SäEösmSEM POUTIÌBS LIST ZA SLOVENSKO LOTST80
Poštnina plačana ▼ gofOTinL
„Strafe" izhaja v pondeijek, sredo ta petefe-
Uredništvo In upravništvo je v Maribs«^ Koroška cesta š!ev. 5. Z uredništvom »■? more govoriti vsak dan samo od li. és 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vraèsigì, Nezaprte reklamacije so poštnine pvrfr-Te te teta inierorban štev. 111
87. fits*aw.
M»*?ibop, dine Si. julija 1929,
s®
Letnik XIV.
f „Dober Avstrijec — dober Jugoslovan“.
To krilatico je gospod poslanec Stanovnik, izzvan s stalnimi vpadi in medklici nasprotnikov, mimogrede in neobrazloženo vrgel v zbornico in s tem povzročil ludi javnosti nasprotnikov zelo neokusno polemiko. — Takoj v začetku moramo povdariti, da se s tako brezpogojno in pavšalno trditvijo ne moremo strinjati in smo prepričani, da je tudi g. posl. Stanovnik istega mnenja. Vzemimo na primer samo naše Nemce. Dasi nimamo razloga, ne verovati v njihovo lojalnost na-pram naši državi, vendar pri najboljši volji ne moremo pričakovati od njih onega patri jetičnega čuta, ki so ga '! imeli za Avstrijo in bo tudi zelo težko v doglednem ča-• su vzgojiti pri njih ta čut v državi, v kateri ne bodo igrali nikdar več one vloge, ki so j c imeli v Avstriji. Če je torej Nemcem, kot bivšim dobrim Avstrijcem ne-: mogoče priznati brezpogojno dobro jugoslovanstvo, je ! naše odklonilno stališče za tako pavšalno trditev popolnoma utemeljeno. Nočemo zanikati, da je bilo med SlovencT brez razlike strank mnogo dobrih Avstrijcev, eno pa je gotovo, da naše ljudstvo, ki je po večini v taboru SLS, v jedru ni bilo nikdar brezpogojno avstrijsko. Dovolj je povdariti naše samoniklo in jekleno slovenstvo, ki je znalo v stalnem boju z germanizujočo Avstrijo obdržati svoje glavne postojanke in kljub vsem nasprotnim avstrijskim silam znatno napredovati na vseh poljih. Tu bi še lahko omenili, navdušeno podpisovanje našega ljudstva za Jugoslavijo, protiavstrijske akcije naših fantov na frontah, zapiranje in preganjanje naše narodne duhovščine, ne smemo pa pozabiti niti naših prostovoljcev in veleizdajalcev, ki so umirali ali pa nosili svojo kožo v boj za — Jugoslavijo in proti Avstriji. Sto in stotisočem našega ljudstva odrekati jugoslovanski državljanski čut zato, ker niso bili «dobri Avstrijci«, vendar ne gre. Mi se v polni meri zavedamo, da ni v naši novi državi, ki je zgrajena s krvjo in kostmi, s solzami in trpljenjem, z navdušenjem in delom našega ljudstva, — da torej v tej naši novi in pravi domovini še ni vse tako, kakor bi moralo biti. Is to tak o pa smo v dno naše domoljubne duše globoko prepričani, da z vztrajnim sodelovanjem kot zvesti in navdušeni Jugoslovani moramo prej ali slej izvojevati naše mesto samo in edino pod jugoslovanskim žarkim solncem. Avstrija je propala tudi z našim aktivnim podiranjem, Jugoslavija pa naj živi, raste in se razvija z našim aktivnim sodelovanjem.
Pred novim tiskovnim zakonom.
Naša javnost, zaposlena z razmerami v naši državi, ki najbolj in dnevno bodejo v oči, ne poklanja skoraj no bene pozornosti enemu izmed najvažnejših vprašanj, ki je sok vsega javnega življenja in najvplivnejši voditelj skozi kaos in anarhijo mnogoštevilnih, nasprotujočih se smeri. To je predvsem vprašanje tiska in njegova ureditev v zakonskem načrtu, ki ga pripravlja vlada. Zelo hvalevredno in s polnim umevanjem važnosti tiska je napisan članek g. vseuč. prof. dr. Metoda Dolenca v «Slov. Narodu«. Pričakovali smo, da bo temu objektivno pisanemu članku sledila razprava v našem časopisju. Žal, da temu ni tako. Ali je potem čudno, če se brez javnih razprav v lisku rešujejo tiskovne zadeve od nestrokovnjakov za zeleno mizo? Značilno pa je tudi in tembolj žalostno in sramotno dejstvo, da se o tisku razpravlja v — «Policiji« (strokovnem beograjskem policijskem listu).
Toda poglejmo sedaj, kako si predstavlja vlada zakon o tisku. Neka parlamentarna komisija je na pobudo piinistra za izenačenje zakonov izdelala načrt zakona, razdeljenega v 97 členov in X poglavij. Načrtu je seveda podlaga srbski tiskovni zakon, kakor bi v svetu ne bilo res dobrega in modernega tiskovnega zakona. Velesrbijanstvo je, žal, tako zaljubljeno vase, da pač ni mogoče od n jega pričakovati nekaj splošno koristnega s stališča popolnoma novih razmer od razmer male kraljevinice Srbije, kjer je vsak «opštinski čata« razlagal zakon po svoje in svoji stranki. Tako so nam vsilili že celo vrsto raznih zakonov nekdanje srbske državice. Že samo to dejstvo, da se nam vsiljuje s srbskimi zakoni velesrbijanska miselnost, vsebuje in vzbuja nezaupanje in odpor. Zato moramo že glede na oblike in formelne strani najodločneje protestirati proti vsiljevanju nezrelih plodov, vzrastlih na predvojnih razmerah nekdanje Srbije.
Načrt, kakršen se pripravlja za tiskovni zakon, je v splošnem in v posameznih določilih pomanjkljiv, nazadnjaški in nedosleden. Kaj naj pomenja, da mora tiskar «posle svršenog štampanja ali pre rasturanja da da od svakih štampana novina i privremnih spisa po jedan primerak mesnoj državnoj policiji?« Čemu to? Ali ni v ustavi rečeno, da cenzura velja samo^ za časa vojne in njej sličnih dogodkov? To je potem še hujše, kakor je bilo v policijski Avstriji.
Zelo zanimivo in nadvse iznajdljivo pa je določilo o zabrani tiskovin. Ako policija list zapleni in sodišče zaplembe ne potrdi, mora država povrniti dejansko škodo tiskarju. Ko je pa sodišče zaplembo potrdilo, mora policijska oblast dvigniti tekom osem dni tožbo
proti tiskarju. Ako policija, ki je z zabrano lista že. dosegla svoj namen, ne vloži tožbe, zgubi zaplemba svojo moč in država mora povrniti nastalo škodo tiskarju. Policija, da obvaruje državo škode, vloži tožbo in sodniki bodo morali soditi, sicer bi — po srbijanskem sistemu — morali sami plačati škodo tiskarju. Iz teh primerov se vidi, da je policija po nameravanem zakonu vsemočna. Najbolj nedolžno kritiko kake vladne ali policijske stranke mora policija zapleniti in po sukcesivni odgovornosti so uredniki, tiskar in kolporter že vnaprej sojeni in obsojeni. To je višek najbolj odurnega bizantinizma.
Toda še ni konec «državotvornih« neumnosti. Glede razžaljenja časti mora urednik tekom enega meseca objaviti poslani mu popravek. Če to ne stori, mora nastopiti dokaz resnice. Toda priče mora pripeljati urednik seboj, ker jih sodišče v tiskovni pravdi po novem načrtu ne more prisiliti, da pridejo na razpravo. In če glavne priče nočejo izpovedati? Kaj potem? Urednik, ki je sicer objavil resnico, je — lažnik. K temu pa še obsodba in stroški. Kaj se to pravi? Ali je to pravica? Ali je taka država še pravna država?
Dočim se po vseh državah ščiti uredniška tajnost, se pri nas ustvarja zelo nevarno polje najgrše korupcije.
Člen 41. vsebuje namreč «princip denuncijacije«. Ako urednik pri glavni razpravi pove piščevo ime, mora sodišče urednika oprostiti. Tako določilo se bo tudi izrabljalo za denar in odpiralo vrata korupciji. Na isti na čin bodo tudi priče mogle «sijajno zaslužiti.«
Dovolj samo teh nekoliko navedb iz tega zloglasnega načrta tiskovnega zakona, a da me govorimo o svobodi tiska, katero bo odmerjala — policija.
O pravici in pravičnosti pa v centralizmu itak ni govora.
Politični položaj.
