GLAS
LETO XX. ŠT. 7 (921) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 19. FEBRUARJA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Danijel Devetak
Za nov humanizem
  oleče je ugotavljati, kako družba vedno bolj
sili v smrt. Da bi se odločali - proti življenju.
Življenje je eno samo, je vse, kar imamo, in
vendar je okrog nas vse več smrti. V Italiji rod-
nost še vedno upada, viša se število splavov, pot
utirajo evtanaziji, družina doživlja hude napa-
de in je zato vedno šibkejša.
Ob nedavnem dnevu za življenje smo se ob no-
vih podatkih lahko spet malce zamislili. In
zgrozili. Začnimo pri najmlajših, tistih, ki ni-
majo glasu, tistih, ki bi morali biti najbolj
zaščiteni, pa niso. V Italiji je letno umorjenih
nekaj manj kot 110 tisoč otrok. Ubiti so pod
materinim srcem. Zakaj? Ker so očitno samo
nadloga, ovira, nekaj neprijetnega, česar se je
treba znebiti. Številka se nanaša samo na ki-
rurške splave oz. umetne prekinitve nosečnosti,
ne na tiste, do katerih prihaja po farmakološki
poti, torej s pomočjo tabletk za prekinitev no-
sečnosti. Ostanimo pri omenjenih 110 tisočih:
dnevno jih (zakonito!) umorijo povprečno
290, enega vsakih pet minut. Je mogoče biti
ravnodušni pred takimi številkami?! “Če mati
lahko ubije svojega sina, kaj nas lahko še brani,
da jaz ubijem tebe in ti mene”?, se je vprašala
bl. mati Terezija iz Kalkute. V koledarju sta
našla svoje mesto dan spomina na žrtve holo-
kavsta in na žrtve fojb. Morda bi lahko začeli
razmišljati o dnevu spomina na zakonito umor-
jene otroke, saj je teh bilo od odobritve zakona
o splavu leta 1978 do danes nič manj kot umor-
jenih Judov pod Hitlerjem. Šoah se je končala,
pokolu nedolžnih otrok pa ni videti konca...
V letu 2014 je Italija dosegla še en rekord: rodilo
se je samo 509 tisoč otrok. To je najnižji poda-
tek od leta 1861. Ko je bila država po drugi sve-
tovni vojni na kolenih, se je leta 1946 rodilo
dvakrat več otrok kot leta 2013, ko ima vsak
državljan povprečno po dva mobija. Kdo je še
prepričan, da je za tako nizke številke rojstev in
tako visoke številke splavov kriva ekonomska
kriza? Otroke ubijamo in se jim odpoveduje-
mo, ker smo žalostni in zagledani vase, v stra-
hu, da bi novo življenje obrnilo na glavo naš
sivi vsakdan. Čeprav dihamo in se vznemirja-
mo, smo v bistvu že mrtvi, neskončno daleč
od tega, da bi razumeli, kar je povedal papež
prejšnjo sredo: “Otroci so veselje družine in
družbe... Otroci so dar... Otroka se ljubi, ker je
otrok: ne zato, ker je lep, zdrav in priden; ne
zato, ker misli kot jaz ali uteleša moje želje.
Otrok je otrok: življenje, rojeno iz nas, a na-
menjeno njemu, za njegovo dobro, za dobro
družine, družbe in celotnega človeštva”.
V resnici plavamo v morju smrtonosne brez-
brižnosti, v katerem postaja mogoč vsak ble-
dež. ‘V imenu svobode’ so lani v Belgiji uzako-
nili evtanazijo bolnih otrok, na Nizozemskem
se borijo za “sladko smrt” oseb nad 70. letom,
ki so naveličani živeti in se dolgočasijo … Če
smo do take mere izgubili spoštovanje do
življenja, morda ne razumemo več njegovega
pomena?
Splošna miselnost nam ponuja “lažno usmil-
jenje”, ki se mu moramo odločno upreti, je de-
jal papež Frančišek: splav ni in ne more biti po-
moč ženski, evtanazija ni stvar dostojanstva,
‘proizvesti’ otroka po svojih željah ni dosežek
znanosti! Biti resnično usmiljen pomeni po-
spremiti človeka v stiski: kot usmiljeni Samari-
jan, ki je človeka v stiski videl, se ga usmilil, se
mu približal in konkretno poskrbel zanj. “Ko
se odpremo življenju in mu služimo, izkusimo
revolucionarno moč ljubezni in nežnosti ter
ustanavljamo nov humanizem, humanizem
solidarnosti, humanizem življenja”.
B
Politika
Na Goriškem 
so proslavili 
40-letnico
ustanovitve
goriške veje
stranke Slovenska
skupnost 3
   alo”?
“Dušan Jakomin pri telefonu”!
“O gospod, kaj bo novega”?
To je običajna fraza, s katero nagovorimo škeden-
jskega kaplana, g. Dušana Jakomina, vsakokrat ko se
nam oglasi po telefonu. Ko slišimo tisti njegov kleni,
prepričljivi Dušan Jakomin, vemo, da pripravlja ne-
kaj novega, da je njegov raznovrstni intelektualni
interes obrodil ali novo knjigo ali nov slovar ali novo
pobudo ali novo kulturno srečanje ali še kaj prese-
netljivega.
Tako se je pred nekaj tedni začel naš zapis ob devet-
desetletnici škedenjskega kaplana g. Dušana Jako-
mina. Ko smo ga pisali, smo upali, da se bo podoben
telefonski klic v prihodnje še zgodil. Vedeli smo si-
cer, da so bile posledice operacije, ki jo je g. Jakomin
prestal pred nedavnim, izredno hude tudi zanj, tudi
za človeka, ki je ponosno in trmasto prehodil devet
desetletij, kolikor mu jih je Gospod odmeril živeti.
Zadnje dni so se množile novice o tem, da se je nje-
gov zdravstveni položaj slabšal in slabšal. In res, v
četrtek, 12. februarja, je g. Jakomin zatisnil ‘tostran-
ske’ oči in odprl ‘onstranske’, s katerimi bo odslej
zrl Božjo večnost. Pogreb bo v soboto, 21. februarja,
v škedenjski cerkvi, počival pa bo na škedenjskem
pokopališču.
“Končuje se pomembno obdobje za slovenske ver-
nike v Trstu. S smrtjo g. Jakomina se končuje tudi
pomembno kulturno delovanje in prizadevanje za
ovrednotenje krajevne avtohtone skupnosti v Šked-
nju”, nam je povedal škofov vikar za kulturo g. Ettore
Malnati, ki se je vračal iz nabrežinskega hospica, kjer
so g. Jakomina do zadnjega oskrbovali. Vikar je po-
kojnega v zadnjih mesecih redno obiskoval, “vsako
nedeljo, razen zadnje …” G. Malnati je škedenjskega
“H
kaplana dobro poznal,
“neutrudno je zagovar-
jal potrebo po sprožitvi
beatifikacijskega po-
stopka za njegovega
predhodnika, msgr.
Ukmarja …”
Tudi dušni pastir za slovenske vernike pri sv. Jakobu
g. Klemen Zalar je msgr. Jakomina redno obiskoval,
bodisi v bolnišnici bodisi v nabrežinski zdravstveni
ustanovi. “Zadnjič sem ga videl v ponedeljek (9. fe-
bruarja, op. ur.). Bil je videti utrujen, ni veliko go-
voril, je pa bil luciden, priseben in miselno pri
moči. Obljubil sem mu, da bom še naprej skrbel za
šolske maše pri Škednju in vodil nauk za prvoobha-
jance. Zmolila sva … Razumel sem, da se počasi po-
slavlja …”.
G. Zalar, najmlajši slovenski duhovnik na Tržaškem,
je tako bil ob strani najstarejšemu, g. Jakominu, ki
ga je življenjska pot popeljala od rojstnega Sv. Antona
do Škednja, kjer se je udomačil do take mere, da je
dejansko dihal v sozvočju s tem mestnim predelom.
Škedenj in g. Jakomin sta namreč postala drug zrca-
lo drugega: župan Roberto Cosolini je ob podelitvi
občinskega priznanja oktobra 2013 kaplana celo
imenoval za škedenjskega župana! In ravno župana
Cosolinija je smrt našega novodobnega čedermaca
“ganila in razžalostila”. Škedenjcem je v sporočilu
namenil občuteno sožalje, kateremu se pridružujeta
tudi Igor Švab in Roberto Decarli. Po besedah župa-
na je preminil velik junak, ki je naredil mnogo do-
brega za svojo škedenjsko skupnost in za celotno
mesto. Svoje življenje je posvetil duhovniškemu po-
klicu, hkrati pa je s svojim čutom za kulturo in na-
rodno izročilo ohranjal krajevno etnografsko de-
diščino in imel nezamenljivo vlogo pri ustanovitvi
škedenjskega etnografskega muzeja: v njem je zbral
tradicionalne narodne noše, starodavna obrtniška
orodja krušaric in druge predmete. Ni torej na-
ključje, da je g. Jakomin dal poslikati steno Doma
Jakoba Ukmarja s prizori iz domače preteklosti, ki
ponazarjajo škedenjsko cerkev in tradicionalni ške-
denjski kruh ter delo v krajevni železarni, kot da bi
rad posredoval pozitivno voščilo za prihodnost tega
mestnega predela.
/ str. 11
IG
www.noviglas.eu
Novi
mučenci
“Umorjeni zgolj zato, ker so kristjani” (papež Frančišek)
Ob smrti škedenjskega kaplana g. Dušana Jakomina
“Bil je čudež, ki nam ga je
lahko dal le Bog”
Foto IG
Svet okrog nas
19. februarja 20152
Povejmo na glas
Trdovratno medsebojno nerazumevanje
  Novem glasu z dne 15.
januarja 2015, na drugi
strani, v članku, podpisa-
nem s kratico JuČ (Julijan Čav-
dek, časnikar, član pokrajinskega
odbora Sveta slovenskih organi-
zacij), berem: “V zvezi z obiskom
šolske ministrice Stefanie Gian-
nini se je oglasil tudi pokrajinski
predsednik Sveta slovenskih or-
ganizacij Walter Bandelj. Na se-
natorja Fasiolovo in Marana je
naslovil pismo, v katerem se ji-
ma zahvaljuje za pozitivno pri-
zadevanje, obenem pa ju
sprašuje, kako to, da SSO, ki je
enakovredna krovna organizaci-
ja in zakonsko priznana, ni bila
povabljena na tako pomemben
dogodek. 'S senatorko Fasiolovo
sva se že pogovorila in sedaj je
jasno, da je prišlo do napake pri
Primorskem dnevniku ali pri Se-
moliču', nam je v krajši izjavi
zaupal Bandelj”.
Jemljem na znanje, da večkratna
prošnja po pojasnilu (6. in 7. fe-
bruarja preko elektronske pošte,
10. februarja po telefonu), ki
sem jo naslovil na Walterja Ban-
dlja, ni dobila odgovora. Marsi-
kaj si lahko mislim o razlogih za
Bandljevo izjavo in za Bandljev
molk na prošnjo po pojasnilu, a
bom ostal pri dejstvih. Dejstva
so: da sta goriški obisk ministrice
Giannini organizirala licejski pol
Dante Alighieri in višješolski za-
vod D’Annunzio - Fabiani na po-
budo senatorke Laure Fasiolo; da
je Primorski dnevnik 8. januarja
objavil napoved dogodka na
osnovi vabila, ki sta ga s sezna-
mom povabljencev vred sestavi-
la in medijem poslala višješolska
zavoda Dante Alighieri in D’An-
nunzio - Fabiani; da Primorski
dnevnik ni sestavljal seznama
vabljenih in govornikov; da je
Primorski dnevnik 10. januarja
objavil izčrpno poročilo o pote-
ku dogodka; da je Primorski
dnevnik 11. januarja objavil v ce-
loti pismo Walterja Bandlja, ki ga
omenja člankar JuČ; da je Pri-
morski dnevnik 13. januarja ob-
javil odgovor, ki ga je Laura Fa-
siolo naslovila na Walterja Ban-
dlja, v katerem piše: “Ocenili
smo, da je koristno ponuditi mi-
nistrici čim širši pogled na naš
večjezični teritorij, zato smo
vprašali, naj na kratko poseže
prof. Livio Semolič zaradi ra-
zličnih vlog, ki jih je opravljal in
jih še opravlja v tem čezmejnem
prostoru, ne nazadnje zaradi vlo-
ge profesorja, starša in člana
skupščine EZTS... Dovolj bi bilo,
da bi s telefonskim klicem pra-
vočasno opozorili na morebitno
pozabljivost šoli, kjer je potekalo
srečanje z ministrico, ali senator-
ja. Zagotoviti želim vsekakor svo-
jo razpoložljivost za katero koli
pobudo, katere namen je ovred-
notenje našega večjezičnega pro-
stora. Večjezičnost je eden izmed
temeljnih zakladov za naše me-
sto in vso Goriško, ki je labora-
torij integracije in demokracije.
Zahvaljujem se torej Bandlju, ki
je vabljen na naslednje pobude”.
Primorski dnevnik v svojem pi-
sanju o ministričinem obisku to-
rej ni omenjal Walterja Bandlja,
ker ga organizatorji - višješolska
zavoda Dante Alighieri in D’An-
nunzio - Fabiani na pobudo se-
natorke Fasiolo - niso vabili in ga
na šoli Alighieri ni bilo. Kje je na-
paka Primorskega dnevnika, ki je
dolžan poročati v skladu z re-
sničnimi dejstvi? Ker napake ni
in ne more biti, so izjave Walter-
ja Bandlja neresnica in zlona-
merno podtikanje.
Zato pričakujem, da vaš cenjeni
medij objavi moj zapis kot po-
pravek in dopolnilo k članku,
objavljenem 15. januarja, in sicer
na podlagi 8. člena zakona
47/1948, ki tudi določa, da se po-
pravek objavi na isti strani kot
članek, na katerega se nanaša,
pri čemer mora biti popravek ob-
javljen v celoti in v roku, ki ga
določa zakon.
S spoštovanjem,
za Primorski dnevnik
Igor Devetak
V
Minister Žmavc je podelil priznanji za ohranjanje slovenstva v Italiji
Nagrajenca sta Živa
Gruden in Vanja Lokar
  inister za Slovence v
zamejstvu in po svetu
Gorazd Žmavc je v
sredo, 11. februarja 2015, dol-
goletni ravnateljici dvojezične
šole v Špetru Živi Gruden in
tržaškemu podjetni-
ku Vanji Lokarju na
slovesnosti v Ljublja-
ni podelil priznanji
urada za njun nepre-
cenljivi prispevek k
ohranjanju sloven-
stva med rojaki v Ita-
liji in se jima zahvalil
v imenu Urada. V na-
govoru je minister
Žmavc poudaril, da
biti Slovenec v zamej-
skem prostoru ni
enostavno. Za vse,
kar je v matični do-
movini samoumev-
no, se je v manjšini
treba boriti. In Slo-
venci v Italiji se sku-
paj zmorejo boriti ta-
ko, da premikajo me-
je in odpirajo vrata -
šolska in kulturno-
knjižna, je dejal.
Podčrtal je, da ra-
zlične ideje gradijo
našo skupno prihodnost, ki te-
melji na mladih. Mladi so po
njegovih besedah tisti, ki so
najbolj sposobni širine pogleda
v svet, ki se spreminja. Tudi
zanje bo prostor v Tržaškem
knjižnem središču, za katerega
so si od zaprtja Tržaške knjigar-
ne aprila lani prizadevali slo-
venska skupnost v Italiji, mini-
strstvo za kulturo, Javna agen-
cija za knjigo RS (JAK) in Urad
vlade za Slovence v zamejstvu
M in po svetu.Minister je prejemnikoma priz-nanja izrazil prepričanje, da je
prav njuno delo in odločitve
del tega uspeha, ki gradi in po-
vezuje Slovence.
Obrazložitvi priznanj
Gospa ŽIVA GRUDEN
Živo Gruden Crisetig (Krizetič)
je v Benečijo pripeljalo srce in
svoje srce je Benečiji tudi poda-
rila! Še nikoli ni prišel med Be-
neške Slovence človek, ki bi se
v tolikšni meri, s tolikšno stra-
stjo, predanostjo in ljubeznijo
posvetil od zgodovine iz-
mučenemu ljudstvu. V ozke
podmatajurske doline je prine-
sla svetlobo, ki bo vselej odgan-
jala temine preteklosti in be-
neškim ljudem razsvetljevala
pot v prihodnost. Gospa Živa
Gruden je leta 1984 pomagala
ustanoviti edino državno dvo-
jezično šolo v Videmski pokra-
jini. Za tiste čase je bila vi-
zionarka, ženska, ki si je
upala. To so bili časi, ko ta-
kega poguma, kaj šele volje
in vztrajnosti, ni premogel
marsikateri Slovenec.
Tistega leta je društvo Za-
vod za slovensko izo-
braževanje odprl v Špetru
vrtec z imenom Dvoje-
zično predšolsko središče.
To je bil odziv na potrebo
družin, da zagotovijo svo-
jim otrokom dvojezično
vzgojo z okrepitvijo znanja
in rabe slovenskega jezika,
ki je na območju Nadiških
dolin prisoten v obliki kra-
jevnih govorov. Začeli so s
petimi malčki, še v istem
šolskem letu se jim jih je
pridružilo še pet. Dve leti
kasneje je s prvim razre-
dom stekla tudi osnovna
šola. Septembra 2001 je
šola postala državna, kot je
bilo določeno v zaščitnem
zakonu št. 38 iz leta 2001. S šol-
skim letom 2007-08 je stekel
pouk tudi na dvojezični srednji
šoli.
Gospa Živa Gruden je bila do
upokojitve v lanskem letu ne le
ravnateljica, ampak živi pogan-
jalec te ideje. Z dobrimi sode-
lavci, v sodelovanju s starši, ki
so želeli, da bi se njihovi otroci
naučili uporabljati slovenski je-
zik, je uspela idejo preleviti v
prakso. S tem je omogočila, da
  b nedavnem obhajanju zgodovinske-
ga spomina v Bazovici in prej v Rižar-
ni, nam je spet stopilo pred oči dej-
stvo, da nas preteklost še vedno deli in ob-
težuje našo sedanjost. Na videz naj bi bil to
problem zgolj večinskega, se pravi italijanskega
naroda, toda podobne ločitve, ki nam jih je za-
pustila dediščina druge svetovne vojne, so nav-
zoče tudi drugje. Dovolj se je spomniti ma-
tične Slovenije, kjer so posledice delitve iz pre-
teklosti ravno tako ali še bolj vidne in zavirajo
smelejšo pot v prihodnost. Ne nazadnje lahko
vzamemo v misel tudi našo narodno skupnost
v Italiji, kjer je ideološka razdelitev močno kro-
jila življenje manjšine, v kateri pa je zadnje
čase vse več glasov, da bi morali vendar hra-
breje odvreči vse tisto, kar nas razdružuje. Re-
snica je, da velika ali prevelika ločenost znotraj
istega naroda znižuje tisto raven, ki se ji pravi
ugodno in smiselno skupno bivanje, ker ne-
nehno meče senco na medsebojne odnose in
jim ne dovoli, da bi do kraja učinkovito reševa-
li skupne probleme. In tako nam preteklost
vsekakor v preveliki meri vlada, v tem primeru
tista preteklost, ki nadaljuje stare spore in boje
danes in jih bo tudi v prihodnosti, če ne pride
do preusmeritve. Čudovita in poučna je ob
tem misel, da odpuščanje ali resnično razume-
vanje drugače mislečega ne more spremeniti,
kar se je zgodilo v preteklosti, lahko pa spre-
meni prihodnost. Resnično razumevanje dru-
gače mislečega pač sprejme vojno in uničenje
drugega svetovnega spopada kot veliko trage-
dijo. Sprejme dejstvo, da so bile vse strani de-
ležne nepopisnega trpljenja in ogromnih iz-
gub, tako velikega trpljenja, da bi vendar vel-
jalo v njem prepoznati vsezajemajoči rušilni
pojav in njegovo grozo, ki je kot orjaški val pod
seboj pokopala vse udeležence. In tu je prav-
zaprav neverjetno, kako je še vedno v veljavi
spominjanje na t. i. svoje mrtve, ne pa tudi na
mrtve druge strani. Kako je vendar to mogoče,
kako je kar naprej na delu brezčutnost do iz-
gub druge strani, od kod ta neusmiljenost, ki
vztraja in vztraja. Seveda takšne drže, ki razum-
ljivo ne more prispevati k prijetnejšim odno-
som med ljudmi, torej med nami tukaj in se-
daj, ne vzdržujejo pretekli dogodki kot takšni,
ampak jo vzdržujemo mi, kakršni smo danes
sedaj. Preteklost lahko razrešimo in se je osvo-
bodimo edino mi, in to iz sedanjosti. Pa gotovo
ne tako, da brskamo po preteklih dogodkih in
vztrajamo na krivdi drugih, ampak da si po-
gledamo iz oči v oči in se zaradi sedanjosti ter
prihodnosti odločimo, da zares stopimo sku-
paj in si sežemo v roke. Sporazumeti se je mo-
goče, in to danes, če si želimo dobro in bi radi
živeli v lepših medsebojnih odnosih. In v hi-
pu, ko si zares zaželimo lepši stik med nami
vsemi sedaj, takšna odločitev spremeni tudi
našo preteklost. Odstrani iz nje vse, kar ruši in
zastruplja, ter porodi sklep, da nikdar več
nočemo dvigniti roko nad drugega človeka
oziroma živeti z njim sprti, z zamero ali celo
mržnjo.
Janez Povše
O
so Slovenci v Benečiji postali
vidni, prepoznavni in uspešni.
Otroci v šoli se namreč učijo
sobivanja, učijo se sprejemati
drug drugega v svojih poseb-
nostih in razlikah, kar jih do-
datno bogati. S prenosom jezi-
kovnega znanja v družine pa je
omogočen razvoj uporabe le-
tega v vsakdanjem življenju.
Gospod dr. VANJA LOKAR
V lanskem mesecu kulture je
svoja vrata zaprla edina sloven-
ska knjigarna v Trstu. V le-
tošnjem mesecu kulture pa
smo v Trstu postavili razstavo
o nastajanju novega Tržaškega
knjižnega središča, ki bo svoja
vrata za stare in nove obisko-
valce odprl še pred letošnjim
poletjem.
Včasih se nesrečne zgodbe lah-
ko končajo tudi drugače – ko
skupaj stopijo vsi, ki bi s svojo
voljo, znanjem, sposobnostmi
in idejami želeli pomagati, gra-
diti skupen prostor. Tokrat je h
graditvi skupnega kulturnega
prostora pristopil tudi dr. Vanja
Lokar, mecen iz Trsta. V naku-
pu prostorov na elitni lokaciji
sredi Trsta ni videl le uspešne
poslovne poteze, ampak predv-
sem izziv, da bi skupni sloven-
ski kulturni prostor postal de-
janski prostor, v katerem bi se
slovenska kultura v najširšem
pomenu besede, ki zajema ce-
lotno delovanje slovenskega
človeka v dveh državah,
srečevala in stopala naproti
kulturi mesta Trst. S svojo po-
tezo je omogočil, da je tako slo-
venska skupnost v Italiji kot Re-
publika Slovenija s posebnim
zagonom začela pripravljati vse
potrebno, da bo v tem letu na
Trgu Oberdan sredi Trsta vrata
odprlo Tržaško knjižno sre-
dišče, ki bo vključevalo vse or-
ganizacije slovenske skupnosti
v Italiji, ki bo prostor kulture,
dialoga, kreativnosti, srečevan-
ja in druženja, pomenilo pa bo
tudi vrata v gospodarstvo, turi-
zem, predvsem pa povezavo za-
mejskega prostora in matične
domovine.
SKGZ in reforma
krajevnih uprav
  apleti ob reformi krajev-
nih uprav marsikaj pove-
do o zrelosti slovenske na-
rodne skupnosti v Italiji. Kdor je
vajen političnega soočanja in se
konkretnih posledic sporne re-
forme zaveda, razmišlja o prizivu
na deželno upravno sodišče. To
pot danes ubirajo furlanski župa-
ni.
Slovenci pa, ki kot po navadi
nam ne uspe izoblikovati skup-
nih stališč niti glede osnovnih
interesov naše narodne skupno-
sti v Italiji, se moramo ukvarjati
z utemeljevanjem tistega, kar
vsak upravitelj iz izkušnje dobro
ve, in sicer, da bo zasnovana re-
forma v marsičem otežila delo
občin, problemov verjetno še
dolgo ne bo reševala, nam Slo-
vencem pa bo bistveno
zmanjšala vlogo pri upravljanju
območja, kar pomeni nižanje
ravni zaščite slovenske manjšine.
Ne bi na tem mestu odpiral raz-
prave, ali je bila ta reforma po-
trebna, čeprav se ne morem otre-
sti vtisa, da deželna vlada ravna
kot človek, ki se z vso dobro vol-
jo loti hujšanja in si zato ostriže
lase in nohte, da se takoj lahko
pohvali, kako je v hipu shujšal
za nekaj gramov, na račun kate-
rih si nato privošči obilno večer-
jo. Posvetil bi se raje analizi na-
stale neenotnosti znotraj
manjšine.
Odgovornost za nastalo stanje
ima tokrat nedvomno slovenska
komponenta Demokratske
stranke, ki s svojim deželnim
svetnikom Stefanom Ukmarjem
brezkompromisno zagovarja re-
formo in nove medobčinske
mreže, mimo vsakršne pozorno-
sti do zaščite slovenskega narod-
nostnega ozemlja, ki ima prav
zaradi prisotnosti manjšine svo-
jo izrazito specifiko, ki je med
drugim predmet zaščite medna-
rodnih pogodb. 
Skratka, manjšinsko območje
naj bi bilo v njegovi logiki pri-
merljivo z drugimi italijanskimi
Z območji, kar je posredno pouda-ril, ko je v deželnem svetu spre-govoril o, po njegovem mnenju,
nujni in potrebni ukinitvi pokra-
jin.
Zanimivo je, da tako kratkovid-
no razmišljanje obsojajo dejan-
sko skoraj vse slovenske poli-
tične in nepolitične organizaci-
je. Reformo danes kritizira stran-
ka Slovenska skupnost, reformo
odgovorno kritizirajo slovenski
župani na Tržaškem, ki v okviru
danih možnosti iščejo rešitve, ki
naj bi vsaj delno skušale ohraniti
minimum občinske upravne av-
tonomije zgodovinskega sloven-
skega ozemlja. Reformo kritizi-
rajo tudi vrste slovenske levice in
končno jo obsoja tudi SSO.
Skratka, odprto jo brani le slo-
venska komponenta Demokrat-
ske stranke.
Pri vsej zadevi ostaja enigma-
tično le stališče SKGZ, za katero
bi pričakovali, da se kot krovna
in nepolitična organizacija med
prvimi opredeli glede tako po-
membnega vprašanja za sloven-
sko narodno skupnost v Italiji.
Razvidno je, da so brez jasnih
stališč te krovne organizacije vsa
prizadevanja za kakršno koli
spremembo omenjene reforme
že v izhodiščih šibke, politično
sporočilo pa, ki ga daje SKGZ s
svojim molkom, gre v smer pod-
pore reformi, ki si je očitno ne
upa jasno braniti, kar odpira
vprašanje, ali ostaja SKGZ še ved-
no nepolitična organizacija ali
pa se počasi spreminja v privesek
slovenske komponente Demo-
kratske stranke, ki je v slovenskih
krogih edina, ki reformo podpi-
ra.
Zato v pričakovanju na jasen si-
gnal SKGZ, lahko upamo le, da
bo reformo ustavil upor furlan-
skih županov, drugače se bomo
ob molku nekaterih ponovno
odpovedali delčku svoje samo-
stojnosti in naredili korak naprej
v smer folklorizacije.
Peter Černic
Prejeli smo
Popravek in dopolnilo
  risotnost samostojne in zbirne poli-
tične stranke je tudi danes neobhodno
potrebna, in če je ne bi bilo, bi jo bilo
treba ustanoviti. Potrebno pa je, da mora po-
stati vse bolj zbirna. Tako je povedal v svo-
jem uvodnem posegu Silvan Primožič, pred-
sednik pokrajinskega sveta stranke Slovenska
skupnost na Goriškem, na slavnostnem za-
sedanju ob 40. obletnici ustanovitve SSk na
Goriškem, v petek, 13. februarja, v komorni
dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v
Gorici. V prostorih,
kjer so se 15. februarja
1975 zbrali goriški ro-
jaki, da bi na novo or-
ganizirali slovensko sa-
mostojno politično na-
stopanje, se je zbralo le-
po število članov SSk. S
pogledom, usmerje-
nim v prihodnost
stranke in v pripravo
na kogres, so z vsebin-
skimi posegi obeležili
ta pomembni zgodo-
vinski in politični do-
godek.
Zasedanja so se ude-
ležili tudi deželna pred-
sednica SSk Fulvia Pre-
molin, deželni tajnik
Damijan Terpin in po-
krajinski tajnik za
Tržaško Peter Močnik.
Pokrajinski tajnik Julijan Čavdek je podčrtal,
da je stranka najbolj prepoznavna po svojih
izvoljenih upraviteljih, kar je še toliko bolj
pomembno za manjšinsko stranko in bistve-
no težje od vključevanja v italijanske stranke.
Slovensko predstavništvo pa je danes vse bolj
oteževano, ker še vedno ni pravnih zagoto-
vil, pa tudi zaradi ukinjanja pokrajin in spor-
ne reforme krajevnih uprav. Svoje raz-
mišljanje je končal s trditvijo, da si bomo
lahko samo s samostojno politiko pridobili
in ohranili tisto upravno avtonomijo, ki jo
potrebuje območje, na katerem smo Sloven-
ci doma.
Deželna predsednica SSk Fulvia Premolin je
v svojem nagovoru spodbudila k nadaljnje-
mu političnemu prizadevanju. Deželni taj-
nik Damijan Terpin se je v svojem posegu
spomnil na pokojne Mirka Špacapana, Mira
Gradnika in Emila Valentinčiča, ki so bili za
goriški del stranke vodilne osebnosti ter ve-
liko prispevali na političnem področju.
Naštel je nevarnosti, ki pretijo manjšini za-
radi nove ureditve občin. Izrazil pa je pre-
pričanje, da bo stranka Slovenska skupnost,
kljub zahtevnemu trenutku, ostala vse, do-
kler bodo na Goriškem prisotni Slovenci. Po-
krajinski tajnik za Tržaško Peter Močnik je
izpostavil potrebo, da se v teh novih časih
iščejo novi načini samostojnega političnega
nastopanja, ki jih je stranka SSk sposobna iz-
vajati zaradi dolgoletne izkušnje. Števerjan-
ska županja Franka Padovan je zatrdila, da je
40. obletnica Slovenske skupnosti na Go-
riškem za vse v velik ponos in ugled.
Podčrtala je vsestranski družbeni pomen
občine v briškem okolišu, ki zaradi deželne
reforme nima več prihodnosti. In prav to od-
pira veliko vprašanje nižanja ravni zaščite.
Goriška občinska svetnica Marilka Koršič se
je osredotočila na odnos med politiko in se-
danjim človekom, ki je utrujen, naveličan,
nima časa za človeške stike in se pomika v
virtualni svet. Današnjemu človeku pa se bo
vrnila zavest v dobro in zato je potrebno biti
pozitivni. Pri SSk se je mogoče iz preteklosti
marsikaj naučiti. Danes pa so potrebni
soočanje, resno ter pošteno delo in večja po-
vezanost. Glede prihodnosti je Koršičeva
podčrtala, da je treba namenjati večjo po-
zornost mladini, ki je malodušna zaradi po-
manjkanja delovnih mest. Koršičevi se tudi
zdi zelo čudno, da tržaški občinski svetnik
SSk nasprotuje združitvi kraških občin.
Števerjanski tajnik SSk Marjan Drufovka je
imel daljši poseg, v katerem je omenil ob-
novo občinske samostojnosti po fašistični
ukinitvi leta 1929 in povezanost stranke SSk
z območjem. Tudi on se je obregnil ob dežel-
no reformo krajevnih uprav in mačehovsko
držo do majhnih občin. Pri vključevanju v
medobčinske zveze je izrazil zaskrbljenost
nad izvajanjem zaščitnih določil kot tudi
nad prihodnostjo goratih predelov, katerih
območje naj bi se v prihodnosti skrčilo. Dru-
fovka se je dotaknil tudi zaščite porekla
briških vin in konzorcija. Ob koncu je opo-
zoril, da mora SSk še bolj utrjevati vezi z ljud-
mi, se vprašati, kdo so zavezniki na poli-
tičnem prizorišču, in imeti celovito ter enot-
no vizijo.
