SlLo delovnega kolektiva sozd iskra Številka 31 — Leto XXI - 28. avgust 1982 sozd IsKRA OD JANUARJA DO JUNIJA 1982 isei" ^Ijub zaostrenim razmeram Se zadovoljivi polletni rezultati gospodarjenja 0i leiil)°^darski položaj je v prvem pol-nliU' leL , J: odražal vse težave zaplete-iave *) .^*no bilančnega položaja dr-teCe !n vedno trajajoče gospodarske Vah!6 v razvitih industrijskih drža- nlj"' , st* ib n1 |U i6 .belo oga6 kf , D bo* osila Vah"*4.c v razvitih industrijskih Pr0j ak° je v Sloveniji industrijska stav odnia v le,u 1982 od 2.3%'pora-N, trimesečju padla na 2% ob iij^ )u-Ob tem pa se je kljub naporom |aj. aružbe še vedno ohranjala do-sCJ? inflacija, tako da so življenjski ta Porastli v obdobju I—VI/1982 |)ret',| nasproti enakemu obdobju je v/ e8a leta. S podobno stopnjo, to irnk '9 % so se gibale tudi cene strijskih izdelkov. sl>rh,0Zne omej'tve in težave pri pre-lerj !zdomačimi reprodukcijskimi ma-PoVž 1SP v drugem trimesečju leta 1982 f darsk°C'*e Postopno zamiranje gospio-i Plim edejavnosti. Zaradi tega so bile v i žen»erjav' s prvim trimesečjem dose-, < sa,,, °° Polletju nekoliko nižje rasti po-I daM.Zn'b kazalcev družbeno—gospo-1 'iega razvoja industrije. Slovaka Spanja so se odrazila tudi v polo, anju SOZD Iskre, saj je porast ce-lrjme8a Prihodka v letu 1982 od prvega ’5 7^e^ia- ko je bil dosežen s stopnjo c-nazadoval na 23.2% ob pollet-ibd P. računu. Celotni prihodek je v j °bju I—vi/82 znašal 26.3 milijard arjU' >P' . il za- le itajf pa ,ok3| t.v *—v i/oz. z.ndi iiinijdi u '•84r-C'mer je bilo izpolnjeno tudi že hto 'c letnega plana. Ob 20,9% pora-Por ^enalnih stroškov je dohodek 22,7% in znašal 7,7 milijard za- lem ako da je bilo realizirano že 49,7 % e8a plana. PtavdrU8em trimesečju leta 1982 so se Oko nadaljevala neugodna giba- :0 Sč dl šček torjr de*'tvi dohodka, na kar smo opo-je ,je|Zp °b trimesečnem obračunu, saj lru,,uunoaKa za sia in spiosno in Pora en° dejavnost beležil nenormalne Po as,e. Delež dohodka za SiS je tako astel ob polletju 1982 za 35,9% v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, delež dohodka za splošno in družbeno dejavnost pa celo za 48,8%. Zelo so ob polletju piorastle tudi obresti in to za 72,7%, kar pa je sicer nekoliko manj kot je bilo zabeleženo ob trimesečju. Za obresti je bilo potrebno oddvojiti 11.5% dohodka ali 893,3 milijonov din, kar v primerjavi z realizirano akumulacijo predstavlja 70% njene vrednosti. Posledica take delitve dohodka je tudi skromna rast čistega dohodka, ki je ob polletnem obračunu 1982 porastel le za 13,3% v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in znašal 4,9 milijard din. V prvem trimesečju je ob bolj ugodni delitvi dosegel piorast čistega dohodka vendarle še 15,8%. Prizadevanje, da bi kljub neugodni delitvi dohodka ohranili še kolikor toliko zadovoljivo akumulacijo je v prvem polletju 1982 nekoliko zavrlo delitev sredstev za osebne dohodke, ki so p>orastli le za 32,1% v primerjavi s 33,8% v prvem trimesečju. Za osebne dohodke je bilo namenjeno 3,3 milijarde din ali 49,5% planirane vrednosti. Družbeni dogovor o uresničevanju usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 predvideva zaostajanje rasti osebnih dohodkov za primerljivim dohodkom s tem, da določa nekatere ugodnosti za izvozno usmerjene delovne organizacije. Tako je porast primerljivega dohodka v Iskri ob polletju 1982 znašal 28,9%, vendar bi na osnovi družbenega dogovora in doseženih izvoznih rezultatov lahko realizirali 36,7% porast osebnih dohodkov. Osebni dohodki so se v SOZD Iskra kot celoti torej gibali v prvem polletju 1982 za 4,6 indeksnih točk počasneje kot dovoljuje Družbeni dogovor o uresničevanju usmeritve in razporejanja dohodka v letu 1982. Seveda so med X. KONGRESOM ZSS v proizvodnjo vgraditi več lastnega znanja »Zavedamo se,« je dalje rečemo v osnutku resolucije za X. kongres doh ’ da naš razv°j v preteklosti premalo temeljil na realno ustvarjenem ske •ICU' Zat° v Prih političnih, socialnih in drugih problemov. Pri tem se moramo opreti ]0VnVsern na lastne sile in zmogljivosti ter bolje izkoristiti proizvodne in de-e zmogljivosti, ki jih imamo v lastnem znanju in v naravnih bogastvih. D.Ž. J posameznimi organizacijami v sestavu Iskre razlike, vendar večjih kršilcev med delovnimi organizacijami ni pa tudi večina organizacij skupnega pomena je osebne dohodke povečala manj kot pa v povprečju delovne organizacije, kjer so bruto osebni dohodki porastli za 32,7%. Povprečni neto osebni dohodki na delavca so v prvem polletju 1982 znašali 13.606 din in so bili tako za 31,8% večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Že omenjena neugodna delitev dohodka je osiromašila tudi akumulacijo, kijev prvem polletju 1982 znašala 1,26 milijardo din, kar je za 24,5% manj kot v enakem obdobju preteklega leta. S tem pa se je znatno znižala tudi donosnost gospodarjenja v SOZD Iskra (akumulacija v povprečno uporabljenih poslovnih sredstvih) in to od 4,7 % v obdobju I—VI/1981 na komaj 2,7% v obdobju I—VI/1982. Nekoliko ugodnejši so rezultati na področju izgub, ki so se ob polletnem obračunu 1982 ustalile na 100,6 milijonov din (od tega je pretežni del izgube na račun nepokrite izgube TOZD Računalniki iz prvega trimesečja), kar je skoraj enako, kot so znašale ob prvem trimesečju. V primerjavi s preteklim letom pa so še vedno zelo visoke, saj znaša njihov porast kar 106%. Elektroindustrija beleži v Sloveniji v prvem polletju 1982 dokaj dobre rezultate pri industrijski proizvodnji, ki je po podatkih Zavoda za statistiko višja kar za 7,7% v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. K temu uspehu je v znatni meri prispevala tudi SOZD Iskra s proizvodnjo, evidentirano na osnovi cen v 1980, 11,7 milijard din in 14,1 % porastom nasproti prvemu polletju 1981. V primerjavi z letnim planom pa je realizacija proizvodnje vendarle nekoliko skromnejša in znaša le 43,5% letne planirane vrednosti. Kljub težavam pri plasmanu na tujih trgih je SOZD Iskra v prvem polletju 1982 izvozila za 93,8 izdelkov in storitev in od tega 58,7 milijonov na konvertibilno področje. S tem je bilo realizirano le med 41 in 43% letnega programa. vendar so zabeleženi porasti v odnosu na enako obdobje preteklega leta vzpodbudni, saj znašajo kar 20,8 % pri celotnem izvozv. oz. 19,5 % pri konvertibilnem. Glede na možnosti, ki so jih določali zunanjetrgovinski predpisi na področju uvoza, je bilo v prvem polletju 1982 uvoženo za 46,3 milijonov dolarjev re-promateriala, od tega pa za 39.8 milijonov dolarjev s konvertibilnega področja. Tako je bil uvoz za 9% nižji, kot v enakem obdobju preteklega leta in je dosegel le tretjino planiranega. Seveda se takoj vsiljuje vprašanje, ali bo uspelo najti substitucijo manjkajočega repro-materiala na domačem trgu in tako preprečiti stagnacijo proizvodnje v drugem polletju. Dokaj dinamična rast proizvodnje je v prvem polletju 1982 omogočila tudi večje zaposlovanje. Tako je stopnja zaposlovanja dosegla celo 2,5% nasproti 0,9% ob polletju 1981 in je povprečno število zaposlenih ob polletju znašalo 30.802 delavcev. Podobno kot za rezultate ob prvem trimesečju, za katere smo ugotovili, da so še zadovoljivi lahko to trdimo tudi za polletne rezultate. Pri tem pa je seveda nujno, da opozorimo na čedalje bolj zaostrene razmere pri preskrbi z re-promateriali, ki v drugem polletju grozijo z resnimi zastoji v proizvodnji. Čeprav se produktivnost merjena s proizvodnjo na delavca giblje v celoletnem obdobju od polletja 1981 do polletja 1982 na ravni 10% do 11 % porasta pa akumulativnost in rentabilnost zaskrbljujoče upadata. Tako se je delež akumulacije v celotnem prihodku od 7,8% ob polletnem obračunu 1981 znižal kar na 4,8% v enakem obdobju letos. Podobno je tudi rentabilnost poslovanja padla od 9,6% pri obračunu I—VI 1981 na 5,4% v letošnjem letu. Te negativne tendence v poslovanju so se pojavile kljub zmerni delitvi čistega dohodka. Vsekakor bo nujno zato podpreti vsa prizadevanja za razbremenitev gospodarstva vseh pretiranih obveznosti iz dohodka in mu tako zagotoviti zadostno akumulacijo in s tem večjo finančno osamosvojitev. , <■ Med pogovori s predsednikom skupščine SRS na sedežu IEZE. PREDSEDNIK SKUPŠČINE SRS NA OBISKU V ISKRI VINKO HAFNER: „DRU2BA MORA POMAGATI MIKROELEKTRONIKI!" Iskrino delovno organizacijo IEZE je v torek, 24. avgusta obiskal predsednik Skupščine SR Slovenije Vinko Hafner. Zeljo za obisk tega kolektiva je izrazil predsednik sam, in sicer z namenom, da bi se podrobneje seznanil predvsem s samoupravno organiziranostjo v Elementih, proizvodno in poslovno usmerjenostjo, ekonomskim položajem — zlasti z izvozom in izvozom ter med drugim tudi (z dohodkovno povezanostjo), z delitvijo dohodka in osebnih dohodkov. Predsednik Hafner je nato obiskal še Mikroelektroniko kot delovno organizacijo v ustanavljanju v popoldanskem času pa se je sešel s predstavniki SOZD Iskra na pogovore O samoupravni organiziranosti Iskre in o drugih vprašanjih. V sredo, 25. avgusta, je v Šentjerneju obiskal tudi tamkajšnji temeljni organizaciji DO IEZE Upori in Hipot, o čemer podrobneje prihodnjič- Predsednik KPO DO IEZE Stane Kovačič je v uvodu gosta seznanil s posebnostmi v samoupravni organiziranosti tega Iskrinega kolektiva ter z nekaterimi pomembnejšimi podatki o gospodarjenju v prvem polletju. Zlasti je opozoril, da je njihova delovna organizacija horizontalno povezana in da so njihove temeljne organizacije, z izjemo treh, proizvodno zaključene tehnološke celote. IEZE ima svojih enajst temeljnih organizacij (Mikroelektronika je bila dvanajsta) v sedmih slovenskih občinah. Stane Kovačič je tudi poudaril," da je ena od posebnosti njihovega kolektiva v tem, da je povprečna starost zaposlenih okoli trideset let, približno 70% pa je zaposlenih žensk. V IEZE je trenutno okoli 3400 delavk in delavcev,vrednost proizvodnje pa naj bi znašala