Razkol med demokrati. O resnosti razkola med poli-cajdemokrali poroča hrvatsko časopisje iz Beograda sledeče:	Kakor luno že javili pred nekoliko dnevi,-pre-
življa demokratska stranka, v dosedanji strukturi svoje poslednje dneve. Niti voditelji demokratov si niso več edini med seboj. Prepir med Davidovičem in Pribiče-vičem ni več nobena notranja strankina tajnost. Da-vidovičeva skupina je nezadovoljna z današnjim radikalnim režimom in to osobito južnosrbski poslanci. Razven tega pa še zahteva Davidovičeva grupa močnejšo orijentacijo v jugoslovanskem smislu in prav posebno še napram Hrvatom. V javnosti se že govori, kako da ustanavljajo dr. Ribar, Andjelinovič ter Kučič z.dr. Smodlakom, Tomljenovičem in Rojcom novo stranko. Treba omeniti, da stojijo za Davidovičem tudi vsi oni demokratje, ki so izstopili iz stranke radi Pribičeviča. Emancipirajoč se od Pašiča in Pribičeviča, hočejo doseči trezni demokrati relativni uspeh napram Hrvatom in pritegniti potom svojih prijateljev izven parlamenta večji del Hrvatov na teren resne državne politike. V to svrho se je mudil v Beogradu bivši hrvatski ban La-ginja, ki je imel daljši razgovor z demokratskima poslancema: Kučičem in Andjelinovičem. Zadnji čas se je prelevil Pribičevič v večjega prijatelja radikalov nego demokratov in in se z nekaterimi demokrati niti ne po- ! zdravlja več. Je že javna tajnost, da je Pribičevičeva j združitev z radikali, v kolikor se tiče Pašiča in njegovih j kimovcev, dovršeno dejstvo. S Pribičevičem bo zapustila j demokrate cela troperesna dinastija Pribičevič; od j Hrvatov pa poslanci: Edo Lukinič, Krizman in Vilder; j od Slovencev: Kukovec, Žerjav in Reisner; od Vojvo- ! dincev: Mijatovič in Žarko Jakšič; od Srbijaneev pa: I dr. Voja Marinkovič, ki je izdelal volilni zakon za ra- j dikale. Od vojvodinskih demokratov še kolebajo na j dve plati: Svetozar Popovič in Vuletič tako, da ne bo j imel Pribičevič za seboj več nego 15 demokratskih po- j slancev. V radikalnih krogih in to med Pašičevimi pri- ! stasi se govori o mogočnosti revizije strankinega pro- j grama in celo o izpremembi strankinega imena radi j združenja z nekaterimi demokrati. Večji del radikalnih ' prvakov pa je odločno proti vsaki fuziji z demokrati | in so prepričani v slučaju Pašičeve smrti, da je poleg j Ljube Jovanoviča še edini Stojan Protič oni mož, ki bi j zamogel obdržati stranko v nerazcepljeni celoti. Ti radikalni prvaki so proti vsaki Pašičevi združitvi s Pribiče- | vičem, proti reviziji strankinega programa in poseb- j no še proti spremembi imena. Ravnokar omenjena radi- j kalna skupina je prepričana, da je g. Svetozar Pribičevič ; doigral svojo politično vlogo.
ZaTpoj radikalov in demokratov in sicer najbesnej-ših radikalov in Pribičevičevih policajdèmokratov se trudita Pašič in Pribičevič, kakor poroča beograjsko «Vi delo« od dne 25. t. m. Iščeta namreč novo skupno stran- | karsko polje, ker sta oba v svojih strankah na zelo sla- | bili nogah. Pristaši enega in drugega naj bi ustvarili — j skupno stranko. Stvar je baje že sklenjena in iščejo se j samo šc formalnosti, da se to objavi. Ta fuzija misli no- j siti pompozno ime «nacijonalnega bloka«, ki bi sprejel j seveda vse jugofašiste in velesrbské šoviniste, ki skušajo j doslej životariti pod imenom «Srbske stranke.« Ta. straft j
ka je imela pred kratkem svoje izvanredno zborovanje, v Beogradu in «Balkan« pravi, da je bilo navzočih 99 «delegatov.« Za predsednika je izbran Boža Savič, zloglasni šovinist in urednik nekdanjega zloglasnega «Malega Žurnala«, podpredsednik je pa njegov brat Svetolik Savič, urednik šovinističnega «Balkana.« Tako se je pojavila nova politična dinastija Savičev in ker se «Balkan« v zadnjem času tako toplo zavzema za Pribičeviča, je lahko sklepati, da imajo bratje Pribičeviči in pa bratje Saviči skupne interese nekega «nacijonalističnega bloka.«
Od kedaj teko obresti za amerikansko posojilo? —
Po dogovoru glede posojila Blerove bančne skupine ima naša vlada plačevati obresti od dne 1. junija, četudi je bilo posojilo šele sedaj izglasano v skupščini. Tako stoji stvar in minister financ je od nje odvračal vsako pozornost. V raznih krogih se še sedaj govori, da s posojilom sploh ne bo nič, češ, da se zdi amerikanskim kapitalistom cela stvar preveč riskantna. Tudi to bi bilo mogoče, znano je, da so bili ameriški bančni agenti pri zunanjem ministru dr. Ninčiču, naj bi odvrnil in odbil posojilu nasprotno propagando, ki se širi naokrog ter skozi jugoslovansko prebivalstvo v Ameriki odbija tudi amerikanske denarne kroge. To seveda ne bo toliko posebna propaganda, kakor pa razne druge vesti o naših razmerah, ki tudi za tuje kapitaliste in špekulante niso posebna atrakcija. Govori se tudi, da v javnost lansirana vest o Narodni banki dospelem čeku na 15 milijonov dolarjev ne odgovarja resnici ter da je izdana samo zato, da bi na zunanjem tržišču zbudila interese za naš denar ter tako izboljšala našo valuto.
Po Pašičevi avdijenci na Bledu se mnogo govori in razmišlja v političnih krogih. Pašič se je od kralja nenavadno hitro povrnil, Balugdžič — je pa še ostal na Bledu. Pašič in Balugdžič sta bila že velika prijatelja pa tudi velika sovražnika in sedaj se razmišlja in ugiblje, ali je prišel Balugdžič iz Aten, da Pašiču pomaga, ali pa, da ga izpodrine.
Lista državnih svetnikov, katero sla sestavila radikalni in demokratski klub, je podpisana. Listi pišejo, da jo je Pašič vzel s seboj na Bled in kralj, da jo je podpisal.
Svetozar Pribičevič se vriva v ministrstvo noliciie. kjer le more. Na eni zadnjih skupščinskih sej je samovoljno, brez vsakega odobrenja zastopal policajmini-stra ter se hudo košatil.
Vprašanje policajministra, ki je povzročalo že toliko sporov med radikali in demokrati, je nenadoma ventiliral Pašič z izjavo, ki je za radikalce zelo presenetljiva, za demokrate pa prav razveseljiva. Rekel je namreč, naj ostane sporazumno «kao što je. to i do sada bilo«. To že cika nekam na «nacijonalni blok« Pašiča s političnimi dinastijami bratov Pribičevič, bratov Savič in drugih «državotvorcev«.
Bolgarija in Bolgari.
Bolgarska javnost.
«P o b e d a« pravi, da je odlok sveta Zveze narodov o sporu med Bolgarijo in sosedi postavil zadevo na stališče sofijske vlade, ki je vedno želela mirnim potom rešiti celo stvar na podlagi neposrednega sporazuma in mešane komisije za preiskavo dejanskega stana. Sosedne vlade so se temu uprle z grožnjami, toda dogodki so dali Bolgariji prav in londonski sklep je priznal upravičenost naše zahteve, da se izvrši nepristranska med-naroda preiskava. Bolgarija je z uspehom zadovoljna.
«P r e p o r e c« je z uspehom manj zadovoljen, ker bo Bolgarija v neposrednih pogajanjih samo proti trem sosedom, ki si prisvajajo vlogo obtožiteljev in sodnikov obenem.
«Z o r a« komentira vest iz Londona, da je svet Zve ze narodov razpravljal o bolgarskih narodnostnih manj šinah in da je izjavil, da je vedno pripravljen razpravljati s temi manjšinami in o njihovih zadevah. Z ozirom na to zahteva «Zora«, da mora Zveza narodov čuvati strogo tajnost podpisov na peticijah, ker bi sicer ob vednosti lokalnih oblasti podpisniki stavljali v nevarnost svoje življenje. Društva bolgarskih emigrantov bodo v tem oziru imela lažje stališče in bodo mogla zastopati svoje zasužnjeno ozemlje. Zvezd narodov bode morala stopiti v neposredno zvezo z bolgarskimi manjšinami. V okolici Caribroda in Bosiljgrada bodo delegati Zveze narodov imeli dovolj prilike videti na lastne oči, kako so pregnani bolgarski učitelji, zaprte bolgarske šole in cerkve. V Macedoniji je isto. Bolgarski škofje so odstavljeni in na njihova mesta so prišli srbski in grški škofje in duhovščina. Bolgarski škofje so bili postavljeni v dobi sultana Abdula Hamida na podlagi plebiscita, za katerega se je zahtevalo najmanj dve tretjini glasov. Kljub neprijateljskemu držanju turških oblasti je plebiscit izvršen v popolno zadovoljstvo bolgarskega prebivalstva. A danes? Danes sc prebivalstvu celo prepoveduje govoriti bolgarsko.