Marko Jarc, tajnik SSk iz Doberdoba, je pou-
daril, da je čas ideoloških razlik mimo in SSk
mora res delovati kot zbirna stranka. Tudi
zanj je nerazumljivo stališče tržaškega občin-
skega svetnika do predloga štirih kraških
občin in tega ljudje ne bodo razumeli. Sam
vidi tudi občino Doberdob v kraški zvezi, saj
si ne more predstavljati, da bo prihodnost
kraške občine v združenju, kjer so občine
Tržič in Gradež, ki imajo drugačno specifiko
od Doberdoba.
Simon Peter Leban, predstavnik mladinske
sekcije, je poslal zapis, v katerem je označil
današnje katastrofalno stanje Slovencev v za-
mejstvu. Prav zaradi tega meni, da je Sloven-
ska skupnost potrebna kot zbirna stranka
vseh Slovencev v Italiji. Kot zagovornik plu-
ralnosti civilne družbe in politične enotnosti
narodne skupnosti je Leban
izrazil željo, da bi SSk stopi-
la v dialog tudi s SKGZ in z
drugimi političnimi pred-
stavniki dežele FJK. Leban je
pohvalil delo goriških izvol-
jenih predstavnikov SSk in
naglasil, da mora biti stran-
ka referenčna točka za celot-
no slovensko narodno
skupnost v Italiji.
Tudi podpredsednica Pokra-
jine Gorica Mara Černic je
poslala zapis, ker je zastopa-
la goriško pokrajino v Mila-
nu in se slavnostnega po-
krajinskega sveta ni mogla
udeležiti. Po njenem mnen-
ju je potrebno premisliti
stranko ob upoštevanju, da
ima SSk svoje poslanstvo v
obstoju Slovencev v Italiji in
uveljavljanju njihovih pravic. Za to pa je po-
trebna prisotnost v političnih in upravnih
organih, ki jo stranka lahko doseže, če po-
veča število svojih volivcev in pri tem
upošteva širši spekter, v katerega spadajo tu-
di tisti, ki so se v zadnjih časih naučili slo-
venščine. Černičeva je mnenja, da potrebuje
SSk prenovljeno identiteto, ki naj sloni na
novi grafični podobi, na celovitejšem obrav-
navanju družbenopolitičnih vsebin, na skrbi
za upravljanje območja, na gospodarstvu,
kulturni proizvodnji, šolstvu in skrbi za
zdravstveni sistem. Pri tem ne izključuje niti
spremembe imena. V kratkoročnem obdob-
ju pa bo stranka morala prenoviti vodstvo,
premisliti odnos do vsedržavne politike, slo-
venskih komponent v italijanskih strankah,
manjšinskih oz. avtonomističnih strank v
Italiji ter do strank v Sloveniji ter zavzeti sta-
lišče do možnosti ene same goriške unije.
Za besedo je prosil tudi Marjan Terpin, ki je
bil leta 1975 med pobudniki za ustanovitev
goriške SSk. Omenil je, da je stranka že pre-
brodila težke preizkušnje in je po 40 letih še
vedno živa in aktivna. Pozval je k aktivnemu
in vztrajnemu delu ter podčrtal ugotovitev
deželnega tajnika, da bo SSk obstajala, do-
kler bodo na Goriškem Slovenci.
Po posegih sta predsednik Primožič in tajnik
Čavdek podelila priznanja za zvestobo stran-
ki; prejeli so jih Ivan Černic, Peter Černic,
Božidar Tabaj, Marjan Breščak, pokojna Sil-
vana Mrak, Lovrenc Persoglia in Izidor
Prinčič. Zasedanje se je končalo z zdravico.
P
Svet in Slovenske Organizacije 19. februarja 2015 3
Igor Gabrovec je obiskal Kanalsko dolino in
Rezijo. Majhne občine potrebujejo več
posluha
Deželni svetnik SSk se je v prejšnjih dneh srečal z novim županom
občine Naborjet-Ovčja vas, Borisom Preschernom, in s skupino
nekdanjih in sedanjih občinskih upraviteljev občine Rezija. V ospredju
je bila reforma krajevnih uprav. Obe občini druži pripadnost območju,
na katerem je priznana in zaščitena slovenska narodna skupnost.
“Nihče a priori ne odklanja povezovanja s sosednjimi občinami, saj
je sodelovanje pri sodobni organizaciji javnih storitev marsikje že
ustaljena praksa. Vse majhne in odročne občine pa druži tudi želja,
da bi ohranile čim večjo obliko suverenosti na občinskem ozemlju,
saj posamezna županstva najbolje poznajo potrebe specifičnih
območij in pričakovanja lastnih občanov”, je ugotavljal Gabrovec.
V Solbici so sklenili, da bo opozicija v občinskem svetu v Reziji
predlagala sklic nujne občinske seje ob navzočnosti deželnega
odbornika Panontina. Sestanek z naborješkim županom
Preschernom pa je zadeval reformo krajevnih uprav in zamrznjeno
poslovanje dvojezične izpostave. Zanimiv je tudi predlog trojezične
osnovne šole po modelu Kugyjevega razreda v Celovcu.
Bo FJK po ustavni reformi še uživala
statutarno posebnost in upravno avtonomijo?
Pristojna senatna komisija je v torek v luči ustavne reforme
obravnavala prihodnost avtonomnih dežel in pokrajin, med katere
spada tudi dežela FJK. Zaradi tega se je v ponedeljek, 16. februarja,
deželna predsednica Debora Serracchiani sestala s parlamentarci
iz FJK in z načelniki svetniških skupin v deželnem svetu. Prisoten je
bil tudi deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Med razpravo je prišlo do
izraza, da mora FJK vsekakor ohraniti svojo statutarno posebnost,
in med razlogi je bila navedena tudi prisotnost narodnih in jezikovnih
manjšin ter obmejna lega. Zaskrbljenost je namreč upravičena, ker
so statutarne posebnosti in upravna avtonomija pod velikim udarom.
Upor furlanskih županov proti deželnemu
načrtu medobčinskih zvez in določilom
zakona 26/2014
Po objavi načrta razdelitve medobčinskih zvez na podlagi določil
zakona 26/2014, ki ga je 5. februarja sprejel deželni odbor, so se
takoj pojavile prve reakcije. O predlogu, ki so ga na deželni odbor
posredovale štiri kraške občine, smo že poročali. V prejšnjem tednu
pa se je v Vidmu zbralo okoli 100 furlanskih županov, ki so zelo
zaskrbljeni zaradi posledic, ki jih bo reforma imela predvsem na
avtonomno upravljanje javnih storitev. Kritike zadevajo pomanjkanje
finančnega okvira, ki dokazuje, da se bodo stroški znižali, in
perimetracijo medobčinskih zvez. Skupaj z nekaterimi odvetniki bodo
pripravili priziv na Deželno upravno sodišče. Kolikšna je jeza, pa
priča dogodek v Osoppu, kjer so vsi člani krajevnega krožka
Demokratske stranke protestno izstopili iz nje.
Župan občine Foljan-Redipulja, ligaš Antonio Calligaris, je naslovil
na Predsedstvo ministrskega sveta, na Konferenco država-mesto-
krajevne avtonomije in na vse župane dežele Furlanije Julijske krajine
prošnjo, da se proti deželnemu zakonu 26/2014 sproži vprašanje
ustavnosti pri Ustavnem sodišču. Vlada Mattea Renzija pa je že
potrdila, da proti deželni reformi za krajevne uprave ne bo postavila
vprašanja ustavnosti.
Prisegla je nova hrvaška predsednica Kolinda
Grabar Kitarović
Pred kratkim izvoljena nova predsednica Hrvaške Kolinda Grabar
Kitarovič je v nedeljo zaprisegla na trgu sv. Marka v Zagrebu.
Zaprisego je opravila pred predsednico hrvaškega ustavnega sodišča
in pred množico ljudi, ki so se udeležili slavnostnega dogodka. Iz
tujine se je predsedniške zaprisege udeležilo 88 državnih delegacij,
med katerimi je Slovenijo zastopal predsednik Borut Pahor, Italijo
pa predsednik senata Piero Grasso.
Kolinda Grabar Kitarovič je četrta predsednica samostojne Hrvaške
in prva ženska na tem mestu. Predsedniški mandat je v sredo, 18.
februarja, prevzela od dosedanjega predsednika Iva Josipovića. V
svojem nagovoru je nova hrvaška predsednica izpostavila boj proti
gospodarski krizi, preseganju ideološkega razkola, potrebo po
dobrososedskih odnosih in rešitvi odprtih vprašanj. Poudarek je
namenila tudi pravicam narodnih manjšin, ki so bogastvo za Hrvaško.
Ob topniških salvah s hriba Tuškanac je svoj govor sklenila z
besedami “Verjamem vate, Hrvaška, moja država! ” in “Naj mi Bog
pomaga! ”
V Ukrajini je nastopilo premirje
Od nedelje dalje je na vzhodu Ukrajine nastopilo premirje med silami
ukrajinske vojske in proruskih separatistov. Krvavih spopadov, ki so
v prejšnjem tednu povzročili ogromno število žrtev, med katerimi so
bili tudi civilisti, je trenutno konec. Napetost pa ostaja zelo visoka,
ker presega ukrajinske državne okvire. Stopnjevanje nasilja bi
namreč lahko ogrozilo odnose med Evropsko unijo, Rusijo in ZDA.
Tega so se zelo dobro zavedeli v pogajalski skupini, ki je prejšnji
teden dosegla sporazum o prekinitvi sovražnosti. Štirje predsedniki
Hollande, Merkel, Putin in Porošenko so namreč dosegli dogovor
Minsk-2.
Premirje pa ni bilo popolno, ker je bilo še nekaj krajevnih spopadov
pri mestu Debaltsevo. Vse bo zelo odvisno od tega, ali bodo
spoštovana določila mirovnega sporazuma, ki predvideva, da se v
teh dneh umakne vsa težka oborožitev.
Islamski skrajneži iz Libije ogrožajo Italijo
Libija je vse bolj v primežu skrajnežev Islamske države. Zaradi
nevarnih razmer je Italija povabila vse svoje državljane v Libiji, naj
se vrnejo v domovino. Skrajneži so namreč na Italijo že naslovili
grožnje. Okrutno so tudi pobili 21 kristjanov koptskega obreda.
Kratke
  rejšnji teden je predsednik Sveta slo-
venskih organizacij Drago Štoka so-
deloval v radijski oddaji Studio ob
17H na Radiu Koper. Poleg predsednika
SSO so bili v studiu še Rudi Pavšič za SKGZ,
Maurizio Tremul in Marianna Jeličić Buić
za Unijo Italijanov. Oddaja je bila namen-
jena splošnemu stanju italijanske manjšine
v Sloveniji in Hrvaški ter slovenske
manjšine v Italiji s posebno pozornostjo na
polpreteklo zgodovino, zaščitno zakonoda-
jo, manjšinske šole in poučevanje manjšin-
skega jezika v šolah večinskega naroda.
V splošni razpravi je bilo več prostora na-
menjenega evropskim projektom in pri-
hodnjemu programskemu obdobju, še po-
sebno kar se tiče programa Italija – Slove-
nija 2014-2020. Izhajajoč iz izkušnje stra-
teškega evroprojekta Jezik-Lingua, ki je
imel odličen uspeh tudi na področju jezi-
kovnih tečajev, je sedaj potrebno gledati
naprej in iskati možnosti, da se to nadalju-
je. Še posebej pomembni sta bili ustanovit-
vi središča SMO v Špetru in promocijske
točke Info knjige v Kopru. Razpisi za novo
programsko obdobje pa naj bi bili v krat-
kem že pripravljeni, čeprav se morajo še v
vodilnem organu marsikaj dogovoriti. Po-
govori pa že potekajo za pripravo nadalje-
vanja omenjenega evroprojekta, in sicer z
različico Jezik-Lingua 2, ki bi se osredotočil
na nove multimedijske tehnologije.
Predsednik SSO Štoka je poudaril, da imajo
evropski projekti veliko korist na obmej-
nem področju. Pri tem je omenil evropro-
jekt o Marijinih božjih poteh od Istre do
Sv. Višarij, kar ima še danes pomembne
učinke.
Glede novega programskega obdobja 2014-
2020 ima nova kohezijska politika na raz-
polago 351,8 milijarde evrov, s katerimi bi
izpolnili strategijo Evropa 2020 oziroma
ustvarjanje rasti in novih delovnih mest,
obvladovanje podnebnih sprememb in
energetske odvisnosti ter zmanjševanje
revščine in socialne izključenosti (vir:
www. ita-slo. eu).
JuČ
P
Predsednik SSO Drago Štoka na radijski oddaji Studio ob 17H
Na obzorju Jezik-Lingua 2
Goriški pokrajinski svet SSk proslavil 40. obletnico ustanovitve
Slovenska skupnost naj bo vse bolj
zbirna stranka goriških Slovencev
Drago Štoka
Kristjani in družba19. februarja 20154
  ragi bratje in sestre!
Postni čas je čas prenove Cerkve,
skupnosti in posameznih verni-
kov ter predvsem “čas milosti” (2 Kor
6,2). Bog od nas ne zahteva ničesar, česar
bi nam prej že ne podaril: “Mi ljubimo,
ker nas je on prvi vzljubil” (1 Jn 4,19).
Bog ni brezbrižen do nas. Vsakega od nas
nosi v svojem srcu, pozna nas po imenu,
skrbi za nas in nas išče, ko ga zapustimo.
Zanima se za vsakega izmed nas; v svoji
ljubezni ga zanima vse, kar se dogaja z
nami. Ko živimo udobno življenje in
nam gre vse dobro, se včasih zgodi, da
pozabimo na druge (česar Bog Oče ne
naredi nikoli), se ne zanimamo za njiho-
ve težave, trpljenje in krivice, ki se jim
dogajajo … Tedaj naše srce zapade v brez-
brižnost. Medtem ko se počutim precej
dobro in prijetno, pozabljam na tiste, ki
so v težavah. Ta egoistična razvada, rav-
nodušnost, ima danes svetovne raz-
sežnosti, zato lahko govorimo o globali-
zaciji brezbrižnosti. Gre za stisko, s katero
se kristjani moramo soočiti.
Ko se Božje ljudstvo spreobrne k njegovi
ljubezni, najde odgovore na vprašanja, ki
mu jih zgodovina vedno znova zastavlja.
Eden izmed največjih izzivov, pri kate-
rem se želim ustaviti v tej poslanici, je
ravno globalizacija brezbrižnosti.
Ravnodušnost do bližnjih in do Boga je
resnična preizkušnja tudi za nas kristja-
ne, zato moramo v vsakem postu slišati
krik prerokov, ki so povzdigovali glas in
nas tako prebujali.
Bog ni brezbrižen do sveta, ampak ga lju-
bi do te mere, da pošlje svojega Sina za
odrešenje vsakega človeka. V učlovečen-
ju, zemeljskem življenju, smrti in vsta-
jenju se dokončno odpirajo vrata med
Bogom in človekom, med nebom in
zemljo. Cerkev je z oznanjevanjem Božje
besede, obhajanjem zakramentov in
pričevanjem vere, ki se uresničuje v do-
brodelnosti (prim. Gal 5,6), kakor roka,
ki vrata drži odprta. Toda svet teži k te-
mu, da se zapre vase in zapre tista vrata,
skozi katera Bog vstopa v svet in svet vanj.
Tako roka, ki je Cerkev, ne sme biti nikoli
presenečena, če je odrinjena, stisnjena in
poškodovana.
Božje ljudstvo potrebuje prenovo, da ne
bi postalo brezbrižno, da se ne bi zaprlo
samo vase. Predlagam tri korake, o kate-
rih premišljujemo na poti prenove.
1. “Če en del trpi, trpijo z njim vsi deli”
(1 Kor 12,26) – Cerkev
Cerkev nam s svojim učiteljstvom in
predvsem z zgledom dobro-
delnosti ponuja Božje usmil-
jenje, ki razbija spone smrti,
ki jih povzroča brezbrižnost
in jih ustvarjamo z zapiran-
jem vase. Pričujemo lahko sa-
mo o tistem, kar smo že pre-
jeli in izkusili. Kristjan dovoli
Bogu, da ga obleče s svojo do-
broto in usmiljenjem, da ga
pokrije s Kristusom, da mu
postane podoben – služabnik
Bogu in ljudem. Na to nas
opominja bogoslužje velikega
četrtka z obredom umivanja
nog. Peter ni želel, da bi mu
Jezus umil noge, potem pa je
spoznal, da Jezus noče biti le
zgled medsebojnega služenja.
To dejanje lahko stori samo ti-
sti, ki je že pustil, da mu Kristus umije
noge. Samo ta ima “delež” z Njim (Jn
13,8) in lahko služi ljudem.
Postni čas je primerno obdobje, da do-
volimo Kristusu, da nam streže, in tako
postanemo kakor On. To se lahko zgodi,
ko poslušamo Božjo besedo in prejema-
mo zakramente, še posebej evharistijo. V
njej postanemo tisto, kar prejemamo –
Kristusovo telo. V tem telesu ni prostora
za brezbrižnost, za katero se zdi, da ob-
vladuje naša srca. Kajti kdor je Kristusov,
pripada samo enemu telesu in v Njem ne
moremo biti brezbrižni drug do drugega.
“Če en del trpi, trpijo z njim vsi deli, če
je en del v časti, se z njim veselijo vsi” (1
Kor 12,26).
Cerkev je občestvo svetnikov – commu-
nio sanctorum, ker v njej sodelujejo vsi
svetniki in ker je občestvo svetih reči: ra-
zodeta Božja ljubezen in Kristus v vseh
njegovih darovih. Med njimi je tudi od-
govor vseh, ki dopustijo, da jih doseže ta
ljubezen. V občestvu
svetnikov soude-
ležnosti pri svetih
rečeh nihče ne pose-
duje samo zase, am-
pak je vse, kar ima,
za vse. Ker smo včlenjeni v Boga, lahko
storimo nekaj tudi za oddaljene in za ti-
ste, ki jih s svojimi močmi ne moremo
nikoli doseči. Kajti z njimi in zanje pro-
simo Boga, da bi se vsi odprli njegovemu
odrešilnemu delovanju.
2. “Kje je tvoj brat”?  (1Mz 4,9) – župnije
in skupnost
Kar smo povedali za katoliško Cerkev, je
treba prevesti tudi v življenje skupnosti
in župnij. Ali lahko v takih cerkvenih
okoljih izkusimo in doživimo, da smo
člani enega samega telesa? Telo, ki hkrati
prejema in daruje, kar mu želi podariti
Bog? Telo, ki pozna svoje male, revne in
šibkejše ude in skrbi zanje? Ali se zateka-
mo k neki univerzalni ljubezni, ki se sa-
mo od daleč približa svetu, vendar pred
zaprtimi vrati pozabi na sedečega Lazarja
(prim. Lk 16,19–31)?
Da bi lahko prejeli, kar nam podarja Bog,
in bi to obrodilo sadove, moramo preseči
vidne meje Cerkve v dveh smereh.
Najprej se v molitvi pridružimo nebeški
Cerkvi. Ko zemeljska Cerkev moli, se
vzpostavi občestvo vzajemne pomoči in
dobrega, ki pride do Božjega obličja. S
svetniki, ki so že dosegli polnost občestva
z Bogom, sestavljamo tisti del skupnosti,
v kateri ljubezen premaga brezbrižnost.
Nebeška Cerkev ni zmagoslavna, ker bi
obrnila hrbet zemeljskim težavam in bi
uživala sama s seboj. Svetniki so namreč
tisti, ki se že veselijo in zrejo dejstvo, da
sta Kristusova smrt in vstajenje do-
končno premagala brezbrižnost, trdoto
srca in sovraštvo. Dokler ta zmaga ne
prešine celega sveta, bodo svetniki hodili
med nami kot romarji. Cerkvena učitel-
jica sveta Terezija Deteta Jezusa iz Lisieu-
xa je prepričano zapisala, da nebeško ve-
selje za zmago križane ljubezni ne more
biti popolno, dokler je na zemlji vsaj en
človek, ki trpi in ječi: “Računam s tem,
da v nebesih ne bom mirovala, kajti mo-
ja želja je, da bi delovala
še naprej za Cerkev in
za duše” (Pismo 254,
14. julij 1897).
Tudi mi smo deležni za-
slug svetnikov, ki sode-
lujejo z našim bojem
ter našo željo po miru
in spravi. Njihovo ve-
selje je zmaga v vstalem
Kristusu in za nas pred-
stavlja vir moči, da lah-
ko premagamo številne
oblike brezbrižnosti in
trdoto srca.
Na drugi strani je po-
trpežljivo pričevanje
Njega, ki hoče vse in
vsakega privesti do
Očeta. Ljubezen ne mo-
re zamolčati poslanstva. Cerkev Jezusu
Kristusu sledi na njegovi poti, da bi do-
segla vsakega človeka, do skrajnih meja
sveta (prim. Apd 1,8). Tako lahko vidimo
v svojem bližnjem brata in sestro, za ka-
tera je Kristus umrl in vstal od mrtvih.
Kar smo prejeli, smo prejeli tudi za njiju
in prav to, kar so ti bratje prejeli, je dar
za Cerkev in celotno človeštvo.
Dragi bratje in sestre, tako močno si
želim, da bi kraji, kjer je prisotna Cerkev
– še posebej naše župnije in skupnosti –
postali otoki usmiljenja v morju brez-
brižnosti.
3. “Utrdite svoja srca” (Jak 5,8) – vsak ver-
nik
Tudi kot posamezniki smo v nevarnosti,
da postanemo brezbrižni. Nasičeni smo
s tragičnimi novicami in podobami, ki
nam pripovedujejo o človeškem trpljen-
ju, obenem pa čutimo nemoč, da bi
ukrepali. Kaj naj storimo, da se ne bomo
prepustili tej spirali strahu in nemoči?
V prvi vrsti lahko molimo v edinosti z
zemeljsko in nebeško Cerkvijo. Ne pod-
cenjujmo moči skupinske molitve! Po-
buda 24 ur za Gospoda, za katero upam,
da se bo 13. in 14. marca odvijala po vsej
Cerkvi in tudi na škofijski ravni, želi biti
izraz nujnosti molitve.
Na drugem mestu lahko pomagamo s
konkretnimi dobrodelnimi dejanji, ki
dosežejo bližnje in oddaljene v številnih
karitativnih ustanovah v Cerkvi. Post je
primeren čas, da pokažemo zanimanje
za drugega tudi s simbolnim, vendar
konkretnim dejanjem svojega sodelovan-
ja pri skupni dobrodelnosti.
Na tretjem mestu pa je trpljenje bližnjih,
ki predstavlja nenehen klic k spreobrnit-
vi, saj me morajo potrebe mojega brata
opominjati na krhkost mojega življenja,
moje odvisnosti od Boga in drugih bra-
tov. Če ponižno prosimo za Božjo milost
in sprejmemo omejitve svojih zmožno-
sti, tedaj lahko zaupamo v neizmerne
možnosti, ki nam jih namenja Božja lju-
bezen. Tako se bomo lahko postavili pro-
ti hudičevi skušnjavi, ki nas zavaja v mi-
sel, da lahko odrešimo sebe in svet z la-
stnimi močmi.
Da bi lahko presegli brezbrižnost in la-
stne težnje po vsemogočnosti, želim, da
bi vsi preživeli postni čas kot obdobje
oblikovanja srca, kot je dejal Benedikt
XVI.  (okrožnica Bog je ljubezen, 31).
Imeti usmiljeno srce ne pomeni šibkega
srca. Kdor želi biti usmiljen, mora imeti
srce hrabro, močno, zaprto za Skušnjavca
in odprto za Boga. Srce, ki prepušča Sve-
tega Duha, spremlja na pot ljubezni tudi
brate in sestre. To je skromno srce, ki poz-
na lastne omejitve in se razdaja za dru-
ge.
Dragi bratje in sestre, zato želim v tem
postnem času z vami prositi Kristusa z
besedami: “Upodobi naša srca po svojem
srcu” (iz litanij Srca Jezusovega). Tako bo-
mo imeli hrabro, usmiljeno srce, ki se ne
bo zapiralo samo vase, temveč bo rado-
darno, pripravljeno za pomoč in ne bo
zapadlo v vrtinec globalizacije brez-
brižnosti.
To vam želim in molim, da bi vsak vernik
in vsaka cerkvena skupnost uspešno pre-
hodila pot postnega časa, hkrati pa pro-
sim, da molite zame. Naj vas blagoslavlja
Gospod in varuje Mati Marija.
V Vatikanu, 4. oktobra 2014, na praznik
sv. Frančiška Asiškega.
D
In memoriam
G. Marijan Kožlin
  89. letu starosti je 9. fe-
bruarja v župniji Vipolže
v Brdih, kjer je užival za-
služen pokoj, zaspal v Bogu g.
Marijan Kožlin. Poslovilna sv.
maša je bila v Vipolžah 14. fe-
bruarja dopoldne, ob 13. uri so
ga pripeljali v Biljano. Tam je po-
grebni obred ob 15. uri vodil
msgr. Metod Pirih, s katerim je
somaševalo več kot 40 duhovni-
kov.
Pokojni g. Kožlin se je rodil 26.
marca 1926 na Dobrovem, v
župniji Biljana, v preprosti
družini z osmimi otroki. V šolo
so hodili pod fašizmom, doma
pa so imeli slovenske knjige, zato
so zgodaj začeli brati in pisati,
piše na portalu Radia Ognjišče,
katerega urednik se je pogovarjal
s pokojnikom ob diamantni maši
junija 2013. Z bratom, ki je pre-
rano umrl, sta bila strežnika.
Kljub temu da je bil Marijan edi-
ni moški potomec, starši niso
ovirali k vstopu v malo seme-
nišče v Gorico. Po nekaj letih je
bil zaradi vojne premeščen v Vi-
dem, kjer je spoznal Ivana Trinka
in druge beneške duhovnike. Le-
ta 1943 se je vrnil v Gorico, kjer
je nadaljeval študije, ki jih je skle-
nil v Ljubljani. V času vojne se je
uspešno rešil iz več stisk. V du-
hovnika ga je posvetil škof Anton
Vovk 26. septembra 1948 v Lju-
bljani. Novo mašo je pel 3. okto-
bra istega leta v Biljani. Sodelo-
vala je vsa vas, oblast pa je 'na-
V
gajala': podrli so slavolok. Novo-
mašni pridigar mu je bil g. Jožko
Kragelj, ki mu je govoril tudi na
srebrni in zlati maši. Svoje pastir-
sko delovanje je Kožlin začel kot
kaplan v Cerknem, nato kot žup-
nijski upravitelj v Novakih. Tam
je s svojim praktičnim čutom in
delavnostjo veliko obnavljal in
ustanovil več pevskih zborov. Že
ob nastopu službe v Cerknem so
se začeli politični pritiski. Leta
1966 je dobil dekret za župnijo
Podmelec, ki meji z Bohinjem, in
Roče, ki meji s Čepovanom.
Začel je hoditi v hribe, pa tudi de-
lati z mladimi. Leta 1980 je bil
premeščen v Šempas, od leta
2000 je bil v župniji Vipolže.
Briški duhovniki se ga spominja-
jo kot človeka, ki je imel dar biti
blizu ljudem; bil je pozoren, mi-
ren, čuteč, potrpežljiv in pripra-
vljen na naloge. Prinašal je mir,
ki je danes tako redek.
Komisija pravičnost in mir SŠK 
O evtanaziji
  poštovani gospod predsed-
nik, spoštovane poslanke in
poslanci, vsi navzoči. V ime-
nu Komisije Pravičnost in mir pri
SŠK vas prav lepo pozdravljam
in se zahvaljujem za vabilo ter
priložnost, da lahko predsta-
vim stališče katoliške skupno-
sti v R. Sloveniji do predlogov
za dekriminalizacijo evtanazi-
je.
Člani komisije smo zaskrbljeni
glede domnevne evtanazije v
ljubljanskem Kliničnem cen-
tru, obenem pa smo pozorni
na zahteve nekaterih po javni
razpravi in uzakonitvi evtana-
zije. V komisiji poudarjamo, da
ima vsak pravico do zdravljen-
ja in primerne zdravstvene
oskrbe kot tudi, da ima vsak
pravico do življenja in naravne
smrti. Zato podaljševanje
življenja za vsako ceno lahko
vodi v položaj, ki ni vedno v
korist bolnika in je v takšnih
primerih etično sprejemljiva opu-
stitev t. i. “agresivnega medicin-
skega zdravljenja”.
Ob zahtevah za uzakonitev evta-
nazije smo mnenja, da je to ne-
sprejemljiva pobuda, saj ta na
stežaj odpira vrata številnim pro-
blemom:
1. Evtanazija ni nikoli zasebno de-
janje – saj evtanazija vključuje
zdravnike, zdravstvene delavce,
pravnike itd.
2. Evtanazija ne more biti način
za zmanjšanje finančnih izdatkov
S za zdravljenje bolnikov.3. Legalizacija evtanazije odpiramožnost evtanazij brez soglasja.
Raziskava narejena pod vodstvom
Kenneth Chambaere, objavljena
v Canadian Medical Association
Journal, kaže, da je v Belgiji 32%
bolnikov evtanaziranih brez nji-
hovega soglasja, čeprav so bile nji-
hove evtanazije pravilno spo-
ročene. Raziskovalec Tinne Smets
v reviji Medical Care dokazuje, da
so belgijski zdravniki leta 2009
prikrili 53% opravljenih evtanazij
in jih niso sporočili državnim
oblastem. V vseh teh primerih gre
za legalno dopuščene umore, ki
jih zdravstveno osebje izvede na
svojo željo oz. popustijo pod pri-
tiski svojcev, država pa jih “toleri-
ra” in ne preganja.
4. Legalizacija evtanazije odpira
vrata pojavu “spolzkega nagiba”.
To je kasnejši legalizaciji evtana-
zije za najbolj ranljive družbene
skupine kot npr.: otrok, depresiv-
nih, duševnih bolnikov, demen-
tnih in celo zapornikov
(gre celo za pojav nove
oblike prostovoljne smrtne
kazni).
5. Z vidika verskih skupno-
sti evtanazija oropa človeka
za proces umiranja, ki ga
vsa velika verstva razumejo
kot pomembno duhovno
doživetje, v katerem se člo-
vek poslovi od bližnjih,
uredi časne zadeve in se du-
hovno pripravi na odhod s
tega sveta.
V Komisiji Pravičnost in
mir pri SŠK smo mnenja,
da v Sloveniji ni nobene
potrebe po legalizaciji evta-
nazije. Slovenija naj po
našem mnenju raje sledi
resoluciji Parlamentarne
skupščine Sveta Evrope iz
leta 2012, ki poziva države člani-
ce, naj evtanazijo zakonsko pre-
povejo. Prav tako naj Slovenija
sledi odločbi Evropskega sodišča
za človekove pravice iz leta 2011
v zadevi Koch v. Švica, v kateri je
Poslanica svetega očeta Frančiška za postni čas 2015
Utrdite svoja srca (Jak 5,8)
odločilo, da pravica do evtanazije
ni človekova pravica ter da države
niso dolžne legalizirati evtanazije,
kot tudi niso dolžne uzakoniti po-
moči pri samomoru.
Kvaliteta družbe se ne meri po
tem, kako pogosto se ljudje v njej
odločajo za samomor in evtana-
zijo; temveč po tem, kako je v njej
poskrbljeno za bolne in ostarele.
Zato v komisiji izrekamo odločno
podporo vsem tistim, ki se zavze-
majo za paliativno oskrbo hudo
bolnih. Obenem pa se zavzema-
mo za takšno vzgojo in izo-
braževanje na vseh ravneh, kjer
bi se mladi in odrasli čim bolj te-
meljito izobrazili o paliativni
oskrbi, vnaprejšnji volji in oskrbi
bolnih svojcev.
Osebno si želim, da današnja raz-
prava v Državnem zboru ne bo šla
v smeri normalizacije in legaliza-
cije evtanazije ter kršenja človeko-
vih pravic bolnikov. Želim si, da
bi vsi skupaj dosegli družbeni
konsenz v smeri podpore palia-
tivni oskrbi hudo bolnih ter
takšnega zdravstvenega sistema,
kjer bodo vsi bolniki in ostareli
deležni primerne medicinske po-
moči in oskrbe.
Dr. Tadej Strehovec
Komisija Pravičnost in mir pri SŠK
(Govor na izredni seji Odbora za
zdravje in Odbora za človekove
pravice in peticije, 4. 2. 2015)
Obisk Janeza Meseca, misijonarja na Madagaskarju, bo v sredo, 25.
februarja, pri sv. Marku v Kopru. Ob 18.00 sveta maša za pokojnega
Klemena Štolcarja, po njej srečanje z misijonarjem in predstavitev
njegovega dela. Podprimo z darovi projekt nove šole! Lepo vabljeni!
