PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. , novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsld
JL	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418	-
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 124 (13.657)
Trst, sreda, 30. maja 1990
Za Mihaila Gorbačova pomeni izvolitev voditelja partijske opozicije pravi izziv
Radikalni populist Boris Jelcin novi predsednik Ruske federacije
Obljubil je odločnost na poti za narodni, ekonomski in duhovni preporod samostojne in suverene Rusije v sklopu SZ - Korak več na težki poti k pravemu parlamentarizmu
V Moskvi odložili glasovanje o reformi ekonomije
MIHA LAMPREHT
MOSKVA — 59-letni narodni poslanec Boris Jelcin je zffiagovalec tretjega kroga tajnih volitev na Kongresu poslancev Ruske federacije. Dobil je štiri glasove več od posebne večine 531 glasov in s tem postal predsednik vrhov-tle9a sovjeta Ruske federacije. V zahvalnem govoru in ob ^Prikritem navdušenju poslancev je obljubil odločnost na j30!! za narodni, ekonomski in duhovni preporod k samos-;°ini in suvereni državi v okviru Sovjetske zveze. Hkrati se i® zavzel za koalicijsko oblikovanje organov vrhovnega s°vjeta in vlade.
j. Štirinajst dni od začetka zasedanja narodnih poslancev kongresa Ruske federacije je naposled le padla odločitev o tl0vem predsedniku. Odločitev ni bila enostavna, saj so bili P°trebni kar trije krogi tajnih volitev, hkrati pa tudi ni Itl®ojkalo bolj ali manj spretnega taktiziranja okrog pred-^hiških kandidatov. Boris Nikolajevič Jelcin, kandidat rafalnega bloka Demokratična Rusija, je dobil 535 glasov, Je9ov konkurent, dosedanji predsednik vlade Aleksander /fsov pa 467 glasov. Od 1060 poslancev se je volitev v </etjem krogu udeležilo 1038, en glas je bil neveljaven, hladno s proceduro je moral zmagovalec požeti glas več 0tl polovice skupnega števila poslancev, se pravi 531 gla-?9V- Poleg Vlasova, ki se iz »partijskih taktičnih računov« pa se očitno niso izšteli), ni udeležil prvega in drugega kroga volitev, je v tretjem krogu sodeloval tudi Valentin.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Gorbačov pri Bushu
OTTAWA, WASHINGTON - Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je včeraj prispel v Kanado, od koder bo že danes odpotoval v Was-hington. Na tem pomembnem potovanju ga spremljajo zunanji minister Ševardnadze in vsi najožji specializirani svetovalci. V Ottawi je Gorbačova sprejel premier Brian Mulroney.
Washingtonski vrh bo za Gorbačova naporen, saj je sovjetski predsednik začasno pustil za seboj številne nerešene probleme. Ne na zadnje pa se je prav včeraj odprlo novo poglavje v zgodovini perestrojke, saj je bil Jelcin v tretjem poskusu izvoljen za predsednika Ruske federacije. Prav to dejstvo pa ni motilo Geroga Busha, ki je meni, da je Gorbačov močno utrdil svoj položaj in »se nima česa bati«. Kar se vrha tiče, pa se v Beli hiši utrjuje mnenje, da je ozračje Gorbačovu močno naklonjeno, pozitivno pa ocenjujejo tudi vedno večjo razpoložljivost Sovjetske zveze do odprtega dialoga. Mimo teh ugotovitev pa se vse bolj uveljavlja mnenje, da je Gorbačov tokrat prišel v Washington tudi z namenom, da si zago-
tovi še večjo podporo, saj mu številne okoliščine v domovini niso najbolj naklonjene.