«Dnevnik« vzporejuje postopanje Rumunije s postopanjem Jugoslavije in Grške napram bolgarskim manjšinam. Srbija zanika obstoj Bolgarov v Macedoniji, češ, da je prebivalstvo v Macedoniji neko nedolo-
Stran 2.
STRAŽA
31. julija 1922.
i
ceno slovansko pleme in zato jim ne priznava pravice do svojih šol in cerkva.
Londonski «Observe r«, ki se smatra kot tolmač idej Lloyda Georgea, je nedavno priobčil članek o balkanski spravi. O Rumuniji, deloma tudi o Grški pravi list, da obstojajo znaki za spravo z Bolgarijo. Ne tako Srbija. Nedavno so Srbi postavili v Surdulici spomenik, da tako ovekovečijo spomin Srbov, katere so baje Bolgari pobili v svetovni vojni. Ob tej priliki so govorniki rohneli proti Bolgariji in časopisje je prineslo razpalji-rye članke skrajne mržnje proti Bolgarom. Nekaj mesecev’ prej je bil 'odkrit sličen spomenik v Nišu, kamor so položili kosti 94 duhovnikov, katerih smrt se pripisuje Bolgarom. To je globoko potrlo bolgarsko javnost, ki v takih dogodkih vidi sredstvo ovekovečenja, pod-žiganja strasti sovraštva srbskega naroda proti bolgarskemu narodu. Govori se, da nameravajo Srbi postaviti enak spomenik tudi v Macedohiji in sicer na Ohridskem jezeru. S tako politiko na Balkanu ne pridemo nikamor naprej, dasi je polno življenjskih interesov, ki zahtevajo spravo in prijateljstvo.
Bolgarske vesti.
Na obvezno delo je bil dne 26. t. m. poklican šesti poziv sofijskega prebivalstva. Obvezno delo bo trajalo deset dni.
Stoletnico rojstva prvega bolgarskega pesnika Čintulova se praznuje oktobra meseca v njegovem rojstnem kraju Slivnu. Poseben odbor pripravlja program slavnostnih dni.
Sobranje je po 20dnevnem odmoru spet otvorilo svoje seje. Na dnevnem redu je načrt zakopa o reparacijah. Finančni minister Turlakov je razložil položaj in pojasnil stališče vlade napram zahtevam med-zavezniške komisije. Za njim je socialist Pastuhov v imenu opozicije izjavil, da vlada more računati na pod poro opozicije, da se doseže skupni cilj, ker nikdo nima pravice vsiljevati svoje zakonodajstvo. Svoje dolžnosti bo Bolgarija izvršila v mejah možnosti. — Nato se je debata odgodila.
Po svetu.
Kriza italijanske vlade. Giolitti, ki se nahaja sedaj v Rimu, je prejel od kralja nalog, da sestavi novi kabinet. Ako bo Giolitti prevzel poverjeno mu nalogo, bo sestavil kabinet velike nacijonalne unije, v katerem bodo: Orlando, Bonomi, Salandra in Nitti.
Proti komunistom. Nekateri člani češke vlade kažejo voljo, slediti vzgledu Pašičeve vlade ter postaviti komunistično stranko izven zakona. Socijaldemokratsko «Pravo Lidu« pa odgovarja na to, da socijalisti in tudi druge močne stranke ne bodo glasovale za tak zakon.
Kriza poljske vlade. Po Varšavi so se vršile demonstracije, na katerih so množice zahtevale, naj se prisili Pilsudskega, da bo potrdil Korfantyja ministrskim pred sednikom. Poljski parlament pa je odklonil z 205 proti 187 glasi predlog, da bi predsedoval novemu kabinetu Korfanty. Nacijonalni demokrati in člani drugih desničarskih strank so po odbitju tega predloga demonstra livno zapustili zbornico.
Angleška javnost proti kolonijalnim trupam v Nemčiji. Po propagandili in apelih ženskih in dobrodelnih društev je zavrelo v angleški javnosti veliko ogorčenje proti Franciji, ki pošilja divjaške črnce in druge kolonijalne trupe v zasedena nemška področja. Afrikanska nekultivirana soldateska počenja strašna nasilja, črnci posiljujejo in mučijo bele žene, plenijo lokale in v krajih, kjer so nastanjeni ti vojaški oddelki, vlada tudi v drugih ozirih najhujši teror. V angleškem parlamentu so stavljene interpelacije, ki zahtevajo in terveneijo in nastop angleške vlade proti temu nasilju in divjaštvu. Skrajni čas je že, da obsodi kulturni svet francosko zmagoslavje, ki okužuje in tepta Evropo z afrikanskimi divjaki. Ta «cvet« francoske vojske je polnil svoje krušne torbe z odrezanimi nosovi in ušesi pobitih sovražnikov in še danes, ko obhajamo žalostno osmo obletnico največjega svetovnega zločina, se podijo te divjaške tolpe po za-padno-evropskih pokrajinah.
Ruska sovjetska vlada in Riununija. Sovjetski komisar za zunanje zadeve je poslal rumunski vladi noto, ki zahteva prvič, da Rumunija takoj preneha s podpiranjem vseh vojaških organizacij, ki so naperjene proti Rusiji, da jih razoroži in razpusti, drugič pa, da naj vendar že enkrat prekliče vesti o dohodu ukrajinskih zrakoplovo, ki naj bi v Rumunijo prinašali komunistično propagandno literaturo. Ruska nota pravi, da je rumunski vladi dobro znano, da to ni res in zato naj tudi resnici na ljubo take vesti dementira. Rumunska vlada se je posluževala lažnjivih vesti, da z njimi opra vda svoj teror proti delavstvu in proti celokupnemu besarabskemu življu.
Beležke.
Mimo državne oblasti. G. Jerinič, urednik «Hrvats-kega Samohrana« v Šibeniku razgfaša po raznih listih: «Dne 23 .t. m. ob 100. uri dopoldne je pi-išla v moje stanovanje v Šibeniku z g. Guberinom na čelu, da mi sko-roči zaključek Jug. nacijonalne omladine, sprejet na nje ni seji od 22. t. m. Ta zaključek se glasi: 1. da se «Hrv. Samohran« ne sme več tiskati v Šibeniku in 2. da mi fašisti zabranjujemo vsako politično delovanje med Seljaki okrog Šibenika. Na mojo zahtevo, naj se mi ta «prepoved« izda pismeno, je deputacija odgovorila, da je njena organizacija sklenila, meni vse to ustmeno sporočiti. Na mojo opazko, da je edina državna oblast poklicana nadzorovati politično delovanje posameznih državljanov, je dal g. Guberina za odgovor, da so oni sami
ureditev države — brez in mimo državne oblasti vzeli v svoje roke. — Sporočene prepovedi nisem vzel na znanje in g. Guberina mi je še rekel: «Premislite se, ali so vam dražji žena in otroci, ali pa list!« — Nato sem odgovoril: «Delajte po pameti in varujte se zločinov.« — Potem so gospodje zapustili moje stanovanje.« — Pred enim letom je izglasana in kupljena ustava, češ, da se bo s tem zajamčila osebna in imovinska svoboda, danes pa v zasmeh ustave in državne oblasti prevzema v nacijona-j listične krinke zavita fakinaža oblast nad imetjem, svo-I bodo in celo življenjem sodržavljanov v svoje roke.
Šola za kačake. Beogr. «Balkan« prinaša tole sliko j iz SHS vojske: «Neki naš bister kaplar iz Gruža vodi ! dva vojaka Arnavta, ki sta pobegla iz zaporov, nazaj j na komando. «Ali si imel težko muko z njima, ko si ju I vodil?«, vpraša neki potnm kaplara. — «Nisem, mirni ! ljudje so to in tudi kot vojaki niso slabi. V zaporu sta bila ta dva radi samih malenkosti«, odgovarja kaplar. ' —- «Pa čemu sta tedaj utekla?« — «Predpisane hrane ni sta ..mia, mučena sta bila in tepena, Arnavt se da pa
i rajši ubiti, kakor pa da ga pretepaš!«----«No, sedaj
i bo njima še hujše.« — «Vse bodeta prenesla in mašče-: vala se bodeta za prejele batine. Čim odsluži svoj rok ti ; tak človek ob prvi priliki iz prve zasede ubije kakega j našega oficirja. Na to naj se zmisli oni «profos« v ofi-! (irskem mundirju, ki še s svojim oficirskim koroba-! čem pašuje tam gori v gradu.« — Vlak dospe v Vara-
; din in naš kaplar izstopi s svojima Amavtima.«--------
! «Balkan« seveda pozablja, da se je ta «profoz« takih me-I tod sedaj naučil in da poprej vojaški zapori niso bili j šola za kačake. Po celo leto niso trpeli vojaki radi ma-i lenkosti v zaporih na «preiskavi«, ki se nikdar ne dovr-. ši, ker se akti izgubljajo in se končno ne ve več, čemu so ljudje zaprti. Vojni minister pa pravi, da so krivi po-; slanci, ki ne dovolijo dovolj kreditov za večje število : vojaških sodnikov.