letos skoraj dve milijardi štiristo milijonov dinarjev. Čeprav ob polletju Elementi niso dosegli polovice letne začrtane naloge pa je predsednik Kovačič zagotovil, da se bodo ob koncu leta povsem približali zastavljeni nalogi. Na pobudo Vinka Hafnerja je zatem nanesla obširna razprava na zunanjetrgovinsko usmerjenost Elementov. Letošnji plan izvoza tega kolektiva je približno šestnajst milijonov dolarjev. V šestih mesecih so izvozili za šest in pol milijona dolarjev, v sedmih mesecih pa še za milijon dolarjev več. Kot je med drugim poudaril komercialni direktor Avgust Bregar, so veliko večino prodali na konvertibilno tržišče. Prav na razvitem zahodnem tržišču se IEZE srečuje s hudo svetovno konkurenco, v zadnjem času predvsem z daljnega vzhoda. Izredno so padle tudi cene (Nadaljevanje na 2. strani) USPEŠNO PRVO POLLETJE DO ISKRA— CEO Izpolnili bodo povečani izvozni načrt Po vseh Iskrinih delovnih organizacijah so že zaključeni polletni obračuni. Zato smo tudi naprosili predsednika KPO naše DO Iskra Center za elek-trooptiko Marka Stularja, da bi nam kaj več povedal o letošnjem polletnem poslovanju njihove delovne organizacije. Na uvodno vprašanje o rezultatih letošnjega polletnega poslovanja nam je Marko Štular odgovoril »Finančni rezultat poslovanja je tudi v letošnjem polletju dokaj ugoden. Skupen prihodek je bil 725 milijonov dinarjev, porabljena sredstva 340 milijonov; če od prihodka odštejemo porabljena sredstva, nam ostane dohodek v višini 385 milijonov. Od tega smo pokrili obveznosti do SIS in drugih nadomestil iz dohodka, tako da nam je ostal čisti dohodek v višini 320 milijonov novih dinarjev. Tega pa smo delili tako-le; za pokrivanje osebnih dohodkov 69 milijonov, za rezervni sklad 10 milijonov, za stanovanjske potrebe 2 milijona, del čistega dohodka za poslovni sklad pa je znašal 238 milijonov dinarjev.« Po vsem sodeč so torej rezultati vašega poslovanja v prvem polletju dokaj ugodni. Zanima nas tudi, koliko ste v tem času izvozili? »Največ govorimo povsod in nenehno o izvozu; tudi na področju izvoza smo dosegli solidne rezultate. Izvoz je bil realiziran v višini nekaj čez 14 milijonov dolarjev, kar je nekaj več kot v preteklem letu. Beležimo tudi bistveno izboljšavo strukture izvoza v primerjavi z lanskim letom, saj smo letos izvozili več laserskih naptav, ki tvorijo jedro našega izvoznega programa. V preteklem letu smo v prvem polletju, na primer glavni del izvoza realizirali z rezervnimi deli, dočim je v letošnjem letu pretežni del izvoza dosežen z izvozom laserskih naprav. Za prvo pol tekoča, pokrili smo večji del zamud iz preteklega leta in zato lahko z optimizmom gledamo na drugo polovico letošnjega leta. V drugi polovici letošnjega leta pa morajo biti naši napori v glavnem usmerjeni h hitrejši uresničitvi razvojnih nalog, od katerih pričakujemo nove proizvodne programe v naslednjem petletnem obdobju. Od dobrih rezultatov v prvem polletju moramo navesti še rezultat s področja obdelave trga, saj smo sklenili nekaj novih pogodb, ki nam pokrivajo naše izvozne kapacitete vse tja do konca 1984. leta. Tudi to je eden izmed razlogov, da morajo biti naši napori v glavnem usmerjeni k razvojnim nalogam, in to tistim, ki imajo možnost proizvodnega programa v naslednjem petletnem obdobju. To pa so predvsem področje laserskih sistemov in področje optičnih komunikacij.« Za konec pa bi morda spregovorila še nekaj o vaši investiciji, oz. o razširitvi Centra za elektrooptiko. Kako napreduje ta investicija? »S povečanjem izvoza in prodorom na nova področja elektrooptike je bilo nujno potrebno povečati naše kapacitete, tako prostorske kot opreme. V preteklem letu smo izdelali elaborat in ga tudi legalizirali za drugo fazo elektrooptike; v drugi polovici lanskega leta smo pričeli z gradbenimi deli. Dela tečejo po načrtu, in kaže, da ne bo prišlo laaviaivHi pivu pui- vvjv pv iiaviiu, hi rvdZ-C, Ud IIC UV pi 151U let je letošnjega leta lahko rečemo, da se do kasnitev, kar je pri naših investicij-je proizvodnja laserskih daljinomerov skih delih že običajno. nove generacije stabilizirala, postala je ZAMUDA PRI 30. ŠTEVILKI ISKRE Prejšnja, 30. številka glasila Iskra bi morala iziti 21. avgusta, vendar je zaradi okvare rotacijskega stroja v tiskarni, izšla šele 24. avgusta. Izvajalec gradbenih del svoje delo opravlja solidno. Imamo tudi že večji del opreme in smo jo začasno tudi že inštalirali v sedanjih prostorih, torej nam del te opreme že ustvarja dohodek. Računamo, da bo do postopnega vseljevanja v nove prostore prišlo do novembra ali decembra tega leta. Optimistično pričakujemo, da bo otvoritev novih prostorov ali 29. novembra ali pa ob dnevu JLA 22. decembra « je zaključil naš Marko Štular. ^ (Nadaljevanje iz prejšnje številke) To pot bomo naše bralce podrobneje seznanili še z zadnjimi tremi glavnimi temami, ki jih vsebuje drugi, pred nedavnim sprejeti dokument v komisiji zveznih družbenih svetov za vprašanja gospodarske stabilizacije, oz. v njeni podskupini za pripravo dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Obsežni in pomembni dokument pa nosi naslov »Elementi politike in sistema ekonomskih odnosov s tujino. O vsebini prvih dveh glavnih tem tega dokumenta smo podrobneje poročali v prejšnji številki. Tretja glavna tema omenjenega dokumenta zadeva vplive politike vključevanja Jugoslavije v mednarodno delitev dela v sistemu gospodarskih odnosov s tujino. Tu so obravnavana naslednja vprašanja: ustvarjanje ugodnih razmer za trajno izvozno motiviranost jugoslovanskih proizvajalcev, sistem in politika deviznega tečaja, aktivna in pasivna zaščitna politika, temelji dolgoročnih rešitev v sistemu gospodarskih odnosov s tujino, delovanje mehanizmov in deviznega trga. načrtovanje gospodarskih odnosov s tujino, vloga republik in pokrajin, zadolževanje v tujini. specifične oblike povezovanja in obračunavanja v ekonomskih odnosih s tujino, popestritev oblik in mehanizmov finančnega sodelovanja s tujino ter financiranja izvoza opreme. Odprtost gospodarstva do tujine in njegovo širše vključevanje v mednarodno delitev dela. poudarja dokument. smo vselej poudarjali kot cilj naše razvojne politike. Vendar se je v praksi težko uveljavljalo spoznanje o pravem pomenu te komponente gospodarjenja. zato je bilo njeno uresničevanje mnogokrat izraz prisile, ne pa organske potrebe rasti in razvoja. Gospodarske instrumente smo prilagajali slabšim in manj rentabilnim proizvajalcem in tako podpirali nizko družbeno produktivnost. To je med drugim oviralo in destimuliralo samoupravno združevanje dela in sredstev, saj smo skoraj vsakemu gospodarskemu subjektu omogočili živeti zase. brez racionalnega povezovanja in delitve dela. Zato je najbolj bistveno, da tudi sistem gospodarskih odnosov s tujino ustvarja ugodne razmere za trajni dohodkovni interes in razvojno motiviranost združenega dela za izvoz. Prav premajhen izvoz je namreč postal ključni dejavnik destabilizacije. Zato mora sistem gospodarskih odnosov s tujino, vključno devizni režim, v skladu z omenjenim delovati predvsem za izoblikovanje kontinuiranega, zanesljivega in dolgoročnega dohodkovnega interesa in razvojne motiviranosti proizvajalcev za izvoz. Večji vpliv kriterijev svetovnega trga na domače gospodarstvo pomeni postopno liberalizacijo blagovne menjave v skladu z realnimi možnostmi. Na vseh področjih sistema gospodarskih odnosov s tujino je treba sistematično ustvarjati razmere, v katerih bodo povprečni jugoslovanski proizvajalci pri izvozu uresničevali vsaj tak dohodek kot pri prodaji na domačem trgu. oziroma tudi nekaj večjega, v sorazmerju z večjim tveganjem, ki je povezan s proizvodnjo za izvoz. Pri tem je pomembno ustvarjati pogoje za popolno delovanje enotnega jugoslovanskega trga. še zlasti pa, da izvozne stimulativnosti sistema gospodarskih odnosov s tujino ne bi nevtralizirali z ukrepi na drugih gospodarskih področjih. Tem zahtevam je potrebno prilagoditi carine, cene in davke. Cene je treba osvoboditi vseh elementov, ki jih svetovni trg ne prizna. Eden od temeljnih in neizogibnih pogojev. ki jih je treba izpolniti, je tudi usposabljanje dinarja za učinkovito opravljanje vseh funkcij sodobnega denarja. Devizni tečaj mora imeti vlogo izjemno pomembnega instrumenta sistema in politike gospodarskih odnosov s tujino. Devizni tečaj mora biti enoten in realen. Tekoča politika deviznega tečaja mora zagotavljati njegovo kontinuirano realnost. Devize so izjemno pomembno »blago« v celotnem procesu reprodukcije. Zato enoten realni tečaj dinarja ni le nujen in neizogiben pogoj za učinkovito sodelovanje velikega števila samoupravnih gospodarskih subjektov v mednarodni delitvi dela. temveč je prav tako. morda pa še v večji meri. pogoj za za učinkovito delovanje celotnega sistema in mehanizma samoupravnega blagovnega gospodarstva. Pojem realnega deviznega tečaja je neposredno povezan z nalogami in funkcijami, ki jih moramo s tem instrumentom uresničevati. Osnovna naloga politike deviznega tečaja je, da bo le-ta služil za enotno merilo konkurenčne sposobnosti domačih izdelkov in zagotovil zadovoljivo gibanje pla>-čilne bilance države. Devizni tečaj mora gospodarskim subjektom omogočati dolgoročno Ma-bilnost. Izvoznik mora biti prepričan, da ne bo »kaznovan« z ukrepi nepravočasnega prilagajanja na ravni deviznega tečaja. Osnovni instrumenti gospodarske politike, s katerimi je mogoče to doseči. so: diferencirana politika carinske zaščite, diferencirana davčna politika, še zlasti različne stopnje prometnega davka, diferencirani ukrepi kreditno—denarne politike, različni ukrepi investicijske politike, diferencirana politika transportnih tarif ipd., različni ukrepi socialne politike in podobno. Ti instrumenti morajo spodbujati združeno delo. da bo na načelu skupnega prihodka in dohodka urejalo medsebojne odnose zaradi krepitve konkurenčne sposobnosti in