Na glavnih washingtonskih pogovorih bo poleg Busha vselej prisoten tudi državni sekretar James Baker. Tuji opazovalci pripisujejo tej odločitvi velik pomen in dokaz, da ima Baker odločilno težo v ameriški zunanji politiki, kakršne si doslej ni nikoli pridobil noben zunanji minister, niti Henry Kissinger. Kakšen bo okvirni dogovor o klestenju jedrskega orožja, bi morali izvedeti že jutri, ko bo vrh dosegel višek. Ameriški in sovjetski strokovnjaki pa so se med tem že zbrali v konklave z namenom, da izoblikujejo že zadnje najtežavnejše točke dogovora. Medtem pa je SZ izjavila, da je že začela z demontažo ogromne radarske postaje v Krasnojarsku v Sibiriji. Naprava je bila vrsto let jabolko spora v dogovorih o medsebojnem nadzorovanju oborožitve. ZDA so namreč dolgo trdile, da Sovjeti grobo, kršijo tako imenovani dogovor ABM o omejevanju protiraketnih naprav.
MOSKVA — Po štirih dneh burne razprave je vrhovni sovjet SZ včeraj odložil na prihodnji teden glasovanje o vladnem načrtu prehoda s planskega na dirigirano tržno gospodarstvo. Kaj je temu botrovalo, še ni povsem jasno. Uradno bodo sedaj v komisijah razpravljali o popravkih k vladnemu načrtu gospodarske reforme, da bi uskladili različna mnenja. Agencija Tass pa je včeraj z velikim poudarkom navajala, da je večina razpravljalcev do sedaj podprlo vladni načrt.
Očiten je poskus, da bi po nakupovalni mrzlici pomirili ljudi in z njimi tudi opozicijo v vrhovnem sovjetu. Premier Rižkov se je bržkone zbal, da bi bilo glasovanje zanj negativno in ga je raje odložil.
Medtem pa se je položaj v Moskvi nekoliko umiril, ker so trgovine dobesedno prazne. Moskovski sovjet je že sprejel odlok o omejeni prodaji blaga široke potrošnje. Sklep, da v Moskvi lahko kupujejo le Moskovčani, je že povzročil precej hude krvi, tako da so morale poseči celo varnostne sile, ker so kupci hoteli s silo vdreti v trgovine.
srečanju z domačimi in tujimi novinarji v Cankarjevem domu
Precejšnja skladnost pogledov med Kučanom in Peterletom
BOGO SAMSA
Vans^J-JANA ~ Kakih sto jugosli srecjjf časnikarjev in dopisnike Vseqatev množičnega obveščanja slovi SVeta Je bil° včeraj v gosteh p inf0r”slcein republiškem ministru : sta dnilranie Stanetu Staniču. Poteka: s	zsnimiva razgovora: dopoldr
pr6(j “f^nikom Kučanom in člai koij} p tva. popoldne pa s predsedn trj et;erletom in nekaterimi mini
poli?tor1, zanimivost, pa tui sta tr-711) P0Inen obeh razgovorov, 1 petih X8 več ur, je v soglasju vse Sedn 'ii an°V Precisedstva, obeh pre<
VPrašanjV in Vlade 9lede kliučni
fečLarko.Kučan kot Peterle sta za ko] ratis(acii0, oba pravita, da nista sep: strUkr nasProtno' pripravili bodo koi bUdih Ven slovenski predlog in ga pi slciji 1 v razpravo drugim jugoslpvai Parodom in republikam. Kuča
je uporabljal izraz konfederacija, če ne bo šlo, pa odcepitev. Peterle je govoril o »mehki konfederaciji«. Vsebinsko sta oba naštevala iste stvari: obramba, meje, zunanja politika in enotni jugoslovanski trg. Zavrnila sta davčni sistem, govorila sta o gospodarski suverenosti.