Dnevne novice.
Katoliški shod v Ptuju se vrši dne 6. avgusta in i ne 6. aprila, kakor nam je to v zadnji «Straži« potvoril tiskarski škrat «avgust« v «april«.
Katoliški shod za celo Posavje se bo vršil v nedeljo, dne 3. septembra v Brežiceb. Vse bližnje in bolj oddaljene sosede opozarjamo, že danes na ta velevažen shod in prosimo, da opustijo ta dan vse manjše krajevne prireditve. Ta dan mora vse, mlado in staro, možje in žene, sploh vsi, katerim je količkaj pri srcu pravična ureditev vsega javnega življenja, pohiteti v Brežice, da tamkaj z vso odločnostjo povdarjajo in manifestirajo za katoliška načela, ki morajo prekvasiti vse naše javno j življenje. Vse predpriprave se vršijo po določenem na-i Črtu, naprošeni so najboljši govorniki; ako bodo tudi vsi, ki so prejeli tozadevne okrožnice, storili v svojem okolišu svojo dolžnost, potem je sijajni uspeh že vnaprej zagotovljen. Na delo! Vsi na noge v sveti boj za krščanska načela!
Tridesetletnico mašništva so obhajali pri preč. gosp
■	dekanu v Zavrču dne 25. julija t. 1. duhovniki, ki so stopili v dušno pastirstvo leta 1892, katere slovesnosti sta se udeležila tudi bivša profesorja jubilantov g, kapiteljski vikar dr. Matek in g. ravnatelj Zidanšek. Na predvečer je proslavil jubilante domači pevski in tambu-
j raški zbor. K prelepi spodbudni pridigi g. kapiteljskega j vikarja in slovesni sužbi božji se je zbralo polno ljud-j stva, ki je tako počastilo domačega g. dekana, kakor tudi druge jubilante. Dal jim Bog še zlati mašni jubilej.
Razlika med beograjskimi in prečanskimi sekun-dariji po bolnicah. V zadnjem času smo brali v časopis ju, da so v Sloveniji vsi sekundariji odpovedali svojo službo. In zakaj? Prvič zaradi mizernih razmer v na-; ših bolnicah, drugič pa radi tega, ker so drugače pla-
■	čani nego sekundariji v Beogradu ali Zagrebu. Sekun-j dariji v beograjskih bolnišnicah so nastavljeni kot
uradniki X. činovnega razreda in imajo prosto hrano v bolnišnicah, dočim plačujejo sekundariji po 12 K dnevno za hrano; v Sloveniji pa sekundariji, torej ljudje s popolno akademsko izobrazbo sploh niso uvrščeni v I noben činovni razred, ampak delajo samo kot prakti-i kantje; obenem so jim pa povišali hrano za 150 odstot-! kov, tako da plačujejo sedaj po 48 kron dnevno. Zato so bili prisiljeni, da so morali odpovedati službo. Kaj j bo nastalo iz tega? Vsi vemo, da potrebujejo baš bolni-s ce najbolj praktičnih, za svojo službo vnetih in izo-I braženih zdravnikov. Taki pa seveda zahtevajo pri-i memo plačo. Sedaj bodo šli v bolnico samo tisti zdrav-! niki na službo, ki je drugje ne morejo dobiti, ker so : slabejši zdravniki. Tako bo prišlo, da bomo imeli v bolnišnicah najslabše moči, da si bi morali imeti najboljše. Ali bo potem ljudsko zdravje napredovalo ta-, ko, kakor bi bilo potrebno? Mislimo, da je tu treba nekaj storiti pri zdravstvenem ministrstvu, da ukrene potrebno, da se prepreči nazadovanje našega narod-j nega zdravja.
Razlika med usmiljenkami in drugimi ženskimi : strežniškimi društvi. Naše usmiljenke, ki tako požrtvo-: valno skrbijo za ljudstvo in ki so po svojem poklicu
■	bolniške strežnice, morajo za vse svoje potrebščine pla-: čati carino, dočim imajo vsa druga ženska strežniška
terih namen je samo to, da sc žrtvujejo za splošno ljud-društva carine prost uvoz za te potrebščine. Tu bi se ne smela delati izjema, zlasti pa ne v škodo tistih, ka-sko korist.
Nekdaj in sedaj. V Sloveniji imamo v bolnicah let-: no okoli 5800 bolnikov. Petino od teh jih vsako leto u-; mrje; drugi so se pa večinoma vračali ozdravljeni do-I mov, ker je bilo v naših bolnicah izvrstno poskrbljeno zanje v vsakem oziru. Danes pa vidimo, da morajo lju-j dje, ki so komaj na pol ozdravljeni, že iti domov, če le
morejo stati na nogah, tako da so doma svoji držini v nadlego in da jo upropaščajo.
Kako je z distriktnim zdravnikom v Poljčanah?
Distriktni zdravnik bi moral biti v Poljčanah, tam ga plačujejo, zdravnik pa stanuje v Rogaški Slatini, ker tam je bolj udobno življenje, in pride samo od časa do časa malo pogledat v Poljčane. Tamošnje prebivalst vo je poslalo že mnogo pritožb na pristojno oblast; toda nikdo se ne zmeni, da bi poskrbel, da bi bil zdrav-: nik res tam, kjer je njegovo mesto. Seveda se pri tem ; distriktni zdravniki po pravici sklicujejo na .svojo mizerno plačo. Imajo po 5 dinarjev na dan z vsemi i dokladami vred. Sigurno je da bi delali z mnogo večjim veseljem za narod, če bi bili za svoj trud nagrajeni tako, kakor je primerno.
Velikanska carina na zdravila. Pred letom dni je nastopila v Trbovljah epidemija. Pri tej priliki se je iz- j? kazalo, da je bilo premalo preskrbljeno za slučaj epi-: demije, ljudje so mnogo trpeli radi pomanjkanja zdra-j vil, zdravniških prostorov in zdravnikov. Tudi danes se / ! pritožujejo zdravniki, da je baš na zdravila naložena : tako velikanska carina. Država bi morala baš tam, kjer gre za največji zaklad ljudstva, za ljudsko zdravje, na . vsak način popustiti. Baš tu bi morala opustiti vsako carino, ker mi nimamo v lastni državi dovolj tovarn za zdravila, ampak moramo zdravila uvažati iz tujine.
Ali je to učitelj? 1. Ob priliki cerkvenega obhoda v Guštanju dne 29. junija t. L, katerega so se udeležili tudi guštanjski Orli in naraščaj v kroju, se je izzivalo naše Orliče od strani tukajšnjih šolarjev-Sokoličev z žaljivko «čuki«. Obrnili smo se zato do staršev enega Sokoliča-izzivača, nakar je prišla zadeva pred, na tukajšnji šoli v Guštanju nastavljenega učitelja Janko Gačnika, ki je v šolski sobi pri pouku srbohrvaščine dne 10. julija vprašal šolarje-Orliče, ali se je opazka «čuki« res rabila. Orliči so to res potrdili. Posebno pogumno je nastopil eden najmlajših Orličev imenom Alojz Glavar. Učitelj, ki je slrasten pristaš sokolstva, je skušal Orliču trditev spodbiti, češ, da ne bo res, da se laže. Ker se pa fantič ni dal ustrahovali in se v trditvi omajati, je nahrulil imenovani učitelj Janko Gačnik Orliča z besedami: «Niste samo «čuki«, ampak svinje stel« Priče: Vsi navzoči šolarji pri pouku srbohrvaščine dne 10. julija 1922. — Pripominjamo pa, da je imenovani Orlič Alojzij Glavar, par dni na to trditev, da se je rabila 29. junija psovka «čuki«, vpričo očeta priza detega Sokoliča-izzivača, utajil, to pa vsled strogega nastopa dotičnega moža. A fantič sedaj še vedno vztraja pri trditvi, kot jo je povedal 10. julija učitelju Janku Gačnik. 2. Na nedeljo popoldan 16. julija sta se spustila dva člana guštanjskega orlovskega odseka: br. Maks Sadovnik in br. Jožef Gostenčnik, provocirana od učitelja Janka Gačnik, s slednjim v živahno, ostro debato. Učitelj se je hudoval nad Orliči in rekel med drugim: «To niso samo «čuki«, ampak svinje, kar sem jim tudi v šoli rekel.« Ker sta se imenovana brata Orla čutila po izgovorjenih besedah prizadeta in žaljena, sta prijela učitelja takoj pri besedi, nakar jima je odgovoril: «Be sede «čuki« in «svinje« ne veljajo vama, ampak le šo- j larjem-Orličem«. — Tako dopis, ki podaja samo d» janski stan in suha dejstva. V njem je reliefno izra ženo skrajno zastrupljeno ozračje ,v katerem se giblje živi in diha naša uboga katoliška mladina. Vsak pri tepenec, ki si lasti sokolski znak in učiteljski dekret, danes lahko nemoteno psuje celo v šoli na skrajno žal jiv in vse obsodbe vreden način otroke katoliških star' šev. To je značilno za dobo, v kateri živimo. In Gačnik je pravi tip takega liberalnega učitelja. Kdo naj takemu« človeka nedostojnemu bitju še zaupa svojega otroka, kri svoje krvi? Celo brezverec bi se temu protivi], ker bi se njegov sin pri takem učitelju pač naučil dobro psovati, toda o oplemenitenju srčne kulture otroci pod takim «vzgojiteljem« ne morejo ničesar pridobiti. Zato vračamo Gačnikove psovke nazaj, odkoder so prišle in pozivamo šolsko oblast, da se posluži proti temu učitelju svojih pravic.