doseganja boljših izvoznih rezultatov. Pristanek na načelo enotnega in realnega tečaja ne izključuje niti ne zmanjšuje potrebe po smotrni politiki, usklajeni s potrebami možnostmi in cilji gospodarskega razvoja. Sprejem tega načela vnaša v vodenje gospodarske politike določene omejitve, to pa je hkrati tisto, kar se zdaj. glede na nujnost sprememb v koncepciji razvoja kaže kot potrebno in zaželeno. Glede aktivne in pasivne zaščitne politike je rečeno v tem dokumentu naslednje: Poleg deviznega tečaja se uporablja tudi dodatne instrumente in ukrepe aktivne in pasivne zaščitne politike domačega gospodarstva, ki posredno ali neposredno deluje na oblikovanje izvozne in uvozne cene. Sistem vspodbujanja naše izvozne aktivnosti je treba zasnovati tako. da ho podpiral konkurenčnost našega gospodarstva na svetovnem trgu. Zato bi bilo treba politiko spodbujanja izvoza v bodoče razvijati v naslednjih smereh: za vselej ohraniti instrumente. s katerimi se izvoz razbremenjuje davčnih in drugih dajatev, močno podpirati izvozno aktivnost s stimuliranjem združevanja sredstev, s kreditno politiko ipd., uporabljati tudi druge ukrepe in subvencije za spodbujanje izvoza, ukrepe za spodbujanje osvajanja novih trgov, spremembe regionalne strukture menjave ipd je treba ohraniti. Še vedno imamo razlike v višini carinske zaščite, ki ne odražajo politike dolgoročnega gospodarskega razvoja. Dosežena stopnja gospodarskega razvoja zahteva izoblikovanje, oz. izpopolnitev mehanizma zaščite domače proizvodnje na selektivni podlagi. Vlogo instrumentov carinske zaščite je treba okrepiti in pri tem upoštevati naslednje: posebnih uvoznih dajatev, uvedenih zaradi korekcije tečaja, ne bi uporabljali, posebno takso za carinsko evidentiranje uvoza je treba obdržati, kvalitativno omejevanje uvoza z blagovnimi in deviznimi kontingenti in uvoznimi dovoljenji je treba podrediti ciljem zaščite domače proizvodnje, uvajanje drsečih predujmov, sezonskih omejitev in prepovedi uvoza posameznih kmetijskih in živilskih izdelkov mora biti v funkciji njihove racionalne zaščite, še naprej je treba razvijati dopolnilne in kompenzacijske carine, v precej večji meri uporabljati tehnološke standarde, uzance, ateste, tehnološke pogoje ipd., kot instrumente izven-carinske zaščite. Vztrajati je tudi treba pri uveljavljanju »vzgojne« vloge carine. Pri vsem tem hi bilo dobro ohraniti možnosti gospodarske politike, ki naj takrat, ko je to potrebno, intervenira proti tendencam monopolizacije trga. neupravičenega zviševanja cen in podobno. Temelji dolgoročnih rešitev v sistemu gospodarskih odnosov s tujino naj hi izvirali iz naslednjih postavitev: delavci v TOZD in vseh oblikah združenega dela imajo na področju gospodarskih odnosov s tujino enak z ustavo SFRJ določen in z zakonom o združenem delu opredeljen družbenoekonomski položaj kot v celoti družbene reprodukcije. Devize kot rezultat dela delavcev v TOZD in celotnega družbenega dela rabijo za plačilo samoupravno ugotovljenih potreb organizacij združenega dela. ki so jih ustvarile ali pa so sodelovale pri njihovem ustvarjanju, potreb TOZD. ki ne ustvarjajo deviz s poslovanjem. jih ne ustvarijo dovolj ali pa ne smejo izvažati ter zadovoljevanje splošnih družbenih in skupnih potreb v skladu s samoupravnim sporazumom ali z zakonom. Ker so odnosi na področju deviznega sistema sestavni del odnosov v družbeni reprodukciji, je treba pri razpolaganju in pridobivanju deviz zagotoviti: da bo dinar edino plačilno sredstvo v državi in da ho promet blaga in storitev v državi lahko potekal le v dinarjih, da bomo devize kot terjatve v tuji valuti in plačilno sredstvo v tujini uporabljali le za plačila v mednarodnem prometu, da bomo celotni prihodek in dohodek v državi obračunavali le v dinarski vrednosti. da bomo devize v državi in tujini pod pogoji in na način, določen z zakonom. da bo celotni devizni dotok izterjan od tujih partnerjev in nakazan na račune jugoslovanskih bank v tujini v predpisanih rokih. Ves devizni režim naj bi bil podrejen možnostim OZD. da učinkovito uveljavijo svoje interese za vključevanje v mednarodno menjavo in delitev dela. MAK DO AVTOELEKTRIKA Ugodni polletni rezultati kljub vsem problemom Že pred odhodom na kolektivni dopust smo bili v novogoriški Iskri Avtoe-lektriki seznanjeni z informacijo o poslovanju v prvem polletju letošnjega leta, ki je bila pripravljena na podlagi podatkov o gibanju proizvodnje, prodaje in zaposlovanja. To informacijo pa smo dobili dopolnjeno v začetku tega meseca, ko so bili znani vsi rezultati, ki so vplivali na — lahko rečeno — dokaj ugodno in dobro poslovanje Iskre Avtoelektrike v prvih šestih mesecih letošnjega leta. STALEN PORAST PROIZVODNJE In katere so glavne značilnosti, ki so imele »zadnjo besedo« pri doseganju poslovnih rezultatov. Vsekakor ne moremo mimo ugotovitve, da so splošna gospodarska gibanja v državi močno vplivala tudi na gospodarjenje in poslovanje v delovni organizaciji Avtoelek-trika. Ta gibanja se kažejo predvsem v oskrbi proizvodnje z raznimi potrebnimi repromateriali ter zaostreni in zakonsko določeni pogoji in načini o razpolaganju in uporabi ustvarjenih konvertibilnih deviz, ki znatno omejujejo razpolaganje z deviznim prilivom. Kljub izredno neugodnim splošnim pogojem pa je proizvodnja narasla v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 13%, to pa predstavlja 48% planirane vrednosti za vse leto. Vrednost proizvodnje, ovrednotene po stalnih cenah se je največ povečala v bovški in tolminski Iskri, kjer je za 23% večje kot v enakem lanskem obdobju, nekoliko slabše pa je potekala v ljubljanski tovarni žarnic in v tovarni odlitkov Komen. Več kot polovico letnega plana proizvodnje pa so že izpolnili v tovarni /z mvijalnice v bovški Iskri. velikih zaganjalnikov in v tovarni av- Vinko Hafner si pozorno ogleduje delo v Mikroelektroniki toelektričnih vžigalnih sistemov Tolmin. PRODAJA NAD PLANOM Kako je bilo s prodajo naših izdelkov? V prvem polletju smo prodali za 1,50 milijarde din, kar je nekoliko več kot znaša polovica letnega plana (51%), v primerjavi z istim obdobjem (Nadaljevanje na 3. strani) VINKO HAFNER: „DRU2BA MORA POMAGATI MIKROELEKTRONIKI! (Nadaljevanje s 1. stranl, nekaterim izdelkom, tako npr. se je cena uporov znižala za 30 do 40%, kuPc pa, razen redkih izjem, ne priznavajo niti svetovne inflacijske stopnje. j .Kljub hudi konkurenci, ki je na .svetovni tehnološki špici', kljub svetov recesiji in nizkim cenam, smo v letošnjem prvem polletju uspešno izvažali/ i6 poudaril Stane Kovačič. ..Zavedati pa se moramo, da tako dolgo ne bo šlo več' saj še kako občutimo uvozne omejitve in pomanjkanje reprodukcijskih ma iteri' alov, zato bi rad dejal, da na svetovnem tržišču ni popravnih izpitov pri pro1 elektronskih elementov. Ko te tržišče enkrat zavrne, večinoma zaradi tvoji napak, se tja skoraj gotovo ne boš mogel več vrniti. V Elementih se tudi zav damo, da v prihodnjem letu kljub izvoznim naporom, zamenjavi uvoženih re promaterialov z domačimi in še marsičemu, verjetno ne bomo mogli uspe’n poslovati. idai' Predsednika Vinka Hafnerja je zlasti zanimalo, kako vpliva novi zakon^ razpolaganju z ustvarjenimi devizami na poslovanje tega Iskrinega kolektiva- to vprašanje je odgovoril Avgust Bregar ter poudaril, da takšnega bremena,^ ^ ga nalaga zakon, gospodarstvo ne bo moglo dolgo vzdržati. Pa čeprav bodo ^ IEZE osredotočili vse sile v povečanje izvoza, predvsem izvoza tistih izdelkov'. katerih je manj uvoženega materiala, večjo skrb bodo namenili dodelavi, ^ začasnemu uvozu, kar pride v poštev pri tistih elementih, v katerih je izredn velik delež uvoženega materiala, (magneti), ena od najpomembnejših usmerit6 pa je proizvodnja profesionalnih elementov, torej elementov za vgradnjo v Pr0 fesionalne naprave. ., V razpravo je posegel tudi predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stip3n| . Poudaril je, da so sedanji pogoji deviznega poslovanja nemogoči, med drugim tudi zato, ker smo še kako odvisni od uvoza opreme, kajti sicer bomo tehn° loško zelo zaostali. ,,Naša panoga elektronske industrije," je poudaril Stipanič, „bi morala razpolagati z najmanj 50-60 odstotki lastnega konvei11 bilnega izvoza." , Izredno zanimivi so tudi naslednji podatki, ki so jih na pogovoru s predse*? nikom Hafnerjem pojasnili vodilni delavci IEZE. Tako na primer je ta kolek leta 1976 prodal drugim Iskrinim tovarnam le okoli 9 odstotkov svoje pr01 vodnje. To razmerje se je lani povzpelo že na 60 odstotkov, temu primeren p6^ tudi tako imenovani posredni izvoz, torej izvoz Iskrinih končnih izdelkov-katerih so vgrajeni elementi te delovne organizacije. , V nadaljevanju pogovora s predsednikom slovenske Skupščine, je beseK mente- Predsednik KPO DO IEZE Stane Kovačič je v zvezi s tem poudaril-bodo v Elementih v začetku septembra organizirali problemsko konferenco temo o samoupravni organiziranosti. Vinko Hafner je gostitelje zaprosil- da 9 obvestijo, kdaj bo to srečanje in da mu pošljejo gradivo. Predsednik slovenske skupščine je po obširni razpravi pohvalil razvoj sam upravnih odnosov v IEZE, ob tem pa poudaril, da mora biti delavec nagrajen P delu, da mora znati meriti in ocenjevati svoje delo in se tudi počutiti gospod6^ v svojem kolektivu, kajti dokler tega ne bo, dokler bo imel občutek, da j6 mezdnem odnosu, o pravih samoupravnih odnosih ne bomo mogli govorit1-' dejal Vinko Hafner. |fl Gosta je zanimalo tudi to, kako v IEZE in sploh v Iskri ocenjujemo d6 kolektivnih oziroma individualnih poslovodnih organov. Predsednik Stane vačič je ob tem dejal, da oblika vodenja ni toliko pomembna kot to, kakšn' odnosi med vodilnimi delavci in seveda delavci sploh. „Na vodilne treba vsekakor imenovati takšne ljudi, ki znajo in želijo skupaj delati, 'z^. strokovne ljudi, ki bodo suvereno in strokovno odgovarjali za vsa podrocl Gotovo pa je kolektivno vodenje šele v obdobju dodelave in je še vedno te delati v horizontalni kot pa v vertikalni povezavi." Predsednik SOZD Iskra Anton Stipanič je menil, da je verjetno prav vsee*16, kakšen je poslovodni organ, ali individualni ali kolektivni, najpomembnejše I ' kakšen tim dela skupaj. Poudaril je, da ni nekega splošnega modela, kate oblika bi morala biti v nekem kolektivu. , u Ob zaključku nekajurnega pogovora na sedežu IEZE je predsednika V'0 Hafnerja zanimala še prihodnja proizvodna in poslovna usmeritev Elementov-P tudi to, kako delijo dohodek in osebne dohodke, nadalje, kako gledajo na vlo9 SOZD Iskra, Iskre Commerce,Interne banke itd. . r 0 prihodnjih načrtih je član KPO IEZE Igor Pompe poudaril, da se nika ne smejo zapreti v domače tr: išče, pač pa morajo slediti tehnični in ekonom5 . usmeritvi svetovnega tržišča. Pri tem imajo več ciljev; še naprej želijo 05 konkurenčni, eden najporr nbnejših pa je prehod od proizvodnje široK potrošnih elementov na ele1 nte z večjo zahtevnostjo — na profesionalne mente. ,,Prav pri tem smo EZE že dosegli nekaj vidnejših uspehov/' je ^ udaril Igor Pompe, ,,in sme e bo težko prodati tudi na tuje. Nove sesalnike izdelujejo v dveh snovnih izvedbah z oznakama »Elek-rr°nik« in »Avtomatik«. Med seboj se ^zlikujeta po načinu regulacije sesalne .