Poseben obisk v Kopru
Dr. Tadej Strehovec
foto M. Merljak
Kristjani in družba 19. februarja 2015 5
Skrb vzbujajoča kriza družine (4)
Družina nekoč 
in danes
  oglejmo še s sociologom
Robertom Volpijem,
kakšne so osnovne razlike
med tradicionalno in sodobno
družino: “Model tradicionalne
družine temelji na medsebojni
odgovornosti in spodbujanju le-
te. Novi model pa po drugi strani
temelji na čustvenosti – ljubezen
kot čustvo in nič več kot to. Na
prvi pogled se to zdi na-
prednejši, sodobnejši po-
gled, vendar pa je v resni-
ci to veliko bolj krhka
ideja, ki ima tudi negativ-
ne družbene posledice”.
Če se ozremo naokrog,
lahko vidimo, kako dol-
go trajajo takšne zveze, ki
nimajo globljih temeljev,
temveč samo čustva. Tra-
jajo, dokler so čustva, do-
kler so močna, dokler je
“kemija”, “feeling” – ko
tega ni več, ni več odno-
sa, “zadeva” umre. Da bi
še kdaj kdo kaj potrpel,
trpel, prenašal, nosil
križ? Kje pa! Pa tudi odgovornost
je izginila z našega obzorja, z od-
govornostjo so seveda šle rakom
žvižgat tudi dolžnosti. Kjer odnos
temelji le na midva, brez globlje-
ga in človeka presegajočega te-
melja tega odnosa, kmalu tisti
“midva” izgine, ostane le še “jaz”.
Če je le še “jaz”, potem sem sam
najpomembnejši na tem svetu,
ne odgovarjam nikomur in za
nič, ker sčasoma še zase nisem
P več odgovoren, ni več dolžnosti,temveč le še moje pravice, ki jihdrugi ne samo imajo dolžnost,
temveč jih morajo spoštovati, si-
cer jih sodno preganjam. Takšni
so postali ti naši odnosi in je prav
žalostno, kaj nastane, ko premi-
nejo čustva, kemija in feeling –
kdo bo koga. Sadovi teh odnosov,
otroci, ki jih seveda ni več veliko,
so pa še vedno, so velike žrtve, a
hkrati za vzgojitelje neobvladljivi
in ure z njimi so bojno polje. Vol-
pi razlaga podobno kot mi razliko
med obema modeloma družine:
“Družba, ki sloni na medseboj-
nih vezeh z najvišjo mero odgo-
vornosti in z močno institucio-
naliziranostjo, je nedvomno bolj
trdna, povezana in solidarna
družba od tiste, ki temelji na od-
nosih z nizko mero odgovornosti
in z nično mero institucionalizi-
ranosti”. Kot rečeno, vsakdanje
življenje potrjuje te besede to-
skanskega strokovnjaka, a nam te
reči ne dajo kaj dosti misliti, ali
pa se nočemo spopasti – tako in
drugače – s tem. Ko vzgojitelji
zahtevamo nekaj reda, nekaj tru-
da pri izpolnjevanju dolžnosti in
nekaj znanja, smo prestrogi in
pretrdi, starši pa seveda želijo da-
nes le še “pomagati” svojim otro-
kom, zato jim popuščajo. Slika,
ki smo jo dali zraven, je zgovor-
na, kaže nam na prelaganje od-
govornosti za slabe posledice, na-
mesto prevzemanja odgovorno-
sti, ki je veljalo včasih. Če pa na-
daljujemo, potem je treba reči še
nekaj v tej smeri – povečanje na-
silja, tudi do-
mačega, ki je
značilnost zme-
denih in, po
Zygmuntu Bau-
manu, tekočih
družb, kakršna
je naša, ne pa
tradicionalnega
okolja, kjer so
bile jasne vloge,
naloge in odgo-
vornosti, ker so
bile tudi jasne
avtoritete in po-
ložaji. Tako se na
koncu vrnemo k
začetni težavi,
saj se Volpi na koncu ozre še na
cerkvene poroke v Italiji, a števil-
ka tudi v Sloveniji in drugod ni
boljša. V Italiji je dandanes na le-
to kakih 110.000 cerkvenih po-
rok, leta 1964 pa jih je bilo
420.000, a danes je skoraj 61 mi-
lijonov prebivalcev, takrat pa sko-
raj deset milijonov manj, s tem
da število cerkvenih porok ne-
zadržno pada, saj jih je vsako leto
kakih 10 tisoč manj. “Če bo ta
IZVIRNO NEZAUPANJE
Bog je ustvaril svet in človeka kot dar svoje ljubez-
ni, zato je vse ustvarjeno dobro in lepo. Vendar je
po stvarjenju angelov in ljudi prišla preizkušnja
zaupanja, kajti odgovor na Božji dar mora biti iz-
bran svobodno. Tako se je v človeškem srcu poro-
dila razpoka nezaupanja. Skušnjavec ga je prema-
mil, da je začel dvomiti o njegovi dobroti in lju-
bezni. Vse se je začelo pri Božjem naročilu, da ne
sme jesti od drevesa spoznanja dobrega in hude-
ga. To drevo je namreč predstavljalo stvarjenjski
red in red življenja, ki je v darovanju in upošte-
vanju medsebojne odvisnosti: veja mora vedeti,
da je veja, in živeti skladno z drevesom. Skušnja-
vec pa je hotel zamegliti ta temeljni odnos in pri-
kazati Boga kot nevoščljivca ter tekmeca človeku.
Ker naj bi Bog ogrožal človekovo srečo in uživan-
je, se ga je hotel osvoboditi in izbrati pot svoje ne-
odvisnosti. Od tedaj obstaja v človeku skrita
skušnjava biti kakor bog, zato je tudi pripravljen
uničiti vse, kar bi moglo temu nasprotovati. Ko ga
ne more popolnoma odpraviti, se zateče v razne
religiozne sisteme in varnosti.
Z izvirnim nezaupanjem do Boga se je spremenil
tudi odnos med ljudmi. Drevo je stopilo na mesto
Boga in tudi sebe je začel človek dojemati kot
predmet. Rupnik pravi, da je vsak greh popredme-
tenje človeka. Grešimo, ko upamo, da bomo dobi-
li magični sadež, ki nas bo naredil podobne Bogu.
Po ločitvi z Bogom je
prišlo tudi do ločitve
med ljudmi, da drugih
niso več čutili kot dar,
ampak kot lastnino, ki
jo morajo čuvati zase in
svoje koristi. Pojavil se je
glas poželjivosti, ki je
želel ljudi prepričati, da niso dar, ampak da se mo-
rajo polastiti drugih in bodo srečni.
Sveto pismo pravi, da sta po padcu prva človeka
spoznala, da sta naga, ogrožena, krhka in se zate-
kla k obleki. S tem sta želela zopet najti odnos, ki
vodi k resnični ljubezni. Nagota in skrivanje sta
bila zlasti povezana z njunim notranjim razko-
lom, ker sta v sebi razbila odnos med duhom in
telesom. Odprla se je rana, ki se je pokazala kot
sramota, ko sta postala tuja sama sebi v svojih te-
lesih. Odkritje sramu kaže tudi na prelomljen od-
nos do drugega, ko sta hotela imeti drug drugega
zase in svojo korist.
Toda v luči Božjega razodetja greh ni prva stvar-
nost človeškega bivanja, pred njim so izvirna sa-
mota, skupnost in pogled. Moč ljubezni in dobre-
ga je večja od vsega nezaupanja in hudobije.
Ustvarjeni smo v podobnosti Boga in ta resnica
ne more biti povsem odpravljena kljub parazitu,
ki bi jo rad spravil na raven uživanja in samo
preživetja.
POT ČLOVEKA JE POT LJUBEZNI (9) Primož Krečič
težnja trajala, bodo cerkvene po-
roke postale le še vzorčni dejav-
nik. Glede družine je Cerkev iz-
gubila kulturno bitko z laično
družbo”. Te kulturne bitke pa se-
veda Cerkev ni izgubila le na
družinskem področju, temveč
vsepovsod, tako da v bistvu nima
več nobenega družbenega vpliva.
Tega zagotovo ne bo pridobila na-
zaj, če bo trobila v isti rog s sve-
tom in bo govorila, kako so
družina prav vse možne skupno-
sti, ki jih ljudje danes osnujemo,
saj so v resnici to le simulakri tra-
dicionalne družine, ki je zarisana
v naši globini in si je v resnici vsi
želimo. Tradicionalna družina je
tista, ki je osnovana na zakonski
zvezi moškega in ženske, če je
vsaj eden krščen, pa mora biti ta
zakonska zveza cerkvena. Vse
druge zveze bi rade bile družina,
a družina niso, več pravic in pri-
vilegijev, kot jim dajemo, bolj
spodjedamo tla pod nogami pra-
vi družini. Tudi v Cerkvi so se
začele širiti trditve, v smislu: “Vse
je družina”. Kdo je že tisti, ki člo-
veka prepričuje, da je tudi laž re-
snica in da je tudi zlo dobro?
Takšne vrste trditve so zato s stra-
ni cerkvenih mož ne le neodgo-
vorne, ampak v luči povedanega
še več kot to. Treba je ljubiti, ce-
niti in spoštovati tradicionalno
družino, ki je za nas lahko edina
prava. Kdor pa ljubi tradicional-
no družino, veruje – ker je ostala
le še vera -, da se bo nekega dne
spet pobrala, da bo vstala iz pe-
pela. Sploh kristjani, ki verujemo
v Kristusa, verujemo tudi v moč,
da obuja mrtve, zato lahko od
mrtvih obudi tudi družino, ki sta
jo sekularizem in relativizem, ka-
kor še drugi strupi, spremenili v
truplo.
/ konec
Andrej Vončina
Vera je vera in ne nevarno orožje  
Biti resnično veren je
velika vrednota
  o dnevi, ko me naš Pri-
morski dnevnik spravi v
smeh, so pa tudi dnevi, ko
bi ob kavi, ko ga prebiram, na-
jraje zajokal. Ne eno in ne dru-
go pa ne pomaga nič. Naš pro-
minentni zgodovinar prof. dr.
Jože Pirjevec je 5. februarja 2015
napisal gloso z naslovom Vera,
kot jo interpretirajo ljudje, je
nevarno orožje. Naslov je zani-
miv, zato me je pritegnil k bran-
ju. V sestavku omenja g. To-
maža Simčiča, ki je pri njem na-
pisal diplomsko nalogo o Jako-
bu Ukmarju in, kot piše g. pro-
fesor, se z g. Simčičem razhaja,
ker je sam izgubil vero, v kateri
je bil vzgojen, kar pa se g. To-
mažu ni zgodilo.
Trsta skoraj ne poznam, zato
sem znanko, ki ve vse o tem ob-
morskem mestu, vprašal, naj mi
pove kaj več o gospodu
Simčiču, ki ga sicer poznam iz
zapisov, ga pa menda nisem ni-
koli videl. Dobil sem hudo-
mušen odgovor: “To je sodoben
tržaški Kugy. Igra orgle, bolj ma-
lo ljubi hribe, nosi klobuk in je
zaprisežen stric”! Hvala, gospa,
zaslužili ste si najvišjo oceno!
Ob izrazu “izgubiti vero” pa se
mi nehote zastavi vprašanje, kaj
je s tem. Izgubiš npr. denarnico,
uro, zapestnico, lahko tudi
čevlje, pa rokavice … To je, stvar,
ki si jo imel, posedoval. Rečemo
sicer tudi, da smo izgubili glavo.
Vendar to je le prispodoba za
nekaj, o čemer nismo pravilno
mislili, pa smo ga krepko polo-
mili. Nekaj, kar je osebno naše
in se nas dotika v notranjosti,
S pa se ne more izgubiti. Prav go-tovo ne izgubiš spominov nastarše, na otroštvo, na rodni
kraj, pa še na marsikaj.  (Razen,
če prej ne pademo v demenco!)
Tako tudi o veri ne moremo go-
voriti, da smo jo izgubili. Kar
človek nosi v srcu, se ne izgubi,
tudi velikokrat ne obledi, am-
pak ostane v njem do konca
življenja. Se pravi, če bi bila vera
v človeku zasidrana trdno, bi
kaj takega ne izjavil. Verjetno,
sklepam iz zapisa, da je g. prof.
Pirjevec imel neko folklorno ve-
ro, kot jo ima še marsikdo, in ko
je dorasel tej folkloristiki, je
ugotovil, da mu pač ne pomeni
nič več. Po drugi strani pa mi-
slim, da če se ima kdo za never-
nega, bi bilo zelo dobro, če bi
stvari, ki se tičejo vere, pustil pri
miru, saj vere zanj tako rekoč ni,
kot ni v moji kleti vina, če je sod
prazen! Mogoče bi bilo dobro,
če bi to g. prof. dr. Pirjevec tudi
upošteval?
Končno, če kdo nima več vere,
je nekje tudi vzrok. Skupnosti
ni brez pogovora, tako tudi
skupnosti z Bogom ni brez mo-
litve. Vera brez molitve je kakor
zakon brez pogovora. Takšen za-
kon imenujemo nemi zakon ali
mrtvi zakon. Kdor preneha mo-
liti, preneha verovati. Nekaj
časa še lahko govori o Bogu,
dolgoročno pa se tudi to neha.
V molitvi spregovori Bog. Vse
govorjenje o Bogu, vse raz-
mišljanje o Bogu je misel nanj.
Tu so vzroki, zakaj se nekdo iz-
daja, da nima vere ali pa da jo je
“odslovil”, kot odslovi gospodar
slabega delavca …
Naj v zvezi z vero omenim dva
dogodka. P. Bogdan Knaus je
maševal na Sv. Gori nekakšno
spravno mašo, ki je dvignila ve-
liko prahu, in to po nepotreb-
nem, pri kateri so bili tudi
takšni, ki sicer v cerkev ne ho-
dijo, tudi Cerkvi niso naklonje-
ni, so pa, kljub vsem čudnim
dogodkom, ki so jih doživeli,
ostali verni. Prav ob tisti maši
sem doživel enkratne izpovedi.
Starejša gospa je npr. izjavila:
“Koliko gorja na eni in na drugi
strani je bilo v zadnji vojni! Ko
se spomnim na vse to, na te po-
kole, na sovraštvo, na krivice, ki
smo jih prestajali, sem kljub
vsemu srečna, da sem sedaj tu,
ker sem verna”.
Spomin mi poroma na neko
spoved, ko se mi je v spovednici
zgrudil možakar – partizan, ko
je z veliko težavo in naporom iz-
bruhal iz sebe vse, kar ga je
težilo … Do tega je prišel, ker je
imel vero!
Pred leti sem srečal moža, ki je
dobesedno znorel ob pogovoru,
ker je bil žrtev režima. Ker je bil
pošten, so ga postavili, da je
streljal ujetnike, nekako tako
kot zajce … Ko sem se z njim po-
govoril in mu obrazložil stanje,
v katerem se je tedaj nahajal, se
je umiril in pozneje izjavil: “Če
bi sedaj ne imel vere, bi se
usmrtil... ”
Vera je osebna stvar, ki pa je po-
vezana s človekovo vestjo, zato
lahko skozi takšno spoznanje
presojamo tudi dogodke iz pol-
pretekle zgodovine.
V glosi je naveden tudi belogar-
distični citat: “V imenu Kristu-
sovih ran naj pogine partizan”!
To je možno, da so prepevali ali
tako govorili omenjeni vojaki.
Manj znano pa je, da so vojaki,
takšni in drugačni, bili veliko-
krat malo ali krepko “pod ga-
som” in se sploh niso zavedali,
kaj govorijo ali celo delajo. Na-
sprotna stran, torej partizani, so
jih tudi “špičili”. V času, ko sem
še črke zlagal, sem nekega dne
prišel domov, skočil pred mamo
in vprašal: “Mama, kaj je kur-
ba”? Mama me je pogledala, mi
prisolila nekaj zaušnic in za ka-
zen nisem dobil večerje. Na eni
od hiš sem namreč prebral:
“Smrt farovškim kurbam”! – Vi-
dite, tako si lahko podajamo
žogo, pa ne bomo prišli do gola
… Prav tako na takšen način tu-
di ne do sprave.
Ambrož Kodelja
Spreminjanje družinske zakonodaje
Zmagoslavje mavrične
zastave?
  riča smo natančno in dobro
načrtovanemu spreminjanju
družinske zakonodaje. LGTB
je blizu zmage. Nekateri že prosla-
vljajo. Za to zmago so aktivisti gen-
derizma vložili ogromno truda, za
to je bilo potrebno tudi veliko de-
narja. Za temi prizadevanji stoji
OZN, močne korporacije, državne
institucije in privatne fundacije. Ne
gre za majhne spremembe, gre za
poskus spreminjanja listine o člove-
kovih pravicah iz l. 1948 oziroma za
uvajanje novih pravic, ki naj bi jih
imeli LGBT.
Glede na to, da gre za pomembne
odločitve, bi moralo priti do široke
javne razprave, zdi pa se, da se
skušajo nove pravice uvajati po hi-
trem postopku, z manipulacijo, z
javnim linčem tistih, ki imamo gle-
de teh vprašanj pomisleke in zasto-
pamo drugačna stališča. Po hitrem
postopku te javno obsodijo “homo-
fobije”, sovražnega govora, ne-
strpnosti, ekstremizma, nevarnega
fundamentalizma … Toda, kdo je za-
res fundamentalist in nestrpnež: ti-
sti, ki si prizadeva za široko javno
razpravo, ali tisti, ki skuša sprejemati
nove zakone po hitrem postopku,
brez širokega konsenza, nasilno, z
manipulacijo množic, s preglaso-
vanjem v parlamentu, z likvidacijo
nasprotnikov in s prikritim uvajan-
jem genderizma v šole, s kaznovan-
jem šol in učiteljev, ki ne poučujejo
otrok v skladu z ideologijo gender?
Pri tem se zdi, da pravica staršev do
vzgoje svojih otrok sploh ne obstaja.
Mar ni to fundamentalizem par ex-
cellence!
Po mojem skromnem mnenju je
potrebno najprej ugotoviti, kdo stoji
za temi projekti in kaj želi z njimi
doseči. Iz katerih fundacij, korpora-
cij institucij prihaja denar za finan-
ciranje LGTB? Kakšni interesi se skri-
vajo v ozadju? Se naš politični vrh
za ta korak odloča suvereno s sogla-
sjem večine državljanov, samovol-
jno in zaletavo, ali pa pod pritiski
mednarodnih institucij? Smo kot
država še suvereni? To vprašanje ni
neumestno, saj vemo, da je pomoč
revnim državam pogojena s spreje-
manjem določene zakonodaje. Smo
ovce, ki slepo sledimo Angliji, Fran-
ciji in drugim “naprednim”
državam …, ali pa damo kaj tudi na
svojo pamet, tradicijo, kulturo in
P zgodovino?Osrednja bitka poteka na področjuzakonodaje. V resnici gre za dva ra-
zlična pogleda na zakonodajo.
Vprašanje je: ali zakonodaja temelji
na t. i. “naravnem pravu” in “objek-
tivnih pravicah” (pravica do življen-
ja, svobode …), ali na subjektivizmu,
liberalizmu, statalizmu, na “com-
mon law”, na “civilnih pravicah”,
ki so utemeljene na človekovih sub-
jektivnih željah. Med prvim in dru-
gim izhodiščem je bistvena razlika:
v prvem primeru je življenje sveto
od spočetja do naravne smrti. V dru-
gem primeru pa je z dviganjem rok
mogoče zakonsko utemeljiti tudi
abortus in evtanazijo, saj gre le za
“prevod” subjektivnih želja v pravni
jezik.
Tudi spreminjanje družinske zako-
nodaje lahko razumemo v tem kon-
tekstu. Je zakonska zveza skupnost
moškega in ženske ali pa preprosto
dveh oseb, tudi dveh oseb istega
spola, ker si to želijo istospolni par-
tnerji?
Problem je, da ideje, želje in na njih
temelječe pravice potegnejo za sabo
tudi dolžnosti in materialne posle-
dice. Kjer je ideologija, so tudi mrtvi,
pa ne le tisti, ki so bili medijsko ali
pa tudi fizično likvidirani, ker so se
upirali in so bili moteči. Glavnina
žrtev sledi po uvedbi “novih člove-
kovih pravic”. Država mora po-
skrbeti, da so pravice, ki so zapisane
v zakonu, tudi dosegljive. Izvajanje
evtanazije, umetne oploditve, spre-
minjanje spola … niso zastonj. To pa
zadeva vse davkoplačevalce. Če de-
nar iz proračuna gre za financiranje
LGTB, za umetno oplojevanje pov-
sem zdravih samskih žensk, za spre-
minjanje spola …, potem je logično,
da ni denarja za pomoč heterosek-
sualnim družinam z več otroki, po-
tem ni čudno, da mladi zapuščajo
Slovenijo, ker zanje tu ni dela, da so
zibelke prazne, da farmacevtska in-
dustrija cveti s prodajo antidepresi-
vov … Je to pravično? Kaj je naloga
politike? Bo naša zakonodaja pod-
pirala to, kar je pravično in dobro,
ali bo sledila zahtevam po “svobo-
di”, ki temelji na subjektivnih po-
gledih posameznikov? Je naslednji
korak legaliziranje droge, prostituci-
je, pedofilije … Nekateri si to goreče
želijo!
Bogdan Vidmar
Zygmunt Bauman
Goriška19. februarja 20156
Janez Povše in Marij Čuk v Sovodnjah
V Občinski knjižnici v Sovodnjah je bila prejšnji torek
predstavitev dveh pesniških zbirk, ki sta izšli pred nekaj meseci.
To sta Pesmi ob poti Janeza Povšeta, v založbi Goriška
Mohorjeva, ter Ko na jeziku kopni sneg Marija Čuka, v založbi
Mladika. Srečanje je uvedla županja Alenka Florenin, pogovor
pa je vodila urednica Mladike Nadia Roncelli. Pesnika sta v
prijetnem vzdušju predstavila svoje poglede na umetnost in
družbeno življenje ter prebrala nekaj izbranih pesmi.
Literarni večer P. Ivan Bresciani gost centra Lojze Bratuž in krožka Anton Gregorčič
Cerkev naj skrbi za duše 
in ne za banke!
  eto dni po imeno-
vanju za provinciala
slovenskih jezuitov
in šest mesecev po prevze-
mu odgovorne zadolžitve
je bil 12. februarja v ko-
morni dvorani Kulturne-
ga centra Lojze Bratuž
gost četrtkovega srečanja
pod lipami p. Ivan Bre-
sciani DJ.
“Ko se spuščam z Razdrte-
ga proti Goriški, mi srce že
drugače bije, bolj po do-
mače”, je dejal pater, po
rodu Goričan, ki je pred
22 leti stopil v noviciat
slovenske Družbe Jezuso-
ve, v duhovnika pa je bil
posvečen pred 11 leti.
Srečanje z njim je bilo zanimivo
in prijetno, saj je spregovoril ne
le o posebnih karizmah jezuit-
skega reda, temveč - posredno -
tudi o tem, kako z občutkom iz-
polnjenosti živi vsakdanjost svo-
jega poklica. Študijska pot oz.
formacija je bila dolga, zahtevna
in raznolika, saj je potekala v
Sloveniji, Italiji in Avstraliji, je
poudaril časnikar Julijan Čav-
dek v pogovoru z gostom, ki je -
skupno s poljskim kolego -
najmlajši jezuitski provincial v
Evropi. Po mnenju generalnega
predstojnika p. Nicolasa so
namreč 45-letniki tisti, ki lahko
prevzamejo odgovornost za
skupnost ter primerno združuje-
jo mlajše in starejše rodove pa-
trov. “Imenovanje je presenetilo
tudi mene”, je dejal p. Bresciani,
ki je obrazložil način imenovan-
ja predstojnika in med drugim
podčrtal, da “si pri jezuitih ne
smeš želeti biti provincial”. Ko
je izvedel, da je bil izbran, je
začutil na ramenih veliko težo
in odgovornost. Prej je bil tri le-
ta župnik v Dravljah, kjer je bilo
tudi naporno, a se je zelo dobro
znašel: “Točno vem, kaj pomeni
biti župnik. Po mojem mnenju
je to ena najtežjih funkcij v Cer-
kvi danes”. Kot provincial
doživlja “drugačen pritisk”. Slo-
venska provinca je sestavila svoj
t. i. apostolski načrt: na prvem
mestu je seveda - po ustanovitel-
ju sv. Ignaciju Lojolskem - po-
moč dušam, ljudem, da stopijo
v stik z Bogom. Druga področja
poslanstva so upravljanje žup-
nij, delo z družinami (“Pater Vi-
tal Vider ima 57 zakonskih sku-
pin, v vsaki je devet parov, skup-
no imajo tisoč petsto otrok”),
formacija vzgojiteljev, delo z
mladimi in z begunci.
Kako je p. Ivan začutil Božji klic?
“Vse se je začelo v družini. Nona
L
me je učila moliti rožni venec”.
Bil je ministrant in skavt, zazna-
movali so ga pomembni duhov-
niki, kot msgr. Močnik, msgr.
Žbogar, g. Markežič, “imel sem
veliko dobrih zgledov. Tedaj ni-
sem čutil, da bi šel za duhovni-
ka, a v meni se je očitno počasi
rojeval poklic. Kot seme, ki raste
podnevi in ponoči, čeprav se te-
ga ne zavedaš”. Odločitev je pa-
dla, ko je prišel v stik z jezuiti, a
“vse je bilo pripravljeno že prej,
prejel sem dobro duhovno
vzgojo”. Ko je kot mlad zamejec
prišel v Slovenijo, “na začetku
ni bilo prav enostavno”: moral
se je “kar precej potruditi”, da se
je “udomačil, prilagodil”.
Poseben pomen v jezuitski du-
hovnosti ima pokorščina, ki je
tudi ena izmed zaobljub. “Če ni
pokorščine, Družba propade”.
Ignacij je hotel imeti okrog sebe
poučene, inteligentne, notranje
svobodne in razpoložljive jezui-
te, ki bi jih lahko pošiljal pov-
sod. Ko bi Frančišek Ksaverij, ki
je bil iz plemiške družine, izjem-
no inteligenten in na začetku
tudi zelo nadut, ne sprejel po-
korščine, bi dežele Daljnega
vzhoda ne bile evangelizirane.
Pokorščina patrov, ki je tudi po-
kazatelj zrelosti jezuitske skup-
nosti, omogoča provincialu oz.
generalu, da odgovarja na potre-
be sedanjega časa.
Sv. Ignacij je p. Ivana nagovoril
s svojo duhovnostjo: “Dušam je
pomagal, da so v sebi našle ko-
tiček, kjer jim Bog govori in jih
usmerja”. To je srž ignacijanskih
duhovnih vaj. Ignacij je bil “vi-
tez in tudi velik grešnik z
močnim značajem”; prav tako
močan po značaju in vztrajen je
bil na svoji duhovni poti za Je-
zusom. “To me je navdušilo”.
Duhovnost jezuitskega ustano-
vitelja, pa tudi Svetega pisma je
p. Bresciani poglobil na dvolet-
nem študiju, ki je sledil filozofiji
in teologiji. Za t. i. tretjo proba-
cijo, zadnjo stopnjo formacije,
je izbral Avstralijo.
Slovenskih jezuitov je 53. Dejav-
ni so v Ljubljani in Mariboru,
imajo pet skupnosti, tri župnije
in velik jezuitski center na Pol-
janah. “Škofje nas sicer vabijo
povsod”. Težko je odločati, ker
število redovnikov upada, “po
vsej celini nas je vedno manj”.
Kar nekaj jih je v tujini, kjer štu-
dirajo in delajo. “Smo zelo rado-
darna provinca”. V Rimu so de-
javni na Radiu Vatikan, kot pro-
fesorji na različnih univerzah in
pri drugih ustanovah.
Nekaj posebnega je duhovno
središče pri sv. Jožefu v Ljublja-
ni. Narodno svetišče je znano po
potresni pobožnosti, pa tudi po
svoji burni zgodovini, saj je bilo
po drugi vojni nacionalizirano,
vrnjeno jezuitom pa komaj leta
1996. Cerkev je zelo velika, zato
tudi pusta, “razmisliti moramo,
kako naj jo opremimo in ji da-
mo dušo”. Rezidenca ob cerkvi
dobro deluje: tam potekajo na-
jrazličnejše pastoralne dejavno-
sti za mlade, študente, zakonce,
vzgojitelje, pa še služba za be-
gunce, socialna akademija, skav-
ti ter ne nazadnje središče za štu-
dij duhovnosti, duhovne vaje in
duhovno spremljanje.
O msgr. Stanetu Zoretu je p. Bre-
sciani dejal, da je “pravi nadškof
v pravem času”. V Sloveniji se je
čutilo, da “Cerkev brez pastirja
trpi. In trpi tudi država. Glava je
pomembna zaradi komunikaci-
je. Tudi država potrebuje sogo-
vornika. Če ga ni, je komunika-
cija težja”. Tudi Maribor “krvavo
potrebuje nadškofa”, drugače
“Cerkev izgubi na kredibilnosti.
Verniki potrebujejo nekoga, ki
je odgovoren in ima odločno
besedo”. Iz tega, kar se je zgodi-
lo v Mariboru, izhaja “zelo pre-
prost nauk: Cerkev naj skrbi za
duše in ne za banke! Naj ne
vstopa v posle, ki so preveliki
zanjo”. Cerkev sicer potrebuje
denar za pastoralno in apostol-
sko delo, toda “kar je preveč, je
preveč. Skrbimo za duše”!
Izvolitev papeža Frančiška je bi-
la “veliko presenečenje” za vse.
General p. Adolfo Nicolas je je-
zuitom naročil, naj ga
podpirajo kot sobrata
in zvesto spremljajo,
kako spreminja podobo
Cerkve v svetu, “kajti
hkrati s tem hoče spre-
meniti tudi podobo
Družbe Jezusove v sve-
tu”. S svojimi besedami
Frančišek usmerja. Pet-
najst provincialov,
zbranih meseca decem-
bra v Rimu, je papežu
postavilo vprašanje, kaj
pričakuje od Družbe Je-
zusove. Frančišek jim je
naročil, naj gredo na
obrobja mest, naj skrbi-
jo za duhovno, mate-
rialno in intelektualno
rast revnih ljudi; potrdil
je tudi posebno pozornost jezui-
tov do beguncev. “V tem trenut-
ku naši sobratje prinašajo hrano
300 tisoč ljudem. V tem trenut-
ku so jezuiti, ki se v Afriki in Si-
riji pogajajo z Al Kaido in Isi-
som”.
V našem okolju je pomembno
posvečati posebno skrb izo-
braževanju, je še dejal p. Ivan:
“Če vzgojiš mlade, boš lahko
imel tudi dobre politike in oseb-
nosti, angažirane v družbi”. Prav
tako so pomembni socialni apo-
stolat, revni, ljudje brez pravic:
“Za te morajo poskrbeti Cerkev
in redovi”. Na Zahodu “imamo
vse, kar želimo; hrepenimo pa
po duhovni izobrazbi in rasti”.
Problem pomanjkanja poklicev
je zelo občuten in resen ne le v
zamejskem prostoru, temveč po
vsej Evropi. “Vsi smo v procesu
prestrukturiranja provinc. Ena
mojih glavnih nalog bo videti,
s katero bližnjo provinco se bo
najbolj zbližala slovenska”. Res
je, da so pred leti štirje mladi
Goričani šli v slovensko DJ. “Ker
jezuiti živijo po skupnostih, bi
ne mogel priti sem samo eden”.
Jezuiti so bili dolga leta v Gorici,
zdaj jih ni več, “zato je vse
težje”. To pa še “ne pomeni, da
se v prihodnosti ne more poja-
viti na obzorju kaj drugega; Sve-
ti Duh deluje na mnogo
načinov. Z naše strani je po-
membno, da smo odprti njego-
vemu delovanju”. Težko je vide-
ti duhovnika, ki ima ob nedel-
jah pet maš, “to je nezaslišano”!
Ko bi prišli jezuiti v naše kraje,
kot je modro dejal neki duhov-
nik, “bi bilo neumno, da bi tu
samo maševali. Ko bi prišli sem,
bi morali imeti neko vizijo,
načrt in narediti še kaj drugega,
da bi ponudili nekaj več”. P.
Ivan je dejal, da ima kot provin-
cial kar nekaj skrbi v omenje-
nem procesu, se pa zaveda
našega stanja: “Gotovo bom mi-
slil tudi na zamejstvo”. / DDSkupnost družin Sončnica
Bogat niz predavanj
  kupnost družin Sončnica je v
sklopu svoje razvejene in bo-
gate dejavnosti tudi letos pri-
pravila niz strokovnih predavanj.
Gre za štiri zanimiva srečanja, ki bo-
do potekala v februarju in marcu v
domu Franc Močnik v Gorici ob
cerkvi sv. Ivana. Vsebine predavanj
nudijo poslušalcem možnost za
razmislek, za poglabljanje pozna-
vanja in razumevanja sodobnih
družbenih, verskih, vzgojnih ter
kulturnih tematik, kar nedvomno
pripomore k duhovni obogatitvi in
S zbliževanju ljudi pri iskanju odgo-vorov na številna aktualna vprašan-ja, s katerimi se prav vsak izmed nas
vsakodnevno sooča. Sodobni raz-
voj v družbi postavlja večkrat člo-
veka pred nove izzive in odgovor-
nosti, zato je pri tem pomembno,
da se zamisli tako nad težavami, ki
jih sreča na svoji življenjski poti, a
tudi in predvsem nad lepotami in
pozitivnimi vrednotami, ki so v da-
našnjem svetu še kako žive in pri-
sotne!