Slovenski orožniki v Črni gori so zapadli v pravo suženjstvo v vsakem oziru. Služba strašno naporna, življenjske razmere obupne, predstojniki okrutni in nekulturni. Slovenski orožnik, zapadno-evropsko vzgojen, vajen kulturnega življenja, uvaževaffja človeških pravic itd., je v teh razmerah izročen obupu, najrajši bi se neka mskril, kjer ga ne vidi živo bitje ter tam izdihnil svojo trpečo in užaljeno dušo. Pri slabi hrani in strašni naporni službi se vedno iščejo pretveze, da se slovens kega orožnika psuje in zapira. Kakor hitro se siromaka ’ vzame na piko, zanj ni več pomoči, ker ni pravice, ai ; pritožbe. Po dnevi v neznosni vročini jih gonijo na težko delo, kakor nekdaj graščinski valpeti tlačane ,po noči pa na patrulje in potere. Treba poznati kraje okrog Andrijevice, da si človek lahko samo približno predstavlja, kaka je ta služba po divjih soteskah Trepče in Šekularja, po vratolomnih stezah, po temnih in div}« razraščenih goščavah Koma in Murine, kjer je vse polno kačakov: enih, ki se že od nekdaj bavijo z roparskim poslom in drugih, ki jih je ustvaril današnji režira. Tu torej poteka mukepolno življenje slovenskih orožnikov, po dnevi pod pravim valpetskim bičem na delu( po noči pa v vedni nevarnosti, da strmoglavi v kak prepad ali pa pade od kroglje razbojnikov in drugih od-metnikov, ki so iz obupa in ogorčenja svoje golo življenje zaupali divjim goram. — Draginja je neznosna, celo pitno vodo je treba plačati — 4 do 6 dinarjev za 1 liter. Če je V. orožniška brigada že morala poslati svoj« ljudi v te strašne kraje, kako more sedaj na nje popolnoma pozabiti, ko je vendar nemogoče, da bi dolgo iz- j. držali v tako strašnih razmerah!
Gospodarska razstava in vinski sejm v Zagrebu. -1 Hrv.-slav. gospodarsko društvo v Zagrebu priredi v le-
iošnji jeseni razstavo konj, goveje živine, zelenjave, sad ja, grozdja in vina ter s tem v zvezi vinski sejm na prostoru zagrebškega velesejma. Razstava in sejm začne dne 17. septembra 1.1. in traja razstava živine do zaključno 19. septembra t. L, vinski sejm pa do zaključno 23. septembra t. 1. Na vinskem sejmu morejo sodelovati pridelovalci in trgovci z vinom iz Hrvatske in Slavonije, na razstavi pa imajo prednost pridelovalci in trgovci iz širše okolice Zagreba. Za živino so zagotovljene nagrade do 10.000 K za najboljšega žrebca in najboljšo kobilo-plemko, bika in kravo. Za zelenjavo in sadje bo mesto Zagreb podelilo posebne nagrade. Razen denarnih nagrad razdeljevale se bodo tudi nagrade v gospodarskem orodju in strojili, kakor tudi častne diplome in priznanja. Ker so zaloge vina zelo velike in je upravičeno upanje na dobro trgatev, zato se povsod javlja veliko zanimanje za vinski sejm. Priglasnice in navodila razpošilja Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu, Wilsonov trg 2.
Prva prikazen za našo državo. Subotiška D. D. Ferrum je te dni izgotovila za naše državne železnice prvih 40 čisto novih vagonov. Razven subotiške tvornice vagonov imamo še eno in sicer v Brodu na Savi.
Beograjčani prednjačijo pred Bosanci. Vojno povelj stvo v Mostarju je razpisalo dražbo starih pušk. Za te puške se je predvsem zanimalo lovsko društvo iz Sarajeva in podvzelo vse korake, da kupi na javni dražbi kakih 50 teh pušk. Onega dne, ko bi se bila morala vršiti dražba, pa je vojaška oblast dražbo odgodila, češ, da je brezpredmetna, ker se je za nakup teh pušk javilo neko društvo iz Beograda in to društvo ima prednost pred vsemi drugimi «mušterijami« (odjemalci).
Divjaška žena. Dne 25. t. m. sta se sprla v Velikem Bečkereku zakonska Miklavž in Marija Djente. Po stanu sta zemljoradnika in je Miklavž že bil star 52 let. V medsebojnem prepiru je zagrabila Marija kladivo in česnila ž njim moža tako po glavi, da se je onesvestil. V nezavisti ga je udarila s kladivom še 40 krat, dokler ga ni ubila. Divjaško ženo so zaprli.
Osemletni dečki so se stepli med seboj. Dne 25. t. m. sta se stepla v Novem Sadu med seboj osemletna fantalina Martin Harzer in Štefan Hin. Dečka sta se najprej mirno igrala v bližini novosadskega železniškega mosta. Med igro je prismolil Hin Harzerju zaušnico, na kar je potegnil oklofutani nož in ga zasadil nasprotniku v trebuh. Harzerja so prepeljali v bolnico, kjer bo najbrž umrl.
Defravdant na debelo, šef-agenture «Export — import« v Subotici Ljudevik Simon je izvršil več poneverb in prevar v Subotici. Ko je zaznal, da stiče za njim policija, je vzel visoke predujme in pobegnil iz Subotice. Policija je dognala, da je poneveril Simon tudi v Novem Sadu večje svote. Zanimivo pa je to, da je dobil ta defravdant pred kratkem potno dovoljenje za vse države v Evropi. S pomočjo potnega lista je goljuf brez težkoč utekel v Italijo.
Hajdukovanje krog Sarajeva. Hajdukovanje se je razširilo iz južne Srbije že dokaj tudi po Bosni. V Bosni so se pojavili hajduki najprej v okolici Tešnja, a sedaj jih je že mnogo krog Sarajeva. Ti sarajevski hajduki so tako drzni, da napadajo in ropajo kar pri belem dnevu in na veliki cesti. Pri hajduških napadih trpijo največ muslimani. Prebivalstvo ne more poseči po samoobrambi, ker so oblasti pobrale orožje katolikom in muslimanom.
Industrija šip v Belgiji. Visoki produkcijski stroški še vedno ne pustijo steklarski industriji, ki je v Belgiji tako razvita, do svobodnega razmaha. Tovarne so deloma primorane oddati svoje izdelke izpod produkcijskih stroškov. Že dolgo časa čaka masa bolgarskih naročil na izvršitev. Dogovarja se, da se bo začelo prodajati potom zadrug.
Slovengka čitanka za IV. razred srednjih šol. Sestavil Josip Wester. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Strani 274. Cena vezani knjigi 30 din. — Tako imamo zdaj vse štiri čitanke za nižje razrede srednjih šol. Marsikaj bi iz starih čitank lahko izosta-
lo,	kakor n. pr. Seidlov in Kodrov spis ter še nekaj drugih, ki so brez literarne vrednosti. Pogrešamo pa dr. Fr. Detelo in Izid. Cankarja. Jezik je vobče pravilen.
«Vzor-človek ali osebnost kot Ideal« je naslov novi knjigi izpod peresa mariborskega bogoslovnega profesorja dr. Jeraja. Knjigo je založila Cirilova tiskarna in stane 10 dinarjev. K stvarni kritiki o priporočljivi knji gi se še povrnemo.