°^i- ki je pri prvem modelu izvedena-. .tronsko, pri drugem pa mehansko. oc vgrajene sesalne enote je namreč ue 'ka — 1000 W — zato jo je zaradi spešnejšega sesanja treba regulirati. un izvedbi »Elektronik« je moč to r'j!Vnavati z gumbom ali mehansko na J^aju sesalne cevi, pri izvedbi »avto-atik« pa le mehansko. ^ Sesalnika sta primerna za čiščenje ecjih prostorov in stanovanj, saj sta ^oljiva v krogu 9 metrov. Med pribor °dijo različni nastavki: šoba za čišče-)e tal, ki jo je lahko prilagoditi vrsti ainih oblog, šoba za čiščenje oblazi-jenega pohištva, radiatorjev, zaves, bleke in sploščena šoba, s katero je posesati prah iz težje dostopnih Na kontrolnem okencu je moč spremljati tudi napolnjenost papirnate vrečke, v katero se nabira posesani prah. Vrečka je velika, saj lahko vskla-dišči kar 7 litrov vsebine, zato je ni treba pogosto menjati. Novi aparat je zelo praktičen in okreten; rebrasta cev je pritrjena na gibljivem nastavku, velika kolesca pa močno olajšajo premikanje sesalnika. SF V Magnetih so s prvim polletjem zadovoljni Ugodni polletni rezultati kljub vsem problemom (Nadaljevanje z 2. strani) |an> pa smo prodali za 21,7% več. Naju-.Pešnejše so šli v prodajo izdelki, ki jih ^delujejo v naših TOZD v Bovcu. °lniinu in Komnu. Vsekakor moramo ob tem poudariti udi to. da bi lahko prodali še več. ven-ar nas je ovirala precejšnja raznovrst-a°st zalog gotovih izdelkov. Tako je ^manjkovalo alternatorjev. regula-'0rjev in nekaterih vrst velikih zaga-Jalnikov. Zaradi tega so imeli nekateri Proizvajalci avtomobilov in motorjev l®*0 težave v proizvodnji. V bodoče °°mo morali še kako paziti, da do takih. av>dezno sicer majhnih, a toliko bolj j^niembnih problemov ne bo več priš- .. Nasprotno pa je prodaja na tuja tr-'$ča potekala zelo ugodno, tako v pri-jj^tjavi z lanskim letom, kot tudi glede a zastavljene planske cilje. Tako je ,našal izvoz nekaj več kot 320.000 milijonov din. v to vsoto pa je vključen de-,IZn' in dinarski izvoz, izvoz v okviru ooperacijskih pogodb ter maloob-[Pojni promet. Poročilo tudi pravi, da /no pridobili na tujih tržiščih več novih ,,pcev. kamor doslej še nismo izvažali Lykas in Perkins Anglija, Združene fzave Amerike itd.). Razveseljiv je tudi p>odatek, da smo v ern obravnavanem obdobju uvozili le ^a nialo več kot 70 milijonov din izdel-to pa je znatno pod planom, -število zaposlenih se še nadalje manjšuje. Kar 124 manj nas je, kot v nnakem obdobju lani tako, da šteje tre-ntno naša delovna organizacija 3042 aPoslenih. V začetku letošnjega leta Pa nas je bilo 43 več. ^•hodek in dohodek , Celotni prihodek znaša za celotno ^'ovno organizacijo 1,75 milijard di-in je za 28% večji, kot celotni Pfhodek v lanskem prvem polletju, P eustav|ja pa polovico planiranega ce-,nega prihodka za letošnje leto. Vsa °rabljena sredstva so v letošnjem pol- 'etju 4()7, porasla glede na lansko leto predstavljajo pa 45% planiranih Porabljenih sredstev za letošnje leto. aJVečji vpliv na tako visok porast po-Zac 'ih srec*stev imajo stroški amorti- Poglejmo sedaj še, kako smo razpo-Ct*|li čisti dohodek. Le-ta je znašal v delovni organizaciji v prvem polletju 415 milijonov dinarjev. Za osebne dohodke smo razporedili 290 milijonov dinarjev, to pa je 22% več kot lani v istem obdobju. Še to povejmo. da je masa. razporejena za osebne dohodke v okviru razpoložljive mase. ugotovljene skladno z določili družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. Del čistega dohodka, ki je razporejen v sklad skupne porabe (stanovanjski in ostali del sklada skupne porabe) in za plačilo obveznosti iz čistega dohodka znaša nekaj manj kot 30 milijonov dinarjev je pa za 19% večji kot lani v istem obdobju in predstavlja 52% planiranega zneska. V rezervni sklad smo vložili 14 milijonov dinarjev, v poslovni sklad pa nekaj več kot 80 milijonov. VSE TOZD BREZ IZGUB In kar je najvažnejše, po mnogih letih so vse temeljne organizacije (10 jih imamo) poslovale brez izgube. Nekatere manj. druge bolj uspešno, važno pa je. da ni treba sklepati o pokrivanju izgube. Z največjimi težavami se je otepala tovarna žarnic, kjer je zadoščal doseženi čisti dohodek le za pokrivanje osebnih dohodkov, preostali del (1,10 milijonov din) čistega dohodka pa so razporedili v rezervni sklad. Dohodkovni rezultati doseženi v tej TOZD ne odstopajo bistveno od planiranih, pri ostalih proizvodnih TOZD. razen pri bovški in tolminski Iskri pa so v poslovni sklad vložili več sredstev, kot je bil planiran vložek na podlagi celotnega obračuna poslovanja. Ob koncu povejmo še, da je znašal povprečni osebni dohodek v DO 11.592 din, to pa je za 18%, več, kot v istem obdobju lani. Kaj naj strnemo za zaključek? Dosežene rezultate na področju proizvodnje. z upoštevanjem manjšega števila zaposlenih in številnih težav pri oskrbi s potrebnimi materiali, mirno lahko ocenimo kot zadovoljive. Če k temu dodamo še 51% izpolnitev letnega plana prodaje — potem je dosežen polletni poslovni rezultat Iskre Avtoclektrike soliden. Bomo kos nadaljevati ali pa še izboljšati tak trend tudi v prihodnje, do konca letošnjega leta? S prizadevanji vseh — *1(,m()' Marko Rakušček »Če upoštevamo sedanji gospodarski trenutek, smo z našim poslovanjem v letošnjem prvem polletju zadovoljni. Težav ni manjkalo, zlasti pri uvozu kobalta, seveda pa tudi domačih surovin ni tako lahko dobiti. Vendar smo uspeli skoraj v celoti uresničiti proizvodne načrte, realizirati izvoz in tudi finančni rezultat je relativno dober,« nam je dejal Lojze Sever, direktor Magnetov. Fizični obseg proizvodnje so dosegli nasproti načrtom 91%. To pa pomeni, da so v prvem polletju realizirali 40% letnega načrta. Tako so naredili 88% več kbt lani v istem obdobju. Uresničili so po programu 46% za leto 1982. Izvozili so skoraj toliko kot so načrtovali in dosegli 12% prihodka od izvoza. Zanimiva je primerjava z lanskim letom v istem obdobju. Stroški so se nesorazmerno dvignili. Tako so na primer lani plačali za elektriko 900.000 dinarjev, letos pa skoraj 3 milijone dinarjev. Na poslovne rezultate močno vpliva tudi nova investicija, ki so jo realizirali pred koncem lanskega leta. Tako je zdaj proizvodnja mnogo večja, žal pa seveda rastejo tudi stroški. Tako so lani oddvojili za amortizacijo 910.000 dinarjev, letos pa že 747 milijonov dinarjev. Za obresti so lani plačali 4,73 letos pa 9,29 milijonov dinarjev! Že te številke povedo, da so stroški porastli daleč nad predvidevanji. Ostanek dohodka je sorazmerno majhen, pokrili pa so vse obveznosti, žal pa je zmanjkalo sredstev za sklad skupne porabe. Zlasti je razveseljiv sorazmerno visok vzpon izvoza, saj ga lani praktično ni bilo. Lojze Sever meni, da bodo do konca leta izvozili prav toliko kot so v prvem polletju in, da bodo tako izvozne načrte v celoti realizirali. Ob posodobitvi tovarne so zelo visoko dvignili produktivnost in prav zaradi tega se je treba ozreti po izvoznih možnostih, saj jev Jugoslaviji postal »magnetni« trgže premajhen. Vse leto pa se ubadajo s problemom uvoza kobalta. Ta surovina je namreč v proizvodnji magnetov zastopana z visokim odstotkom, dobijo pa jo izključno iz uvoza. Problem so rešili tako, da vsi večji kupci magnetov sami kupujejo kobalt, ga uvozijo in ga dajo TOZD Magneti. Tako dela Iskra, pa Ei Niš, Rudi Čajavec in drugi. Zaposlujejo zelo intenzivno. Radi pa bi zaposlili več strokovnega kadra, zlasti v vzdrževanju novih zahtevnih strojev in naprav. Oh visoki avtomatiki se seveda pojavlja zelo zahtevna elektro- Z N Odgovornost do kupcev Nemalokrat se zgodi, da pridejo na trg atestirani izdelki, ki pa imajo kljub temu vgrajeno napako. Proizvajalci ponavadi poskušajo take napake čim bolj prikriti in če se le da, o njih ne dajejo nobenih izjav. Malokrat — na jugoslovanskem trgu pa šele v drugo pa se zgodi, da proizvajalci napako odkrijejo sami ter z javnim pozivom povabijo uporabnike proizvodov s takšno napako naj jih pripeljejo v popravilo. Pa se je vendar tudi to zgodilo. Iskrina TOZD TV Sprejemniki s Pržana je v začetku letošnjega leta razvila nov, povsem domač tip televizijskega aparata TV 80 color. Televizijski aparat je nato uspešno prestal vse varnostne meritve in čeprav gre za prvi, res domači barvni TV sprejemnik, je zanj brez težav dobil tudi vsa atestna dovoljenja. Pot na trg je bila s tem odprta. Toda, čeprav je bil aparat že na trgu, domači raziskovalci vendarle niso mirovali. Preizkušali so ga naprej in odkrili napako: žička za gretje katodne cevi je tekla preblizu vrstičnega transformatorja in tam prebijala napetost 8 kW. To je imelo za posledico, da se je žarilna