Prvo predavanje bo v ponedeljek,
23. februarja, ob 20. uri, ko bo Tan-
ja Repič Slavič govorila o temi: Ne-
mi kriki spolne zlorabe. Gostja je
zakonska in družinska terapevtka,
zaposlena kot izredna profesorica
na Teološki fakulteti v Ljubljani na
podiplomskem študiju zakonske in
družinske terapije. V okviru
Frančiškanskega družinskega inšti-
tuta in Sočutja izvaja terapije s po-
samezniki, pari in družinami, ki
trpijo zaradi spolnih, fizičnih in
čustvenih zlorab, ločitve, različnih
zasvojenosti, motenj hranjenja. Je
avtorica knjige Nemi kriki spolne
zlorabe in novo upanje. Danes se o
spolnih zlorabah še vedno premalo
govori. Težko je razumeti, zakaj pri-
de do spolne zlorabe in kakšna je
dinamika te travme. Predavateljica
bo spregovorila o tem, kaj doživlja-
jo zlorabljeni, kakšni so njihovi ne-
mi kriki na pomoč, katera so zmot-
na prepričanja o spolnih zlorabah
v družbi, kateri so razlogi za molk
žrtev.
Drugo predavanje bo v torek, 3.
marca: Ivan Štuhec bo govoril o te-
mi: Živeti in vzgajati s pametjo za
vrednote. V sredo, 11. marca, bo Sil-
va Matos govorila o pomenu učin-
kovitega komuniciranja za
uspešnejše življenje in pozitivnejše
odnose. Na zadnjem predavanju v
sredo, 18. marca, pa bo Nataša
Konc Lorenzutti govorila o vzgoji
za lepoto.
Prireditelji toplo vabijo!
Osma Pravljična urica v Feiglovi knjižnici  
Kako je vse pusto 
brez prijatelja!
  dor najde prijatelja, najde
zaklad, pravi modri ljud-
ski pregovor. Da je res ta-
ko, so se prepričali malčki, ki so
tokrat v velikem številu – bilo jih
je okrog 25 – zbrali v prijetni to-
plini mladinske sobe Feiglove
knjižnice v Gorici. V ponedeljek,
9. februarja 2015, jim je Pra-
vljična urica spet postregla z gle-
dališkim “cukrčkom”. Mladi
igralki Stefania Beretta in Ilaria
Bergnach, ki si odrske izkušnje
nabirata v Dramski družini SKPD
F. B. Sedej Števerjan, sta se spret-
no in živahno – tudi v kostumski
preobrazbi, pa še z gibi, mimiko,
kretnjami - preobrazili v drobce-
no miško in godrnjavega medve-
da. Medved se je počasi prebujal
v svojem brlogu – za primerno
postavljenim paravanom - in si
nato začel pripravljati zajtrk s sla-
stnimi dobrotami. “Zunaj” pa -
sedeč med malčki, ki so pozorno
spremljali, kaj se bo zgodilo - je
stala miška in si srčno želela vsto-
piti v njegovo hišo. A ko je po-
trkala, jo je nagnal in ji osorno
pokazal napis na vratih: Ne moti!
Obiski prepovedani! Miška se je
v strahu spet zatekla k otrokom,
ki so se zelo zabavali in posegali
K v dogajanje, in jim zaupala, da sebo splazila skozi okno. Tako je tu-di napravila, a čeprav je medveda
prosila, naj ji da kaj za pod zob,
ker je lačna, jo je vrgel ven in vse
tesno zaprl. Pa ji je vendarle uspe-
lo se pritihotapiti k njemu, se
skriti pod mizo, potem pa ga mi-
lo prositi, naj ji da vsaj
piškot. Zakrknjeno medve-
dovo srce se je omehčalo:
brundač ji je ponudil piško-
te, nato še čaj, v katerega je
nasula kopico sladkorja …
Vsa jeza in nejevoljna sta ga
minili, ko je miška pohvalila
njegove kuharske veščine.
To ga je tako razveselilo.
Priznal je, da ni še nikdar
imel obiskov. Miška ga je
opozorila na napis na vratih,
on pa ga je pri priči raztrgal in
oba sta bila neznansko vesela, da
sta našla prijatelja.
Pravljica o prijateljstvu se je zai-
skrila v tekoči igri Stefanie in Ila-
rie, ki sta vidno uživali v poda-
janju vsebine; zbranim ciciba-
nom je zgodbica prepričljivo po-
vedala, da človek ne more sreče
uživati sam in da je čudovito
imeti prijatelja. Otroci so se ob
koncu posladkali s piškotki, ki sta
jim jih ponudili igralki, nato pa
kot vselej razigrano poiskali
zaželjeno ilustrirano knjigo, s ka-
terimi je knjižnica bogato za-
ložena, da bi jo lahko doma listali
in se ob njej odpravili v pravljični
svet, kamor se rad zateče vsak,
kdor skriva v sebi otroško dušo.
Naslednja Pravljična urica bo v
ponedeljek, 23. februarja; izobli-
kovala jo bo Martina Šolc pod na-
slovom Pravljična solata.
IK
Julijan Čavdek in p. Ivan Bresciani
Prof. Lojzka Bratuž na srečanju pod lipami
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič vabita v četrtek, 19. februarja
2015, na srečanje pod lipami za poklon prof. Lojzki Bratuž ob življenjskem jubileju.
Na večeru bodo sodelovali predstavniki Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm
prof. Marija Pirjevec, prof. Olga Lupinc in prof. Neva Zaghet. Glasbeni poklon bo
oblikoval duo harmonik SCGV Emil Komel, Manuel Persoglia in Jure Bužinel.
Iz beležke goriškega nadškofa
Goriški nadškof msgr. Carlo R. M. Redaelli bo v četrtek, 19. februarja, predaval na
gregorijanski univerzi v Rimu. V soboto, 21.2. , bo popoldne vodil škofijski
pastoralni svet. V nedeljo, 22.2. , bo ob 15.30 pri uršulinkah sodeloval pri
duhovni obnovi za katehete ob začetku posta; ob 18.30 bo v duhovniški
skupnosti maševal za bratstvo Comuione e Liberazione ob obletnici smrti g.
Giussanija.
Kratke
Foto Bumbaca
Goriška 19. februarja 2015 7
  ot pripravo na letošnji
Škofjeloški pasijon prireja-
jo v Škofji Loki vrsto prire-
ditev. V novembru je skupina iz
Škofje Loke priromala peš
v Štandrež in tako začela
priprave na pasijon v kra-
ju, kjer se je rodil avtor te-
ga dela.
Da bi približali Škofjeloški
pasijon mladim in tudi
drugim, so pripravili raz-
ne dejavnosti, med temi
tudi delavnice z obdelavo
tipičnih predmetov; pote-
kale so kot procesija. Ude-
leženci so se razdelili v tri
skupine, ki so se nato kot
premični odri pri procesiji
prestavljali od delavnice
do delavnice po vnaprej
določenem vrstnem redu.
Tako so se vsi lahko ude-
ležili celotnega programa.
Udeleženci so se tako na
ustvarjalen, zabaven,
poučen in zanimiv
način približali
Škofjeloškemu pasi-
jonu. Najboljše iz-
delke so nagradili in
bodo razstavljeni v
času izvedbe pasijo-
na.
Odbor za Škofje-
loški pasijon je 14.
februarja povabil v
to srednjeveško me-
sto skupino članov
Prosvetnega društva
Štandrež, da bi
predstavili Štan-
drež, rojstni kraj Lo-
vrenca Marušiča,
avtorja besedila pa-
sijona. Odgovorna
za pisarno ob pripravi za pasijon,
Kitka Koprivnikar, je pripravila
popoldanski program in večerni
nastop. Najprej smo si ogledali ka-
pucinski samostan s cerkvijo sv.
Ane, kjer je bival p. Romuald Ma-
rušič in napisal Škofjeloški pasi-
jon. Kapucini so v Škofji Loki po-
stavili samostan leta 1706, ki se-
stavlja celoto s cerkvijo, po-
svečeno leta 1710. Kot po drugih
samostanih so se tudi v Škofji Lo-
ki kapucini posvetili predvsem
pridiganju in spovedovanju. V
času njihovega prihoda v Škofjo
Loko je mesto slovelo po razgiba-
ni obrtni in trgovinski dejavnosti.
V bratovščine so bili povezani ko-
vači, lončarji, čevljarji, peki, me-
sarji in krojači. Na prošnjo celot-
nega zbora bratovščine so kapu-
cini začeli na veliki petek prirejati
pasijonske procesije s spokornim
besedilom. Okrog l. 1715 je zanje
napisal besedilo p. Romuald Ma-
rušič. Procesijo so prirejali vsako
leto do leta 1767. Osrednji del do-
gajanja so bile podobe, žive slike,
razvrščene v sprevodu, na odrih,
K ki so jih nosili, ali na vozovih, kiso jih vlekli konji. Procesija je bilav slovenskem jeziku in pomeni
začetek slovenske dramatike. Ori-
ginalno besedilo Škofjeloškega
pasijona hranijo v bogati samo-
stanski knjižnici, ki so jo poime-
novali po p. Romualdu Marušiču.
Škofjeloški pasijon je bil po dveh
letih priprav znova uprizorjen v
letu 1999 in 2000 in 2009. Leta
2008 je Škofjeloški pasijon kot
prvi vpisan v register žive de-
diščine Slovenije. Organizatorji si
prizadevajo, da bi prišel tudi v sez-
nam UNESCO.
Drugi kulturni spomenik je Loški
muzej, ki ima svoje prostore v
Škofjeloškem gradu. V njem spoz-
namo preteklost, razumemo se-
danjost in se učimo za prihod-
nost, je napisala Jana Mlakar, di-
rektorica muzeja. V Loškem mu-
zeju si lahko ogledamo predmete
in dokumente, ki pričajo o izjem-
no bogati kulturni dediščini Škof-
je Loke.
Zvečer je bil na sporedu v središču
mesta v veliki Kristalni dvorani
Sokolskega doma program, ki se
je začel z nastopom odličnega do-
mačega okteta. Sledilo je odkritje
lesenega križa, ki so ga prinesli iz
Štandreža. Masiven križ, visok
skoraj tri metre, je delo kiparja
Marca Bernota; umetnino je izde-
lal na mednarodnem kiparskem
srečanju v Jeremi-
tišču leta 2003. Križ
upanja, kot ga je poi-
menoval umetnik,
je lepo izrezljan in v središču, kjer
se srečata navpični in vodoravni
del, je sonce, ki izžareva svetlobo
in upanje. Križ je škofjeloškemu
županu mag. Mihi Ješeju izročil
predsednik društva sKultura 2001
Marjan Breščak.
Damjan Paulin je nato s pomočjo
fotografskih posnetkov predstavil
Štandrež od prve omembe leta
1339 do današnjih dni. Podrob-
neje je spregovoril o obdobju in
značilnostih Štandreža v letih, ko
se je rodil zaslužni pater. V krstni
knjigi goriške stolniške župnije
piše, da se je dne 9. avgusta 1676
zakoncema Andreju in Uršuli Ma-
rušič iz Štandreža rodil otrok, ki
je bil še istega dne krščen z ime-
nom Lovrenc. Krstil ga je štan-
dreški kaplan Gregor Saunik, bo-
tra pa sta bila domačina Lovrenc
Pasqualin in Neža Brajnik.
Otroška leta je preživel v
Štandrežu v zaselku z ne-
kaj hišami ob soškem
bregu z ledinskim ime-
nom pri Maruščevih.
Goriški kapucini, ki so
bili odlični pridigarji, so
bili tudi zelo priljubljeni
med preprostim ljud-
stvom, ker so predvsem
revnim in potrebnim veliko po-
magali.
Sredi polja med Štandrežem in
Gorico so leta 1591 kapucini po-
stavili samostan. Radi
so zahajali na podežel-
je, zlasti v bližnji Štan-
drež. Ko je leta 1682
razsajala v Gorici
strašna kuga, so prav v
Štandrežu odprli laza-
ret, ki je oskrboval bol-
nike. Zato so kapucini
uživali v Štandrežu
ugled in spoštovanje.
Nič čudnega ni, da se
je mladi Lovrenc Ma-
rušič odločil za pristop
h goriškim kapuci-
nom in prejel redovno
ime oče Romuald. No-
viciat je opravil v Celju
in se 13. marca 1700
slovesno zaobljubil.
Postal je pridi-
gar štajerske
kapucinske
province, ka-
mor je spadal
tudi goriški
samostan.
Pred letom
1720 je bil v
Škofji Loki; tu
so tega leta
kapucini do-
bili dovoljen-
je, da smejo
oskrbeti in
voditi spokor-
no procesijo.
Oče Romuald
je besedilo procesij priredil in po-
slovenil, tako da je bila leta 1721
prva slovenska procesija ali Škof-
jeloški pasijon.
Oče Romuald je umrl v Gorici 22.
aprila 1748.
Na večeru je režiser letošnjega Pa-
sijona predstavil njegovo zasnovo
in povedal, da potekajo pripra-
vljalna dela in da sodeluje nad
900 nastopajočih in 70 konjeni-
kov.
Za vesel in pustnemu času prime-
ren konec večera sta Majda Zava-
dlav in Božidar Tabaj odigrala ve-
dro igro Gremo v teater, ki je med
publiko vzbudila veliko dobrega
razpoloženja.
Letošnji Škofjeloški pasijon se bo
začel na tiho soboto, 21. marca,
zadnja ponovitev pa bo na belo
nedeljo, 12. aprila. Nedeljske in
praznične predstave se bodo
začele ob 16. uri, med tednom pa
ob 20. uri. Informacije lahko do-
bite na spletni strani.
DP
Obvestila
SKRD Jadro in ŽePZ iz Ronk ter
društvo Tržič iz Tržiča vabijo na
večer slovenske pesmi in besede,
ki bo v Ronkah, v cerkvi sv.
Lovrenca, v soboto, 28. februarja,
ob 19. uri. Oblikovali ga bodo
MePZ Lipa iz Bazovice, MePZ
Divača in učenci Glasbene šole iz
Sežane. Govornik bo Janez Povše.
Nekdanji, še vedno skavti,
letnikov 1961/64 se bomo srečali
v ponedeljek, 23. februarja, ob 20.
uri na skavtskem sedežu v Gorici,
za morebitno sodelovanje pri
pripravi praznovanja 50-letnice
skavtske organizacije na
Goriškem. Če ti je skavtski duh še
pri srcu, se nam pridruži!
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek Anton Gregorčič vabita v
četrtek, 19. februarja 2015, na
srečanje pod lipami kot poklon
prof. Lojzki Bratuž ob življenjskem
jubileju. Na večeru bodo sodelovali
predstavniki Slavističnega društva
Trst-Gorica-Videm prof. Marija
Pirjevec, prof. Olga Lupinc in prof.
Neva Zaghet. Glasbeni poklon bo
oblikoval duo harmonik SCGV Emil
Komel Manuel Persoglia in Jure
Bužinel.
Zveza slovenske katoliške
prosvete sklicuje redni letni občni
zbor, ki bo v ponedeljek, 23.
februarja 2015, prvi sklic ob 12.
uri, drugi pa ob 20. uri, v sejni sobi
Kulturnega centra Lojze Bratuž v
Gorici z naslednjim dnevnim
redom: 1. volitve predsednika
občnega zbora; 2. poročilo
nadzornega odbora; 3. odobritev
poročila o izvedeni dejavnosti in
obračuna za leto 2014; 4.
odobritev programa dejavnosti in
proračuna za leto 2015; 5. razno.
Ob 50-letnici slovenskega
goriškega skavtizma se pripravlja
spominska razstava. Prosimo vse
aktivne in nekdanje člane, ki
hranijo in bi lahko ponudili
zanimivo skavtsko gradivo, da to
javijo pripravljalnemu odboru na
tel. št. 338-7501181 (Tamara) ali
347-5329299 (Marko).
Zahvaljujemo se za sodelovanje.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja praznovanje
dneva žena v nedeljo, 8. marca, z
izletom v Pušjo ves-Venzone za
ogled posebnosti od potresa do
obnovitve mesteca dalje. Opoldne
se bodo udeleženci peljali v bližnji
hotel/restavracijo “CARNIA”, kjer
bo kosilo. Vpisujejo po tel. 0481
884156 (Andrej F.), 0481 20801
(Sonja K.), 0481 882183 (Dragica
V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Na
račun 25 evrov.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom:
za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Resna in zanesljiva gospa z
večletno izkušnjo nudi pomoč pri
l ikanju, čiščenju in drugih
gospodinjskih opravilih ter 24 -
urno nego in oskrbo starejšim
osebam. Tel. 0038653051446 ali
0038641848064.
Diskretna in prijetna gospa nudi
pomoč pri likanju in čiščenju v
gospodinjstvu. Tel. št. 00386
40153213.
Resna gospa nudi pomoč v
gospodinjstvu in nego starejšim
osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel.
štev. 0038641390244.
Mlajša gospa z izkušnjami pri negi
starejših oseb in gospodinjskih
opravilih nudi pomoč na domu.
Tel. št. 00386 41390244.
Mlajša gospa z večletnimi
izkušnjami kot pomočnik v kuhinji
nudi pomoč v gostinjskih obratih
in restavracijah ter pri
gospodinjskih in hišnih opravilih.
Tel. št. 00386 40120919.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 0038631478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 0038631449311.
Prodam motokultivator NIBI dizel
KW 18 v zelo dobrem stanju, malo
rabljen. Primeren za vrtnarstvo.
Tel. 0481 884077.
Sožalje
Ob izgubi dolgoletnega
društvenega odbornika Zdenka
Vogriča izreka družini globoko
sožalje Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško.
Darovi
Ob nabirki za katoliški tisk, za
Novi glas: župnija Mavhinje
107,50 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 20.2.2015 do 26.2.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 20. februarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 21. februarja (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v slovenščini ter v benečanskem
in rezijanskem narečju.
Nedelja, 22. februarja (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem in rezijanskem
narečju.
Ponedeljek, 23. februarja (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna
in zabavna glasba - Zborovski
kotiček - Iz krščanskega sveta -
Novice iz naših krajev - Obvestila.
Torek, 24. februarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 25. februarja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Veter,
velika naravna sila - Izbor melodij.
Četrtek, 26. februarja (v studiu
Andrej Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti in obvestila.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
KD STANKO VUK MIREN-KOSTANJEVICA
KTD ZARJA BILJE
vabijo na prireditev
ob slovenskem kulturnem prazniku
LJUBEZEN ZVESTO NAJTI…
petek, 20. februarja 2015, ob 19. uri 
v domu krajanov Negovan Nemec v Biljah
sobota, 21. februarja 2015, ob 20. uri 
v župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu
Toplo vabljeni!
Škofjeloški pasijon 
Člani PD Štandrež so obiskali
Škofjo Loko
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
vabi na 
3. spominski večer
SILVANU Z LJUBEZNIJO
nastopali bodo izbrani solisti Centra Komel in šolski orkester, 
Mladinski zbor Emil Komel, MePZ Lojze Bratuž 
in pianist Alexander Gadjiev
na večeru bo tudi podelitev štipendij iz Sklada Silvan Kerševan 
zaslužnim učencem šole
sobota, 21. februarja 2014, ob 19. uri
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici
Kultura19. februarja 20158
In memoriam
Dragocena radijska urednica in
raziskovalka Lida Debeljak Turk
  torek, 17. februarja, smo se na pro-
testantskem pokopališču v Trstu,
kjer počiva tudi njen mož Glavko,
ki smo ga poznali kot odličnega igralca in
člana Radijska odra, poslovili od dragoce-
ne radijske delavke in prijateljice Lide De-
beljak Turk, ki smo jo poznali predvsem
kot zavzeto raziskovalko primorske polpre-
tekle zgodovine, zlasti protifašističnega de-
lovanja tržaških in goriških narodnjakov,
tigrovcev in drugih, ki so se z vsemi mo-
gočimi sredstvi borili za obstoj slovenske
narodne skupnosti, ki se je znašla v pri-
mežu fašistične raznarodovalne politike.
Umrla je 12. t. m. v bolnišnici v Trevisu,
kamor so jo sprejeli zaradi slabosti, ki jo je
obšla kak teden pred tem, ko je bila na obi-
sku pri hčerki. Stara je bila 75 let.
Poznali in cenili smo jo kot urednico pro-
gramskega oddelka Radia Trst A, ki je prav
za naš radio zbrala celo vrsto pričevanj
glavnih protagonistov primorske polpre-
tekle zgodovine. Za to temo jo je navdušil,
kot je sama povedala, njen tast, znani gle-
dališki ljubiteljski igralec Angel Turk, ki je
bil tudi sam pod fašizmom izredno akti-
ven v rojanskih kulturnih in narodnoo-
brambnih mladinskih krogih. Za oddajo
Četrtkova srečanja je tako posnela in ure-
dila vrsto pogovorov z vidnimi protagoni-
sti tega boja. Seznam je res dolg, med nji-
mi pa izstopa kar nekaj izrednih osebnosti,
kot so bili dr. Dorče Sardoč, dr. Avgust Sfi-
ligoj, senatorka Marina Bernetič, nadalje
Hubert Močnik, dr. Turina, Vlado Švara,
g. Peter Šorli, Vid Vremec in mnogi drugi.
Posebno pozornost je namenjala Ciril-Me-
todovi šoli v Trstu, zgodovini Sv. Jakoba,
zlasti ob poimenovanju tamkajšnje osnov-
ne šole po J. Ribičiču, obtožencem ter ob-
sojencem obeh tržaških procesov, a tudi
zgodovini tržaškega radia, saj o njem ne
moremo pisati, ne da bi vzeli v roke njeno
delo Glas v.. etru iz leta 1991. Zelo odmev-
ni sta bili npr. tudi oddaji, posvečeni TIGR-
u, se pravi niz, ki ga je pripravljala z Božo
Škoberne in je nosil naslov Pričevanja o
TIGR-u, ter niz Tigrova duša, spomini na
Alberta Rejca, ki je nastal v sodelovanju s
Tatjano Rejec.
Zelo dragoceno pa je dejstvo, da se je Lida
Turk zavedala pomena teh pričevanj in je
poskrbela, da so iz tega zbranega gradiva
nastale odlične knjige. Naj tako omenimo
slovito pričevanje Dorčeta Sardoča Tigrova
sled, ki je izšla leta 1983, a tudi druga dela,
ki so izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, ki
jim je pisala temeljite spremne razprave in
opombe, kakor tudi poskrbela za prepise
pogovorov in intervjujev. Tako je bilo
odločilno njeno sodelovanje pri izidu dela
Vaš Pepi in papači, prof. Josip Kosovel piše
iz zapora (1995), ali Janka Ježa, Življenje
moje: z Akcijskim odborom v boj za zedin-
jeno Slovenijo! (1997), spominov zboro-
vodje Vlada Švare, S slovensko pesmijo
skozi življenje (2004), ali leta 2008, ko je
za knjigo Marije Ščuka Kerže, Moj oče Zor-
ko, napisala temeljito spremno besedo na
20 straneh z naslovom Zorko Ščuka – v
luči in senci. Na tem področju ne gre po-
zabiti na njeno zelo zvesto in dragoceno
sodelovanje pri snovanju Primorskega slo-
venskega biografskega leksikona, za kate-
rega je napisala več kot 50 gesel.
Lida Turk je bila tudi literarno nadarjena
in je že kot dijakinja sodelovala pri Lite-
rarnih vajah, pisala je pravljice za tržaški
radio, leta 2003 pa je pri GMD izšla knjiga
njene kratke proze Le šepet je, ki ga slišimo
o Njem, gre za črtice, ki so v glavnem izha-
jale kot podlistek v tržaškem mesečniku
Naš vestnik, dve leti kasneje pa je v roman-
sirani obliki obdelala tragično življenjsko
usodo mlade tržaške aktivistke Zore Perel-
lo. Knjiga z naslovom Zora je izšla leta
2005 pri ZTT in je že naslednje leto dožive-
la ponatis, istočasno pa je to delo Lidi pri-
neslo literano nagrado Vstajenje.
Do zadnjega se je zanimala za polpreteklo
primorsko zgodovino, sodelovala in
spremljala je dogajanje na tem področju.
Bila je angažirana pri NŠK in zlasti njenem
zgodovinskem odseku, rada je sodelovala
pri pripravah proslav v poklon Bazoviškim
junakom in redno tudi s pisanjem raznih
člankov skrbela za ohranjanje spomina na
nekatere ljudi in dogodke naše zgodovine,
zlasti medvojnih, vojnih in prvih povoj-
nih let.
Po značaju je bila precej zadržana, a obe-
nem zelo prijazna oseba, ki je imela pose-
ben, za radijskega delavca dragocen dar. Z
vsakim, s katerim se je pogovarjala, je zna-
la vzpostaviti pristen in iskren odnos. Zna-
la je biti pozoren in vedoželjen sogovor-
nik, kot odlična poznavalka zgodovinskih
dogodkov je znala voditi pogovor in ustva-
riti zaupen odnos, ki ji je omogočal, da so
ji intervjuvanci zaupali izredno zanimive
podrobnosti o ljudeh in dogodkih, ki so
jim bili priče.
Od nje se poslavljamo z žalostno ugoto-
vitvijo, da z njo odhaja žlahtna oseba, ki
je bila zapisana 'služenju' zgodovinski re-
snici zlasti o usodi malih in večkrat zapo-
stavljenih ljudi.
Od rajne Lide Turk se je velika množica
poslovila na pustni dan. Verski obred je
vodil msgr. Franc Vončina, v kapelici je
spregovorila v slovo prijateljica in dolgo-
letna kolegica Nataša Sosič, ki je zlasti pou-
darila njeno izredno delavnost, umirje-
nost in predanost. Ob odprtem grobu pa
se je s toplimi besedami poslovil prijatelj
Ladi Vodopivec in zlasti podčrtal njene
človeške vrednote in srčno dobroto, ki jo
je označevala. V slovo ji je še zapel pri-
ložnostni zbor.
Hčerki Katji in sinu Alešu ter ostalim so-
rodnikom izražamo globoko sožalje!
M. T.
V
  b prvi obletnici ustanovitve je
slovenski kulturni praznik 8.
februarja počastilo tudi
ŠKUDT Kopriva. Ob tej priložnosti so
njegovi člani medse povabili zbiratelji-
co ljudskega slovstva in dolgoletno
učiteljico Jasno Majdo Peršolja iz Križa
pri Sežani. Gostja je v polni dvorani
vaškega doma spregovorila tako o po-
menu ljudskega slovstva na Krasu in v
Brkinih kakor
tudi o delu pred
kratkim premi-
nulega etnologa
in folklorista
Milka Matičeto-
vega, ki je bil
častni član ko-
privskega
društva. Pogo-
vor je vodil Pri-
mož Sturman,
nekaj odlomkov
iz avtoričinih
del pa sta občin-
stvu podali Špe-
la Ukmar in Sara Gulič. Za glasbeni
uvod so poskrbeli vaški otroci, ki so ob
violinski spremljavi Pike Bernetič zapeli
Premrlovo uglasbitev Prešernove Zdra-
vljice.
Jasna Majda Peršolja je na Krasu dobro
poznana, saj je veliko let poučevala zgo-
dovino na Osnovni šoli Dutovlje. Ne-
zanemarljivo pa je tudi in predvsem de-
lo, ki ga je opravila na področju zbiran-
ja ljudskega slovstva. Skupno je namreč
izdala preko deset knjižnih naslovov.
Svoj nedeljski poseg je sicer začela z
obravnavo same vasi Kopriva, ki je slo-
venski kulturi dala veliko pomembnih
mož in žena, poleg že omenjenega Mil-
ka Matičetovega še mladinsko pisatelji-
co Branko Jurca, gledališko igralko Ber-
to Ukmar, pravnika Josipa Jurco itd. Po-
sebno zanimivo so izzvenele pravljice,
ki jih je sama podala prisotnemu občin-
stvu.
V svojem posegu se je Peršoljeva zau-
stavila tudi ob pomenu, ki ga je v času
fašizma odigral Zbor svečenikov svete-
ga Pavla, organizacija primorske du-
hovščine, pri kateri so bili najbolj de-
javni Virgil Šček, župnik v Avberju, nje-
gov tomajski kolega Albin Kjuder ter
nekoliko starejši Anton Požar, ki je zad-
nja leta svojega življenja služboval v Ko-
privi. Njihova je zasluga, da so poskrbe-
li za izobrazbo nekaterih mladih, ki so
se pozneje z zlatimi črkami zapisali v
slovensko kulturo. Poleg že omenjene-
ga Matičetovega je namreč svoj intelek-
tualni potencial tako začel kaliti tudi
Ciril Zlobec iz bližnjih Ponikev.
Jasna Majda Peršolja se je poleg Milka
Matičetovega v svojem posegu spomni-
la tudi Pavleta Merkuja, saj sta oba lani
preminula velikana slovenske kulture
zaslužna za to, da je Rezija prešla v
splošno narodno zavest. Z grenkobo pa
je ugotavljala, da narečje med ljudmi
vse bolj izgublja svoj prostor. Mladi,
predvsem pa otroci, se vse bolj pogo-
varjajo v šolskem jeziku. Hkrati je opo-
zorila, da živimo v zadnjem času, ko so
med nami še živeči nosilci ljudskega
izročila, saj se družba z uporabo medi-
jev vse bolj individualizira.
Tudi posegi, ki so sledili samemu na-
stopu gostje, so bili uglašeni podobno.
Današnje mlajše generacije namreč
znova odkrivajo izročilo prednikov, ki
je pred nekaj desetletij zašlo v pozabo.
Narodnega bogastva pa seveda ne pred-
stavljajo samo ljudske pesmi in zgodbe,
ampak tudi domača družinska ter le-
dinska imena, ki jih je treba še primer-
no zaščititi oziroma ovrednotiti.
O
ŠKUDT Kopriva ob 8. februarju
Neprecenljiva vrednost
narodnega izročila
  lovenski kulturni praznik so v Ko-
pru proslavili s podelitvijo Meško-
vega priznanja publicistu in eko-
nomistu Milanu Gregoriču.
Svečanost je organiziralo kar šest soor-
ganizatorjev, kar je predsednik Združen-
ja novinarjev in publicistov (ZNP) Tino
Mamić pozdravil z besedami: “Vesel
sem, da praznujemo tukaj in skupaj. Dve
Rotundi, Libris, krščanski izobraženci,
klub Istra in Združenje
novinarjev in publici-
stov. Le redkokrat se
namreč zgodi, da bi to-
liko društev in organi-
zacij kaj naredilo v en
glas. Kot kristjani ali
kot Primorci, kot Istra-
ni ali kot ljubitelji kul-
ture, kot novinarji, kot
Slovenci ali kot Evro-
pejci. Na kateremkoli
nivoju: če sklenemo
roke, smo močnejši”.
Meškova priznanja za
leto 2014 so podelili že
decembra v Ljubljani.
Nagradi za življenjsko
delo sta dobila karika-
turist in slikar Miki Muster in publicist
Milan Gregorič.
Gregorič je prvi Primorec, ki je dobil
Meškovo priznanje za življenjsko delo,
zato se spodobi, da je bila podelitev na
Primorskem. Po drugi strani pa ZNP s to
podelitvijo na svoj način protestira za-
radi Kocjančičeve nagrade, ki bi jo Gre-
gorič že večkrat moral do-
biti, a so to preprečili lo-
kalni istrski politični
mešetarji.
Kulturni praznik je tudi
praznik svobodne besede. Odločne, gla-
sne in resnične. Pa čeprav jih zato dobiš
po glavi. Za tako besedo Združenje no-
vinarjev in publicistov vsako leto podel-
juje Častno priznanje Boruta Meška.
Glavno Meškovo priznanje, za življen-
jsko delo, je za leto 2014 pripadlo Mikiju
Mustru in Milanu Gregoriču. Mustru za-
radi karikatur, s katerimi je razkrival
stranpoti slovenske politike. Gregoriču
zaradi odprtih pi-
sem, člankov in
knjig, s katerimi je
razkrival stranpoti
primorske, pa tudi
slovenske in medna-
rodne politike. Miki
Muster je letos, kot
znano, prejel tudi
Prešernovo nagrado.
Združenje novinar-
jev in publicistov
Meškovo priznanje
podeljuje na obletni-
co, ko je pronicljivi
in neuklonljivi novi-
nar in urednik Borut
Meško na isti dan,
ko je izvedel, da ima
raka, dobil odpoved z delovnega mesta,
ker je to hotela takratna vlada. Po več le-
tih pritiskov in mobinga zaradi jasne be-
sede, ki je bila kritična do tajkunov in
politične mafije, je ostal na cesti. Brez
službe in brez zdravstvenega zavarovan-
ja. V nekaj mesecih je umrl.