Iz Maribora.
Obsojeni občinski svetniki. V seji občinskega sveta se je občinski svetnik Miha Vahtar bridko pritoževal nad županom, ker ga je ta moral kaznovati z denarno globo. G. Miha Vahtar je bil namreč tudi med tistimi, ki niso hoteli plačati davščine za ponočnjake ter So se zoperstavili uradnim organom. G. župan obupajočemu Vah farju mirno pojasni, da morajo občinski svetniki dajati I svojim volilcem lep vzgled in morajo davke, za katere so i sami glasovali, z veseljem in radi plačevati. Nikakor pa j se občinski svetniki ne smejo zoperstavljati uradnim or-! ganom, kajti čast občinskega svetništva zunaj magistrat-I ne zbornice nikogar ne ščiti. Zato prosi občinske svetni-[ ke, naj bodo lepo pridni in prijazni, in zvečer naj gredo I pravočasno domov ali pa naj lepo plačajo «ponočnjaški« dinar, da ne bo zopet treba rabiti šibe. Tudi predsednik gremija g. V. Weixl je moral plačati radi enakega prestopka kazen in enega svetnika je g. župan moral celo javiti državnemu pravdništvu radi § 10-1, Občinski svetniki JDS so to pridigo g. župana zvesto poslušali in storili trden sklep, da z občinskimi uradnimi osebami ne bodo več zobali črešenj, ker jim pride stvar predraga.
Kulturni tajnik mariborske JDS prof. Voglar sklicuje v agitacijske namene seje političnih odsekov v ravnateljsko pisarno drž. ženskega učiteljišča v drž. 'uradne prostore, ki so obenem last mestne občine. Tozadevno je interpeliral klub SLS mestnih odbornikov na svoji seji 28. t. m. župana Grčarja. Župan je rekel, da je bila svojčas dovoljena uporaba šolskih prostorov za politične shode z dovoljenjem krajnih šolskih svetov, a že nekaj časa sem je prosvetno ministrstvo prepovedalo vsakršno uporabo šolskih sob v, politično agitacijske svrhe. Za to naredbo zna vsak vaški demagog, samo g. prof. Voglar ne! Gospod župan pred-j laga, da se odsotnega g. Voglarja glede zlorabe rav-I nateljske pisarne zasliši in potem cela zadeva naznani Višjemu šolskemu svetu, da bo tudi ta zvedel, kako pozna in izpolnjuje g. Voglar prepovedi političnega tovariša g. ministra Pribičeviča. Za županov predlog, da se nekulturnega Voglarja zasliši in naznani Višjemu šolskemu svetu, so glasovali vsi odborniki z demokrati vred. Mariborski demokratje so torej sami obsodili početje svojega «kulturnega tajnika« — na vseh poljih proslulega Voglarja.
Policijski zapori v Mariboru so baje v zelo slabem stanju. Vse podrto, umazano, polno stenic in uši. Tako pravijo tisti, ki so se srečno rešili iz njih. Popravila bi stala 90.000 K. Policijski komisarijat zahteva od občine, da popravi te prostore. Občinski svet pa je mnenja, da mora policija sama skrbeti za hotel, v katerem prenočuje svoje redne in neredne goste, ker to občine prav nič ne briga. «Taborov« poročevalec je gotovo sedel na ušesih, da ni slišal utemeljevanja, zakaj je občinski svet odklonil popravilo policijskih zaporov. Lažnjivo je tozadevno njegovo poročilo tudi zato, ker pravi, da so ve-činarji odklonili popravilo. Zahteva policijskega komi-sarijata se je namreč slučajno odklonila soglasno, tako da so med «večinarji« tokrat bili tudi odborniki JDS.
V reklamacijsko komisijo je izvolil občinski svet dr. Anton Jerovšeka in Anton Krajcerja.
Verižniški fond, t. j. sklad, ki je nastal v Mariboru iz kazni verižnikov in iz razprodaje konfisciranih predmetov, znaša okrog 669.000 K. Ta denar bi seveda rad» imeli v Ljubljani. G. župan pa se je zahtevi pokrajinske vlade postavil po robu in posrečilo se mu je, dobiti
400.0000	K za državno deško zavetišče in za krajevno
LISTEK.
GLADIATORJI.
Druga knjiga. — Anteros.
(131. nadaljevanje.)
Tudi Kalha je bil na krovu galere. Zrl je na prelepe prizore krog sebe kakor človek, ki vidi v vsaki stvari Božjo dobroto. In njegovo oko je potovalo od solnčne obali in jasnega neba in lesketajočega se morja tja k ponosni postavi Eskini in k vitki Mariamni in njenemu ljubkemu obrazu, nato pa je poiskal zopet svoj zaklad, svoj pergamentni zavitek. Kajti pobožni starec je prebil marsikatero uro, ko so drugi počivali, pri branju sv. Pisma. Njegove ustnice so se premikale v molitvi in prosil je blagoslova doli z nebes na mladega učenca, ki ga je on spreobrnil, in na brata, ki ga je ljubil —.
Ko je po posrečeni tribunovi zaroti pobegnil Eska iz Cezarjeve palače, zanj ni bilo več varno v Rimu.
Julij Placid sicer ni dosegel vsega, kar si je želel kot plačilo za svoje izdajstvo, pa vklub temu je bil zelo nevaren nasprotnik, in jasno je bilo, da je moral Eska zapustiti Rim in bližino tega svojega smrtnega sovražnika, ako je hotel ostati živ.
Po smrti Vitelijevi in ko je Vespazian prišel do vlade, je bila Eleazarjeva navzočnost v Rimu nepotrebna, celo neprevidna. Zato se je pripravil na odhod. Eska si je pridobil toliko zaslug za Mariamno, da ga je Eleazar rad sprejel pod svojo streho pod pogojem, da se bo držal nekaterih predpisov judovstva. Skril ga je pri sebi, dolder je še bil v Rimu, in mu je dovolil, da sme spremljati malo judovsko družino na njenem potovanju v Jeruzalem.
Po mnogih vharjih in raznih dogodkih je bilo pol pota storjenega in nagnjenje, ki je vzklilo med Esko in Mariamno, se je razcvetelo v veliko čuvstvo, ki obsega celo življenje, celo večnost.
In uživala sta čašo sreče brez kaplje grenkobe, hvaležna za sedanjost in zaupajoč v bodočnost. Še le včeraj sta doživela vihar, jutri jima bo morebiti grozila nevihta, mnogo nevarnosti sta prebila, druge so ju čakale — pa danes je bilo nebo mimo in jasno in solnčno in vse je dihalo zadovoljstvo, varnost, počitek —.
»Nikdar več se ne bova ločila tukaj na zemlji!« je šepetal Eska, ko sta slonela črez pregrajo in njegova roka je iskala Mariamnino in jo je nežno stisnila.
S svojimi velikimi, ljubečimi očmi, polnimi solz, se je sklonila k njemu, bliže in bliže, da se je njeno lice naslonilo na njegovo ramo, kvišku je pokazala in odgovorila z rahlim resnim glasom, ki ni poznal ne dvoma ,ne strahu:
»Eska, odslej ne bova ločena nikdar več!« —
Konec druge knjige.
Tretja knjiga.
MOIRA A
I.
»Hiša, razdeljena zoper samo sebe —.«**
Praznik judovske Velike noči se je bližal.
* Boginja usode in maščevanja v grškem bajeslovju. ^	** Matevž 12. 25.
zaščito dece, oziroma za deško in dekliško dnevno za-I vetišče, 269.000 pa dobi občina, da vsaj deloma klije iz-’ gube «pokojnega« obč. gospodarskega urada, katere je j povzročil znani dr. Pfeifer.
t Zadeva tvrdke «Danica.« V Linhartovi ulici ob žel. progi, lam kjer se cepi koroška železnica od glavne proge, ima tvrdka «Danica« skladišče za razna olja: bencin in petrolej itd. Tvrdka se je vgnezdila z eksplozivnimi olji na omenjeni prostor brez dovoljenja magistrata. G. župan je na tozadevno interpelacijo izza predzadnje seje obljubil, da bo zadevo «Danice «preiskal in potem sporočil rezultat občinskemu svetu. Na zadnji seji je po ročal g. Grčar, da je postavila «Danica« Svoja skladišča za razna olja čislo po starih predpisih, ki so še danes v veljavi in torej ne more magistrat proti tvrdki ničesar ukrenti, dasi obstoja radi množin (12 vagonov) nakopičenega bencina in petroleja za celo mesto v slučaju eksplozije opasnost.