nitka v slikovni cevi pregrela in pregorela. Seveda se je ob tem pokvaril tudi vrstični transformator. To povzroči precejšnjo škodo pa tudi življenjska doba sprejemnika se s tem zmanjša. Škoda pa bi bila ob takih okvarah toliko težja, ker je sleherno slikovno cev potrebno uvoziti in zanjo odšteti dragocene devize. Da bi škodo preprečili, so v TOZD TV Pržan, brž ko so napako ugotovili, dali vsa potrebna navodila za popravilo servisom, hkrati pa v dnevnem tisku objavili oglas, v katerem pozivajo kupce TV 80 color od zaporedne številke 80007 do 80835 naj televizijske sprejemnike čimprej pripeljejo v popravilo na servis, ali pa naj pokličejo serviserja, da bi napako odpravil na domu. Do našega razgovora pretekli teden je televizijske aparate v popravilo pripeljalo 300 kupcev, za drugih 500 pa računajo, da se bodo kmalu oglasili. Tako bo napaka, ki bi jo TOZD sicer lahko tudi zamolčala, saj ni bila tako izrazita, da bi pri vseh aparatih do okvare nujno prišlo, odpravljena, kupci pa bodo vnaprej Iskrini kvaliteti lahko še bolj zaupali. Skratka, akcija, za kakršno se je odločila TOZD TV Sprejemniki Pržan, gotovo kliče po posnemanju! Mara Ovsenik V__________________________________________________________J V Specialnih elementih so močno povečali izvoz Gotovo je izvoz postavka, kjer nekatere tovarne najbolj žuli čevelj. V TOZD Specialni elementi ali kratko SEM pa teh težav nimajo, vsaj za zdaj ne, pravi direktor Anton Polajnar. V prvem polletju letos so izvozili petkrat več kot lani v istem obdobju pa tudi za doma so dobro delali, kar je videti iz poslovnih rezultatov. »Naj povem kar na začetku, da so vsi elementi poslovanja v letošnjih prvih šestih mesecih nad pričakovanji dobri,« je dejal Tone Polajnar.« Dosegli smo 60% letošnjega načrtovanega celotnega prihodka, to pa je 38% več kot lani v tem času. Indeks izvoza, če primerjamo lansko in letošnje 1. polletje pa je 572. Tako že predstavlja izvoz prek 13% celotnega prihodka. Če pri tem upoštevamo, da smo naredili pred dvema letoma »prve izvozne korake«, je tako uveljavljanje na svetovnem trgu res vredno vse pohvale. Dohodek smo v tem času dosegli 140% v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, kar je 68% letošnjega načrta. Stroški so nekoliko nad pričakova- * I Tone Polajnar. nji, saj je indeks 135. Zanimiv je podatek, da so tudi dajatve iz naslova dohodka krepko rastle in imajo v primerjavi z lanskim prvim polletjem indeks 149. To pa je 57% letošnjega progra- Čisti dohodek ima indeks 137 nasproti lanskim prvim šestim mesecem, to pa je 72% letošnjega načrta, kar je nika, ki zahteva zelo intenzivno in strokovno vzdrževanje in rokovanje s strojno opremo. Žal pa strokovnjakov teh tehničnih profilov še manjka, zlasti inženirjev in tehnikov z izkušnjami. »Če seštejemo vse te številke in dejstva ocenjujemo, da je tak poslovni rezultat zelo dober in tudi uspešen, čeprav je ta naša uspešnost relativna, kot sem že dejal,« je zaključil Lojze Sever. Sicer pa v Magnetih poiščejo vse notranje rezerve. Poleg redne dopoldanske izmene so uvedli na ozkih grlih tudi popoldansko in nočno izmeno na določenih fazah proizvodnje, kar velja zlasti za formanje in avtomatsko brušenje. I majo pa veliko težav z zelo različnim tempom proizvodnje. Ker primanjkuje kobalta, naročila ne prihajajo enakomerno, ampak v precejšnjih sunkih in tudi za zelo različne izdelke. Zato se je treba prilagoditi trenutnim potrebam, to pa zahteva veliko fleksibilnost in pogosto menjavanje proizvodnega programa. To se pozna na količinah in.tudi stroji so neenakomerno zasedeni. Pa za zdaj žal ne gre drugače. F. Kotar gotovo lepa številka. Osebni dohodki so dosegli indeks. 144 in to pomeni, da smo razdelili 54% sredstev, predvidenih za letošnje osebne dohodke. Namenska sredstva za stanovanja imajo indeks 145, to pa je seveda omogočil lep poslovni rezultat. Z osebnimi dohodki in s skladom skupne porabe smo ostali v okviru resolucije in zato zdaj nimamo težav. Vse sklade smo napolnili s 50 %, kot je to potrebno ob polletju. Upamo, da bomo do konca leta podobno gospodarili. Bojimo pa se težav na relaciji izvoz —uvoz in tudi domača dobava surovin ne kaže preveč rožnato. Predvsem nas skrbi prepočasen dotok sredstev od izvoza. Kljub tako povečanemu izvozu imamo še vedno težave, ker je dotok deviz, vsaj v naši TOZD pre- počasen. Pa tudi novi devizni zakon nam je naredil veliko preglavic, saj je naš delež deviz kar prepičel. Zato nas devizni položaj konec leta in zlasti v začetku prihodnjega leta močno skrbi,« je zaključil Tone Polajnar. F. Kotar Mlada delovna organizacija z bogato tradicijo Obstoj Iskre Telematike temelji na 36—letni tradiciji Iskre v Kranju, ki se je v preteklosti uspela razviti v eno izmed vodiTnib delovnih organizacij v Sloveniji in Jugoslaviji, katere izdelki so danes prisotni na vseh kontinentih sveta. v letu 1948. Najprej smo izdelovali naprave v klasični elektromehanski tehniki z releji, vrtilnimi in dvigalno vrtilnimi zbiralniki. Drugo fazo v proizvoda nem programu je predstavljala crossbar tehnika. Vzporedno z razvojem elektronike smo začeli osvajati in razvijati elektronske telekomunikacijske siste- Proizvodni program telekomunikacij 10 v Iskri začeli intenzivneje razvijati Specifičnost proizvodnje telekomunikacijskih sistemov, ki poleg stalnih organizacijskih oblik zahteva vse bolj projektne organizacijske pristope, je v zadnjih letih porodila zamisel o koreniti reorganizaciji. Iz bivše delovne organizacije Iskra Elektromehanike so nastale tri nove delovne organizacije, in sicer Iskra Telematika, ki združuje proizvodnjo telekomunikacij in raču-nalništva, Iskra Kibernetika, ki se specializira v proizvodnjo merilno — regulacijske tehnike in Električna orodja, ki nadaljuje proizvodnjo električnih ročnih orodij. Tako je torej Iskra Telematika mlada l: proizvodnje TOZD TEA: tekoči trak telefonskega aparata. me. naš nadaljnji razvoj pa je usmerjen v digitalno tehniko. Pospešen razvoj Iskrinih telekomunikacij se je začel v letu 1965 s formiranjem obrata ATN (Avtomatske telefonske naprave) v tedanji Iskri Elek-tromehaniki Kranj. Drugo pomembnejše obdobje razvojne ekspanzije se je začelo po letu 1970 z osvajanjem proizvodnje elektronskih telefonskih central. Napredek Iskre je bil vseskozi hiter in je vztrajno zajemal nove in nove razsežnosti. Zato so bile v preteklosti potrebne različne organizacijske spremembe, zlasti v smislu programske in tehnološke specializacije. delovna organizacija, ki ima hkrati bogato in dolgoletno tradicijo, kar je oboje lahko pomembno poroštvo, za nadaljnji razvoj nje same in njenega dela, oziroma n fen ih izdelkov, ki lahko zadovoljijo zahtevnega domačega ali tujega kupca. V samoupravnih in planskih aktih za srednjeročno obdobje 1981—1985 smo sprejeli izhodišče, da področje telekomunikacij je in ostane naša programska usmeritev. V skladu s to odločitvijo poteka oblikovanje nove delovne organizacije Iskra Telematika, ki naj utrdi njeno mesto in vlogo v SOZD Iskra, v Jugoslaviji in v svetu. Program Telematike Program delovne organizacije Telematika v nekem smislu definira že njeno ime, ki nam pove, da si moramo pod njim predstavljati združeni področji telekomunikacij in informatike. Program DO Telematika je naslednji: 1. JAVNE TELEFONSKE CENTRALE — medkrajevne in mednarodne telefonske centrale tipa Metaconta 10 C z računalnikom 3200 — kombinirane in lokalne telefonske centrale tipa Metaconta 10 CN z raču- nalnikom 1602 in kapaciteto do 30.000 naročnikov — končne telefonske centrale tipa ISKRA 500 A s kapaciteto do 700 naročnikov 2. ZASEBNE TELEFONSKE CENTRALE — EPABX 16 s kapaciteto do 16 priključkov — EPABX 32 s kapaciteto do 32 priključkov — EPABX 100 s kapaciteto 128 priključkov —• ISKRA 2000/020 s kapaciteto do 500 priključkov Procesni računalnik tipa 1602 je namenjen krmiljenju telefonske centrale Metaconta 10 -CN. — ISKRA 2000/30 s kapaciteto do 3000 priključkov 3. CENTRALE ZA ZASEBNA TELEFONSKA OMREŽJA — ISKRA 2000/130 s kapaciteto, nekaj 100 vodov in do 3000 naročnikov 4. TELEFONSKI APARATI — navadni ali elektronski — s številčnikom ali tastaturo — s ponavljanjem zadnje izbrane številke in s spominom do 32 številk — poljski telefonski aparat _____— novčični telefonski aparat Zasebna telefonska centrala EPABX 100 omogoča do 128 priključkov 5. SEKRETARSKE GARNITURE Proizvodni program dopolnjujejo še razne pomožne naprave (posredovalne mize in posredovalni aparati), elementi za vgradnjo v naprave (releji, tipke), napajalne naprave in podobno, kar omogoča, da je ponudba telekomunikacijskih naprav kompletna. Ker se tehnični pogoji v različnih državah med seboj razlikujejo, je Iskra usposobljena, da naprave lahko prilagodi specifičnim zahtevam posameznih dežel. Iskra je razvila tudi ostale dejavnosti, ki so potrebne, da telekomunikacijske naprave ne le proizvede, temveč tudi projektira po podatkih naročnika, jih montira in preizkusi, po potrebi pa organizira tudi njihovo vzdrževanje. V teh dejavnostih je zaposlenih okrog 1000 delavcev. Kot pomembno dejavnost je po-, trebno omeniti tudi šolanje, ki obsega tako teoretični kot praktični del izobraževanja, s katerim Iskra usposablja svoje kadre in tudi osebje kupca, da je sposobno obvladovati sodobne telekomunikacijske naprave. Aktualne novosti iz programa Velik poudarek daje Iskra telefonskim centralam iz rednega programa, ki so vgrajene v kontejnerje (centrala Metaconta 10 CN in Iskra 500 A). Centrale je možno postaviti brez večjih Osrednji del proizvodnje Iskre Telematike je lociran na Laborah pri Kranju, */*f nadaljujejo investicijska gradbena dela. da se kompleks proizvodnje telekomun^' qij ustrezno zaoKroii. stroškov in po potrebi tudi premeščati, glede na urbanistične zahteve. V luči stabilizacijskih prizadevanj so te centrale velikega pomena, saj zaradi nji- hove enostavne montaže niso potreb11 investicije v drage poštne objekte. Ena izmed osrednjih novosti Bjr nega programa je modularna druž,n 5, ETA 80 pomeni trenutni tehnološko—razvojni in oblikovni vrh Iskrinega telef°n' skega aparata. Te dni je stekla serijska proizvodnja tega aparata. Polelektronska avtomatska telefonska centrala Iskra 500 A, v kateri je vgrajc™ kar 80% domačega materiala. Iz proizvodnje TOZD ATC: oiičenje stojal za telefonske centrale Metaconto- I ^nskih central — Sistem Iskra kor l 2000), ki predstavlja prvi kot* v novo dobo digitalizacije tele-si^nikacijskih omrežij. V svoji kon- vkl'TJSM zasnovi je predvidena za Oiti • Vanie *cot naročniška centrala, skaeZna ,e*ef°nska centrala in telefon-cjj c?ntrala za javni promet. Sistem je v ^.11 Plod lastnega Iskrinega razvoja v 'kri °Vanju z domačimi razvojno razi-v3lnimi institucijami. ISOv!). selektivnost pogovorov in j j. 