TM
S  a praznik slovenske kulture v ne-deljo, 8. februarja 2015, je bila vlepi, popolnoma zasedeni dvo-
rani samostana na Kostanjevici, čudoviti
razgledni točki nad Novo Gorico, gleda-
liška predstava. V goste je prišla Metka
Pavšič, doma iz Idrije, ki je l. 1998
končala Visoko šolo za socialno delo v
Ljubljani in kot animatorka lajša tegobe
tistih, ki preživljajo svoje dni v idrijskem
Domu upokojencev. Zaradi dela na hu-
manitarnem področju je l. 1999 po izbo-
ru revije Naša žena postala dobrotnica le-
ta. Poleg tega pa se z vsem srcem predaja
gledališkemu delu in petju, “ki ji dajata
možnost, da raziskuje svoj glas, telo, da z
njima vstopa v druge ljudi, drugačne sve-
tove”. Kot igralka in pevka se je preizku-
sila v različnih vlogah v Gledališču slepih
in slabovidnih Nasmeh, v Dramatičnem
društvu Idrija, na Linhartovem odru, pe-
la je celo v muzikalu 20. pesmi stoletja
(Musical 20 song of century) v Londonu
z mednarodno zasedbo; izvajale so ga
pevke z okvaro vida. Metka Pavšič je
namreč že od rojstva slabovidna, a kljub
temu da se ji je vid kot mladenki še po-
slabšal, je z velikim navdušenjem gojila
in še naprej goji svoje pevske in igralske
talente. Ljubezen do gledališča jo je zva-
bila, da se je l. 2011 vpisala na podiplom-
ski študij na Akademijo za gledališče, ra-
dio, film in televizijo (AGRFT) v Ljublja-
ni. Na smeri govorno sporočanje je pri-
pravila monodramo znanega slovenske-
ga pisca in režiserja Vinka Möderndor-
ferja Ničesar ne obžalujem. Delo je tako
doživelo krstno izvedbo v temperamen-
tni, odločni, mestoma prav trpki, včasih
pa tudi s tragikomičnim nadihom prežeti
interpretaciji Metke Pavšič, ki vse, kar
doživlja v svoji notranjosti ob izobliko-
vanju dramskega lika, izraža najmočneje
in najkrepkeje s tisočerimi niansami gla-
su. Z neverjetno energijo je upodobila
protagonistko, Žensko, ki je lahko kate-
rikoli ženska v katerem koli času, avtor ji
namreč ni dal imena. Sama se predstavlja
pod raznimi krinkami, ko se znajde na
policijski postaji zaradi domnevne kraje.
V sobi za zasliševanje je sama in razose-
bljena; natanko ve, da jo na drugi strani
tistega lažnega ogledala opazujejo poli-
cisti in čakajo, kdaj se bo izdala. A ona se
ne da, izkriči vso svojo bolečino in gren-
kobo za vse, kar je v življenju prestala, ra-
zočaranja nad lju-
beznijo, žalost ob
izgubi otroka... Na
koncu, ko odvrže
plašč, pod katerim
naj bi skrivala ukradeno – vsakdo v sebi
nekaj skriva -, se predstavi kot Edith Piaf
in zapoje Non, je ne regrette rien –
Ničesar ne obžalujem, enega izmed zna-
nih, s čustvi nabitih šansonov, ki so zaz-
namovali ustvarjalno pot te velike fran-
coske pevke z zelo razburkanim življen-
jem, a prav zaradi tega tako polnim. Pe-
sem se sicer v “svojevrstni” slovenski
inačici oglaša kar nekajkrat iz ust tega
enigmatičnega ženskega dramskega lika.
Metka Pavšič je z interpretacijo različnih
obrazov protagonistke, njeno izpovedjo,
s preigravanjem govorice, tudi narečne,
navdušila in mestoma prav ganila gledal-
ce, da so se ji ob koncu zahvalili za inte-
zivno doživetje s toplim ploskanjem. Te-
mu je sledil krajši pogovor, ki ga je z igral-
ko imel pater Tomaž in iz katerega je
občinstvo izvedelo marsikaj. Ob koncu
pa je še zadnjič podarila navzočim omen-
jeno pesem nenadkriljive Edith Piaf.
Pri odrski postavitvi je bil mentor za go-
vor izr. prof. Tomaž Gubenšek, za kostu-
mografijo izr. prof. Janja Korun in asist.
mag Tina Kolenik, za scenografijo pa
doc. mag. Jasna Vastl. Minimalni, a do-
volj zgovorni scenski elementi in obliko-
vanje svetlobe so delo Davida Orešiča,
Rosana Knavs je poskrbela za kostum, za
glasbeno opremo pa Miloš Rebula.
Občudovanja vredni sta predvsem igral-
kina energija in trdna volja ob pre-
moščanju vseh težav, na katere naleti pri
ustvarjanju predstave zaradi svoje slabo-
vidnosti, ki pa jo na odru spretno skriva.
IK
N
Gledališka predstava v dvorani samostana na Kostanjevici
Trpka izpoved ranjene ženske duše
Slovenski kulturni praznik v Kopru
Skupaj in tukaj
Metka Pavšič
Kultura 19. februarja 2015 9
   ranko Vecchiet
združuje v sebi poseb-
nost, po kateri se je
odlikoval rimski bog Janus, po-
gled v preteklost, pogled na sever
in jug, na Kras in na morje, v in-
timnost in javnost, v prostor in
čas, v tradicijo in novosti – con-
cordia veteris et novi je pri njem
stalnica, ki se pojavlja na prefin-
jen in diskreten način -; vse to
oblikuje in sestavlja njegov umet-
niški credo. A pri tem je njegovo
srce zasidrano na skali ob morju,
pljuča pa zajemajo zrak iz bližnjih
in daljnih logov”. Tako je v kata-
logu pod naslovom Skozi prostor
in čas, ob istoimenskih razstavah
Franka Vecchieta v Galeriji Rika
Debenjaka v Kanalu ob Soči in
razstavnih prostorih Kulturnega
centra Lojze Bratuž v Gorici, uvo-
doma napisala dr. Verena Koršič
Zorn. S tem je zelo zgovorno, s
poetičnim nadihom poudarila
širok umetniški razpon Franka
Vecchieta, tržaškega umetnika, ki
so mu ob življenjskem jubileju
pripravili razstavo izbora njegovih
grafičnih del z različno tematiko
lansko jesen v omenjeni kanalski
galeriji v sklopu Kogojevih dni, v
sodelovanju istega mednarodne-
“F
  d 17. januarja do 15. fe-
bruarja 2015 je bila v
preddverju Slovenskega
narodnega gledališča Nova Gori-
ca na ogled razstava o Tolmin-
skem gledališču (1945-64). Pri-
pravilo jo je Društvo za ohranjan-
je in razvoj Tolmina. Tolminsko
gledališče je v povojnem času, po
fašističnem raznarodovalnem
obdobju primorskih krajev, ki so
okusili trdo roko črnosrajčnikov,
opravilo neprecenljivo delo. Bilo
je namreč dalj časa najpomem-
bnejše slovensko gledališče v tem
predelu Primorske. Na odru je bil
v izvedbi navdušenih ljubitel-
jskih igralcev najprej uprizorjen
Deseti brat, 15. decembra 1945.
Tej prvi predstavi so sledile še šte-
O vilne druge, ki so poplemenitilena novo se prebujajoče kulturnoživljenje na tem severozahodnem
delu Slovenije. Med temi so bila
znana dramska dela, kot Kralj na
Betajnovi, zelo priljubljena Mi-
klova Zala, Pohujšanje v dolini
Šentflorjanski, Celjski grofje itd.
Do l. 1959 so pripravili 250 pred-
stav; ogledalo si jih je 80.000 gle-
dalcev. Gostovali so po vsej Pri-
morski. Do l. 1964 so postavili na
oder 64 premiernih uprizoritev,
v sezoni 1954-55 kar šest, kot
kakšno poklicno gledališče! S
predstavama Lacko in Krefli in
Mandragola so se uvrstili na ju-
goslovansko tekmovanje amater-
skih gledališč in dosegli prvo oz.
četrto mesto. Gledališka stavba,
dograjena l.
1954, je bila dol-
go časa največja
dvo rana na Pri-
morskem. Prav
zaradi teh veli-
kih zaslug se je
Dru štvo za ohra -
njanje in razvoj
Tolmina želelo
oddolžiti tem
gledališkim lju-
biteljskim nav-
dušencem, ki jih
je bilo kar pre-
cejšnje število, in jim je pripravilo
razstavo, da ne bi šlo v pozabo vse
njihovo ustvarjalno delo. Ponati-
snili so tudi Zbornik Tolminskega
gledališča iz l. 1959 s podrobnim
pregledom opravljenega dela.
Zamisel za razstavo se je porodi-
la Martini in Borutu Klanjščku,
ki sta v zapuščini svojega očeta
Viktorja odkrila več dokumen-
tarnega gradiva o tem plodovi-
tem gledališkem ustvarjanju na
Tolminskem. To
gradivo bosta
dala Tolminske-
mu muzeju, da
bo skrb no hra-
nil to bo gato
dedišči no. O vi-
soki kakovosti
odigranih pred-
stav in o zagna-
no opravljenem
gledališkem de-
lu pri ča mno -
žica fotografij iz
predstav, s kate-
rih so razvidne
razkošne scenske postavitve in
bogati kostumi, članki iz časopi-
sov, napovedi gledaliških pred-
stav in še marsikaj.
IK
O življenju ob meji in slovenski prisotnosti
V sredo, 11. t. m., sta v Pordenonu v avli tamkajšnjega osrednjega
liceja Leopardi – Majorana o življenju, delu, zgodovini, predvsem
pa o slovenskem utripu ob meji med Italijo in Slovenijo spregovorila
odgovorni urednik Novega Matajurja in pesnik Miha Obit ter njegov
kolega, naš urednik Jurij Paljk. Na povabilo profesorja klasičnih
jezikov in filozofije, pesnika Roberta Cescona sta Obit in Paljk
dvema razredoma, ki sta se s profesorico zgodovine pripravila na
srečanje, spregovorila o zgodovini, razlikah med pokrajinami in
ljudmi vzdolž meje, o pomenu Novega Matajurja in Novega glasa
ter drugih sredstev obveščanja, predvsem pa o dejstvu, da je danes
naš prostor odprt. Razlike seveda še obstajajo, a oba sta bila tudi
mnenja, da so lahko skupno življenje, skupna zgodovina in skupno
stremljenje po boljšem več kot izziv za mlade. Dijaki iz Pordenona
so z zanimanjem spremljali skoraj dve uri trajajoči pogovor,
izvajanja Obita in Paljka pa jim bodo tudi služila za nadaljnje
raziskovanje prostora, ki ga je nekoč grobo delila državna meja.
V Šmartnem v Goriških Brdih so na ogled dela
Toneta Kralja
V Hiši kulture v Šmartnem v Goriških Brdih so razstavljena grafična
dela, ki so nastala med letoma 1934 in 1953 in so nekakšna
zapuščina, ki je ostala za Tonetom Kraljem (1900-1975) na
primorski obali. Razstavo dopolnjuje 12 jedkanic iz zbirke
Goriškega muzeja s pretežno nabožno vsebino, ki so nastale kot
posmrtni odtisi leta 1982. Izdelal jih je Lucijan Bratuš z originalnimi
krajevnimi matricami iz let 1920 in 1921, podpisala pa jih je
umetnikova vdova Mara
Kralj. Likovno sodijo v
mladostno Kraljevo
obdobje, ko se je po
tragičnem soočanju s
prvo svetovno vojno
predal notranjemu,
duhovnemu svetu in začel v kompozicijo, ki jo je že pred tem
zaznamovala secesijska linija, vnašati poglobljen ekspresionistični
izraz. Eksistencialna stiska in duhovna razklanost se kažeta skozi
deformirana telesa, ki so se spremenila v hrepeneče, vase zazrte
gmote, izrazit dekorativni element pa vsebinsko dopolnjuje ter
poudarja mojstrske kompozicije. Serija grafik je last Občine Izola.
Dela so “pristala” v njihovi zbirki ravno v obdobju avtorjevega
bivanja v Izoli.
Razstava, ki so jo pripravili Galerija Insula, Občina Izola, Goriški
muzej Nova Gorica in Občina Brda, je na ogled do 8. marca.
Kratke
ga festivala sodobne umetnosti pa
še v razširjeni različici v KC Lojze
Bratuž. Tu je na odprtju v torek,
10. februarja 2015, navzočega
umetnika Franka Vecchieta in, re-
snici na ljubo, bolj maloštevilno
publiko – med prisotnimi so bili
podpredsednik deželnega sveta
Igor Gabrovec in goriška občinska
svetnica dr. Marilka Koršič, oba iz
vrst SSk, slikarji Vladimir Klanj -
šček, Franko Žerjal in Silvan Bev -
čar, pogrešali pa smo marsikateri
drugi umetniški čopič in kultur-
nike – v imenu organizatorjev
pozdravila predsednica KCLB
Franka Žgavec in prepustila bese-
do drugi univerzalni govorici –
glasbi. Mladi učenec prof. Mirka
Ferlana na SCGV Emil Komel,
Kris Jug, je na harmoniko do -
vršeno zaigral skladbo Lutke Lu-
ciana Fancellija. Vecchieta, ki je
na poseben način vezan na naše
mesto, saj njegov mozaik krasi
skupni trg obeh Goric, in čigar
“umetniški vstop v javnost je ve-
zan na ustanovitev Grupe U v
Trstu” in njegova “razstavljena
dela nas vodijo skozi prostor in
čas, ki sta s svojimi sledmi umet-
niku narekovala rojevanje idej in
njihovo konkretizacijo”, je kot
vselej tehtno in poglobljeno pred-
stavila Verena Koršič Zorn. Njen
oris Vecchietovega umetniškega
snovanja objavljamo v celoti.
Obširna razstava v goriškem Kul-
turnem centru Lojze Bratuž na
drevoredu 20. septem-
bra bo na ogled do kon-
ca aprila. / IK
Spoštovani gospe in go-
spodje, cenjeni ljubitelji
umetnosti,
pred stavljanje doma -
čega umetnika je vedno
velik praznik, prepojen
z zadoščenjem in okre-
pljen z ugotavljanjem,
da je naša skupnost živo
ustvarjalna, da hrani še
veliko zalogo samobit-
nih življenjskih sokov, s
katerimi se napaja naše
kulturno in sploh vse
javno življenje.
Nocojšnja razstava je bila za-
mišljena kot razširjena različica
razstave grafičnih del tržaškega
umetnika Franka Vecchieta že v
sklopu lanskih Kogojevih dni v
Kanalu ob Soči; iz tehničnih ra-
zlogov pa se s časovnim zamikom
odpira šele danes, dopolnjena z
deli v drugačnih tehnikah, poseb-
no s slikami na platnu.
Po več desetletjih se Franko Vec-
chiet vrača v ta kulturni hram, ki
je daljnega leta 1971, takrat še Ka-
toliški dom, na povabilo in v or-
ganizaciji Slovenskega katoliškega
akademskega društva SKAD, spre-
jel eno prvih razstav GRUPE U, v
katero so se povezali mladi tržaški
umetniki Robert Kocman, Dezi-
derij Švara, Franko Volk, Boris
Zuljan, Edi Žerjal in Franko Vec-
chiet, da bi skupno širili ljubezen
do umetnosti, ki je po njihovih
besedah 'življenjska nujnost ….,
… katarza za človeško ravnovesje'.
S to skupino je Vecchiet odločne-
je stopil v javnost, kasneje pa sa-
mostojno nadaljeval izredno
uspešno razstavno pot, ki ga je za-
nesla na vrsto velikih pomem-
bnih, posebno grafičnih priredi-
tev domala po vsem svetu, in ga
okitila s številnimi mednarodni-
mi nagradami in priznanji, med
katerimi je tudi nagrada Prešerno-
vega sklada leta 1989.
Iz še rosno mladega učenca Avgu-
sta Černigoja, pobudnika in glav-
nega nosilca konstruktivizma na
Slovenskem ter učitelja večine
tržaških slikarjev po drugi svetov-
ni vojni, se je Franko Vecchiet po
študiju in izpopolnjevanju v Ur-
binu, Benetkah, Parizu in Ljublja-
ni razvil v svojevrstno tankočut-
no, odgovorno, iskreno umet-
niško osebnost s svetovljansko
širino, a z ukoreninjenostjo v do-
mači Kras, s strastno željo po razi-
skovanju izraznih možnosti, po
izpopolnjevanju tehničnih spret-
nosti, pa tudi s skrbjo in željo la-
stna dognanja posredovati mla-
dim rodovom, kar mu tudi uspe-
va v vlogi cenjenega učitelja na ra-
zličnih visokih umetniških šolah,
tudi v ZDA.
Iz začetnega navdušenja nad kon-
struktivizmom se je Franko Vec-
chiet podal v svet abstrakcije;
kljub temu se v njegovih delih
odražajo smisel za urejenost in
uravnoteženost kompozicije,
skladnost barve in izraza, pravo
razmerje med razumom in čuti,
etična globina in občutek za mo-
ralne vrednote, kar je tudi de-
diščina klasične izobrazbe, ki ga
je v licejskih letih vodila skozi ve-
ličastne dosežke antičnega sveta.
Franko Vecchiet je vsestranski
umetnik. Njegov opus sestavljajo
risbe, grafike, dela na platnu v na-
jrazličnejših tehnikah, kolaži, se-
stavljenke iz raznovrstnih mate-
rialov in predmetov, objekti v le-
su, kovini, plastiki, steklu, insta-
lacije v zaprtem prostoru in na
prostem, posegi v naravo in pro-
stor itd. S kančkom ironije, izzi-
valnosti in kritičnosti do sodobne
izpraznjene družbe, pa tudi iz ve-
selja do svobodnega, igrivega
ustvarjanja se poslužuje celo
odvrženih predmetov, iz njih se-
stavi novo zgodbo in jim vdahne
nov pomen. Veliki leseni objekti
so v glavnem sestavljenke iz delov
različnih velikosti in so zaloga
spominov, življenjskih zgodb, raz-
petih v prostoru in času. Vsako
delo je končni opredmeteni tre-
nutek dolgega mi-
selnega procesa, ki
ga v umetniku
sprožajo najra-
zličnejši dogodki,
spomini iz preteklosti, doživetja,
zaznave, srečanja, odgovori na so-
dobna vprašanja o človekovem
delovanju v svetu in ravnanju z
naravnimi dobrinami, medčlo-
veški odnosi, čas in prostor z vse-
mi izzivi, potrošništvo, usihanje
etičnih in moralnih vrednot, pre-
nasičenost besed in informacij,
obenem pa odtujenost in brez-
brižnost.
Razstavljena dela so le izbor te bo-
gate zaloge opredmetenih Vec-
chietovih idej: predvsem preko
grafik in del na platnu bomo lah-
ko vstopili v umetnikov prostor
in čas.
Že od prvih začetkov se je umet-
nik zapisal grafičnemu ustvarjan-
ju, posebno lesorezu, ki je postal
kar njegov zaščitni znak. Iskanju
harmonije med geometrijskimi li-
ki v dvodimenzionalnem prosto-
ru kot odmevu urejevanja lastnih
idej in teženj se kmalu pridruži
bolj sproščeno spogledovanje s pi-
sano besedo, npr. v grafičnih ma-
pah Sredozemlje in Minimalia.
Ob pesmih nekaterih tržaških pe-
snikov nastane vrsta barvnih vti-
sov, iz katerih lahko razberemo
umetnikov pogled na razmerje
med besedo in barvo.
Ciklusi temnih grafik nosijo v se-
bi tudi temno vsebino. Pereče
vprašanje onesnaževanja
okolja je umetnik zapisal v
pretresljiv ciklus Premog. Ci-
klus Lesni črvi nas vodi v
umetnikov svet iskanja in
trmaste vztrajnosti, ki jo s
svojim grizenjem in dolben-
jem izkazujejo lesni črvi in si
tako zagotavljajo preživetje.
Kozmičnemu pridihu ciklu-
sa Krogi se pridruži barvna har-
monija, s katero se v grafike naseli
prijetnejše razpoloženje, čeprav ta
dela lahko beremo večplastno in
izluščimo drugačno sporočilnost.
Dela na platnu večinoma v
mešanih tehnikah so iz-
virna po vsebini in izved-
bi. Že sama zamisel o sli-
karskih dnevnikih je po-
sebna, njena uresničitev
pa pravi izziv. Vecchiet
opusti klasično nanašan-
je barve na platno in po-
seže po nenavadnih pri-
pomočkih: lističe z
računi, vozovnice iz
različnih krajev, re-
klamne oglase, izrez-
ke iz časopisov in po-
dobno zalepi na sli-
karsko površino; tako
lahko vsak trenutek
obudi spomin na po-
tovanja, srečanja, po-
membne dogodke,
vsakdanje opravke,
prijetne občutke,
skratka dnevnik, ki ga
lahko vsak dan znova prebira in
poljubno dopolnjuje, s tem pa
ohranja vez z različnimi prostor-
skimi situacijami in s preteklim
časom. V 'rednem neredu' zale-
pljeni lističi različne debeline in
barve ustvarjajo na platnu vtis
globine in reliefnosti, lepilo, bar-
vni premaz in lak pa zaradi ra-
zličnega vpijanja svetlobe ponu-
jajo s pogledom od daleč trepeta-
joče, skoraj impresionistično
vzdušje.
Po obravnavanju resnih človeko-
vih stisk in svetovnih problemov
se v novejših delih Vecchiet zate-
ka v zatišje še neizkoriščenega do-
mačega okolja. Morje se v obliki
soli seli na platna, ki ustvarjajo
nedokončan niz pravljičnih po-
krajin. Zrna soli različnih veliko-
sti lovijo svetlobne žarke in spre-
minjajo obrise kockastih likov -
hiš rahlih pastelnih barv v sanjske
pojave, ki izgubljajo svoj pomen
na račun neprekosljivega estetske-
ga učinka.
Med različnimi ustvarjalci so tudi
likovni umetniki nepogrešljiv
člen pri potrjevanju samobitno-
sti, pri plemenitenju in ohranjan-
ju kulture in življenja naroda v
njegovi prostorski in časovni raz-
sežnosti. Med njimi je tudi Franko
Vecchiet.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici / Razstava del Franka Vecchieta
Svetovljanski iskalec in pretanjen opazovalec
našega mikro-makrokozmosa
Razstava v preddverju SNG Nova Gorica
Pogled v bogato ustvarjalnost
nekdanjega Tolminskega gledališča
Foto DP
Verena Koršič Zorn 
Tržaška19. februarja 201510
Letošnjo nagrado Nadja Maganja bosta
prejeli Berta Vremec in Ljuba Smotlak
Letos bo že šestič podeljena Nagrada Nadja Maganja, ki so jo
ustanovili Skupnost sv. Egidija Furlanije Julijske krajine, Društvo
slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija
in družina Nadje Maganje Jevnikar (1951-2006).
Gre za priznanje ženski ali skupini žensk, katerih življenje odlikujejo
izkušnja vere
ter ena ali več
vrednot, ki so
odlikovale tudi
življenje in delo
Nadje
Maganje:
ljubezen do
raziskovanja na
področjih
zgodovine,
znanosti in kulture, pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne
izkušnje in zavzetosti, služba bližnjemu, ljubezen do ekumenskega
in medverskega dialoga, pedagoška izkušnja, solidarnost z revnimi
in potrebnimi, varstvo človekovih pravic ter trdno prepričanje, da je
treba izpričevati etične vrednote ne glede na javno mnenje in
trenutno vodilne ideologije.
Po pregledu vseh predlogov je Odbor v skladu s pravilnikom letos
soglasno določil, da na grado podeli Ljubi Smotlak in Berti Vremec.
Nagrado bodo v sklopu ponedeljkovega večera Društva slovenskih
izobražencev v ponedeljek, 23. februarja, podelili dvema družbeno-
kulturnima delavkama, ki sta veliko let delovali, oziroma še delujeta,
v našem prostoru. Nagrajenki druži zlasti ljubezen do pevske kulture
in zavzetost za rast in vključitev mladih v družbeno dogajanje našega
prostora. Ljuba Smotlak je vse življenje delovala na področju vzgoje
mladih, saj je bila že kot učiteljica vedno v stiku z mladimi, nato je
delovala v kolonijah, zlasti pa v skavstki organizaciji. Berta Vremec
je skupaj z Ljubo Smotlak prav tako sodelovala v odboru Zveze
cerkvenih pevskih zborov, je pa že preko 60 let duša cerkvenega
zbora na Opčinah; poleg tega je bila soudeležena pri urejanju arhiva
župnika Andreja Zinka in pri restavriranju župnijskega arhiva.
Zasedanje tržaškega tajništva SSk
V teh dneh je zasedalo tržaško pokrajinsko tajništvo SSk, ki je
ponovno vzelo v pretres osnovno problematiko reforme uprav in je
o tem sklepalo.
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je trdno prepričano, da
je reforma krajevnih uprav, ki jo je Dežela FJK sprejela in jo začela
izvajati, proti avtonomiji, interesom in pravicam manjšine.
Vsiljena izvotlitev bistvenih funkcij in posledična dejanska ukinitev
občin, v katerih naša narodna kupnost živi, deluje, ohranja in razvija
svoje bistvo - jezik, kulturo in zgodovino - predstavlja zanjo hud
udarec. Prisiljeni prenos funkcij na večje občine, ki bodo po vsej
logiki in številkah zakona vodile občinske zveze, in ki bo pri manjših
občinah potekal celo brez njihovega mnenja ter tudi proti njihovi
volji, postavlja velike dvome o demokratičnosti in verjetno tudi o
ustavni zakonitosti reforme. Tudi mednarodne norme prepovedujejo
spremembe uprav v škodo manjšin.
Narodni skupnosti mora biti omogočeno upravljanje območja, na
katerem je več kot tisoč let avtohtona, po reformi pa bo izgubila
možnost vpliva na funkcije, kot so na primer urbanistika, javna dela,
šolstvo, saj bodo o tem odločali drugje, v neizvoljenih zvezah občin.
Uprava zveze občin s strani ustanov, ki niso del polne zaščite
manjšine, pa bo prizadela in zmanjšala tudi raven že dosežene
zaščite pravic naše narodne skupnosti.
Zato SSk zelo ceni predlog štirih županov, ki so z institucionalnim
pristopom in v korist skupnosti, ki jih upravljajo, ponudili konkretno
politično rešitev v dani situaciji, ter poziva vse demokratične sile,
da jih podprejo. / Peter Močnik, Pokrajinski tajnik SSk
   islim, da smo
lahko srečni,
da nam je bil
dan ta košček srednjeevrop-
skega prostora”, je na začetku
svojega govora dejala časnikar-
ka Erika Jazbar, slavnostna go-
vornica Prešernove proslave,
ki sta jo ob dnevu slovenske
kulture priredila Slovenska pro-
sveta in Društvo slovenskih izo-
bražencev. Nabito polni dvorani
je podala svoje razmišljanje o ja-
snosti in neposrednosti, ki pri-
manjkujeta v naši skupnosti, a
smo obojega potrebni, medtem
ko se prepuščamo mlačnim va-
lovom reke in plavamo v mirnih
vodah všečnosti. Ta je sprejem-
ljiva za širok krog ljudi in ustvar-
ja s časom zmotno prepričanje,
da se imamo vsi radi in da smo
vsi enaki. Ne smemo se odpove-
dati zavezanosti narodnosti in je-
ziku, poudarku na enojezičnih
srečanjih, povezavi z zdom-
stvom, s Koroško, z izseljenskimi
skupnostmi po Evropi in po sve-
tu, naslanjanju na krščanske
vrednote in demokratičnemu
soočanju. S temi vrednotami je
namreč naš del manjšine
“M
preživel tudi brez denarja, je še
povedala Erika Jazbar. Glede ka-
rizmatičnih osebnosti, kakršen
je bil Jože Peterlin, je dejala, da
ne potrebujemo solistov, ki za-
pojejo enkrat in nato molčijo,
temveč graditelje.
Prešernovo proslavo je uvedla
mladinska vokalna skupina Ve-
sela pomlad pod vodstvom An-
dreje Štucin Cergol s štirimi pe-
smimi, nato je besedo prevzela
urednica Nadia Roncelli, ki je
predstavila nagrajence 43. lite-
rarnega natečaja revije Mladika
in jim izročila nagrado. Ocenje-
valna komisija, ki se je sestala v
ponedeljek, 2. februarja, na se-
dežu Slovenske prosvete, v sesta-
vi Vilme Purič, Eveline Umek,
Diomire Fabjan Bajc, Marije
Cenda in Marija Maverja, je
skupno obravnavala 70 prispev-
kov v prozi in 63 ciklusov pesmi,
ki so v roku prispeli na natečaj.
Odlomke nagrajenih del so z
umetniškim branjem interpreti-
rali člani Radijskega odra Ma-
ruška Guštin, Tomaž Susič, Anka
Peterlin in Marjan Kravos. Prvo
nagrado je prejela novela Velika
dežela avtorice Marije Mercina iz
Nove Gorice, drugo nagrado no-
vela Moja zgodba. Kako bi mo-
ralo biti..., avtorice Eve Perko iz
Gornje Radgone, tretjo pa novela
Nepretrgane niti, dijakinje Belin-
de Trobec. Komisija priporoča za
objavo še novele: Splet in preplet
Darinke Kozinc, Stari znanec Ire-
ne Husu, Virtuti et musis 1949
Jožeta Kurinčiča, Po tistih sanjah
Božidarja Rustje, Zaradi mene
Nataše Konc Lorenzutti, Popko-
vinica Tanje Mastnak, Mojstrica
miru Andreja Makuca in Mar je
ta? Vande Šega. Prvo nagrado za
poezijo je prejel ciklus pesmi Ve-
   adovoljen sem, da k
slovenskemu kultur-
nemu prazniku pri-
stopa na tak način tudi Pokrajina
Trst. Res obžalujem, da ukinjajo
to upravno enoto, saj bomo Slo-
venci na tak način zelo veliko iz-
gubili”, je dejal Miroslav Košuta
po svečanosti v dvorani pokrajin-
skega sveta, na kateri mu je pred-
sednica Maria Teresa Bassa Poro-
pat izročila pokrajinski pečat, s
katerim se pokrajina že vrsto let
poklanja predstavniku slovenske
krajevne književnosti ob Prešer-
novem prazniku. “Veliko mi po-
meni zlasti to, da se v tem priz-
nanju zrcali tudi italijanski del
Trsta”, je še dodal pesnik.
In Trst oziroma vsestransko
tržaško čutenje in njegov kulturni
milje, kakršna se zrcalita v verzih
Miroslava Košute, so bili os,
okrog katere so se razvili posegi
prof. Tatjane Rojc in častnega
profesorja tržaške univerze Elvia
Guagninija. Nekoliko bolj oseb-
no so izzvenele besede slikarja in
dolgoletnega Košutovega prijatel-
ja in sodelavca Klavdija Palčiča,
posega pokrajinske predsednice
Basse Poropat in predsednika po-
krajinskega sveta Maurizia Vida-
lija pa sta kljub uradnemu pečatu
odražala prisrčen zanos do naj-
večjega slovenskega tržaškega pe-
snika druge polovice 20. stoletja:
“Svoje življenje je posvetil Trstu,
njegovi lepoti, zbranosti in ele-
“Z ganci, a hkrati je znal pesniti tudinjegovo razpadanje in nostalgi-jo”, je bil mnenja Vidali.
Prof. Guagnini je Košuto uvrstil
na “svod” tistih pesnikov, ki snu-
jejo vsebinsko pripoved in merijo
oblikovno podobo svojega verza
na podlagi načel rimskega klasika
Oracija. Talent gotovo pomaga
pesniku, ki pa vendar mora svoj
verz nenehno piliti in piliti.
Košuta sodi v skupino velikih pe-
sniških ustvarjalcev: njihova poe-
zija vabi bralca, da se z njo spoji –
kot je trdil ameriški literarni kri-
tik Harold Bloom. In v njej bo
bralec spoznal izbistreno pesni-
kovo usodo, ki dejansko zrcali
preteklost celotnega slovenskega
življa na tem robu slovenskega et-
ničnega ozemlja. Osebna drama
(družinska, vojna in druge trage-
dije) postane kolektivna, ni pa v
njej nikoli cenenega obsojanja. S
slogovnega vidika pa se Košuta
ne spušča v abstrakcijo ali pa v
preprosto stvarnost: kar počne, je
edinole to, da zavest (osebno in
bralčevo) vstavi v določeno
duševno situacijo, kjer je mogoče
v nekaterih simbolih najti trden
temelj. Domačnost pojmov hiša,
vrata, miza razneži dušo, a hkrati
vzbuja v bralcu bojazen pred ne-
varnostjo, da se nad temi raznese
vihar. Košutova poezija – je skle-
nil prof. Guagnini – sega do ‘bi-
stvenosti’, a v tem postopku
ohranja vselej svojo povednost in
se nikdar ne vdaja temačnemu.