Nekaj različnih poudarkov je bilo glede zapletenega in kočljivega vprašanja narodne sprave. Za Kučana je to predvsem notranja stvar: »Ne bomo sežigali ne knjig ne podirali spomenikov!« Brž ga je podprl Ivan Oman, ki je bil najprej proti zamenjavi svetniških nazivov krajev, sedaj pa je proti rušenju spomenikov. »Zeleni« Plut pa je bil celo šaljiv: »Če nas kaj moti, zasadimo gozd in veliko zelenja. To je v skladu z ekologijo, povrh pa je še lepo.«
Peterle je do kraja pojasnil zadevo o Koroški in razgovoru z avstrijskim deželnim glavarjem. Dogovorila sta se, da bodo ustanovili mešano komisijo strokovnjakov, ki bo razčistila vse
stvari ^preteklosti, obremenjujoče odnose. Ce se bo izkazalo, da se je treba za kaj opravičiti, se bo opravičil, toda gre za zadeve preteklosti obeh strani. Podoben je bil njegov odgovor o fojbah, ki ga je zastavil novinar beograjske Politike. »Treba je raziskati vendar vse stvari in upoštevati, da gre za ideološke zadeve, ki so se množično dogajale tudi drugje po Italiji.« Slovenska narodnostna skupnost v Italiji je bila prisotna v več vprašanjih in odgovorih. Spet lahko navedemo skoraj popolnoma enak odgovor, ki sta ga dala oba predsednika na vprašanje italijanske novinarke, ali bodo omogočili vrnitev 300 tisoč ezulom in uredili njihove premoženjske zadeve. Oba sta se strinjala, da je treba te zadeve urejati kar najbolj odprto. Toda treba je urediti tudi položaj Slovencev v Italiji. Oba predsednika dobro poznata zakon Maccanico in nezadostno zaščito, navajata podrobnosti o ravnanju s Slo-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Italijanski sodniki zavračajo polemike z voditeljem države
RIM — »Državno združenje sodnikov ANM ne želi podpihovati nekoristnih in nevarnih polemik in prepušča javnemu mnenju, da izreče oceno o različnih pogledih, ki so prišli na dan v zvezi z določenimi pristojnostmi v pravnem redu.« Tako bi lahko v nekaj besedah strnili oceno predsednika sindikalne organizacije italijapskih sodnikov Raffaeleja Bertonija dan po odgovoru predsednika Cossige na dokument s kritikami,, ki jih je združenje sodnikov izreklo na njegov račun v zvezi s sklicem šefov sicilskih sodnih okrožij na Kvirinalu.
Na isti valovni dolžini je tudi generalni sekretar ANM Mario Cica-la, ki pripada skupini »Neodvisno sodstvo«. Cicala meni, da bi bila dodatna razprava o teh problemih povsem neprimerna. »Očitno je,« je dejal sekretar ANM, »da je predsednik ravnal v skladu s svojim prepričanjem, prav tako pa je tudi združenje sodnikov menilo, da je
treba s tem v zvezi izraziti svoje pomisleke. Ne gre za nikakršen ustavni konflikt, temveč le za različnost mnenj.« Zato je Cicala mnenja, da vodstvo ANM, kije v bistvu odstopilo, s tem v zvezi ne sme sprejeti nobenega uradnega stališča.
Predstavnik »Demokratičnega sodstva«, leve struje v ANM, Franco Ippolito, ki je dejansko pripravil sporni dokument, pa je poudaril, da še vedno podpira stališče iz sprejetega dokumenta. »S tem dokumentom smo opozorili na pravila igre in zdaj naj javno mnenje, politične sile in morda tudi strokovnjaki za ustavno pravo povedo, kaj o vsej zadevi mislijo,« je še dejal Ippolito.
O zadnji Cossigovi pobudi pa je mini anketo izvedel tednik Epoca. Anketirali so tisoč ljudi, od katerih se jih 33,7% povsem strinja s Cossi-go, 4,2% jo odobrava, 23% jih nasprotuje, 22% je vseeno, za preostalih 17% pa Epoca ne navaja, kako so se odločili.
Jubilej Glasbene matice
k‘l Goblr* S°vornik na včerajšnji proslavi 80. obletnice Glasbene matice je lr Demšar	(Foto Magajna)
Albanija pričakuje od Italije pomoč za uresničevanje reform
TIRANA — Albanija se vse bolj odpira Evropi in svetu in vse kaže, da je štiridesetletna doba zaprte meje končana. Predsednik Ramiz Alia se je o načrtih za bodočnost obširno pogovarjal z delegacijo komisije pri italijanskem ministrstvu za zunaje zadeve. V delegaciji so bili predsednik komisije Piccoli, socialist Intini in komunist Marri.