'zbiranje naročnikov. Isicom je vzbudil veliko zanimanje jugo- slovanskih kupcev (montiranih je že več deset garnitur), obstajajo pa tudi realne možnosti za izvoz tudi na zahtevna zahodna tržišča. Telefonski aparat ETA 80, ki so ga razvili strokovnjaki Iskre, se bistveno razlikuje od vseh dosedanjih, zlasti kar zadeva oblikovne in konstrukcijske dosežke, pa tudi elektroakustične lastnosti. Oblika ETA 80 je bila nagrajena na Bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani in na sejmu v Hannovru. Z uvedbo aktivnih elektronskih komponent je elektroakustični del telefonskega aparata izdelan tako, da sta sprejem in oddaja skoraj neodvisna od oddaljenosti aparata od telefonske cen-' trale. Klasični ogleni mikrofon je v ETA 80 zamenjal nov elektrodina-mični mikrofon, ki s časom ne spreminja tehničnih lastnosti, je klimatsko manj občutljiv, pogovor pa je bistveno manj popačen. 0t>na elektronska naročniška centrala EPABX 32, del Sistema Iskra 2000. ^°bna elektronska sekretarska garnitura ISICOM SUPER. Ste:: Velike razvojne možnosti r>ler telefonske centrale Melaconta v fazi preizkušanja. V času, ko že razpravljamo o viziji »informacijske družbe,« postaja jasno, da bo imela telematika v prihodnosti vse večji pomen. V sodobnih družbenih odnosih postajajo potrebe in zahteve po hitri in lahko dostopni informaciji vse večje. Vzpostavitev ustreznega sistema komuniciranja se postavlja za enega glavnih pogojev nadaljnjega družbenega razvoja. V bodočnosti predvidevamo upo-. rabo združenih vrst komunikacij. Le—te bodo omogočale prenos informacij (besedil, slik itn) iz pisarne, ali od doma direktno v pisarno, ali domov, brez vmesnih medijev. Zato lahko pričakujemo postopni razvoj posebnih terminalov za pisna in slikovna gradiva, ki bodo dopolnili sedanje komunikacijske možnosti. Razvoj Iskrinih telekomunikacij že sledi viziji bodočnosti, saj se naši strokovnjaki zavedajo potreb, pa tudi možnosti takega razvoja. Njihova trenutna prizadevanja so še usmerjena v izpopolnjevanje elektronskih telekomunikacijskih sistemov, v naslednjih letih pa bodo elektronsko tehniko zgnienjali z digitalno. Pred drugo fazo reorganizacije V procesu nove samoupravne organiziranosti bivše Iskre Elektromehanske Kranj se je proizvodnja telekomunikacijskih naprav in računalništva s L januarjem 1982 oblikovala v delovno organizacijo Iskra Telematika, ki obsega štiri proizvodne temeljne organizacije in tri delovne skupnosti. Novo organiziranost je narekovala predvsem specifična proizvodnja telekomunikacijskih naprav. Skoraj vsak ■ telekomunikacijski objekt namreč zahteva svoj pristop, vse od projekta preko razvoja, proizvodnje in montaže do prodaje sistema uporabniku. Proizvodnja telekomunikacijskih sistemov torej ni velikoserijska proizvodnja, ki bi jo organizirali in bi potem tekla v okviru določenega organizacijskega modela daljše obdobje, pač pa zahteva veliko specifičnega dela na področju usklajevanja in dogovarjanja, ter odpravljanja nepredvidenih motenj. Ta proizvodnja zahteva novo miselnost, zahtevnejše organizacijske pristope in veliko fleksibilnost, saj je treba neprestano slediti spreminjanju zunanjih in notranjih gibanj, ki jih narekujejo spremembe kupcev in njihove specifične zahteve, tehnološke spremembe, spremembe nabavnih pogojev in podobno. Ob stalnih organizacijskih oblikah se zato v Telematiki vse bolj uveljavljajo projektni in matrično projektni pristopi k organizaciji dela. Med temeljnimi cilji ob nastajanju nove organiziranosti sta bila tudi ustreznejša delitev dela med vsemi subjekti v delovni organizaciji in ureditev medsebojnih ekonomskih odnosov. S sedanjo organiziranostjo so ustvarjeni šele osnovni pogoji za uresničitev zastavljenih ciljev. V teku so intenzivne priprave za izvedbo druge faze reorganizacije, v okviru katere naj bi se preoblikovale temeljne organizacije. Hkrati bo dogovorjena ustreznejša delitev dela med TOZD in DO in urejeni ekonomski, oziroma dohodkovni odnosi med vsemi subjekti. Vzporedno s tem so napori usmerjeni tudi v dograditev enotnega in primerno strukturiranega sodobnega poslovno informacijskega sistema, ki bo omogočil realizacijo zastavljenih ciljev na področju nove organiziranosti. Tekst: Kazimir Mohar Foto: Sergio Sebeglia Telefonska centrala Metaconta v kontejnerju pomeni prostorski prihranek. Proizvodnja telekomunikacij je danes opremljena s sodobno tehnološko opremo, neprestan razvoj pa seveda zahteva ustrezno izpopolnjevanje. Obdelava delov v TOZD TEA — M K D. srečo v Kranj. Dve leti je delala v takratni Jugobruni, potem se je zapisala Iskri. Njena zvestoba naši tovarni je trajala polnih 30 let. Česa vse ni delala! Zaposlena je bila v produkciji na razi-glanju, na stiskalnicah, na zobatih kolesih, na števcu in nazadnje na liniji koordinatnega stikalnika. Ni torej čudno, da se je njeno veselje ob slovesu malce skalilo in so njene oči postale mokre... Naša Agica se je za- vedla, da se poslavlja od prijateljev in pravzaprav tudi od svojega drugega doma in od precejšnjega kosa svojega življenja.. Bila si pridna in natančna delavka, draga Agica! Še dolgo bomo pogrešali tvojo šegavost, samo tebi lastni humor, kateremu smo se tolikokrat od srca nasmejali! Sodelavci z linije koordinatnega stikalnika 60- Elektromehanske elemente v Iskrinih telefonih so zamenjali elektronski. Anica Jagodic v pokoju S pričetkom »pasjih dni«, ko je bila kranjska Iskra vsa v pričakovanju dopustov, se je na svoj težko pričakovani »dopust« pričela odpravljati, tudi naša sodelavka Agica Jagodic. V Iskro je prišla kot 15 —letno dekle. Iz rodnih Brežic je prišla iskat delo in Ob slovesu med dolgoletnimi sodelavci. SKRA KIBERNETIKA KRANJ Poslovanje DO Kibernetika DO Iskra Kibernetika je bila ustanovljena 1.1. 1982. Izoblikovala se je iz bivše delovne organizacije Iskra Elektromehanika. Delovna organizacija šteje 11 TOZD in dve delovni skupnosti. Z reorganizacijo so se spremenili tudi nekateri odnosi na posameznih področjih poslovanja. Tako seje del interne proizvodnje spremenil v eksterne dobave. Gospodarjenje v prvem polletju 982 je potekalo v DO Kibernetiki v a težjih razmerah kot v preteklem le-tu. Nakopičeni problemi v gospodarstvu nas z vso svojo težo obremenjujejo tudi v letu 1982. Poleg teh dolgoročnih vzrokov na sedanji gospodarski položaj neugodno vpliva ne-uresničevanje • nalog iz tekoče ekonomske politike. Za premagovanje težav in izhod iz sedanjega položaja je odločilno, da se vključi v uresničevanje stabilizacijskega programa celotna družba. Med ukrepi, ki bodo močno vplivali na organizacije združenega dela, štejemo zakon o razpolaganju ter uporabi konvertibilnih deviz. Zato smo v naši DO konec maja pričeli ugotavljati posledice, ki bodo nastale v naši DO zaradi tega zakona. Ugotovili smo, da nam za realizacijo planirane proizvodnje primanjkuje 1,3 milijona dolarjev. Za pridobitev manjkajočih deviz bomo morali vložiti Naziv dodatne napore v izvoz na konvertibilni trg oziroma poiskati druge načine pridobivanja deviz, seveda v skladu s predpisi. Prav tako se zaostruje položaj na domačem trgu, kajti tudi domači dobavitelji so v podobnem položaju kot naša DO. Lahko se zgodi, da bomo imeli zastoje v proizvodnji zaradi nepravočasnih dobav domačega materiala. Zato bo proizvodnja v naših TOZD odvisna predvsem od možnosti oskrbovanja s surovinami in repromateriali iz domačih virov in uvoza, ki bodo v zadnjih štirih mesecih negotove. V prvem polletju 1982 smo se v EK) Kibernetika srečevali s težavami pri preskrbi s surovinami in repromateriali, kar je vplivalo na doseganje plana proizvodnje in posredno tudi na likvidnostni položaj DO. Kljub vedno težjim pogojem gospodarjenja smo v prvi polovici leta 1982 dosegli naslednje rezultate: v 1000 din V prvi polovici leta smo dosegli 98,2 odstotkov dinamičnega plana proizvodnje s poprečno 4.749 zaposlenimi. Izvoz smo povečali glede na enako obdobje preteklega leta za 7 odstotkov in s tem izpolnili 49 odstotkov letnega plana izvoza. Uvozili smo za 5 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani oziroma 48 odstotkov letnega plana. Materialni stroški in amortizacija so hitreje naraščali kot smo načrtovali, kar je povzročilo, da smo dosegli le 15 odstotkov več dohodka kot v enakem obdobju preteklega leta. Zaloge obratnih sredstev so se v primerjavi s stanjem ob koncu leta povečale za 178,8 milijona din, kar je 17 odstotkov več, kot so znašale konec decembra lani. Sredstva za osebne dohodke smo razporejali v skladu z družbenim dogovorom in smo dosegli poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega 13.904 din, kar je 27 odstotkov več, kot je znašal v letu 1981. Dosegli smo 213 milijonov din dela čistega dohodka za sklade, ki predstavljajo v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta le 60 odstotkov oziroma 30,6 odstotka letnega plana. S tem smo dosegli tudi nižjo akumulacijo, ki močno vpliva na kazalce poslovanja, kateri so v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta skromnejši. ISKRA—AVTOMATIKA Eksterna proizvodnja Eksterne dobave Skupna proizvodnja Zaposleni Popr.mes.OD na zap.din Izvoz v 1000 US dolarjev - konvertibila - kliring Uvoz v 1000 US dolarjev - konvertibila - kliring Prodaja na dom. trgu Nabava na dom. trgu Zaloge Investicije v osn. sr. Celovni prihodek Porabljena sredstva Od tega amortizacija Dohodek Amortiz.nad predp.st. Čisti dohodek Osebni dohodki Del ČD za sklade Akumulacija Doh.na del.lv din) Doh.na pop. upor.sr(%) Akumul.na popr.upor.sr. V Dej.I. po 11.81 Plan 82 Dej.I. poli. 82 INDEKS D.1.81 D.1.82 D.1.82 Plan 82 1.443.122 3.712.053 1.880.586 130 50,6 332.226 822.643 428.572 129 52,1 2.232.953 5.781.874 2.967.098 133 51,3 4.703 4.787 4.749 101 99 10.902 13.499 13.904 127 103 11.588 25.623 12.461 107 49 8.976 20.147 9.459 105 47 2.612 5.476 3.002 115 55 8.928 17.867 8.490 95 48 6.861 12.726 6.385 93 50 2.067 5.141 2.105 102 41 1.389.408 2.589.721 1.483.418 106 57 379.203 1.103.970 578.947 153 52 909.733 946.001 1.259.514 138 133 58.068 566.787 80.059 138 14 2.980.930 6.513.959 3.355.165 113 52 2.007.006 4.056.613 2.237.600 111 55 44.540 147.708 134.776 303 91 973.924 2.457.346 1.117.565 115 45 13.679 15.668 — — — 736.192 1.747.985 742.936 101 42 376.391 1.049.064 529.179 141 50 359.801 698.921 213.756 60 31 331.979 547.266 129.190 39 24 216.139 528.348 243.160 112 46 28,6 62,3 21,4 75 34 9,8 13,9 2,5 26 19 Glede na te značilnosti polletnega poslovanja je potrebno analizirati vzroke za neizpolnjevanje planskih elementov. Med objektivne razloge štejemo : zakon o amortizaciji (amortizacija po predpisanih stopnjah se je povečala za trikrat); višje cene surovin in repromaterialov na domačem trgu; sprememba deviznih tečajev, ki so vplivali na povečanje vrednosti uvoženega materiala; drugi predpisi in ukrepi, ki so bili sprejeti v prvem pol- letju, in še vplivajo na gospodarjenje OZD. Ta vpliv bo še večji v drugi polovici leta. Usmerjenost DO Iskra Kibernetika v izvoz na konvertibilni trg je eden od glavnih razlogov, da smo v prvem polletju ustvarili nižji dohodek kot v enakem obdobju preteklega leta oziroma glede na plan. Vito Osojnik TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Proizvajati in izvažati izdelke brez reprodukcijskega materiala?! Za poslovanje v Tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih prav gotovo nič bolj zanesljivo ne drži kot kristalno jasna ugotovitev, da se vse težave pričnejo in nehajo pri oskrbi z reprodukcijskim materialom. Predvsem domačim, kot so na primer: baker, železo, aluminij, pa tudi izolacijski materiali. V prvem letošnjem polletju planskih ciljev niso dosegli. Proizvodnja je zaostala za načrtovano za 13% (količinsko), vrednostno pa za 5%. Tudi izvoz je zelo zaostajal za predvidenim, saj so uspeli ob 2% večjem uvozu kot v enakem obdobju pred letom dni uresničiti le 39% plana. No, ta rezultat kljub temu ni tako slab, saj je izvoz v primerjavi z lanskim večji kar za 61 %! Vzrok za tako stanje smo zapisali že v začetku. Kronično pomanjkanje vseh vrst domačih reprodukcijskih materialov. Pa ne samo to — kvaliteta tistega materiala, ki so ga uspeli dobiti, je običajno tako slaba, da bi ga v normalnih okoliščinah sploh zavrgli! Ker pa je »čudeže« laže delati iz predmetov kot iz želja, so to počeli tudi v Železnikih. Le na ta način si lahko pojasnimo to, da so izvažali, čeprav so po redni poti (če dobavi od proizvajalca brez posrednikov sploh še lahko tako rečemo) dobili prvi material za izvoz šele julija! V takih okoliščinah ni nič nenormalnega. Celo to ne, kar so bili Železnikarji prisiljeni storiti. Pri trgovcu so kupili material — paličastoželezo, ki po dimenzijah sicer ni ustrezalo, vendar ga je bilo moč prebrusiti na ustrezno debelino. Tako so tudi storili; material so prepeljali na Jesenice, odšteli 47 dinarjev za kilogram prebruše-nega železa in zakrpali konec s koncem. Koliko denarja so tako zapravili, izračunajte sami — skupno so prebrusili 50 ton materiala. Kako v takih okoliščinah poslovati brez izgube in po možnosti ostati konkurenčen?! Dinamo pločevina, brez katere seveda ni elektromotorja, jim povzroča veliko preglavic s kvaliteto. Izrabijo natanko še enkrat več drodij, kot bi jih ob pločevini, za kakršna so orodja predvidena — in kakršno sicer potrebujejo. Morda v ilustracijo tudi tu podatek, da eno orodje za štancanje listov za elektromotorje velja tudi pol stare milijarde dinarjev! Pa to še ni vse. Sodobne avtomatske linije za proizvodnjo elektromotorjev so lahko dobro izkoriščene le pri uporabi ustreznih materialov. Teh pa že nekaj časa ni, zato je tudi produktivnost močno padla. Nenehno prekinjanje proizvodnega tempa, ustavljanje proizvodnje zaradi neustreznega materiala, ki pa ga morajo predelovati, da jim ne propade izvozno naročilo — to je vsakdanjik v železnikarski Iskri... Vsega pa kljub dobri volji in velikim naporom pri zagotavljanju nemotene proizvodnje le ni moč zagotoviti. Tako je prišlo na rob prekinitve sodelovanje z italijansko firmo GIRMI, ki je dolgo vrsto let potekalo nadvse uspešno. Vzrok — nenehno pomanjkanje materiala, ki je imelo za posledico odstopanja pri dobavnih rokih, kar pa tujemu partnerju seveda ni mogoče pojasnjevati v nedogled! ,Kako pa ocenjujejo, da bo z dobavami kritičnih materialov vnaprej? Nekaj upanja je, da bi se stanje nekoliko izboljšalo, čeprav bistvenih sprememb najbrž vseeno ne bo. Še naprej bodo torej na dnevnem redu prekinitve proizvodnje, delalo pa se bo tisto, za kar bo pač material — o planu si nihče ne upa niti govoriti... Slika poslovanja v Tovarni elektromotorjev pa se ironično zaključiz ugotovitvijo, da imajo velike finančne težave zaradi prevelikih zalog (tudi) reprodukcijskega materiala. Zal so ne-sortirane in ne povzročajo drugega kot likvidnostne težave. do 350%. O notranjih rezervah danes ni več mogoče govoriti; jasnejši pa je vzrok izgube v lanskem letu. Želo pomembno je še nekaj. Domačim dobaviteljem so material prisiljeni plačevati v devizah, ki jih obračunajo v uradnem kursu. Njim samim —in še marsikomu — so devize vredne vsaj še enkrat več... Nesorazmerja se torej kopičijo iz leta v leto, ob tem pa finalisti (ki so letos uspeli podražiti svoje izdelke borih 13%, pa tudi to šele maja) samokritično poudarjajo, da njihove cene niso prenizke, da pa so cene dobaviteljev repromateriaia mnogo previsoke. Tako se pač plačujejo stroški, ki jih ne bi smelo biti... Zelo pomemben delež poslovanja Tovarne elektromotorjev zavzemajo kooperacijski posli z inozemskimi partnerji. Po neodgovornem odločanju »z vrha« v zadnjih lanskih mesecih, ki je povzročilo nemalo težav in skrbi, se je stanje slednjič ustalilo. Menjava ugodno poteka po razmerju 1:1, najmočnejši partnerji ostajajo isti kot so bili, z izjemo Girmija, o katerem smo že govorili. Stane Fleischman Udeležba pri gradnji tovarni močnih krmil V sredini preteklega leta je bila med delovno organizacijo ISKRA^ TOMATIKA in EMONA— Kmetijski kombinat Ptuj sklenjena prevzemu del pri avtomatizaciji Tovarne močnih krmil in žitnih Dražencih. Predmet pogodbe je zajemal nabavo krmilne avtomatike* tronski izvedbi s komandnim pultom, ki naj bi omogočila avtomatizi^(|l ces predelave močnih krmil za oskrbovanje kmetijskega kombinata l* perantov. Kljub temu, da je Iskra danes že poznana kot izdelovalec, oz. dobavitelj programskih krmilnih sistemov za krmiljenje avtomatiziranih procesov v industriji, so izredno kratki roki in sodelovanje s preostalimi izvajalci zahtevali polno angažiranost razvojno—projektnih in proizvodnih delavcev pri načrtovanju in izdelavi ustrezne hardwar-ske opreme in softvvarske opreme. Pri gradnji krmilne avtomatike je bil uporabljen programobilni sistem PA—30, s katerim so bile rešene vse krmilne in programske funkcije transportnih poti: za sprejem surovin in oddajo gotovih izdelkov, seveda v povezavi z mešalnim delom in ostalo tehnološko opremo proizvodnega procesa. Pri tem je bila krmilna avtomatika v osnovi prilagojena na del uvozne, tehnološko zahtevnejše opreme, katero je poleg procesnega računalnika dostavila znana švicarska firma Biihler. Od domačih izvajalcev so v projektu sodelovali še Mlinostroj iz Domžal, ITAS iz Kočevja, Hidromontaža iz Maribora in drugi. Kompletna projektna naloga je rešena s softwarskim paketom, s pomočjo programske opreme za programiranje. Tak pristop omogoča sočasno izvajanje softwarske in hardwarske opreme, kar je bistveno pripomoglo k skrajšanju roka izvedbe. Hkrati so pri samem za- gonu lahko upoštevali še zadnj^ hteve investitorja in jih na sa j mestu dopolnjevali. Čeprav realizaciji programobilnega sisterA|1e 30 vezani tudi na uvozne kompon |( smo potrebna devizna sredstva zag.. ^ vili v sodelovanju s poslovnim zd njem UNIVIT. >»„ Dela na opremljanju tovarne ’ , ^ tekala brez večjih težav in zastoj ' kar gre pohvala predvsem dela^^ A- razvojnega oddelka za avtomati^ J, procesne industrije in iz TUZ^ ^ matske in varilne naprave. Tu^,^ ,^r Tudit6^ S nični prevzem je potekal brezh Poskusno obratovanje normam® U teka, tako da se investitor že oskr Q\ ie bil3'se' krmili iz nove tovarne. Na slavnostni otvoritvi, ki je , času ptujskega občinskega PTazn',h °l Milan Kneževič, predsednik reP jj 1 škega komiteja za kmetijstvo, stvo in prehrano poudaril, da P° J, ( nova tovarna veliko pridobitev za L( Pta ski kombinat in za celotno tep^jjiO Letno naj bi namreč v njej prid61 60.000 ton močnih krmil. . u.uuu ion mocmn Kirnu. . nje in referenca, ki si jo je pridobi^ Dražba možnost več za vključevanje na d° , in tnia tržiira c cndnhnimi sistemi^ «0r opremljanju tovarne v in tuja tržišča s sodobnimi siste tematizacijo v industriji. čj N k i loč. Združeno delo za osnovnoR ODPRLI NOVO OSNOVNO ŠOLO V SELCIH izobraževanje Otvoritev novega poslopja osnovne šole s hišno številko »Selca 95«, ki je je v nedeljo, 22. avgusta, udeležilo več sto obiskovalcev