Prof. Tatjana Rojc je pred nedav-
nim uredila Košutovo zbirko z ita-
lijanskimi prevodi njegovih poe-
zij. Knjigi, ki jo je izdala založba
Del Vecchio, je naslov La ragazza
del fiore pervinca. Govornica je
Košuto umestila v literarno de-
diščino tržaške književnosti, ki ni
zavezana le področju, iz katerega
izhaja, ampak tudi širšemu do-
metu, ki ji ga po-
verja geografska
lega presežne
meje med Sredo-
zemljem in Sred-
njo Evropo. In v
tem vidiku so pe-
sniško podobo
zalivskega mesta
dejavno soobli-
kovali slovenski
besedni umetni-
ki, od Ketteja in
Grudna do Koso-
vela, ob katerih
se je pesnik, rojen
v Križu, zgledoval. Prav tako je
imel za zgled Ungarettija in
predvsem Sabo, čigar pesniška
mitologija in beseda sta težili k
zasledovanju povednosti staro-
davnega čutenja. Košutova poezi-
ja, po mnenju prof. Rojčeve, te-
melji tako na etični podlagi, ki
osmišlja estetski čut: “Beseda ne
more biti le igra, beseda je za Mi-
roslava Košuta oporišče, ki ščiti
pred življenjskimi viharji”, je de-
jala literarna kritičarka in svoje
sklepne misli namenila Košuto-
vemu prevajalskemu zanosu, s
katerim je v slovensko okolje
vnašal špansko in italijansko poe-
zijo, in umetniški produkciji za
otroke. Njegov slog se tudi v tem
primeru drži preproste srčnosti in
se nikoli ne spušča v cenen mo-
ralizem in očetovski zaščitniški
odnos.
Klavdij Palčič je s pesnikom delil
marsikatero prijateljsko in poklic-
no izkušnjo, zlasti v sklopu nju-
nega sodelovanja
pri Slovenskem
stalnem gledališču,
ki ga je Košuta vo-
dil dolgo let, a tudi
na založniškem
(kako pozabiti slo-
vito otroško knjigo
Kriško kraške!). Sli-
kar se prijatelja spo-
minja še iz dijaških
let, ko je bil nekoli-
ko starejši Košuta
med osrednjimi ak-
terji Literarnih
srečanj. Palčič je
slavljenca uvrstil v tisto kulturno
okolje, ki je svojčas v našem pro-
storu obrodilo prave umetniške
velikane: Rebulo, Beličiča, Pahor-
ja, Budala, Tavčarja, Černigoja.
Zgovoren je bil psevdonim, ki si
ga je ob tedanjih nastopanjih iz-
bral Košuta, Miroslav Morje.
“Hvala ti za samozavest in dosto-
janstvo ter za kulturne vezi, ki si
jih spletel s svojo poezijo: ta je
osrečila mlade in odrasle”, je de-
jal Klavdij Palčič.
/ str. 14
IG
Pokrajinski pečat Miroslavu Košuti
“Veliko mi pomeni, da se v tem priznanju zrcali
tudi italijanski del Trsta”
ronike Kranjc iz Ljubljane.
Na drugo mesto se je uvrstil
ciklus pesmi Vsakomur iz
svoje Lepene avtorice Lidije
Golc iz Ljubljane. Tretjo na-
grado je prejel Milenko
Strašek iz Maribora. Komisija pri-
poroča za objavo cikel pesmi
Metke Kacin Beltrame iz Trsta.
Slovenska prosveta v Trstu in
Zveza slovenske katoliške prosve-
te v Gorici podeljujeta že vrsto
let priznanje igralcem, režiser-
jem in ljubiteljem odrske umet-
nosti ter slovenske besede za
uspehe, dosežene v prejšnjem le-
tu. Krovni organizaciji ljubitel-
jske kulture sta letos podelili 40.
priznanja Mladi oder, ki so jih
prejeli OŠ A. Gradnika z Repen-
tabra, OŠ F. Milčinskega s Kati-
nare, NSŠ F. Levstika s Proseka,
NSŠ Cirila in Metoda pri Sv. Iva-
nu, gojenci Tečaja lepe govorice,
lutkovna skupina Ladjica iz De-
vina, Vesela pomlad, igralska
skupina T. Petaros, mladinska
skupina Slovenskega kluba, Mala
gledališka šola Matejke Peterlin
in igralska skupina Slovenski
oder iz Trsta. Program je povezo-
val Nejc Kravos.
Ob koncu so dekleta vokalne
skupine Vesela pomlad, ob kla-
virski spremljavi Alenke Cergol,
zapele še novozelandsko Tutira
mai, Ko se smeješ in Dan ljubez-
ni. Na flavto je igrala Tjaša de
Luisa.
Šin
V DSI Prešernova proslava in podelitev priznanj natečaja Mladike
Naša skupnost ne potrebuje
solistov, temveč graditelje!
Foto Damj@n
Kratke
Foto Damj@n
Maria Teresa Bassa Poropat, Miroslav Košuta
in Maurizio Vidali (foto Damj@n)
Foto Damj@n
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabi na 
POSTNI KONCERT
Nastopili bodo organisti Andrej Pegan, Tomaž Simčič, David Lenisa,
Niko Trento, Mirko Butkovič in Matej Lazar, solistka Irma Piščanc
ter Združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta 
Poslušalcem bo na voljo brezplačno parkirišče za cerkvijo
četrtek, 26. februarja, ob 20. uri 
cerkev sv. Vincencija v Trstu (ul. Petronio nad SSG)
Ljuba Smotlak in Berta Vremec
Tržaška 19. februarja 2015 11
Obvestila
Klub prijateljstva – Vincencijeva
konferenca vabita na popol -
dansko Prešernovo proslavo Naj
pesem sega do srca: prof. Majda
Cibic bo predstavila zbirko poezij
  . Jakomin je bil torej referenčna ose-
ba, pravi dušni pastir, ki je znal vliti
svoji skupnosti moč, s katero je pre-
brodila tudi hude trenutke. “Smrt g. Jakomi-
na pušča globoko vrzel, zelo ga bomo vsi po-
grešali”, je še dejal župan.
G. Dušan Jakomin, ki ga je nekdanji tržaški
škof Evgen Ravigna-
ni imenoval za mon-
sinjorja, se je rodil
11. januarja 1925.
Oče Martin je bil
kmet in cerkveni pe-
vec, mama Marija pa
perica. Osnovno
šolo je najprej obi-
skoval v rodni vasi,
kjer je imel razposa-
jeno otroštvo, nato
je ob mamini
odločitvi odšel v Trst, kjer je dokončal prvo-
stopenjski študij. Prvi razred gimnazije je začel
v Gorici, študij pa je nadaljeval v Kopru v ma-
lem semenišču in leta 1945 ma-
turiral. Za duhovniški poklic se
je odločil, ko je imel šest let ob
prejetju zakramentov svetega
obhajila in birme. Bogoslovje je
študiral v Kopru in ga doštudi-
ral v Gorici ter bil 26. junija
1949 posvečen v duhovnika.
Duhovniško službo je začel v
Mačkoljah, nadaljeval na
Opčinah in v Dolini. Oskrboval
je tudi Domjo, duhovnijo sv.
Barbare nad Miljami in Kolon-
kovec. Od oktobra 1953 pa je bil kaplan v
Škednju, kjer je lani praznoval svoj diamantni
duhovniški jubilej.
Bil je dolga leta kate-
het na slovenskih
šolah in predsednik
Duhovske zveze. “Bil
je osrednji prireditelj
Marijanskega shoda
na Opčinah pred
mnogimi desetletji”,
nam je povedal pred-
sednik SSO Drago
Štoka, ki je z g. Jako-
minom delil marsi-
katero izkušnjo na področju kul-
ture. “Še najbolj pa se mi je vtisni-
lo v spomin romanje v Sveto
deželo, ki ga je priredil ravno ške-
denjski kaplan. Bila je lepa duhov-
na izkušnja, še zlasti pa prijatel-
jska: nekega večera sva se spreha-
jala po Nazaretu. V pogovoru se
je raznežila človeška toplina g.
Dušana in njegova občutljivost za
prizadejane krivice”. Predsednik
krovne organizacije ni mogel mi-
mo dejstva, da je škedenjski ka-
plan skupno z g. Bedenčičem blagoslovil nov
sedež SSO na Coronejski ulici in ponudil nav-
zočim tudi nekaj vsebinskih smernic, ki naj
jih organizacija upošteva.
Svoj doprinos je dal namreč
raznovrstnim področjem,
tudi jezikoslovnemu, saj je
proučeval in bil globok poz-
navalec slovenskega narečja
etničnega ozemlja, ki gre od
Trsta do njegovega rojstne-
ga Sv. Antona pri Kopru.
Njegovo najnovejše publici-
stično delo, avtobiografija z
zgovornim naslovom Od
petrolejke do iPada, ki je bi-
la ob izidu v našem prosto-
ru prava uspešnica, opisuje vse to, posebno
pozornost pa v njej namenja tudi kulturnemu
razcvetu Trsta po vojni ter zborovodstvu (bil
je med soustanovitelji ZCPZ) in predvsem
časnikarski službi.
Bil je namreč urednik ter voditelj
verske radijske oddaje Vera in naš
čas na slovenskem programu Ra-
dia Trst A. Pred dvajsetimi leti je
bil nekaj časa urednik Katoliškega
glasa, predhodnika Novega glasa,
nato pa je ustanovil Naš vestnik,
glasilo slovenskih duhovnikov na
Tržaškem: dejansko je velika
večina dela pri pripravi časopisa
slonela na njegovih ramenih.
Redno se je udeleževal srečanj Ita-
lijanskega združenja katoliškega
tiska FISC. In ravno predsednik
tega Združenja Francesco Zanot-
ti se je pokojnega spomnil v uradnem spo-
ročilu.
Glede na tako razvejeno dejavnost, ki jo je g.
Jakomin vestno gojil, se poraja
vprašanje, kaj bo z vso to njegovo
kulturno dediščino. Odgovor na
to vprašanje je poskusil najti ško-
fov vikar za Slovence g. Tone Be-
denčič. “Težko bi nam bilo, ko bi
vsa ta njegova časnikarska za-
puščina zamrla. Prav bi bilo, da bi
se kdo izmed duhovnikov ponu-
dil za urednikovanje Našega ve-
stnika. Dogovorili se bomo tudi o
tem, kdo bo še naprej vodil odda-
jo Vera in naš čas”, je dejal vikar
in se pokojnega spomnil kot osebo raznolikih
zanimanj, predvsem pa kot odprtega, razgle-
danega in gibčnega človeka, ki ga je vedno
odlikovala vitalnost in sposobnost reševanja
težav.
Najbrž se je v tej njegovi lastnosti zrcalila
dediščina njegovega velikega predhodni-
ka v Škednju, msgr. Jakoba Uk-
marja, velikega zagovornika
sožitja med narodi. Ni naključje,
da je ravno g. Jakomin odigral ve-
liko vlogo v postopku za njegovo
beatifikacijo. Škedenjski kaplan
je do onemoglosti zatrjeval dej-
stvo, da morata večinski in
manjšinski narod sobivati v miru
in plodnem dialogu.
“Še danes se spominjam njegove vlo-
ge pri zborovanju tržaške škofije, ki
je po smrti škofa Santina potekalo
pod geslom Kristjani iz oči v oči”, nam je zau-
pal predsednik Društva slovenskih izobražen-
cev Sergij Pahor. “To zborovanje je razbilo led
med italijansko in slovensko
narodno skupnostjo in pri-
pravilo pot novemu škofu
Bellomiju. Pobudnik tedan-
jega zborovanja je bil admi-
nistrator Cocolin. Šlo je za
prelomnico v odnosih med
Slovenci in Italijani v tržaški
škofiji. Ob tej priložnosti je
italijanski del vernikov šele
spoznal slovensko prisot-
nost, nato je bil soudeležen
z našo manjšin-
sko sredino pri upravljanju ne sa-
mo verskih dolžnosti, ampak ce-
lotnega duhovnega življenja v
škofiji. G. Jakomin je bil skupaj z
g. Marijem Cividinom duša
in gonilna sila tega zboro-
vanja, ki je po mojem
mnenju izjemnega pome-
na. Pokojni škedenjski ka-
plan je dal vse od sebe, da bi
v sklopu tega snidenja usta-
novili posebno komisijo, ki
bi obravnavala odnose med slovensko
in italijansko komponento vernikov. Ta
komisija se je najprej lotila preteklosti,
ki je pozvročila toliko gorja in razkol
med obema dušama. Vse to je pri-
vedlo do tega, da je nov tržaški škof Lo-
vrenc Bellomi spregovoril v slovenščini
pri sv. Justu. To je obrodilo nato pozitiv-
no ozračje, ki je privedlo do sožitja med
obema narodoma”.
Za g. Jakomina je bil vsakdo najprej Člo-
vek in šele nato nosilec ostalih zanimanj,
prepričanj, etničnih, kulturnih in jezi-
kovnih lastnosti. V skladu namreč z idej-
no zapuščino g. Ukmarja, čigar portret
krasi steno dvorane škedenjskega kultur-
nega hrama, se vsako leto v teh prostorih
ob dnevu slovenske kulture ponavlja Prešer-
nova proslava. Tako je bilo tudi letos, pa
čeprav, kot je uvodoma v imenu prireditejev
(KD Ivan Grbec, PD Kolonkovec in Dom Ja-
kob Ukmar) dejal Boris Stopar, so se spraševa-
li, ali bi bilo morda vmesno proslavo presta-
viti na kasnejši datum. “Vendar bili smo si vsi
enotni, da bi bil gospod Dušan proti taki
odločitvi, in smo tudi prepričani, da je da-
našnji večer najlepši način, da se ga vsi pri-
sotni tukaj spomnimo”. Njegov
brat Igor je na osrednji Prešernovi
proslavi v Kulturnem domu v
imenu škedenjskega kaplana dvi-
gnil priznanje, ki sta mu ga krovni
organizaciji, SSO in SKGZ, poklo-
nili pred nekaj tedni. Priznanje so
Škedenjci ponosno postavili na
oder Doma Jakoba Ukmarja. “Ko
sva se po proslavi odpeljala do
njega in mu ga izročila z vsemi
izraženimi čestitkami, si ga je
skrbno ogledal, se nasmehnil in
se ga izjemno razveselil”, je dejal Stopar. G.
Jakomina se je spomnil kot pravega svetilnika,
kateremu gre zahvala za vse to, kar je Škeden-
jcem pustil v dediščino: “Etnografski muzej,
kjer so shranjene naše
korenine, Dom Jakoba
Ukmarja, kjer se lahko
družimo, gojimo sloven-
sko besedo in bogatimo
našo kulturo, v nas sa-
mih bodo pa trajno osta-
li v spominu njegova
občutljivost, njegov
nauk, njegova ljubezen
do sočloveka, njegov
zgled in vsi krasni spomi-
ni na trenutke, ki smo jih
preživeli skupaj”.
Ob vhodu v dvorano je bila na ogled zadnja
številka Našega vestnika, kateri je g. Jakomin
prispeval svoj zadnji uvodnik. Izhajajoč iz slo-
venskega kulturnega praznika, je g. Jakomin
pisal o pojmu multikulturnosti in multiver-
nosti, ki pridobivata zlasti danes ne-
jasne obrise. “Vsak narod naj ceni
svojo kulturo in vsak vernik svojo ve-
ro, saj je zato tudi poklican”, je zapi-
sal. Navezal se je nato na srčno kul-
turo, ki jo dobimo doma in v šoli. “Z
njo pokažeš, da si človek. Med nami
pa razen maloštevilnih izjem te srčne
kulture ni. Oddaljeni smo, omalo-
važujemo se, nismo enotni. Če bomo
tako nadaljevali, si bomo sami izbri-
sali pristni zamejski obraz”.
Te besede bi lahko imeli za Jakomi-
novo duhovno oporoko, ki kliče k enotnosti
naše narodne skupnosti.
Ko smo odhajali iz Škednja, smo se zaustavili
pred poslikavo, ki krasi Dom Jakoba Ukmarja.
Srečali smo Alojza Debeli-
sa, domačina s Kolonkov-
ca, načelnika istoimenske
turistične kmetije, nekdan-
jega predsednika Kmečke
zveze in dolgoletnega pev-
ca. “Veste, g. Jakomina sem
spoznal pred mnogimi leti.
Vodil je tukajšnji zbor”. To-
vrstna dejavnost je v Šked-
nju in okolici skovala
družbene in celo nove
družinske vezi. Mednje so-
di tudi zakon med gospodom Alojzom in go-
spo Zorko. “Naju je poročil v cerkvici pri Sv.
Barbari, saj poroke na nedeljo v Škednju niso
bile dovoljene”, se je radostno spominjal naš
sogovornik. Njegov pogled se je nato zresnil,
zrl je predse, oči so se mu v hipu orosile. “Vsi
smo v zadnjih tednih pričakovali, da nas bo
kmalu zapustil. Zadnje čase je veliko trpel.
Upali smo, da mu tega trpljenja ne bo treba,
a kaj …”.
Debelis je nato dvignil pogled, zadihal in za-
gnano nadaljeval: “Ne zavedamo se še, kaj
vsega je v svojem življenju napravil. Nepono-
vljivo, neponovljivo: človek, ki je bil sposoben
tolikšnega ustvarjanja in žrtvovanja za bližnje-
ga, je čudež, ki nam ga je lahko dal le Bog”!
G
In memoriam
Poslovila se je Nadja
Birsa Dolhar
  mrt je minuli teden kar
močno zarezala v naše slo-
vensko tkivo na Tržaškem.
Istega dne kot g. Jakomin in Lida
Turk, se pravi v četrtek, 12. fe-
bruarja, je namreč v Trstu umrla
tudi Nadja Birsa Dolhar. Vedeli
smo sicer, da jo je na začetku de-
cembra zadela kap, da leži v
tržaški bolnišnici in
da je njeno zdrav-
stveno stanje precej
resno, in vendar nas
je njena smrt prese-
netila.
Rajna Nadja se je ro-
dila kak mesec pred
koncem druge sve-
tovne vojne v zaved-
ni družini gostinca
in kasnejšega pod-
jetnika Roberta Bir-
se, ki se ga mnogi
spominjajo kot gro-
sista in dobavitelja Radenske in
drugih pijač oziroma pršutov in
drugih dobrot gostilnam in trgo-
vinam na Tržaškem. Mama pa je
bila Pina Šuber, ki je na šentja-
kobskem trgu vodila frizerski sa-
lon. Po opravljeni osnovni in
nižji srednji šoli je obiskovala in
končala trgovski tehnični zavod
v Trstu. Po poroki z dr. Rafkom
Dolharjem pa se je posvetila
družini in otrokom.
Bila je oseba veselega značaja, in
čeprav je imela že nekaj let zdrav-
stvene težave, je bila polna
življenjskega poguma. Ko jo je
kdo srečal, se je vedno rada usta-
vila in pogovorila o vsem mo-
gočem, saj je redno in pozorno
spremljala kulturno in politično
dogajanje v naši sredini. Kot žena
S zdravnika in političnega delavcadr. Dolharja je bila namreč vse-skozi vpeta tudi v javno življenje.
Pogosto smo jo namreč srečevali
tako na kulturnih prireditvah in
večerih kot tudi na nekaterih po-
litičnih shodih ali okroglih mi-
zah in dogodkih, ki so bili pove-
zani s političnim delovanjem
Slovenske skup-
nosti. V spomi-
nu jo bomo
ohranili kot
temperamentno
žensko, ki je bila
rada sredi doga-
janja in življenja,
istočasno pa
smo v njej ved-
no zaznali neko
globoko
občutljivost in
melanholijo, ki
pa jo je znala
skrbno prikrivati.
Od nje se je velika množica pri-
jateljev in znancev poslovila v to-
rek, 17. t. m., verski obred je vodil
družinski prijatelj g. Giorgio
Giannini, z občutenimi beseda-
mi pa sta se od nje poslovila pri-
jatelj iz dijaških let Stojan Spetič
in učiteljica Mirjam Mikol, ki je
zlasti poudarila njen srčni in lju-
beči materinski lik.
Možu, dr. Rafku Dolharju, hčer-
ki, prof. Katji, ki poučuje na
večstopenjski šoli Vladimir Bar-
tol pri Sv. Ivanu, in sinu, Eriku,
ki je svojo poklicno pot začel pri
našem tedniku in dela v ured-
ništvu informacijskih sporedov
RAI, izrekata uredništvo in upra-
va Novega glasa globoko občute-
no sožalje!
Nepričakovano so nas zapustili 
msgr. DUŠAN JAKOMIN
LIDA DEBELJAK TURK
NADJA BIRSA DOLHAR
SLOVENSKA PROSVETA
se pridružuje žalovanju ob izgubi, ki je prizadela 
njihove družine in celotno narodno skupnost
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ 
se z globoko hvaležnostjo klanja spominu 
msgr. DUŠANA JAKOMINA, 
ki je svoje življenje posvetil 
duhovniškemu poslanstvu 
in vrednotam slovenstva.
Zaznamoval si nas s svojim zgledom Človeka, 
Slovenca in Duhovnika.
Zato smo srečni in Bogu hvaležni,
da smo te spoznali in ob Tebi spoznali Njega,
ki je bil tvoj vzor, pot in danes cilj.
Verjamemo, da ostajaš v nas in z nami, 
dragi DUŠAN.
JADRANKA IN IGOR GABROVEC Z DRUŽINO
S 1. strani
“Bil je čudež ...”
Msgr. Ettore Malnati
Roberto Cosolini
G. Klemen Zalar
Francesco Zanotti
G. Tone Bedenčič
Sergij Pahor
Boris Stopar
Alojz Debelis
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV 
se s hvaležnostjo klanja spominu duhovnika 
in soustanovitelja Zveze 
msgr. DUŠANA JAKOMINA, 
ki je veliko naredil za napredek 
cerkvene glasbe na Tražaškem. 
DRUŽBA MARIJE 
MILOSTLJIVE
žaluje 
za svojim voditeljem 
msgr. DUŠANOM
JAKOMINOM.
Trst, ul. Risorta 3
Drago Štoka
Odselitev pesnika Ivana Tavčarja
s sodelovanjem gledališkega
umetnika Adriana Rustje in
pianistke Alenke Cergol, v četrtek,
19. februarja 2015, ob 16. uri, v
Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3,
prvo nadstropje.
Beneška / Aktualno19. februarja 201512
  soboto, 7. februarja, so se prvič v Kanalski
dolini mudili na obisku člani ljubljanskega
Društva prijateljev poti svetega Jakoba v Slo-
veniji. Društvo, katerih člani v prvi vrsti skrbijo za
ohranjanje in oživljanje tradicije slovenskih romanj
v Kompostelo (v Galiciji v Španiji), je Kanalsko do-
lino spoznalo s po-
močjo Združenja “Don
Mario Cernet” in kraja-
nov.
Okrog 50 udeležencev z
vseh koncev Slovenije
se je že zjutraj zbralo v
farni cerkvi v Ukvah,
kjer so prisostvovali da-
ritvi svete maše v slo-
venskem jeziku. Pel je
ukovški cerkveni pevski
zbor. Obred je ob so-
maševanju domačega žup-
nika Maria Gariupa daroval
duhovni vodja Bogdan Vid-
mar. Po maši so člani lju-
bljanskega društva – ki se si-
cer sami poimenujejo “ja-
kobčki” – imeli priložnost,
da so pobliže spoznali življenje in zgodovino ukov-
skih Slovencev, ko jim je domači župnik Gariup na
kratko orisal položaj in težave Slovencev v Kanalski
dolini.
V bližnji večnamenski dvorani je nato sledil predvi-
deni kulturni program ob Dnevu slovenske kulture,
ki ga je pripravilo domače združenje “Don Ma-
rio Cernet”. Sooblikovali so ga tako domačini
kot sami “jakobčki”. Domači otroci so pod vod-
stvom učiteljice Alme Hlede zapeli in recitirali
nekaj pesmi in predsednik združenja Černet An-
tonio Sivec je na kratko predstavil lik žabniškega
duhovnika, teologa, etnologa in politika Lam-
berta Ehrlicha, ki je bil ustreljen leta 1942 v Lju-
bljani s strani Varnostno-obveščevalne službe.
“Jakobčki” pa so v svojem delu kulturnega pro-
grama najprej predstavili tržaškega pisatelja Aloj-
za Rebulo, potem pa še
nekatere osrednje sloven-
ske pesnike.
Člani ljubljanskega
združenja so pokazali, da
izročilo Slovencev v vi-
demski pokrajini že do-
bro poznajo, saj je bilo ob
Prešernovih pesmih
slišati zelo lepo zapete pe-
smi v beneškem in rezi-
janskem narečju.
Sledil je ogled Kanalske
doline, ki ga je vodil Lu-
ciano Lister.
V
Prejeli smo (6)
Odprto pismo Davidu Bandlju,
goriškemu pesniku in še marsikaj
  rala sem med drugim, da je 33-letni, baje
neuravnovešeni sin ubil pred leti mater in
zdaj še očeta, pa da so si dijaki neke maribor-
ske srednje šole, skupaj z ljubljanskim rumenim ti-
skom, tako pobalinsko privoščili šolskega ravnatel-
ja, da se je ta iz sramote v stiski samomoril. Tudi
pri vas si je nekdo... “iznad” (ital. kalk: al di sopra)
vsake sumnje in na splošno zelo priljubljen vzel
življenje, ko je postalo očitno neko njegovo dolgo
le zamolčano in prikrito, vse prej kot častno dejan-
je. Šlo je bržkone za spozabo in zlorabo - kdor je
brez greha, naj prvi vrže kamen! A je z njo veliko
lažje, se zdi, shajal, ko sta vedela o njej le on, pred-
met zlorabe in njegov bog, tako rekoč trije dom-
nevni mutci. Šele ko je šel glas o tem skozi vas, mu
je postalo nevzdržno. Zaradi izgube ugleda? Iz stra-
hu, da bo odslej manj priljubljen? Da se ga bodo
izogibali? Da bo ob kariero in poklic? Iz silnega
obžalovanja, da je nekoga, pa čeprav nekoč davno,
gnan od sle, prizadel? Pot ugibanj je neskončna in
razvejena, a brez odgovora, saj pri go-
lih ugibanjih bo tudi ostalo. Še naj-
bolje je, da obrnemo stran, prežeti s
sočustvovanjem, da se je zaradi mla-
dostne spozabe tako žalostno končalo
eno življenje, drugo pa nič krivo, le
neizbrisno zaznamovano od prvega,
bilo še dodatno in ponovno oteženo.
Brala sem tudi o neki ženski srednjih
let, ki jo je skupina malopridnežev
ugrabila in tako nečloveško premika-
stila, da bi jim povedala, kam je njen
partner skril ukradeni denar, da je po-
dlegla batinam. Odvrgli so jo v neki
vasi kot kup odpadkov in odšli, prepričani, da jih
ne bodo našli. Precej grozljivo in nevzdržno, a niti
besedice, da bi šlo za kakšen partizansko-domo-
branski obračun. Brala sem tudi o davčni utaji v
Sesljanu, pa o morilcu taksista Giraldija, in o mla-
deniču, ki je povozil dekle in je pobegnil s kraja ne-
sreče, dekle pa je čez čas umrlo. Televizijske in
časnikarske govorance o korupcijah po svetu in do-
ma niti ne omenjam, ker so naša že vsakdanja hra-
na. Z njo nas prav bašejo do presitosti vsepovsod;
da pa bi jo dejansko, ne le verbalno in leporečno,
skušali odpraviti, jim ne pride niti na misel. Same
zoprne in zares nevzdržne zadeve, ki pa tebe po-
sebno ne vznemirjajo, kaj šele ganejo, se zdi, saj se
nad njimi sploh ne pritožuješ, kaj še da bi se šel pa-
ladina in spreobračevalca koruptivnih osebkov, ker
si se morda preveč zagrizel in osredotočil na od pre-
težne večine napol pozabljene zgodovinske vojne
peripetije. Tu pri nas se bolj hišni sosedi prepirajo
in spopadajo med sabo kot, recimo, partizani z do-
mobranci, cufajo se bolj sorodniki s sorodniki, za-
konci med sabo, tašče s snahami, zeti s tasti, najbolj
pogosto zavoljo kakšne dediščine, še sodni media-
torji jih ne morejo pomiriti, kaj šele spraviti med
sabo in razdeliti tisto včasih prav bedno imovino,
od katere imajo še največ odvetniki.
Tu bi bil prav idealen teren za koga, ki ga kot tebe
preveva težnja po spravnem posredništvu in bi rad
čim prej vzpostavil med skreganimi rojaki blaženo
harmonijo. Neki moj znanec, že več kot osem let v
primežu sodišča v zvezi z dediščinsko razpravo, ce-
nilcev, sodnih mediatorjev in naravnost nepomir-
ljive sestre, ki hoče vse in ne pristane na nobeno
delitev, ne tako ne drugače..., bi te bogato nagradil,
če bi se zavzel zanj in razrešil njegov problem, za-
vozlan s stotimi družinskimi zamerami, večkrat se
zdi prav nerazvezljive narave.
Med pisanjem te zgodbe o jari kači in steklem
polžu, tok tok tok, se je oglasila pošta-
r'ca in mi med drugim izročila dopi-
snico, kjer mi znanka iz Kopra daje
na izbiro dve knjigi kot božično dari-
lo, in sicer, naj ji sporočim, katero od
obeh si želim: Pesmi in zapise Alojza
Kocjančiča, ki so izšli že lani v Kube-
du ob 100-letnici rojstva avtorja, ali
zvezek spominov primorskega du-
hovnika Dušana Jakomina Od petro-
lejke do iPada, ki jih je nedavno izda-
la založba Ognjišče v Kopru. Izberi.
Odpisala sem ji poštnoobratno: “Ker
Kocjančiča že imam, pošlji mi Jako-
mina, ti pa dobiš od mene šele januarja, ker prej
ne bo izšla, dvojezično pesniško antologijo in za
navrh še dve drobceni knjižici kot globo in plačilo
zamudnih obresti.
In ker teče beseda o dveh sorodnih piscih in istrskih
duhovnikih, se sprašujem, David, ali veš, kaj je na-
pisal že napol tržaški Jakomin v zgoraj omenjeno
Kocjančičevo kubejsko knjigo? Naj ti prepišem in
osvežim spomin?
“Čim bolj se časovno oddaljujemo od njega, tem
bolj blesti, se kristalizirajo njegova osebnost, po-
men, bogastvo njegove duše. Lahko ga sprejmemo
kot edinstven in svojevrsten primer slovenske
istrske zemlje. Svetla točka za istrskega človeka, na
katero se bo naslanjal tudi v prihodnjih generaci-
jah”.
/ dalje
Jolka (Milič seveda)
B
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (85) Mariza Perat
Log pri Vipavi
Za gospodom Grabrijanom je vipavsko dekanijo
prevzel g. Matija Erjavec. Rojen je bil leta 1836 v
Križki vasi pri Višnji Gori, nedaleč od Ljubljane,
v trdni kmečki družini. Bil je bratranec pisatelja
Frana Erjavca, s katerim ga je vse življenje vezalo
tesno prijateljstvo in s katerim sta med počitni-
cami skupaj raziskovala redke žuželke in kraške
jame.
Po osnovni šoli v domačem kraju je mladi Ma-
tija odšel na gimnazijo v Ljubljano, tu je študiral
tudi bogoslovje in bil leta
1859 posvečen v duhovni-
ka. Naslednje leto je postal
kaplan v Črnem Vrhu nad
Idrijo, nato je leta 1864 bil
imenovan za kurata v Pod-
kraju. Vas stoji nedaleč od
Cola nad Ajdovščino ob sta-
ri rimski cesti, ki preko
Hrušice pelje proti Ljublja-
ni. V Podkraju je po načrtih
vipavskega dekana Grabrija-
na sezidal kuracijsko cerkev
sv. Marjete in predelal žup-
nišče. V tem času sta ga večkrat obiskala Fran
Erjavec in Josip Jurčič. V Podkraju je vodil kra-
jevno šolo in je v njej tudi poučeval.
Po sedmih letih je iz Podkraja spet odšel v Črni
Vrh, zatem pa leta 1874 v Šturje pri Ajdovščini.
V Šturjah je eno leto poučeval na tamkajšnji
enorazrednici, bil je član krajevnega šolskega
sveta in vipavski krajevni šolski nadzornik. Ok-
tobra 1882 je bil imenovan za dekana v Vi-
pavi. Bil je glavni pobudnik za ustanovitev
tamkajšnje vinarske zadruge leta 1894. Čez
dve leti (1896) je bila na njegovo pobudo v
Vipavi ustanovljena Hranilnica in posojilni-
ca. Postal je njen prvi predsednik. Zelo se je
tudi zavzemal, da bi skozi Vipavo speljali
železniško progo, ki bi povezovala Aj-
dovščino z Razdrtim ali pa vsaj s Št. Vidom
(Podnanosom).
