinu, po sv. mapi.
Stavka „izbrisanih"
Vlada ima v programu za letopnje leto zapisano tudi vložitev predloga ustavnega zakona, ki lahko edini uredi vprapanje izbrisanih, je v posebni izjavi novinarjem povedal predsednik vlade Janez Janpa.
S tem se je premier odzval na opozorilno gladovno stavko enajstih izbrisanih, ki se je začela v stolpnici na Trgu republike. Obenem je Janpa izrazil tudi upanje, da bo opozicija, ki naj bi se zavzemala za iskanje ustreznih repitev, ta zakon podprla, saj je za njegovo sprejetje potrebna dvotretjinska večina v parlamentu.
Kot je povedal Janpa, bo vlada v okviru ustavnega zakona poskupala uveljaviti predloge, ki so jih danapnje vladne stranke zagovarjale pe, ko so bile del opozicije.
36. PRISTAVSKA TOMBOLA
6. marca ob 15.30
1. dobitek: Računalnik 2. dobitek: TV 20'' in pe mnogo lepih in bogatih dobitkov!
Za veselo razpoloženje in dobro postrežbo bo poskrbljeno.
SLOVENSKA NOGOMETNA EKIPA "ZEDINJENA SLOVENIJA"
vabi vse ljubitelje nogometa (od 15. leta dalje)
k PROJEKTU 2005,
ki se bo pričel v torek 1. marca 2005 v Club Huracan de San Justo (Illia 1159) Trenirali bomo ob torkih in četrtkih od 19.45 do 21.45 ure Informacije: prof. Jure Urbančič 4691-2579
Vrhunsko srečanje brez vrhunskih učinkov
Ameripki predsednik George Bush in njegov ruski kolega Vladimir Putin zadovoljna z dvostranskimi pogovori v Bratislavi. Strinjala sta se, da ne Iran ne Severna Koreja ne smeta imeti jedrskega orožja.
Le okoli dve uri je v četrtek 24. februarja trajalo dolgo časa napovedovano dvostransko srečanje najpomembnejpih državnikov sveta, ameripkega predsednika Georgea W. Busha in njegovega ruskega kolega Vladimirja Putina, v Bratislavi. Ponovitev sestanka z Brda pri Kranju izpred skoraj ptirih let ni prinesla nič revolucionarnega, predsednika sta izmenjala mnenja o svetovnih in državnih problemih, nista pa podpisala nobenega sporazuma.
Kot je bilo razvidno po kratki tiskovni konferenci, ameripkega predsednika najbolj zanima vprapanje iranskega jedrskega programa, ki ga je uradni Kremelj z zagotovitvami, da gre za jedrsko energijo v civilne namene, zagovarjal, to pot pa sta se Bush in Putin strinjala, da ne Iran ne Severna Koreja ne smeta imeti jedrskega orožja. Ruski predsednik je očitno v ospredje postavljal približevanje svoje države Svetovni trgovinski organizaciji, glede enega javno najbolj perečih vprapanj, domnevnega nazadovanja demokracije v Rusiji, pa sta Bush in Putin družno ugotovila, da je Rusija stopila na pot demokracije in da poti nazaj ni.
George Bush, gostitelj, slova pki predsednik Ivan Gapparovič, in Vladimir Putin pred začetkom pogovorov.