Za metulje. Muzejsko društvo v Mariboru bi rado, kupilo krasno zbirko metuljev, kakor je ni kmalu najti. Zbral je le metulje bivši magistratni uradnik z velikim trudom. Zdaj pa se mu kakor vsem penzijonistom slabo godi in ker suhih metuljev ne more jesti, je sklenil jih prodati za 40.000 K. Občinski svet sklene, da metulje mora jo ostati v Mariboru, zato prevzame jamstvo, da bo Muzejsko društvo te pisane metuljčke res tudi plačalo, občina pa bo prihodnje leto dala za to izredno zbirko društvu 10.000 K podpore. Me'Rilje bomo torej zdaj imeli v mestnem muzeju! Ko bi le še kdo zbral — metuljčke in pajke, ki predejo v želodcih lačnih mariborskih revežev, ter jih izstavil v mestnem muzeju. To bi bila socijalna zbirka metuljčkov!
Nepotrebne šikane. Mariborska policija se udejstvuje na glavnem kolodvoru po čudnih in nekulturnih predpisih. V opoldanskih urah, navadno tik pred odhodom inozemskih vlakov, ne pustijo policijski organi nikogar na peron. Potniki, ki se nameravajo peljali proti Ptuju ali na Koroško, morajo v tej neznosni Močmi čakati v razmeroma premajhni čakalnici. Zgodilo se je že, da so v prenapolnjeni čakalnici suvali nestrpni potniki noseče žene, kar se v veliki gnječi ne da preprečiti. Zakaj se izdajo tako čudne naredbe? Peron mariborskega kolodvora je velik dovolj, da se v poletni vročini lahko hladijo tu in inozemski potniki. Policija naj — če je to res tolike važnosti za obstoj SHS države — napravi nekak kordon, da ne bodo mogli potniki inozemskih vlakov med naše ljudi, domačih potnikov pa se naj ne šikanira na tako nekulturen način. Človek, ki je pošteno plačal svoj vozni listek, naj ne bo izpostavljen v tej vročini mučnim torturarn.
Vojaštvo dela nemir ponoči, da ljudje ne morejo spati, tako so tožili obč. svetniki g. županu. Vojaki ima jo vaje pozno v noč,nazaj grede potem popevajo, trobentajo in hobpajo, da so žene in otroci ter dobri očetje, ki so ob polnoči in pozneje, že doma vsi prestrašeni in vznemirjeni. Pa tudi civilisti delajo velike nemire ponoči, vpijejo in kričijo ter pijani tulijo po cestah. To je škan dal za Maribor. Občinski svetniki zahteva jo od župana, da. vojaško oblast resno opozori, da vojaki ne bodo več kalili nočnega miru. Vojaštvo mora v prvi vrsti slabeti za mir in red, ne sme pa povzročati nemirov. Za ta predlog niso glasovali samo protidržavni elementi JS-DS, SLS in NSS, temveč tudi 6 državotvornih elementov iz JDS. To naj «Tabor« vzame na znanje, da ne bo pisal zopet, da so le razdirajoči elementi proti vojaštvu.
Pomanjkanje tobaka v Mariboru, že delj časa se opaža v našem obmejnem Mariboru občutno pomanjkanje tobaka. Skoro vse mariborske tobačne trafike, izvzeta je nekoliko glavna trafika, so že celi leden brez tobaka. Trafikanti-invalidi, trafikantinje-vdove z otroci so brez zaslužka. Če vprašaš po vzroku tega nedostatka, dobiš skoro povsod enako se glaseč odgovor: Zanikrnost in brezbrižnost tobačne uprave, ali pa: Kaj takega je mogoče le pri nas! V naši državi se pridela tobaka do-* volj. čemu torej treba, da moraš oblaziti vse trafike, àko hočeš dobiti kako cigareto.
Vsako leto so Izraelovi otroci hiteli iz vseh delov sveta k temu prazniku v Sveto mesto. Na ta dan so obhajali spomin na rešitev iz krutih rok egiptovskega faraona, s — na ta dan pa se imelo tudi izpolniti prerokovanje o razdjanju Jeruzalema in uničenju judovstva —.
Pa prav k temu zadnjemu usodnemu velikonočnemu ; prazniku so se zbrale neštevilne množice Abrahamovih : potomcev iz vseh delov Judeje, Samarije, Galileje, Pereje in iz vseh krajev sveta pri tempelnu, ki ga je Salomon prvi pozidal in ki bi od njega naj kmalu ne ostal več kamen na kamenu.
Zvesti veri svojih pradedov in strogo se držeč vseh j predpisanih obredov in ne dopuščajoč nobene izjeme, tu-’ di v vojskinem času ne, so tisočeri in desettisočeri hiteli i v Sveto mesto — krog mesta pa se je ožje in ožje okle-j paia železna veriga Titove vojske in lakota in vse straho-\ te obleganja so grozile prenapolnjenemu Jeruzalemu, — ! in rimski orli so prežali nad njim in nestrpno čakali, kedaj ! se spustijo neustavljivo na svoj dolgo zaželjeni plen —.
Duh bližajočega se razdejanja je ležal v žareči tihoti i vročega paletinskega popoldneva, v plamenečih žarkih j solnca, ki so se bliskali na pozlačeni tempeljski strehi. — I Grožnje so govorile temne ciprese v jeruzalemskih vrtovih [ in so molče kakor svareč prst kazale proti nebu. Konec in bližajočo se smrt je pomenjal orel, ki je tako pogosto visel na svojih orjaških perutih nad Svetim mestom, zroč na svoj plen, ali pa s počasnimi udarci, krvavim kljunom in polnim grlom plahutal v puščavo —.
Kraljeva Hči sionska je ležala v zadnjem, smrtnem boju. Njeno prelepo obličje je bilo izpremenjeno, smrtno-bledo, ponosno čelo sklonjeno in onemogli udje so se ji ! tresli v zadnjih življenjskih sunkih pod škrlatno, kraljevsko i obleko —.
’	(Dalje prihodnjič.)
Zvišane takse v stanovanjskeh zadevah. Stanovanjski urad mestnega magistrata mariborskega razglaša, da se počenši s 1. avgustom t. 1. zvišajo takse v stanovanjskih zadevah in sicer za prošnje ali vloge na 3 din. za prošnje, v katerih se zahteva pismena odločba ali odgovor, na 13 din., za pritožbe 13 din. in za vsako prilogo na 1 din.
Zadruga krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru poroča: Skušnje učencev in pomočnikov dne 24. julija 1. 1. se je udeležilo 33 kandidatov. Izmed teh je bilo pel 'učencev, 19 učenk, 3 pomočniki in 6 pomočnic. Lčenki Rozi Fras in Berti Cicvarek je komisija izrekla pohval no priznanje za zelo dobro in lično izdelavo oprostitve-nih predmetov. Za izborno izdelavo pomočniških komadov se je priznalo pomočnikom Leopoldu Drozg in Josipu Čeme nagrada vsakemu po 100 K in pomočnicama Mariji Ambrož in Katarini Muhič nagrado vsaki po 50 kron.
Vpokojencem južne železnice podružnica v Mariboru se javlja, da naj si takoj pridejo po izkaznice, ki jih dobe pri predsedniku vpokojeneev južne železnice Ivanu Maček, Maribor, Wilsonova ulica št. 15.
Velik javen protestni shod priredi organizacija vojnih invalidov v Mariboru v nedeljo, dne 13. avgusta 1922 ob ž>. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani. Dnevni red: 1. Vlada in protežiranje Wranglovcev na škodo jugoslovanskih invalidov. 2. Raznoterosti. Tovariši invalidi! Pridite vsi kot en mož, da javno protestirate proti vladnemu nasilju v prilog nadležnim tujcem, ki nam odjedajo naš kruh, med lem, ko mi invalidi trpimo pomanjkanje. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
fizična sposobnost. Tudi v bodoče naj se vsaka sprememba naznani omenjeni komandi.
Požarna brarnba na Pobrežju pri Mariboru se je priklo-pilak mestnemu telefonskemu omrežju in je dobila št. 306. Ta telefonska priklopitev je bila že skrajna potreba in dolgo trajajoča želja poveljstva tega društva. Ker pa stane taka priklopitev danes ogromno denarja, bi bilo temu društvu želeti, da bi imelo s svojo prireditvijo v nedeljo, dne 6. avgusta, povodom občnega zbora mariborske gasilske župe, popolni financijelni uspeh, posebno še, ker si je radi nediscipline neke okoliške požarne brambe moralo najeti za to prireditev vojaško godbo.
Orlovski vestnik.