iz Sek in drugih krajev selške doline in celotne škofjeloške občine, je dokaz uspešnosti povezovanja združenega dela in osnovnega šolstva. trdili, da jim ni žal denarja, ki so 8 . ia spevali, so prispevali tudi svoj de ^ kulturnem programu ob otvoritvi ^ ^ Storm! ie niihnv mešani oevskl 5\ stopal je njihov mešani pevs. , »Iskra Železniki«, domači lik® 3 Finančne težave, ki jih ne manjka pri gradnji takih in podobnih objektov, so tudi v škofjeloški občini narekovale, da je treba odkriti nov dopolnilni vir sredstev. Ta naj bi zadoščal za nemoteno dokončanje začetih gradenj šolskih objektov, med katerimi je bila na prvem mestu novogradnja osnovne šole v središču Selške doline, v Selcih. Interes delavcev v združenem delu za dodatno udeležbo pri gradnji osnovnošolskih objektov je bil, zato tudi referenduma, s katerim so se odločali za dodaten prispevek v višini 0,5% bruto osebnih dohodkov ni bilo težko izpeljati. Tako dopolnjena sredstva so zadoščala, da je bila kot prva zgrajena tudi osnovna šola, ki so jo odprli v nedeljo. Gre za sodoben šolski objekt v kraju, kjer živi tudi precej delavcev Iskrine Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov iz Železnikov. Žato so tamkajšnji Iskraši tudi množično prisostvovali pri otvoritveni ceremoniji. V letih od 1978 do 1982 je namreč samo iz tega tozda »priteklo« za 2,666 milijona — novih seveda — dinarjev sredstev, brez katerih tudi nove osnovne šole ne bi bilo! Da pa so Iskraši novo poslopje vzeli resnično za svoje in tako še enkrat po- amaterji so pripravili razstavo del, razen tega pa so še gmotnos®-.i .e' vali pri pripravah na uspešno otv® r< Krajani Selc jim prispevka niso F Z; gledali, zato so se oddolžili s P® ^ njem, ki ga je na otvoritvi vil1 TOZD sprejel Štefan Nastran. . Tovarna elektromotorjev iz Z®1,151 kov pa skrbi tudi za razvoj svoj^. j. 0 jevne skupnosti. V letih od . zi danes so za razvoj Železnikov p® Jev vali 1% od bruto osebnih doh®^ ^e tako, da so skupno zbrali skoraj6 , ' jonov dinarjev. Stane Fleis®11 p11) K d Hs ;aj 'tv Nev Krožki kakovosti tudi alne Pi '10 d % r|na V S ajar Danes razpolagamo z dokaj ^ razvito tehnologijo, vendar ne “ |ljučn at®1.! t v TelematikU visdS OS,.' gamo takih rezultatov in ne P^Ugaj jamo takih proizvodov, ki bi se . ojn( konkurenčno merili z drugint1 U zvodi razvitih držav. Poleg tega paj{n ji,,, ^ prisoten še drug trend, namreč " ( subjektivnih napak iz leta v leto ra ([) podobnimi problemi se srečuje)®^ . druge delovne organizacije inpr V |* pobud pri iskanju izhodov iz nas1 i ^ položaja. Ena izmed teh p°® Jf Posebno poglavje pa je vsekakor treba nameniti vprašanju oblikovanja cen, s katerimi se v Železnikih dnevno srečujejo. Naredili so namreč pregled gibanja cen reprodukcijskih materialov in cen končnih izdelkov od leta 1978 naprej. Rezultati so zgovorni. V tem obdobju so, npr., podražili svoje končne izdelke od skupno 120 do 150%, repromateriali pa so se v enakem obdobju podražili skupno za 250 krožki za izboljšanje kakovosti P zvodnje- ......3 japo krožkom se lahko Japonska J? ie nostala ena izmeri naikvalit® e je postala ena izmed najkvalit6‘ jt proizvajalk polprofesionalne i® F „ sionalne tehnike. Iz Japonske so se ti krožki raZ^j|l ^ druge države, tako da jih d3®651, f najdemo skoraj v vseh držav pda, n a ji svetu. Pri nas so prvi pričeli uvajati k1®^ ^ izboljšanje proizvodnje v Iskri ^ maliki, Inlesu itd. 'A' °d Krožek za izboljšanje p1"®'2'0^ j ^ naj bi združeval pet do dvanaJ5'jM č čajno pa okoli 8 delavcev, ki oPr-1Ji ^ podobna dela in naloge. Člani s® ^,, en sestajajo za kakšno uro v tedn ■ ej Z otvoritve nove osnovne šole v Selcih. n i ^ C (Nadaljevanje na?-8 JtloVa 'koč de] tl. El EKTROZVEZE ■elave z materialom fl!1' |, ® TOZD TTS velja, da bi kot marsikatera naša TOZD lahko dobro poslova-p' bi imela dovolj repromateriala. Tako pa je v kritičnem položaju. Vzrok je . ;ezi,o v posledični povezanosti med zagotavljanjem repromateriala, oz. nje- g- . t vati iii^u z-a^viavijanjciii i v|#i itaia, vz.. iijc- fj^pozneli dobavi, ki povzroča izpade proizvodnje in proizvodnjo nedokon-yjj izdelkov ter zmanjšuje produktivnost — vse to pa izpad dohodka in nelik-"ost ter ponovne težave pri zagotavljanju sredstev za repromaterial. jev e,ošniem letu jim bo sicer uspelo povečati izvoz od lanskih 1Q0.000 dolar- pje n*gauvoza in bodo zato primorani temu ustrezno organizirati svoje poslova- nadomestila za devizni nakup repromateriala. Pogovor o teh problemih in poslovanju TOZD smo zaprosili'Momčilo Sta-ki je pred kratkim prevzel dolžnost vršilca IPO TOZD TTS. dejs*fr>rei nas zanima nekaj osnovnih P^nj v ®b soočenju s problemi poslo-v,* l|>te jVa*e iomeljne organizacije in te- lzPolnjevanje plana. zaci 'tiu 0Seženimi rezultati v letošnjem ;nj-Y°remo biti zadovoljni, saj smo ilg 111 le polovico predvidenega ribo 'r^ realizacije za prvo polletje, o p :aye 861,1 smo imeli izredno velike te-buj1 'toizv na^av° repromateriala za našo anjgj^H.i0- Nelikvidnost in pomanj-bilo k |e5ev*znih sredstev nam namreč že ika. itoj^0 0,}emogočata normalen potek piib ati j °^nie 'n zato ne moremo dokon-^ vodn Za .Poldrugo leto prodanih proi- 'Odn c | u utu lcl° prouanin proi-'j d • Sicer pa prodaja naših aparatur 1pfl|iw,.,!?ačem in klirinškem tržišču ni %o!J,va- lali “ t embe vredno je tudi dejstvo, da boljše devizno ptokrivanje, oz. zagotavljanje repromateriala. V naslednjem letu pričakujemo glede na oddobreno investicijo delno izboljšanje materialne osnove v proizvodnji in razvoju. To bo ttidi ugodno vplivalo na produktivnost. Glede nelikvidnosti pa naslednje: precej bomo pridobili s finančno realizacijo v zadnjem četrtletju. V tem času bi po naših ocenah morali dobiti material za dokončanje naše, dokaj precejšnje nedokončane proizvodnje. Vendar pa to še vedno ne bo zadostovalo za kritje vseh stroškov poslovanja tako, da pričakujemo uresničitev le 3/4 plana realizacije. Upamo tudi, da bomo v bodoče dobili od naših kupcev devizna nadomestila za repromaterial, saj je končno le prisotno dejstvo, da bodo sicer morali kupovati kompletne aparature zunaj. Ker proizvajamo tudi investicijsko opremo, ki gre v izvoz na konvertibilno področje prek izvoznih organizacij, ki prodajajo kompletne sisteme, bomo poizkušali prek samoupravnih sporazumov doseči sorazmerno delitev deviznega deleža. Iz vsega tega sledi, da imamo določene možnosti za uspešnejše poslovanje, vendar pa bo premostitev vseh ovir, ki nas čakajo, še precej težavna. Momčilo Stanič. Ipj? Olzvodnja visokoprofesionalnih iz^ a, Ur vezana na uvoz repromateria-rila! DafjJ:3 je zelo težko nadomestiti z do-eM0 >sta|e ' problem pa teži tudi vse oi"* L/^izv^lee tovrstnih aparatur v za3 iore avU' tako, da se nihče od njih ne . ijeitl Pohvaliti s kaj večjim pokriva-$'l ko, -l023 z izvozom, — seveda v ko-^ lq.l’h sploh kdo proizvaja. j j6*3 ,emu pa nas ta naša odvisnost loj^ženega repromateriala zelo idno0 bremeni in nam onemogoča 0 tpci - Poslovanje, posebej, ker naši ** Oin 8e.?e vidijo prednosti, da z naku- '4 de as*h aparatur prihranijo družbi v0z i2. saj bi bili sicer vezani na čisti lel(Sn ,a Problematika je sicer kom-„aci aja,^a vendar je le dejstvo, da na-L\tt irt,. u neko prehodno obdobje, ki ga vi. H W,H0rali mi Preživeti, j zt )raV'-aa Pa nas našteta dejstva le ne ;oVn 11 '6ujej0 dovolj. Predvsem je res, 'svo iteri-0 na tem področju še marsikaj vendar sam,° P0510!5"0' -orit Ddro. ai?Je izvoza na konvenbilno 1 sp ^3Cje ie možno, vsaj do pokrivanja rizi okjj z lastnim izvozom. Kaj več pa bo > l,rvin^ra!!j‘vo' Hjev ugodnejši rezultati teh naših pri-e|6zi In ianj bodo vidni že v letošnjem je k” )Oon0nbomo Povedali izvoz od lanskih 78 < »0?u° dolarjev konvertibilnega priip iijea na letošnjih 700 do 800 tisoč do-odk1 lede J® precejšen porast, vendar (jiiiiov ,na naše potrebe v višini 2 milijo- ichi" ^jšanjaeV ^ prinaša bistvene?a ^ altte'e<1'ca. vsega omenjenega so itn t!^otnje v nabavi materiala, te pa t. Povzročajo izpade proizvodnje, °v. k')IZVaianje ttedokončanih izdel-ijoj' °stajajo v zalogah in ne prina-edico^t^redstev, kar ima za p>o-rina, telikvidnost in ponovne težave )v0v a.v’ materiala, oz. povzroča nje-le*2mCrn-Se6no kasnitev. Posledica je i yajanjan^anie produktivnosti in proi* d heij torej v bodoče? Deviz ne boste jso! Stna?°^ 'n ,ud* nelikvidnost bo še ^ C leh vprašanj sledi, da je naša r i a tga ;^nal°ga povečanje konvertibil-1 'ožnne-O23’ za kar obstajajo določene *!«l ‘leniti i!l l^adalje bomo poizkušali Vzdrževalci elektro stroke v trafo postaji v Feritih. DO 1NVEST SERVIS Pozor! Visoka napetost! ‘ ‘iel‘leniti L ‘'aua'jc oomo po ,aL iiin kooperacijsko pogodbo ____________ ' .1 par*nerjem ter si tako zagotoviti Skupino elektrikaijev — vzdrževalcev smo našli v transformatorski postaji. Bili so na tečaju o delu v transformatorju. Tečaj je trajal dva dni in na njem naj bi vse vzdrževalce — elektrikarje usposobili za praktično delo z visoko napetostjo. Takoj po tem seminarju s strokovno vsebino pa so še opravili seminar in teste iz varstva pri delu. »Pri delu z visoko napetostjo si ne smeš privoščiti napake. Če pa napako narediš, jo samo enkrat. Sicer pa tudi delo z visoko napetostjo ni nobena groza. Treba je poznati tehnologijo naprav in funkcij in če to veš in znaš, je delo zelo preprosto. Moraš pa biti dosleden in natančen. Vsak poseg v transformator moraš prej premisliti pa je vse v redu,« nam je dejal vodja seminarja Drago Horvat. Iskra — Invest servis pri svojem vzdrževalnem delu skrbi tudi za transformatorske postaje v ljubljanskih Stegnah. Torej ima skrb tudi za 10 kilo-voltno omrežje po tem našem industrijskem kompleksu. Delo na tem omrežju je za strokovnjake lahko, seveda pod rožki kakovosti tudi Telematiki 'viitdi, (Nadaljevanje s 7. strani) llM Mjebdelovnim časom pod vodstvom tn^^ble r°z*an S' s, Cvrst 'iške ‘Hi, 'r0|r toiti K t>ve Sl l$kih