Gospodarski in razvojni načrti Albanije so dokaj ambiciozni, vendar je predsednik Alia takoj predpostavil, da nikakor noče izpasti kot nekakšen .»albanski Gorbačov«. Dediščina, ki jo je zapustil Enver Hoxha ni lahka, v luči dogodkov, ki spreminjajo politično in družbeno sliko Vzhodne Evrope, pa so reforme, po mnenju albanskega predsednika, nujne. Albanija se je doslej opirala le na lastne proizvodne moči, za uresničitev načrtovanega na-
predka pa sedaj potrebuje zanesljive in nepristranske partnerje. Alia je italijanskim gostom povedal, da je domača industrija zastarela in dotrajana, prav tako so skoraj nauporabne vse namakalne naprave, ki so za državo izrednega pomena, če upoštevamo, da je v Albaniji seleherni košček zemlje obdelan. V kmetijstvu je zaposlenih 60 odstotkov prebivalstva, s posodobitvijo mehanizacije pa bi Albanija lahko začela računati na večji izvoz in posledično tudi na trgovinsko izmenjavo.
Italijanski gosti so albanskemu predsedniku obljubili čim večjo pomoč. Z zadovoljstvo pa so ocenili tudi previdnost državnega vodstva, ki se zaveda potrebe po vsestranskih spre-mebah, vendar se reform loteva previdno in ob upoštevanju 40-letne politične in gospodarske izolacije države.
Po 3. zmagi v košarkarskem finalu
Scavolini prvak
□ □ □
Prijateljska nogometna tekma
Italija danes
proti Grčiji
■ □ □ □
Na kolesarski dirki po Italiji
Bugno protagonist
□ □ □
Teniško prvenstvo Francije
Ivaniševič izločil Borisa Beckerja
NA 10. STRANI
Jugoslavija bo prejela posojilo
Po grobih napadih na Slovenijo in Hrvaško sledil postopen umik
Poraz Jovicevih stališč med dvodnevno razpravo v jugoslovanski zvezni skupščini
BEOGRAD — Jugoslovanski sekretar za finance je v izjavi za Tanjug povedal, da bodo devizne rezerve Jugoslavije uporabljene za poravnavo terjatev iz tujine ter vzdrževanje likvidnosti in tečaja dinarja. To bi omogočilo tudi dodatno tujo pomoč in svež denar, ki bi ga uporabili za nov razvojni krog.
V ta namen je odbor izvršnih direktorjev mednarodnega denarnega sklada 16. marca letos Jugoslaviji že odobril nov sporazum stand by za 18 mesecev, ki prinaša 600 milijonov dolarjev. Sredstva naj bi Jugoslavija dobila v več delih pod pogojem, da se gibanja na področjih, ki jih določajo kriteriji mednarodnega denarnega sklada, ohranijo v določenih okvirjih. Pomembno je, da sporazum z denarnim skladom pomeni temelj za podpis sporazuma s svetovno banko, vladami in upniki, kar bo Jugoslaviji omogočilo vstop na mednarodito tržišče kapitala.
(dd)
BEOGRAD — Po vseh grožnjah, da je treba zagotoviti spoštovanje ustavnosti in zakonitosti, ki jih je v zvezi s sprejemom večpartijskega sistema v Sloveniji in na Hrvaškem, v svojem nastopnem govoru izrekel novoizbrani šef jugoslovanskega državnega predsedstva Borisav Jovič, je včeraj, po dvodnevni razpravi v zveznem parlamentu, Jovič naredil stoodstotni preobrat.