Tudi dekanu Erjavcu je bila romarska cerkev
v Logu zelo pri srcu. Zanjo je leta 1907
oskrbel nove orgle, ki jih je izdelal mojster
Goršič iz Ljubljane.
Zaradi zaslug na cerkvenem in javnem področju
je bil g. Erjavec leta 1882 imenovan za duhov-
nega svetnika ljubljanske škofije, leta 1907 pa ga
je cesar Franc Jožef I. imenoval za častnega ka-
nonika stolnega kapitlja v Ljubljani. Škof Jeglič
mu je zaupal sestavo enega izmed referatov za
drugo ljubljansko sinodo in mu izrekel priznan-
je za njegovo delovanje v dušnem pastirstvu
(PSBL, Kralj-Jem).
Gospod Erjavec se je zelo zavzel za svojo deka-
nijo in se tudi trudil, da bi prišlo do sloge v ne-
katerih župnijah oziroma vrnitve župljanov iz
pravoslavne v katoliško vero.
Dekan Erjavec je ostal v Vipavi do svoje tragične
smrti 14. junija 1908, ko ga je ropar iz Vipave,
čigar ime je znano, umoril v pisarni.
Za gospodom Erjavcem je vipavsko dekanijo
prevzel gospod Andrej Lavrič.
Rojen je bil leta 1874 v Ložu pri Starem trgu, ju-
govzhodno od Postojne, v duhovnika pa je bil
posvečen leta 1897. Bil je kaplan v Semiču
v Beli krajini. Nekaj let je bil kurat v
Gočah na Vipavskem, kjer je dosegel, da
so tamkajšnji prebivalci po večletnem
oklevanju dobili samostojno župnijo.
Kot vipavski dekan je g. Lavrič zelo skrbel
za svojo dekanijo. Bil je vesten in zavzet
dušni pastir in vnet kulturni delavec. Leta
1923 je zaradi novih povojnih razmer
moral Vipavo zapustiti in se umakniti v
Jugoslavijo. Naslednje leto je bil imeno-
van za župnika na Brezovici pri Ljublja-
ni.
Tudi tu se je g. Lavrič z vsem srcem po-
svetil dušnemu pastirstvu. Odlikovali sta ga neo-
mahljiva vdanost Cerkvi in njenim predstojni-
kom ter globoka pobožnost. Z očetovsko ljubez-
nijo se je zavzel za bogoslovce, katerim je stal ob
strani s svojimi bogatimi pastoralnimi izkušnja-
mi ter jih tako uvajal v poznejše dušnopastirsko
delovanje. Slovel je tudi kot odličen spovednik
in katehet. Posebno skrb je namenil otrokom in
mladini. Skoro vse družine
svoje obsežne župnije je po-
svetil Presvetemu Srcu Jezu-
sovemu in Brezmadežnemu
Srcu Marijinemu, katerih je
bil velik častilec. Njegov
vzornik je bil sveti župnik
Janez Vianney.
Gospod Lavrič je bil pri svo-
jih župljanih, tako kot tudi
v Vipavi, zelo priljubljen.
Umrl je na Brezovici 19. de-
cembra 1944 (Iz Wikipedije
- proste enciklopedije).
Vrnimo se zdaj spet v Log!
Za Vipavsko dolino je Log vedno bil in je tudi
danes velikega duhovnega pomena in središče
Marijinega češčenja, kar je razvidno iz celotne
njegove zgodovine. Tu so se vrstila mogočna
Marijina slavja in znamenita romanja. Tako se
je pri Materi Božji v Logu 15. avgusta 1872 okrog
16.000 vernikov zbralo pri “Pijevi procesiji”.
/ dalje
Na Solbici v Reziji 
Predstavitev vodiča cerkve
sv. Karla Boromejskega
  soboto, 14. februarja, na praznik so-
zavetnika sv. Valentina, je bila po sv.
maši v cerkvi na Solbici v Reziji pred-
stavitev umetnostnozgodovinskega vodiča
Ta solbaška cirköw ano te svete wuže po
nes/La chiesa di Stolvizza ed i
canti religiosi in resiano, ki je
nastal ob lanski obnovi cerkve
sv. Karla Boromejskega.
Ob tej priložnosti je kulturno
združenje Museo della Gente
della Val Resia / Muzej ljudi iz
Rezije v sodelovanju z župnijo
sv. Karla Boromejskega in fi-
nančno podporo združenja
Blankin želelo izdati ta vodič, v
katerem naj bi bila prikazana
zgodovina današnje bogoslužne
stavbe in drugih cerkva, ki so
stale na tem mestu, pa tudi opi-
sana najpomembnejša umet-
niška dela, ki so se ohranila v tej
cerkvi.
Poleg tega razčlenjenega prikaza
cerkvenih umetnin s strani
umetnostnozgodovinske kritike želi delo
poudariti predvsem močno vez, ki povezuje
in je tudi v preteklosti povezovala Solbačane
z njihovimi cerkvami in njihovimi svetni-
ki.
Kljub temu da gre za cerkev, v kateri so
krščanske zakramente prejeli mnogi
vaščani, jih večina ne pozna njene zgodo-
vinske preteklosti. To je treba pripisati tudi
dejstvu, da ni bila še nikoli opravljena po-
globljena študija na osnovi arhivskih virov,
ki so na razpolago. S tem delom se je
skušalo, kolikor je bilo
mogoče, seči po teh pi-
snih virih, ki so poma-
gali rekonstruirati po-
membnejše dogodke in
jih prikazati v njihovem
zgodovinskem obdob-
ju.
Sklepni del vodnika je
namenjen besedilom
tradicionalnih na-
božnih pesmi župnijske
skupnosti na Solbici, ki
jih še sedaj uporabljajo
pri bogoslužju, in tistih,
ki se jih starejši vaščani
še spominjajo.
Ob predstavitvi vodiča
so svoje posege podali
duhovnik Gianluca Mo-
linaro, župnijski vikar v Reziji, Giorgio Ban-
chig, predsednik združenja Blankin, Luigia
Negro, predsednica kulturnega združenja
Museo della Gente della Val Resia, in Sandro
Quaglia, avtor vodnika in urednik nabožnih
pesmi, ki je prikazal glavne vsebine dela.
S. Q.
V
Dekan g. Matija Erjavec
Dekan 
g. Andrej Lavrič
Alojz Kocjančič
Dan slovenske kulture v Ukvah
Na obisku “jakobčki”
iz Ljubljane
Slovenija 19. februarja 2015 13
  Sloveniji je nastala nova afera,
ki ima pomembne, v nekaterih
podrobnostih nemara tudi
evropske razsežnosti, a najbrž ne bo za-
majala vodstva Banke Slo-
venije, pa tudi ne ogrozila
strnjenosti vlade, ki vod-
stvo centralne banke pod-
pira. Banka Slovenija je na
podlagi neke trditve ban -
čnega strokovnjaka in ne-
kaj drugih pričevanj ob-
tožena, da je v svojem po-
slovanju namerno prilaga-
jala nekatere dokumente in
njihove datume temu, da bi
dokazala kapitalsko pod -
hranjenost poslovnih bank
in s tem pridobila pravno
podlago za razlastitev več
kot sto tisoč malih delničar-
jev oziroma dosegla izbris
njihovih vlog v skupnem
znesku več kot 600 milijo-
nov evrov.
Boštjan Jazbec, guverner Banke Slove-
nija, je vse obtožbe in trditve o dom-
nevnih špekulacijah te centralne ban -
čne ustanove zanikal in pri tem na javni
TV mestoma uporabljal tudi žaljiv in
grob besednjak. Ko so od njega terjali,
naj svoje trditve dokaže z listinami in
izvirnimi dokumenti, se je izmuznil, da
tega ne sme storiti, ker gre za zaupne
dokumente in listine o poslovanju
državne centralne banke. Pritrdil mu je
tudi obrambni minister Janko Veber, ki
je ob izbruhu afere dejal, da delovanja
Banke Slovenije ne more ocenjevati, ker
njenih listin in drugih dokumentov, ki
so tajni in bančna skrivnost, pač ne poz-
na. Že dan pozneje pa ga je vlada zani-
kala z izjavo finančnega ministrstva, v
kateri je bilo rečeno, “da na prvi pogled
ni videti nikakršnih ocen, da bi priha-
jalo do nepravilnosti, saj je delovanje
Banke Slovenije nadzorovala tudi Ev -
ropska komisija in je torej šlo skozi vrsto
preverjanj”.
Skoraj zagotovo lahko napovemo, da se
bo tudi v tem primeru
končalo tako, kot se je
dogajalo in končalo
ob podobnih aferah,
ki so pretresale Slove-
nijo. Davkoplačevalci
so v sanacijo bank do-
slej vložili okoli 5 mi-
lijard evrov, v ban -
čnem sistemu pa se
kar naprej dogajajo
nepravilnosti in tudi
zlorabe, toda doslej
menda še ni bilo pri-
mera, da bi kdo zaradi
tega odgovarjal, ali,
Bog ne daj, prišel pred
sodišče.
S stališča narodnih,
kulturnih, civilizacij-
skih in drugih vrednot, tradicije, zlasti
pa izročil in poslanstva katoliške Cerkve
nas mora močno skrbeti kampanja za
preimenovanje oziroma drugačno
opredelitev družinske skupnosti v zako-
nu o zakonski zvezi in družinskih raz-
merjih. V tem zakonu naj bi po novem
ne bilo več zapisano, “da je življenjska
skupnost sestavljena iz moža in žene”,
temveč, da je “življenjska skupnost se-
stavljena iz dveh oseb”. Sprememba
zakona, ki jo najbolj spodbujajo po-
slanci Združene levice, naj bi bila ta-
ko nujna, da jo bodo v državnem zbo-
ru sprejemali po nujnem postopku.
Uzakonjena naj bi bila v marcu. Dr.
Tadej Strehovec je o spreminjanju za-
konodaje s področja družinske skup-
nosti in zakonske zveze, kot predstav-
nik Komisije Pravičnost in mir pri Slo-
venski škofovski konferenci, razpravljal
na seji državnozborskega Odbora za de-
lo, družino, socialne zadeve in invalide.
Izrekel in utemeljil je veliko pridržkov
glede spreminjanja omenjene zakono-
daje in tudi opozoril, “da je država
dolžna varovati zakonsko zvezo moške-
ga in ženske”. Zakonska zveza te vrste
je najbolj primerno okolje za otrokov
psihološki, telesni in duhovni razvoj. V
Komisiji Pravičnost in mir tudi menijo,
da bo sprememba opredelitve zakonske
zveze odprla vrata novim oblikam kri-
vic in omejevanja verske svobode
državljanov kot tudi simbolnemu raz-
vrednotenju zakonske zveze, materin-
stva, očetovstva in drugih vrednot, po-
sebej tistih, ki zadevajo otroke.
Društvo Družinska pobuda je predsed-
nika vlade Mira Cerarja v javnem pismu
zaprosilo, naj posreduje, da vsaj stranka,
ki jo vodi, torej Stranka Mira Cerarja, ne
podpre sprememb zakona o zakonski
zvezi in družinskih razmerjih. Premier
se na prošnjo ni odzval.
O naši tradicionalni družini pišejo tudi
slovenski škofje v pastirskem pismu za
postni čas 2015. Navajajo, “da morajo
verniki družini nameniti posebej veliko
pozornosti. V službi in župniji lahko na
vaše mesto vskoči tudi kdo drug, v
družini pa ste absolutno nenadomestlji-
vi. Vse bolj spoznavamo, da od družin-
skega življenja ni odvisna samo člove-
kova osebna sreča ali nesreča, temveč je
od usode družine enako odvisna tudi
prihodnja usoda človeštva in Cerkve”.
Pa še nekaj drugih aktualnosti iz bogate
in zelo raznolike kronike dogajanja v
Sloveniji. Stranka SMC bo na svojem
prvem rednem kongresu 7. marca v
Sežani obravnavala tudi spremembo
imena stranke, v katerem ne bo več
imena predsednika stranke SMC, Mira
Cerarja. Nekdanji zunanji minister dr.
Dimitrij Rupel je ob prihodu novega ve-
leposlanika ZDA v Slovenijo, Brenta Ro-
berta Hartleyja, v pogovoru za tedenski
magazin Reporter dejal, “da so bili od-
nosi z ZDA postavljeni na stranski tir po
letu 2008, ko so se začele v Sloveniji
vrstiti leve vlade. Slovenija se je raje ozi-
rala proti Rusiji, česar seveda Američani
niso spregledali. V zadnjih dokumen-
tih, deklaraciji o zunanjepolitični usme-
ritvi države, so se odnosi med ZDA in
Slovenijo znašli šele na enajstem mestu.
S tem nam je lahko vse jasno.
Prof. dr. Metka Zorc se zaradi groženj,
žalitev in pritiskov, ki jih je bila deležna
zato, ker je v bolnišnico Medicor v Izoli
sprejela na zdravljenje nekdanjega po-
litika in pozneje na zaporno kazen ob-
sojenega tajkuna Igorja Bavčarja, ki so
ga tam tudi operirali, menda pripravlja
na odhod iz Slovenije. V intervjuju za
magazin Reporter je dejala, “da se prvič
v življenju sooča z dejstvom, da so se v
to lepo slovensko deželo naselili zloba,
podtikanja in laži. Zato res razmišljam
o odhodu v tujino. Tam imam namreč
ponujen poseben izziv ustvariti enak
medicinski center, kot je ta naš Medicor
v Izoli”.
Marijan Drobež
V
  b vsakem velikem smučarskem
tekmovanju se Slovenija
čudežno poenoti. To poenote-
neje ima seveda ime in priimek: Tina
Maze. Takrat, enkrat toliko, smo vsi, ki
spremljamo drzno zavijanje med količki
ali pa vratolomen spust proti dolini, sa-
mo Slovenci. Slovenci, ki navijamo za
Slovenko. Brez ideoloških in drugačnih
razlikovanj. To je ena od pozitivnih plati
športa, zdravega športa. Tina Maze je sa-
mo najuspešnejši način takega poeno-
tenja. Tukaj je od prejšnjega tedna še Pe-
ter Prevc, prvi zemljan, ki je s smučkami
na nogah skočil četrt kilometra daleč
(pa čeprav je Norvežan Anders Fanne-
mel že dan za Prevcem še dodatno po-
pravil svetovni rekord). Noro in never-
jetno! Slovenci se ob teh zgodovinskih
dosežkih prepoznavamo enotno kot na-
rod.
Narodna junakinja
Tina Maze je v tem kontekstu neki uni-
kum (v nadaljevanju bom pojasnil, za-
kaj sem izbral prav njen primer). Za Slo-
vence ni več samo Mazejeva, niti samo
več Tina: nekateri ji pravijo “naša Tina”,
za druge je Tinca, spet nekateri ji po za-
slugi njenih odločnih nastopov, ki so v
duhu Terminatorja zelo pogosto “usod-
ni” za tekmice, pravijo kar “Tina
mašina”. Skratka, v Sloveniji je Mazejeva
postala neki simbol. Pred leti so v jav-
nosti krožile polemične pripombe, kaj
pa če bo Tina nastopila pod kako drugo
zastavo? Kritike je Mazejeva vsakokrat
demantirala in svoje demantije nadgra-
dila z rezultati. Po njeni zaslugi so Zdra-
vljico in slovenske nacionalne simbole
spoznavali po svetu, vsakič med nagra-
jevanjem na stopničkah so kamere ujele
tudi njeno navdušeno prepevanje slo-
venske himne. In nazadnje, kar je spet
neka dodana vrednost in kar kaže na in-
teligenco slovenske smučarke, v Vailu si
je Tina na tekmovalni dres dala natisniti
verze slovenske himne, 7. kitice Zdravlji-
ce. Gre za domiselno potezo, zaradi ka-
tere si Mazejeva zasluži še dodatne
čestitke poleg vseh ostalih ob izjemni
beri kolajn. In Tina si s takimi potezami
zasluži tudi neko dodatno priznanje slo-
venske javnosti, ki gre onkraj samih
športnih uspehov.
Ideja malega zasebnega podjetja
Na Mazejevo in na njene uspehe pa bi
rad pogledal še z nekoliko drugačnega
zornega kota, bolj podjetniškega. Ko pri-
merjam majhno, a izjemno uspešno eki-
po Team to a-Maze s krovno smučarsko
zvezo (SZS), se avtomatično vzpostavijo
vzporednice s stanjem v slovenskem go-
spodarstvu. Ekipa Mazejeve je v tej pri-
merjavi neki nov, sodoben in svež start-
up, ki se je pojavil na velikem global-
nem trgu, SZS pa okostenel in
tog velikan, eno od tistih
ogromnih podjetij, ki so po
miselnosti še v času pred le-
tom 1990, ko je itak za vse
skrbela država in ki mu ni bilo
zato potrebno, da bi se prav ve-
liko naprezal. Poglejte razliko
v mentaliteti. Ekipo Tine Maze
sestavljajo, poleg smučarke, sa-
mo še štiri osebe: vodja ekipe
Andrea Massi, trener Valerio
Ghirardi, serviser Andrea Via-
nello in fizioterapevtka Nežka
Poljanšek. Ekipa je bila ustano-
vljena kot neki nov izziv: do-
kaz, kaj zmore Tina Maze. Šlo
je za zelo tvegan projekt: nje-
gova glavna akterja, Mazejeva
in Massi, sta zastavila svojo ce-
lotno kariero in šla v ta projekt
proti toku. Seveda, zaradi tega
si nista mogla privoščiti nobe-
nega popuščanja, vseskozi sta
pred seboj morala imeti mak-
simalno osredotočenost na cilj, vnemo,
željo in požrtvovalnost. Uspeh je bil edi-
ni ključ za preživetje. Začela sta od začet-
ka in ustvarila zgodbo o uspehu. To je
pomenilo iskanje finančnih sredstev, to
je pomenilo ustvarjanje marketinške po-
dobe najboljše slovenske smučarke, to
je pomenilo iskanje pokroviteljev in
sponzorjev, samostojno iskanje lokacij
za treninge, pa tudi iskanje hotelov, pre-
vozov. In to ob vseh drugih logističnih
težavah. Poleg seveda osnovne dejavno-
sti, treniranja na belih strminah. Soočiti
so se morali s težavami: odnosi z mediji,
odnosi s krovno organizacijo, odnosi
znotraj same ekipe. V primerjavi s slo-
vensko smučarsko realnostjo pa je pri
njih občutiti pomembno razliko: Team
to a-Maze se je s težavami soočil in jih
vsakič sproti reševal.
Ja, šlo je za drugačno miselnost: pri eki-
pi Tine Maze se ob velikem tveganju, ki
so ga vložili, niso zadovoljili s tisto be-
sedno zvezo “dobra uvrstitev”, s katero
se prepogosto zadovoljuje slovenska
športna javnost. Njihov cilj je bil jasen:
ne dobra uvrstitev, temveč uspeh. In to
je velika razlika. To je tista razlika v mi-
selnosti, ki je Mazejevi prinesla štiri
olimpijske kolajne (dve zlati in dve sre-
brni) in devet odličij s svetovnih prven-
stev (štiri zlate kolajne, pet srebrnih).
Slovenci, uspešni start-up podjetniki
Evo, to je zgodba tudi številnih malih in
srednjih slovenskih podjetnikov. Tistih,
ki so razvili svojo idejo in ki so za to ide-
jo zastavili svojo kariero in svoj kapital.
Drznost tveganja je bil ključni dejavnik,
tako kot sta to bila delavnost in požrtvo-
valnost. Uspeh pa ključ za preživetje, pri
čemer se morajo lastniki poistovetiti s
podjetjem. In takih zgodb o uspehu je v
Sloveniji kar nekaj: v lanski Managerjevi
lestvici najbogatejših Slovencev so med
prvimi dvanajstimi kar štirje zaposleni
v podjetju Outfit 7, ki je razvil aplikacijo
govorečega mačka Talking Tom in v ne-
kaj letih presegel 2 milijardi prenosov.
To je zgodba Iva Boscarola in njegovega
Pipistrela ter zmagovitih idej na po-
dročju ultralahkih letal. Nedavno so v
Sloveniji predstavili uspehe slovenskih
start-up podjetij v letu 2014. Če primer-
javo nekoliko, forsiramo, naj povemo,
da gre za isti princip, kot smo ga že ugo-
tovili pri Team to a-Maze. Samo v lan-
skem letu so slovenski start-upi v proce-
su investicij, vstopov v pospeševalnike
in drugih načinov iskanja sredstev, zbra-
li skupno 60,8 milijona dolarjev. Pred-
stavljena vrednost teh podjetij je celo de-
setkrat večja, 600 milijonov dolarjev. To-
liko o sposobnosti slovenskih malih
podjetnikov in inovatorjev. Ob tem je
morda pametno še pripomniti, da je od
vseh zbranih sredstev samo 1 odstotek
državnih prispevkov, medtem ko je kar
93 odstotkov tveganega kapitala. Skoraj
polovica omenjenih podjetij pospešuje
in ustvarja internetne storitve ter strojno
opremo za medije in zdravstvo. Napo-
vedi za letošnje leto naj bi znašale med
60 milijoni in 120 milijoni dolarjev no-
vih investicij.
Toga SZS
To je podoba malega podjetništva, ki
išče priložnosti. Tako kot Team to a-Ma-
ze. Na drugi strani pa imamo v Sloveniji
tisti stari koncept gospodarstva, ki eko-
nomsko dejavnost vidi (samo) kot vzvod
moči in ki se zaradi tega boji privatiza-
cije, zasebnih lastnikov in zdravega go-
spodarskega okolja. In to je žal, zgodba,
ki se v nekoliko posplošeni luči prika-
zuje skozi realnost Smučarske zveze Slo-
venije, ki ideje “miniekipe v zasebni la-
sti”, kot sta jo zasnovala dvojec Massi-
Maze, ni nikoli prebolela. Nasprotno. V
vseh teh letih je bila SZS dejansko po-
dročje internih bojev z odstavitvami in
odstopi vodilnih funkcionarjev ter
večkrat kraj obračunavanj in spletk.
Reševanje osnovnih težav – formiranje
novih smučarjev pa je zdrsnilo nekam
v ozadje. In kaj imajo od vsega tega? V
ženski konkurenci se dekleta (če izvza-
memo Mazejevo) uvrščajo od desetega
mesta dalje. V moški konkurenci pa Slo-
venija že dalj časa nima reprezentativ-
nega smučarja. Pa da ne bo nesporazu-
mov, smučarskega talenta je v Sloveniji
na prodaj: na mladinskih svetovnih
prvenstvih alpskega smučanja je
Slovenija leta 2010 osvojila bron
z Boštjanom Klinetom, leta 2011
dve zlati kolajni ponovno z
Boštjanom Klinetom, leta 2012
dve bronasti z Žanom Kranjcem,
leta 2013 še en bron z Žanom
Kranjcem. Od leta 2000 do danes
so slovenski mladinci na svetov-
nih prvenstvih v panogah alpske-
ga smučanja osvojili skupaj 4 zla-
te, 4 srebne in 5 bronastih kolajn.
Izjemen potencial, ki na članski
ravni ni nikoli prišel zares do izra-
za. SZS bi se morala ob tem resno
zamisliti.
Sistemske rešitve
Pri SZS žal razmišljajo tako, kot
so bili vajeni razmišljati v vseh
velikih slovenskih podjetniških
realnostih, ki so veljale za nepo-
topljive. Eno od teh, ko smo že v
smučarskem svetu, je bilo Elan.
In še cel kup drugih. Slovenskih
Titanicov je bilo v zadnjih letih
ničkoliko. Pomanjkanje resnične in re-
alne podjetniške žilice, nepripravljenost
na spremembe, ki jih narekuje čas, ne-
konkurenčnost in lenobnost vodita v
zdajšnje stanje. Tina Maze rešuje čast
slovenskega alpskega smučanja, ko pa se
bo upokojila, kaj bo narodu smučarjev
sploh ostalo? V gospodarstvu velja po-
dobna logika: mali domiselni podjetniki
lahko beležijo izjemne rezultate na svo-
jih področjih, Slovenije pa ne morejo iz-
vleči iz krize. Potrebna je državna stra-
tegija za podjetništvo, ki naj bo sodob-
na, podjetnikom naklonjena in spodbu-
jajoča. Skratka, potrebna je nova, učin-
kovita sistemska rešitev: pa naj gre za
SZS ali za slovensko državo...
Andrej Černic
O
Banka Slovenija je povzročila veliko finančno-politično afero
Protesti in obsodbe v zvezi s
preimenovanjem zakonske zveze
Boštjan Jazbec
Zanimive vzporednice med športom in gospodarstvom
Tina mašina
Aktualno19. februarja 201514
NATUROPATSKI NASVETI (56)Erika Brajnik
POMLAD IN DEFICIT JETER
Kmalu bo prišla pomlad, obdobje, ko so jetra
najbolj občutljiva in lahko kažejo svoj energet-
ski primanjkljaj na te-
lesu kot bolezen ali
bolečina.
Energetske disfunkcije
jeter se na telesu
kažejo kot ekcem, lu-
pus, psoriaza, mastni
lasje, pretirano izpa-
danje las, išias, krpal-
ni sindrom, hipertiro-
za, hipotiroza, ne-
spečnost, nočno potenje, solzenje oči, po-
višan holesterol, srbeči izpuščaji po telesu itd.
Kako si lahko sami doma pomagamo?
Omenjene težave lahko ublažimo, če se v tem
obdobju, od sedaj do maja, izognemo do-
ločeni hrani, ki energetsko zavira delovanje
jeter. To je: čokolada, tudi 100%, kava,
oreščki, mlečni izdelki, paprika (tudi v pra-
hu). Svetujem vam, da to hrano odstranite iz
vašega jedilnika do konca maja ali pa jo vsaj
omejite na prvo polovico dneva.
Istočasno pa umestimo na jedilnik hrano, ki je-
tra krepi. To so vse grenkobe in hrana, ki je de-
jansko sedaj na našem vrtu: radič, koromač, ko-
priva, regrat, artičoka, janež, kurkuma, curry.
Če energija dobro teče po jetrih, nismo nepo-
trpežljivi, agresivni, ljubosumni, pa tudi misli so
bolj bistre in optimistične.
Jetra so drugi najpomembnejši filter
našega telesa. Pomembo je, da skrbi-
mo, da ta filter dobro deluje, saj če so
jetra energetsko šibka in ne delujejo
pravilno, se zgodi, da ne zmorejo tok-
sičnih kovin spremeniti v topne v vodi,
ampak so topne v masteh, takrat se
lahko začnejo nalagati v
tkivih telesa. To se kaže kot
podkožne bule po telesu.
Imela sem pacientko, ki si
je jetra okrepila s kopeljo
iz preslice in uravnoteženo
prehrano, v enem mesecu
ji je izginilo 70% “staro-
stnih” lis po telesu.
Neki gospod si je odpravil
išias, gospa lupus, fant der-
matitis, otrok alopecio.
Vse to z naturopatsko celo-
stno obravnavo, ki jo z lahkoto izvajamo doma,
saj lahko vsak dan izbiramo, kaj bomo jedli.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 17. februarja, ob 14. uri.
Slikarka Giuliana Susterini v Kavarni S. Marco v Trstu
Pred njo tudi fotograf
Joško Prinčič
  o sobote, 21. t. m., je od-
prta razstava slik in risb
slikarke Giuliane Susteri-
ni v prostorih Kavarne San Marco
v Trstu. V podolgovatem salonu,
namenjenem po novi ureditvi
knjigarni, in v osrednjem
prostoru z značilnim ba-
rom in mizicami so izo-
bešene nenavadne slike
srednje manjšega formata,
ki v glavnem ponazarjajo
tihožitja. Gre za v mehkih
in toplih tonih izrisane
motive domačega namiz-
nega sadja in elegantnih
baržunastih cvetic. Granat-
na jabolka, hruške, grozd-
je, vrtnice, suho listje, ki
nam vsak po svoje vračajo
prosojni sij brezčasnosti in
rahle melanholije.
Pri teh ne gre za zgolj na-
turalistično reprodukcijo
klasičnih slikarskih motivov, ki
jih poznamo iz renesanse ali tudi
bolj uglajenega manierizma ali
celo baroka, ki danes postajajo vse
bolj popularni. Tudi risbe, ki
odražajo veliko znanje in bravu-
roznost, naj si bodo mehko izri-
sani akti kot tudi razmisljujoči
mladenič z violino, odsevajo za
navidezno površinsko harmonijo
anatomskih razmerij in zakonito-
sti nekakšno sodobno bivanjsko
prizadetost, tako
da smo bliže de-
diščini kakega
Schieleja ali De
Chirica kot veli-
kih mojstrov itali-
janske risbe.
Giuliana Susteri-
ni je začela svojo
slikarsko pot v
ateljeju tržaškega
slikarja Paola Cer-
vija Kervischerja
in je potem posta-
la učenka filozof-
sko navdihnjene-
ga slikarja Maria
Donizettija, ki se zavzema za vrni-
tev h klasičnemu figurativnemu
kanonu po večstoletni nadvladi
in pijanosti informela ter vseh
mogočih -izmov, ki so se pojavili
po Van Goghu. Zlasti v slikah pov-
zema kar učinkovito učiteljevo
tehniko spajanja tempera narav-
nih organskih barv z rumenja-
kom in pastela na platnu, ki pou-
stvarja mehke tople svetlobne to-
ne.
Kdor je zainteresiran, si lahko
ogleda omenjene slike na www.
giuliana. susterini. com oz. na
spletnih straneh o njenem učitel-
D ju še druge vzorce tovrstnega “ne-aktualnega” slikanja, saj Donizettiuporablja internet tudi za posre-
dovanje na daljavo svoje radikal-
ne umetniške didaktike.
V Kavarni S. Marco je bila med de-
cembrom in januarjem razstava
drugega Goričana, fotografa Joška
Prinčiča, ki je predstavil niz Kam-
ni spomina. Medtem ko je Suste-
rinijeva ob svoji drugi preizkušnji,
po lanski razstavi v Rimu, ima
Prinčič, ki je med ustanovitelji go-
riške foto Skupine 75, že dolgo iz-
kušnjo za sabo, od prvih črno-be-
lih posnetkov kraških hiš iz cikla
Kamen na kamnu, skupaj z Vilje-
mom Zavadlavom iz 80. let, ki jih
je bilo mogoče spet videti lani
spomladi v Doberdobu in Devi-
nu.
V tržaški kavarni pa je bil na ogled
ciklus, ki ga je predstavil v go-
riškem Kulturnem domu ob lan-
skem dnevu spomina: sekvenca
fotografij, ki skozi vse leto doku-
mentirajo značilne grobove go-
riškega judovskega pokopališča
pri Rožni Dolini. Na močno sim-
bolnem odtujenem kraju pri meji
med cestnimi, gospodarskimi in
igralnimi infrastrukturami je kot
brezčasni relikt ostal ta pomnik
nekdanje duhovno in večkultur-
no bogate Gorice. Lepo je bilo si
ogledati Prinčičevo “neaktualno”
reportažo s črno-belimi detajli in
zelenosenčnimi diagonalami
kompozicij nagrobnih kamnov, s
temno svetlimi totemi in pritlika-
vimi drevesi v
ozadju, z bre-
zimnimi hra-
pavimi sarkofa-
gi sredi zasne -
ženih trat, s
skrivnostnimi
hebrejskimi
na pisi, zarisa-
nimi z žlahtni-
mi konturami
lišajev.
Lepo je bilo
občudovati vse
te tiskane, čr -
no-bele in fo-
tokolorske pri-
kazni, med po-
licami in mizami ene najlepših
zgodovinskih kavarn, ki je ohra-
nila šarm habsburškega Trsta. La-
stnica, zavarovalnica Generali, je
po znanem pozivu Claudia Ma-
grisa proti njenemu zaprtju zau-
pala upravo tržaškemu Grku Ale-
xandrosu Delithanassisu, sinu
bližnjega knjigarnarja in založni-
ka Asteriosa. S povsem mlado eki-
po ponuja vsak dan, od 8.30 do
22.30, razen ponedeljka, ko je za-
prto, celovito ponudbo od bara
in slaščičarne do restavracije,
vinoteke in seveda knjigarne.
Poleg kave tudi prigrizke boga-
te tržaške tradicije, od grške do
judovske, slovanske, istrske, a
tudi bogat izbor leposlovja,
esejistike, zgodovinske, umet-
niške in tudi filozofske litera-
ture.
V “novi-stari” Kavarni S. Marco
se dogajajo srečanja in predsta-
vitve najrazličnejših vsebin, od
psihoanalize in filma do seve-
da knjig, tudi slovenskih, kot
npr. novih prevodov Kosovela
in Kovačičevih Prišlekov, ki jih
je oskrbela prevajalka Darja Betoc-
chi. Danes je Grčija aktualna, zato
bi spomnil, da so tu bili gostje tu-
di Moni Ovadia in predstavniki
Ciprasove liste ob nedavnih
evropskih volitvah. Skratka,
živahno in spodbudno okolje, ki
ne ponuja zgolj estetske in
družabne priložnosti, kjer te sprej-
mejo sveži in prijazni obrazi, in če
le za trenutek postaneš radoveden
in dvigneš oči nad pogrnjeno mi-
zo ali polico, lahko odkriješ tudi
slikarko ali fotografa, ki te prevza-
meta.