Oficirji v pokoju in v ostavki, kateri živijo na teritoriju mariborskega vojnega okruga, se naprošajo, da čim prej predložijo mariborskemu vojnemu okrugu sledeče podatke: čin, ime in priimek, dan, mesec, leto in mesto rojstva, mesto stalnega stanovanja, ulica inštev., sedanji poklic in
Okrožnica pripravljalnega odbora za orlovski izlet v Brno. Vsi udeleženci izleta naj se natančno drže sledečih določil: 1. Kaj vzame vsak s seboj? Kroj v kovčeku: dvojno perilo, vojaška menažna skledica s krožnikom ozir. pokrovom, žlica, nož, vilice; Poedinci naj vzamejo večje steklenice za vodo. Provijan (hrana) za tri dni (vožnja tja in nazaj). Ne jemati s seboj preveč monopolnih stvari. 2. Polovična vožnja: a) Oni, ki vstopijo na progi Ljubljana—Maribor in Zagreb—Maribor dobijo na postaji poseben vozen ■ listek brez vplačila proti članski izkaznici. Kdor še nima j članske izkaznice, naj piše takoj zanjo na pripravljalni j odbor, b) Oni, ki se nameravajo do gorenjih glavnih prog peljati po drž. žel. ali stranskih progah južne žel., kupijo cel vozni listek do postaje glavne proge juž. žel. (Ljubljana —Maribor, Zagreb—Maribor) in si ta listek pridržijo. Ker bo s potrdilom in zletno izkaznico veljaven tudi nazaj. 3. Potni list; Za one, ki gredo s skupnim vlakom preko Dunaja naravnost v Brno je skupni potni list na podlagi dovoljenja DZ br. 10.277 min. saobr., za katerega mora vsak udeleženec ako tega še ni storil takoj poslati ime in priimek, rojstno leto in kraj, pristojnost, poklic. Oni, ki potujejo v Prago, ali, ki se ne_vračajo s skupnim vlakom, morajo si oskrbeti svoj poseben potnilist. Vizum za Češkoslovaško in
Nemško Avstrijo reskrbi brezplačno pripravljalni odbor zs. pravočasno vposlane potne liste,' ki se vrnejo v vlaku. Za vojne obvezance in aktivno služeče vseh kategorij je izdano splošno dovoljenje vojnega ministra FD br. 33.606. Vendar mora vsak radi evidence pri svojem vojnem okrugu pri. javo (2 din kolek), da se udeleži izleta v Brno. Tej prijavi priložiti s 50 para kolekovano potrdilo pripravljalnega odbora, da se je priglasil za izlet. Kdor potuje v Brno in na-zaj s skupnim vlakom, ne potrebuje posebnega potnega li-sta in nobenega osebnega dovoljenja (razen vojaškega) ia pošlje le pripravljalnemu odboru pod točko 3 navedene podatke in eventuelno še ne plačani obrok. 4. Finance: Kdor nima vplačanih vseh obrokov (prija vi j enei do 15. VI. 1300 K, do 15. Vil. 1400 K, po 15. Vil. 1500 K) se po 3. avgustu ne sprejme več v skupni potni Ust. 5. Dr. Vinko Šarabonova knjiga «Čehoslovaška republika« je izšla z lepim zemljevi-dom in se naroča pri društveni nabavni zadrugi o 12 din. Dobila se bo tudi v vlaku. 6. Skupni vlak odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor v sredo, dne 9. avgusta ob 16. uri 16 minut. Iz Zagreba ob 15. uri. Na vse postaje je priti vsaj pol ure prej. Na postajah južne železnice se bodo dajali ti listki že od dne 1. avgusta dalje proti posebni članski izkaznici. Pripis: Odsek naj obvesti o vsebini te okrožnice vse,, o katerih mu je znano, da gredo v Brno. Druge informaci-je zlasti glede prenočišč in prehrane v Brnu se bodo dajale med vožnjo v vlaku. Bog živi! — Priravljalni odbor za II, slovenski orlovski tabor v Brno.
r
Rožica s Krasa. Življenjepis vzornega mladeniča. Stane 3 dinarje in se dobi v Cirilovi tiskarni. To je res nekaj iz-podbudnega in lepega, kar se nam nudi v tej knjižici, zato jo prav toplo priporočamo.
Gg. županom javimo, da morejo dobiti v Cirilovi tiskarni v Mariboru tiskovino na kateri lahkoi poročajo okr. glavarstvu vsakih 14 dni o stanju kmetijskih jcultur. Pola stane 60 par.
Gesprdinje, ki kupiijste festeulne, mettatene zahtevajte samo
PEKATETE f (testenine tudi same — makaroni)
iz starozuane tovarne Žnidaršič & Valenčič, Ilirska Bistrica
dobe se povsod. Zaloga: 1. Bunc in diug, Ljubljana—Celje—Maribor;
Posestvo
Širite naše liste!
z vinogradom 7 oralov je takoj ! na prodaj, Dunaiski jarek 167, i Rošpoh, Kamnica pri Mariboru.
1-/	338
se dobi v
Repno seme trgovini
Vid Murko, Maribor, Meljska cesta štev. 24.	2—3 334
Naznanilo.
Okrajni zastop v Ormolu razpisuje mesto okrajnega tajnika. Plača XI. činevnegarazreda drž. uradnikov z vsemi pripz dajočimi dokladami. Prošnje na okrajni odbor v Ormožu do dne 10. avgusta I922. — Dražba okrajnega asta v Ormožu se vrši dne 14. avgusta 1922, ob H.uripred-poldan na dvorišču g. A. Kreu-tza, ključavničarja v Ormožu. Avto je tovorni, 2 tonski, tvrdke »Fiat« z železnimi obroči ter v dobrem stanju. Vzklicna cena K 60.000,	339
SIN©
slamo, drva ter
premog, žito, krompir, sadje
in druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88.	5—323
Vinski kamen Se
množino po dnevni ceni Vid Murko, trgovina, Meljska cesta št. 2*. Maribor.	2—3 333
OVES
kupuje po najboljši ceni 1-2 337
Matija Ziegler, Maribor, Glavni trg.)
Modele čevljev
v celih serijah is lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikaaskih oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne, oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
Zprniš dife
izdelujem iz od naročnika mi do poslane ga materijala, prve vrstno, hitro in poceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov, za
temne cbuvzla.
Nakup, re paratura in prodaja
čevljarskih strojev
Zahtevajte prospekte od
Ralph F. Richter,
Subotica VI,
Poučevanje
v vseh strokah modeme, mehanične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekte !
2—33 t sil.
Trgovski vajenec fAN E R (K AN S KI
SINGE
s primerno šolsko izobrazbo se * sp:ejme v trgovini Vid Murko, * Meljska cesta 24, Maribor. 335 !
2-3	!
(US (sofia čistokrvne pse, volčje FiliSUC, pasme z rodovnikom proda po 800 K Hornicky, Št. Ilj v Slov. gor.	2 2 332
POZOR!
91. Gniušek, Maribor Glavni trg štev. 6,
lit alni streli	novi" trgovini	" *
prodaja
žičnate žimnice (Drateinsatz) po K 5: o-—, atrik-žimnice 3 delne po K igoo’—, impregnirane plahte za vozove, mlatilnice, konje kvadratmeter po K 250‘—, vrvi za zvonove, studence, seno in perilo, viaka debelost in dolgost kg K loo—, I40'—, štrange za konje par K 44 — do K 90'—, uzde navadne in pletene po K 30’— in K 36'—, zaloga hla čevine, žamet tižssti, platna, j racmošlina, plavotiska, lincer- ' druk, cajghlače, spodnje hlače, srajce vsake vrste) predpasnike iz klota in plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasnike, robce, šlamnjače po najnižjih 2—10	cenah.	33;
Maribor, Šolska ulica it. 2
kakor tudi:
Singer Si-
singer
sukanec
_ nademest d šivalni stroji za rodbinsko rabo in obrt-JlSIyCl niške svrhe.
Prodaja na mesečno odplačilo (24 mesecev). Lastna mehanična delavnica za popravila vseh sistemov šivalnih štrojev.
Singeršivalnistroji
!
Bourne & Co., lew York
Maribor, Šolski ulica sfai* 2.
8-1o
3*fe
fifililililifilifililililililifililififilililililifilililifi
SLOVENSKA BANKA
i&Li:
•,.č.
Podružnica Maribor. Gosposka ulicalift. 20«
tiimfiTiiiifir '	m	i 1 i" mi..M«.
Telefon! 127.	: 'S Bi Calibrala: Un bltena* Rač. ček. za*. Ljubljana št,12263.
tl
:» Ar-. rt7?- 1


a
Podružnice:,* Dolnja! Lendava, Ljutomer, Nevi Sad, Vrhnika.
m
Vplačana!delniška glavnica:!KI.30,000.600—.K Rezervni fond K 6,000.000’—.


v Sefpripcrcta zar iz«ši!e« vseh v bančno stroko spadajočihlposlov.
“ ' ..... ••

Sfilili fi li fili Ib fi [infilili fi [pii fi fi fi Ih fi fi filili [hü
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdajatelj in založnik: Konz. «Straže«. t