Davorin Devetak
  red nedavnim je večna-
mensko kulturno središče
Magazzino delle idee v
Trstu imelo v gosteh zanimivo
okroglo mizo, ki je pod naslov-
nim stavkom zbrala aktualne iz-
sledke in osebne pripovedi o
živosti slovenskega jezika med
odraslo, večinsko populacijo v
tržaški pokrajini. Organizacijo
dogodka je prevzel SLORI, v so-
delovanju z Uni-
verzo v Trstu, Cen-
trom za slo-
venščino kot dru-
gi/tuji jezik in Fi-
lozofsko fakulteto
v Ljubljani, pokro-
viteljstvo je zago-
tovila mestna po-
krajina. Srečanje,
ki je potekalo v
dveh delovnih je-
zikih s simulta-
nim prevajanjem, je s strokovno
analizo stanja in izpovedjo štirih
primerov “dobre prakse” ciljalo
k promociji učenja slovenščine
med odraslo populacijo italijan-
skega porekla.
Moderatorka Maja Mezgec je
uvodni pozdrav poverila pred-
sednici pokrajine Trst Marii Bassi
Poropat, nato je ravnatelj SLORI
Devan Jagodic spregovoril o so-
bivanju v multikulturnem kon-
tekstu Primorja. Učenje slo-
venščine in dvojezičnost med
večinskim, torej italijanskim de-
lom skupnosti, je novost. Geopo-
litične spremembe so izboljšale
odnose med dvema dušama me-
P sta, kar dokazujejo prevajalskiuspeh Borisa Pahorja, prva izved-ba festivala Slofest v letu 2013 in
širjenje zanimanja za učenje slo-
venščine med večino. Smo še v
fazi dobrih namenov, pravi Jago-
dic, nismo namreč še dosegli so-
lidne in trajnostne skupine aktiv-
nih in funkcionalno pismenih
govorcev v vsakdanjem življenju.
Dvosmerni proces kulturne inte-
gracije bomo dosegli le z ustvar-
janjem dvojezičnosti prijaznega
okolja, za kar manjka ustrezna je-
zikovna politika.
Svojo dvojezično pripoved je po-
nesla tudi Lorenza Ghega, name-
stnica predstojnika Oddelka za
pravne vede, jezik, prevajanje in
tolmačenje v Trstu. Slovenščina
ni enostavna, je pa jezik soseda
in lahko ga kot takega živimo
vsak dan. Odpira priložnosti za
vstop v svet slovenske manjšine
v Trstu in bližnje Slovenije, je pa
tudi ključ do širšega sveta slovan-
skih narodov. Center za slo-
venščino kot drugi/tuji jezik, ki
uspešno deluje v sklopu ljubljan-
skega “filofaksa”, je pred-
stavljala lektorica Karin
Marc Bratina, ki si v luči
učenja želi čim več slo-
venščine.
Mezgečeva je debato štirih
italijanskih gostov, ki se
niso le dobro naučili, tem-
več slovenščino uporablja-
jo vsak dan, uvedla z nekaj
teoretskimi nastavki. Nove izzive
postavljajo predvsem povečan
delež italijanskih zakoncev, ki
svoje otroke vpisujejo v slovenske
šole, povečano število tečajev slo-
venščine za odrasle in prvi pri-
meri vzgajanja slovenskega jezika
kot drugega komunikacijskega
jezika v šolah z italijanskim
učnim jezikom. Porast učenja
slovenščine med odraslimi doka-
zuje podatek, da
so v letu 2011/12
društva, javne
ustanove, zavodi
in podjetja orga-
nizirali 111
tečajev za okrog
3000 tečajnikov
v pokrajini. Po-
nudba in pov-
praševanje raste-
ta, med proble-
mi pa našteva-
mo pomanjkanje napredovalnih
tečajev, krčenje sredstev, manko
preverjanja znanja in certificiran-
ja, težave z usposabljanjem učne-
ga kadra in problem promocije
ter informiranja.
Svoje “pozitivne” anekdote in
misli so vendarle predstavili Irina
Moira Cavaion, učiteljica šole Iq-
bal Masih na Melari, za katero je
pripravila slovenske učbenike,
informatik in samostojni podjet-
nik Massimo Sbarbaro, redni
prof. matematike v Trstu Andrea
Sgarro ter Chiara Sepin, grafična
oblikovalka, ki veliko sodeluje z
našimi ustanovami.
Jernej Šček
“Naučiti se slovenščino v odraslem obdobju”
Izkušnje in izzivi
dvojezičnega mesta
Z 10. strani
“Veliko mi pomeni ...”
  utemeljitvi, ki jo je v svo-
jem posegu prebrala pred-
sednica Poropatova, je
med drugim zapisano, da je
Košuta prejel priznanje zato, ker
je s svojimi poezijami, prepojeni-
mi s človečnostjo, znal upesniti
osebno življenjsko izkušnjo, člo-
veško naravo in zapletenost svoje
rodne zemlje. Košuti je predsed-
nica priznala tudi zasluge za nje-
V govo splošno humanistično de-javnost in vsestransko literarnoustvarjanje ter za vlogo, ki jo je
dolgo let nosil kot gledališčnik.
Čeprav so bile zahvalne besede
Miroslava Košute “števčno” sko-
pe, se je pa vendarle v njih dojela
vsa žlahtnost pesnikovega čuten-
ja. Spominjajoč se na žalostno iz-
kušnjo prednika, ki je odšel služit
kruh v Bližnjo Azijo in tam našel
smrt, je izrazil spoštovanje do ti-
stih migrantov, ki se k nam zate-
kajo zaradi pomanjkanja, vojne,
lakote. Spomnil se je na obdobje
svoje mladosti, ko so v Trstu, kljub
fašizmu, še odmevali znaki nek-
danje tržaške večkulturne ve-
ličine. To moramo zasledovati da-
nes in s pogledom na morje s po-
mola San Carlo načrtovati pri-
hodnost tega našega zaliva. Sklep-
ne misli in zahvalo je Košuta na-
menil ženi Ireni, ki deli z njim
skupno življenjsko usodo že 60
let, in prijateljem, brez katerih bi
bilo življenje pusto, brez soli …
Aktualno 19. februarja 2015 15
  V palači Economo 
Predstavili so monografijo
Rudolfa Sakside
TRST 
  ržaško-goriškega
razstavnega načrta o
slikarju Rudolfu
Saksidi je s predstavitvijo
njegove monografije konec.
V ponedeljek, 9. februarja,
so namreč v dvorani
Piemonte palače
Economo, na sedežu
spomeniškega varstva
za Furlanijo Julijsko
krajino, predstavili
publikacijo z
naslovom Rudolf
Saksida pittore
cantastorie / slikar
pravljičar. Društvo za
umetnost Kons na tak
način končuje
projekt, posvečen
goriškemu slikarju ob
100-letnici rojstva in
30-letnici smrti.
Obsežno publikacijo,
ki jo je društvo Kons
izdalo s prispevkom
Dežele FJK in goriške
pokrajine ter s
sodelovanjem Občine
Trst, uvaja
poglobljeno kritično
besedilo Joška Vetriha, ki je
prispeval tudi
dokumentacijo o umetniku
in ga umestil zlasti v goriško
okolje, medtem ko je Giulia
Giorgi, kustosinja tržaške
razstave o Saksidi, ki se je
nedavno končala v
razstavnih prostorih palače
Costanzi, uredila katalog.
Zbranih je nad 300 del, od
slik do lesorezov in risb, od
grafičnega oblikovanja do
uporabne umetnosti.
Giorgijeva je do potankosti
raziskala Saksidov opus, tako
da ga je lahko v katalogu
razvrstila vsebinsko in
kronološko. Kustos goriških
Pokrajinskih muzejev Saša
Quinzi pa je bil dejansko
koordinator celotnega
razstavnega projekta, ki se je
začel lani z goriško razstavo.
Monografijo sta predstavila
Laura Safred, docentka na
beneški likovni akademiji,
in dr. Ivan Žerjal,
umetnostni zgodovinar in
tudi sam umetnik.
Safredova je v svojem
izvajanju analizirala zlasti
Saksidovo tržaško obdobje,
ko so njegova dela kljub
navidezni radosti odsevala
neko globinsko nelagodje in
melanholijo. Svojo razlago
te vsebinske značilnosti je
docentka osnovala na
biografskih podatkih
goriškega umetnika, ki se je
po koprskem obdobju znašel
sredi tržaške mlake: to so
zaznamovale etnična mržnja
do Slovencev, politična
spletkarjenja ter gospodarska
in kulturna kriza. Ni
naključje namreč, da so
javne ustanove takrat
zavirale razstavno dejavnost
slovenskih likovnikov. Kot
podatek je Safredova dodala,
da je sloviti Špacal razstavljal
na povabilo javne ustanove
šele leta 1968. Poseg dr.
Ivana Žerjala pa je bil bolj
‘tehnične narave’, saj je
analiziral predvsem Saksidov
doprinos na grafičnem
področju. Saksidova grafična
zapuščina, ki zajema
reklamne in raznovrstne
plakate, karikature in
ilustracije, še ni dovolj
raziskana, saj je umetniška
zgodovinska stroka doslej
vrednotila zlasti njegov
slikarski opus.
IG
T
Predsednica Planinskega društva Trst
Bloudkova plaketa
prof. Marinki Pertot
  rofesorica Marinka Per-
tot je bila sredi prejšnje-
ga tedna med dobitniki
letošnjih Bloudkovih priz-
nanj, najvišjega slovenskega
odlikovanja na področju
športa. Odboru za podelje-
vanje nagrad v spomin na
Stanka Bloudka, vsestranske-
ga športnika in izdelovalca le-
tal, predseduje legenda slo-
venskega športa, olimpionik
Miro Cerar. Letos so priznan-
ja in plakete podelili petdese-
tič po vrsti, tako da je bilo ob
jubileju še posebej slovesno.
Predsednica Slovenskega pla-
ninskega društva Trst je pre-
jela Bloudkovo plaketo za
življenjsko delo. Njeno ime je
predlagalo Združenje sloven-
skih športnih društev v Italiji.
V obširni utemeljitvi med
drugim piše, da prejme na-
grado “za pomemben prispe-
vek k razvoju slovenskega
športa. Že od nekdaj je bila ta-
ko osebno kot strokovno pre-
dana naravi in njenim lepo-
tam ter možnostim za aktiv-
no preživljanje prostega časa.
Predvsem gorski svet jo je ta-
ko očaral, da mu je zapisana
že vrsto let. Kot profesorica
biologije in aktivna članica
vrste naravoslovnih institucij
na mednarodni ravni, tako v
Sloveniji kot v Italiji, se je leta
1978 vključila v Slovensko
planinsko društvo Trst in po-
stala pomemben steber nje-
govega delovanja vse do da-
nes. Odkar je, zadnjih deset
P let, predsednica, društvo šenaprej raste in nabira bogatnabor vsebin, ki presegajo
zgolj športne dejavnosti. Po-
nuja namreč tudi intelektual-
no in duhovno bogate pro-
grame, s čimer ohranja
svežino in aktualnost”.
SPDT je med drugim lani
obhajalo 110-letnico ustano-
vitve, prav lani pa je Pertoto-
va dopolnila 70 let.
Kot biologinja in botaničarka
izjemno dobro pozna favno
in floro naših krajev, po kate-
rih rada vodi izletnike. Pred
nekaj deseletji je to vlogo po-
krivala tudi na priljubljenih
poletnih raziskovalnih tabo-
rih SLORI. Med drugim ni
skrivnost, da je po splošni
oceni najbolj cenjen bota-
nični vodič po Glinščici in po
drugih naravnih biserih zlasti
na Tržaškem. Doma je iz Bar-
kovelj, vsako leto pa vodi
sprehode z bogato razlago,
naravoslovno in etnološko,
tudi po tem slikovitem pred-
mestju med morjem in
kraško planoto.
Marinka Pertot je poklicno
kariero posvetila mladini na
naših srednjih šolah, nazad-
nje kot profesorica naravo-
slovja na trgovskem in teh-
ničnem zavodu Žiga Zois v
Trstu. Še danes pa uči na po-
diplomskih študijih na uni-
verzitetni ravni. Napisala je
številne strokovne knjige in
vodnike, je pa tudi izvedenka
za naravoslovne učne poti.
Skratka, ljubezen do naših
krajev in narave ter vedožel-
jnost o vseh njihovih oblikah
življenja skuša dosledno pre-
našati na mlade rodove. Za
naš medijski svet je izjemno
hvaležna sogovornica, saj so
njeni nastopi vedno uglajeni
in premišljeni.
Vsi, ki so sodelovali z njo, pa
vedo povedati, da v društvu
dela nesebično in da je prava
navdušenka. Z njo so torej
pobudniki in predlagatelji
prestižne Bloudkove plakete
letos imeli srečno roko.
Osrednje Bloudkove nagrade
za leto 2014 so prejeli deskar
na snegu Žan Košir, smučar-
ski skakalec Peter Prevc in
nekdanji športnik, športni
delavec in novinar Miklavž
Sever (za življenjsko delo).
Poleg Pertotove pa je plaketo
dobilo drugih devet posa-
meznikov, ekip, društev in
ustanov, med njimi tudi no-
gometno društvo Adria iz
Mirna.
HC
Prof. Marinka Pertot
TAKO PAČ JE!
Minulo soboto zjutraj sem, potem ko sem pripeljal
sina v šolo v Gorico, čakal prijatelja Milana v baru
Kulturnega doma v Novi Gorici.
Milan je po rodu s Ptuja, v Novi Gorici je sodnik,
predvsem pa je dober pesnik in pisatelj, ki sem ga
nedavno čisto slučajno spoznal na nekem branju
poezije, kamor sva bila pred časom oba povablje-
na. Na literarnem večeru v Bukovici me je prese-
netil s svežino in udarno poezijo, ki danes ni v
modi na Slovenskem, a je meni zelo všeč, saj je ve-
liko ironije v njej. Ironijo pa imam rad, ker je dan-
danes več kot potrebna, in je je vse manj, a tudi
zato, ker smo jo na Vipavskem otroci dobesedno
pili iz ust naših prednikov v časih in družbi, ki jih
ni več.
Moj oče je kot večina vipavskih kmetov ohranil
ironijo do konca, do poslednjih dni svojega
življenja. Spominjam se, kako me je prvič zabolelo,
ko sem ga s pomočjo medicinske sestre, onemo-
glega, od mrtvouda zadetega, dajal na invalidski
voziček. Ko sva ga z veščo medicinsko sestro le dala
na voziček, tako da ni nevarno zlezel na eno stran,
je oče preprosto, a s posmehom rekel: “Pa pejmo
s kočijo, ne”? Zabolelo me je, a sem ga naslednji
dan le vprašal, če ga lahko dam na kočijo, da ga
zapeljem na zrak na balkon; vesel sem bil, ker se je
tata nasmehnil. To je tista ironija, ki pomaga pre-
našati vsakdanje tegobe, ki dela življenje znosno,
in to je tista ironija, ki nima ničesar skupnega s
pogubnim cinizmom, katerega je danes preveč,
saj se je razpasel kot plevel povsod, tudi pri nas.
Milana sem poklical s prenosnim telefonom, a
prva dva klica ni slišal, zato sem prijazni svetlolaski
v baru naročil kavo in poiskal časnik. Poševno iz
kota v kot in z vrha do dna sem v Delu preletel vse
strani, se pomudil pri kakem naslovu, prebral po-
membne poudarke na straneh kulture in športa;
četrtorazredni nivo slovenske politike se mi že dol-
go dobesedno gabi, zato nisem bral zapisov, ki so
govorili o tem, kako bi radi slovenski politiki na-
redili železniško progo do Kopra tako, da bi jo dru-
gi plačali, sami pa ne bi dali nič, bi pa seveda radi
kasneje molzli, kar bo ta proga prinesla. Sprene-
vedanja ne maram, slovenskega še manj, ker ima
v sebi tisti zajedljivi cinizem, ki mu skorajda ni pa-
ra v svetu! Toliko ga je, da bi ga mirno lahko iz-
važali kam na tuje, a ga nihče noče, zato se pridno
nalaga v osrednji, in danes ne samo v osrednji!,
Sloveniji.
Pa sem končno le obrnil vse prevelike časopisne
liste Dela, nemogoč format ima dnevnik Delo, vsaj
za človeka, vajenega sodobnih časnikov, in sem
vzel v roke Sobotno prilogo, jo začel listati in začel
brati intervju z nekim uspešnim gurujem iz
oglaševalskega sveta, mladim možem,
uspešnežem, ki zna, kako oglaševati, in to svoje
znanje strokovno in za velike denarje prodaja
vsem, ki nam hočejo kaj prodati na nevsiljiv, a zato
toliko bolj podel način. Da, podel. Ta uspešni šti-
ridesetletnik, vsaj po fotografiji sodeč, je v bistvu
povedal, da se danes prodajajo zgodbe, da moraš
prodati najprej zgodbo, šele nato proizvod, tudi v
časniku tisto, kar oglašuješ, prodaš najprej in naj-
bolje kot imenitno zgodbo. Ko je končno le priz-
nal, da se danes prav zaradi oglaševalcev v večini
časnikov ne piše več o grdih, za človeštvo sramot-
nih stvareh, se ne dela več, recimo, temeljitih ra-
ziskav o lakoti in prišlekih iz revnih držav, če se
zraven prodaja in oglašuje luksuz, ne?, je končno
le pokazal, kdo je in tudi koga predstavlja z bese-
dami: “To je seveda kruto, a tako pač je”!
Za temi njegovimi besedami se je pokazal denar,
Satanovo govno, ki danes vlada povsod, v našem
primeru tudi v časopisu, v katerem naš medijski,
oglaševalski guru “prodaja svojo zgodbo”.
In me je dobesedno dvignilo z oblazinjene klopi,
na kateri sem v baru Kulturnega doma srebal ka-
vo.
Spet ta stokrat prekleti “Tako pač je”! nekega štiri-
desetletnega uspešneža, ki ga je seveda treba pro-
movirati, da nam bo solil pamet in nam tudi ra-
zlagal, “kako je sicer nekaj grdo, a tako pač je, in je
zato, ker tako pač je, vse tudi sprejemljivo”!
Končno sem našel Milana, ki je bil v petih minu-
tah z mano v baru in je začel počasi piti svoj an-
gleški čaj.
Rad se družim z ljudmi, ki pišejo, tudi in predvsem
zato, ker imajo intuicijo, ker vidijo, slutijo, doje-
majo več kot drugi. Vidijo, slutijo več.
Tako je tudi Milan hitro uvidel, da z mano na tisto
depresivno sobotno jutro nekaj ni v redu, in mi je
zato povedal zgodbo, ki je njega vrgla s tira pred
časom. Šlo je samo za še eno zgodbo o nepotizmu,
klientelizmu, “o prihodu na cilj mimo vsake
vrste”, nepotizmu torej, ki mu ni videti konca pri
nas, a tudi v Sloveniji ne. Italijanski izraz “I soliti
raccomandati”! je krasen. Upam, da prevod ni po-
treben.
In sem mu rekel, da je mene vrgel s tira spet eden
tistih “Tako pač je”!, s katerimi je dandanes na go-
sto posejan naš svet.
Milan je dvignil obrv in ponovno sem vzel v roke
intervju iz Sobotne priloge in mu prebral odlo-
mek, ki mi je pokvaril že itak sivo, grdo, nekje med
dežjem, meglo, mrazom in zahrbtno depresijo uje-
to sobotno jutro.
Milan me je pogledal v oči in rekel: “Ja, ta prekle-
mani “Tako pač je”! Sem vesel, da sva se našla, ker
mi smo zato tu, da bi kaj spremenili, ne pa da bi
govorili: Tako pač je”!
Poslovila sva se z obljubo, da se v kratkem vidiva.
Ko sem bil že v avtu, mi je zazvonil telefon, na dru-
gem koncu mi je iz Mirna spregovorila gospa Na-
talija, mama neprecenljivega prijatelja Marka Vu-
ka, ki mi kot sodelavec in prijatelj strašno manjka
še danes. Za njim je odšel v večnost tudi Andrej
Malnič in iskreno upam, da se tam gori pošteno
kregata, kot smo se znali mi trije za mizo v Rožni
Dolini Pri rdečem kamnu, kakor smo imenovali
gostilnico na meji.
Da je vesela, ker je spet našla mojo rubriko, in naj
jo pridem obiskat, je naročila. In naj pišem, naj
pišem, ker ona prebere vse in ve, da ve tudi, kako
me ta vseprisotni “Tako pač je”! jezi, kot jezi njo.
Naj zato pišem in pišem!
Naj se ne naveličam!
Ko sem odpeljal, sem se spomnil Milanovih besed:
“Tu smo zato, da vsaj nekaj spremenimo”!
JURIJ PALJK 3
Na regijskem tekmovanju TEMSIG v Postojni in Kopru
Zlata priznanja za mlade
“komelovce”
  EMSIG je kratica za vsako-
letno tekmovanje mladih
glasbenikov Republike Slo-
venije; tokrat je bilo namenjeno
godalom (violina, kontrabas, vio-
lončelo), kitari, harfi, citram in ko-
mornim skupinam na pihala. Štir-
je gojenci Slovenskega centra za
glasbeno vzgojo Emil Komel iz
Gorice so se udeležili regijskega
tekmovanja.
V torek, 10. februarja, so na Gla-
sbeni šoli v Postojni nastopili vio-
linisti iz razreda Jurija Križniča. V
1. A kategoriji, ki je namenjena
otrokom do 11. leta starosti, sta
med desetimi prijavljenimi tek-
movalci nastopili Makrina Quinzi
in Pavla Vezjak, obe ob klavirski
spremljavi Davida Trebižana.
Tričlanska komisija, ki je pri ocen-
jevanju morala upoštevati teh-
nično pripravljenost in muzikal-
nost, korektnost izvedbe notnega
zapisa in celoten vtis, je nastopa
T ocenila z več kot 90 točka-mi in zato obema gojen-kama podelila zlato priz-
nanje. Pavla Vezjak je po
številu prejetih točk zase-
dla drugo mesto v katego-
riji, Makrina Quinzi pa
peto. V 1. B kategoriji, za
tekmovalce od 12. do 13.
leta starosti, je ob sprem-
ljavi Neve Klanjšček na-
stopil Simon Gerin, ki se
je lanskega junija, na 18.
mednarodnem tekmo-
vanju za mlade instru-
mentaliste v Povolettu, uveljavil
kot najboljši violinist in po številu
točk zasedel absolutno četrto me-
sto. Tokrat se iz Postojne vrača s
srebrnim priznanjem, kar je vse-
kakor dobra popotnica za nadal-
jnji študij.
V četrtek, 12. februarja, je na Gla-
sbeni šoli v Kopru nastopila še Vi-
da Boškin (na sliki) , harfistka iz
razreda Tatiane Donis. Tudi ona je
v 1. A kategoriji med osmimi tek-
movalkami zasedla drugo mesto
in odnesla zlato priznanje. Vse tri
z zlatom nagrajene gojenke čaka
čez mesec dni še preizkušnja na
državnem nivoju, kjer se bodo ob
višje postavljenih merilih lahko
potegovale za eno plaketo iz žlaht-
ne kovine. / (s)
Aktualno19. februarja 201516
  a naslovnici decembrske števil-
ke Galeba je malce drugačna
božična jelka; kot nekakšno le-
pljenko jo je izdelala Petra Coretti,
prvošolka OŠ Mara Samsa od Domja.
Tudi njeni sošolci so Galebu poslali
svoje izdelke. Njihovi vrstniki,
učenci OŠ KD Kajuh - P. Trubar iz
Bazovice, pa so narisali tradicio-
nalno božično drevo in tako obo-
gatili Galebove dopise. Na zadnji
strani se v prazničnem vzdušju na
snegu veselijo kokoške, račke in li-
sička v živahnem stripu Ko-Ko-
Krišna, ki ga piše Maša Ogrizk, riše
pa Miha Ha. Veselo vzdušje ob
praznikih veje tudi iz stripa Majde
Koren in Bojana Jurca. Medved in
Miška sta čudovito razsvetlila svojo
hiško in smreko ob njej. Kot vedno
simpatično zgodbico spremljajo
jezikovne in matematične naloge.
Poetična, polna lepih novoletnih
misli je pesmica Novoletne želje
Martine Legiša. Štefan Turk je v
sanjavih barvah ilustriral protago-
nista kozorogca, ki vleče sanke, na
katerih je zlata zvezdica Poljanka.
Sanjalček je naslov stihov, ki jih je
očarljivo napisala in upodobila
Mojca Sekulič Fo. Jure Jakob je avtor
čudnega opisa morja, ki je “nekoč
prišlo sem iz neznanih daljav”. Ilustra-
cijo z neštetimi morskimi prebivalci je
pridala Anja Jerčič Jakob. Protagonistka
pripovedi v stripu Sandre Kump Cra-
snich je deklica, ki se v deževnem je-
senskem popoldnevu otožno spominja
počitniških dni in ji iz školjke pade bi-
serček. Prvošolček Lovro v zgodbi v na-
daljevanjih Lovro in Tinka, izpod pere-
sa Maje Furman in čopiča Ivane Soban,
je dedku Mrazu poslal pisemce s poseb-
no željo, da bi ga obiskal prijatelj Mihec
in da bi njegova sestrica dobila pisemce
iz daljne Avstralije. Presrečen je bil, ko
sta se mu obe želji izpolnili. Mali palček
Ušesnik je v svojem padanju v Vidove
sanje naletel na čudna bitja, očesi s ko-
smatimi uhlji in za las ušel hudobnim
Moram … V pravljično skrivnost odeto
pripoved piše Marko Gavriloski, očar-
ljivo likovno podobo v živih barvah ji
daje Katerina Kalc. Evelina Umek na-
daljuje svojo zgodbo Hiša na koncu. K
Barbari v hišo na koncu mesta sta prišla
prijatelja Alfred in Albina, ki sta na sej-
mu prodajala sladko peno, Barbara pa
je na stojnici ponujala svoje izdelke iz
volne. Mali Robi je ob sejmarskem
živžavu doživel čuden polet pod nebo
… Živa Pahor je tudi tokrat izvirno ilu-
strirala vsebino. Mravljinček Mrovi v
zapisu Robija Šabca in ilustraciji Dunje
Jogan je doživel nesrečo s kolesom,
medtem ko je drvel po klancu. Prvič je
Štefan Turk v svojem razpoznavnem
slogu opremil rubriko Klarise M. Jova-
nović Slikovite besedne zveze. Tokrat
je govor o kruhu: zarečenega kruha se
največ poje, odpravimo se s trebuhom
za kruhom, človek ne živi samo od kru-
ha, za lenuha ni kruha itd. Rubrika je
odlična za bolje poznavanje slovenske-
ga jezika in njegovih rekel. Malčki iz
vrtca in prvošolčki bodo jezikovno
znanje vadili lahko v rubriki Vaja dela
mojstra, ki jo v besedi in sliki oblikuje-
ta Ester Derganc in Chiara Sepin. Jasna
Merku’ predstavlja Bogdana Groma,
umetnika iz Divače, ki je umrl predlan-
skim v 95. letu in je bil mojster v sli-
karski tehniki batika. Pri tej uporablja-
mo vosek in barve. Pridni risarji se jo
bodo lahko tudi sami naučili, če bodo
pazljivo prebrali navodila Merkujeve.
Čudovita lekcija naravoslovja je zapis
Tomaža Pisanca, ki pod naslovom
Žuželčje kronike natančno predstavlja
paličnjake, žuželke, ki se zdijo drevesne
vejice (šegava ilustracija je delo Boštja-
na Plesničarja). Kar sedem strani je Ga-
leb namenil vitezom – templarjem.
Pod naslovom V znamenju križa je
Marjeta Zorec opisala križarske vojne
in vse, kar spada zraven. Ilustracije je
prispevala Dunja Jogan. Za boljše poz-
navanje naše lepe domovine so zelo
priročni izseki iz vodnika Slovenija v
žepu, ki sta ga napisala Vojmir Tavčar
in Mitja Tretjak. Na vrsti sta Divača, v
kateri se je rodila prva slovenska fil-
mska igralka Ita Rina, s pravim ime-
nom Ida Kravanja, ki se je uveljavila po
vsej Evropi, in vas Lokev, kjer je Vojaški
muzej prve in druge svetovne vojne.
Veselo branje!
IK
N
V SNG Nova Gorica / Nedeljska gledališka srečanja
Štandreški komedijanti so
polepšali pustno nedeljo
  epogrešljiv gost abonmajskega
niza predstav ljubiteljskih gleda-
liških skupin Nedeljska gleda-
liška srečanja je že dolgo vrsto let dram-
ski odsek Prosvetnega društva Štandrež.
Ob vsakem njegovem obisku zaveje v ve-
liki dvorani Slovenskega narodnega gle-
dališča Nova Gorica veselo, praznično
vzdušje. Tako je bilo tudi tokrat, in sicer
v nedeljo, 15. februarja 2015, ko so pu-
stne šeme šarile po mestih in vaseh. Pred
občinstvom, ki je polno zasedlo veliko
dvorano novogoriškega gledališča – med
gledalci je bil tudi dramski igralec, član
SNG Nova Gorica Gorazd Jakomini, se-
lektor letošnjega Srečanja ljubiteljskih
gledaliških skupin severne Primorske,
segmenta Linhartovega srečanja -, so
štandreški komedijanti s sproščeno ui-
granostjo uprizorili svojo zadnjo uprizo-
ritev Mrtvi ne plačujejo davkov italijan-
skega pisca Nicole Manzarija. Vsebina je
dovršeno zaživela v domiselno izpeljani
režiji dramskega igralca Jožeta Hrovata,
kar nekaj desetletij člana SNG Nova Go-
rica. Hrovat se je s posebno pozornostjo
osredotočil na humorne detajle spretno
napisanega besedila in na karakterizacijo
nastopajočih likov. Komedija z bistrino
in humorjem razkriva, kako se človek v
tem skorumpiranem svetu, polnem laži,
prevar, spletk, izsiljevanj, kopičenja de-
narja … najbolje izmaže kot “mrtvec”,
ker ga pač izbrišejo iz raznih seznamov
in se tako otrese vseh obveznosti davko-
plačevalca in odkrije še cel kup ugodno-
sti in prednosti. Gledalci so z užitkom
spremljali predstavo in se večkrat s sme-
hom odzivali na odrsko dogajanje, saj je
v komediji zaznati kar nekaj vzporedno-
sti z današnjim časom, čeprav je tekst na-
stal v začetku 50. letih prejšnjega stoletja.
Da so ljubiteljski igralci iz Štandreža še
vedno zelo priljubljeni, je pričal dolgo-
trajen, iskren aplavz; to je najlepše darilo
in zadoščenje za trud, ki ga vložijo v vsa-
ko predstavo. Ker slavi dramski odsek le-
tos 50-letnico neprekinjenega delovanja,
so ob koncu nastopajoči s penino naz-
dravili zlatemu jubileju in ob povabilu
Božidarja Tabaja je vsa dvorana skupaj z
njimi zapela Kol’kor kapljic, tol’ko let.
Tabaj je v krajšem nagovoru povedal, da
je treba k tej okrogli obletnici prišteti tu-
di publiko, saj brez občinstva predstave
ne more biti. Opozoril je na to, da sta v
komediji nastopajoča igralca Marko Braj-
nik in Marijan Breščak dejavna v štan-
dreškem dramskem odseku vseh 50 let.
Omenil je tudi režiserje, ki so pustili vid-
ne sledi v njihovi gledališki skupini, in
sicer župnika Jožefa Žorža, ki je dal za-
misel za ustanovitev dramske skupine v
Štandrežu, Emila Aberška, ki je bil njihov
režiser celih 24 let, na videz krhko, a zelo
energično Miro Štrukelj, ki je zrežirala
kar nekaj krajših odrskih del, in Jožeta
Hrovata, ki jih umetniško usmerja zad-
njih deset let. Zahvalil se je Sloveskemu
narodnemu gledališču, ki jim je zmeraj
pomagalo na razne načine. Predstavniku
SNG Nova Gorica Andreju Kovačiču,
zdajšnjemu vodji oddelka za investicije
in vzdrževanje, prej sedemnajst let teh-
ničnemu vodji, je izročil brošuro, ki je
izšla ob zlatem jubileju štandreškega
dramskega odseka. Kovačič jim je ob
čestitkah zaželel še veliko uspehov, saj so
“iz predstave v predstavo zmeraj boljši”.
IK
N
Ilustracija: Štefan Turk
Četrta številka mladinske revije Galeb
Praznično vzdušje