Namreč, v jugoslovanskem parlamentu so se tudi včeraj dopoldne, enako kot dan prej, nadaljevale protislovne delegatske razprave v zvezi z njegovim govorom. Medtem, ko so ga eni hvalili, so ga drugi napadali. Za včerajšnjo razpravo je zanimiva pripomba Kurtesha Salihua, albanskega delegata s Kosova, ki je Joviču očital staromodnost referata in pa izjave, ki niso podkrepljene ne s poglobljenimi, kaj šele znanstvenimi analizami. Potem pa ga je še opozoril, da če se že tako goreče zavzema za spoštovanje veljavne zvezne ustave, ne more v sklepe predsedstva zapisati tistega, kar je v referatu poudaril, da bodo o bodočnosti Jugoslavije enakopravno razpravljale vse republike. Kaj pa pokrajini Kosovo in Vojvodina, se je vprašal Salihu? Po sedanji ustavi sta namreč, tako kot republike, tudi pokrajini konstitu-
tivna dela Jugoslavije. Joviču tega seveda ne moremo pripisati samo kot lapsus, saj hoče Srbija iz nove ustave izbrisati politično avtonomnost pokrajin in jo omejiti zgolj na ozemeljsko avtonomijo, s čimer pa bi albanski narod na Kosovu izgubil večino svojih političnih pravic.
No, na to Salihu ni dobil odgovora, pač pa so kritike, ki si jih doslej v zvezni skupščini ni bilo mogoče niti predstavljati, tako vznemirile predsedstvo, da se je najprej oglasil njegov podpredsednik Stipe Šuvar, potem pa še predsednik Jovič. Šuvar je dejal, da se državno predsedstvo zavzema za večpar-tijski sistem, za tržno gospodarstvo in za vstop v Evropo in da nikakor ne misli zaostrovati razmer v državi in da tudi nikomur ni grozilo. Bori se samo za spoštovanje ustavnosti in zakonitosti.
Potem pa se je oglasil še predsednik predsedstva SFRJ Borisav Jovič, ki je dejal, da upa, da je delegatom, ki so dvomili vanj, zdaj jasno, da predsedstvo ni uvedlo nobenih izrednih ukrepov in tudi ni razveljavilo večstrankarskih volitev v Sloveniji in na Hrvaškem. Zanimivo je bilo tudi njegovo spremenjeno stališče do možnosti odcepitve kateregakoli dela Ju-
goslavije. Namreč, ko je Slovenija sprejemala konec lanskega leta svojo spremenjeno republiško ustavo, v kateri je po novem tudi pravica do samoodločbe slovenskega naroda, je bil prav Jovič (skupaj s celotnim srbskim vodstvom) eden glavnih napadalcev na Slovence kot na glavne izdajalce Jugoslavije. Včeraj, pa je med drugim dejal: »Ne verjamem, da je kdorkoli proti predlogu, da vsakomur omogočim0 pravno rešitev za odcepitev, če v pogovorih o skupni bodočnosti ne bi mogli najti sprejemljive rešitve za skupno življenje. Kako bomo to uredili, je stvar zakona, ki ga bomo poslali v zvezno skupščino, ki bo o tem temeljito razpravljala in odločala!«
Skratka, Jovič je v zadnjih dveh dneh storil kar nekaj korakov nazaj. A vendarle delegati z njegovi; mi stališči in predlogi ukrepov še vedno niso bili zadovoljni. Ker je bilo pričakovati, da jih ob more; bitnem glasovanju ne bi niti sprejeli, so se odločih za modrejšo rešitev. O njih sploh niso glasovali, temveč so jih samo sprejeli v vednost. Lahko bi rekli, da je v zveznem parlamentu prevladala zmernost if1 razum. Tega pa Jugoslavija v svoji sedanji krizi najbolj potrebuje.
JANJA KLASINC
Institucionalne reforme vse bolj ogrevajo domačo politično sceno
RIM — V parlamentu je zadnji teden volilne kampanje za nedeljske referendume vse tiho, zato pa se politične razprave o institucionalnih reformah vse bolj razvnemajo. Zanje se zavzemajo že leta, toda poglede strank je v zvezi s tem nemogoče uskladiti.
Zadnja pobuda s tega področja pripada skupini poslancev KD (v veliki večini gre za »forlanijevce«), ki se zavzemajo za ukinitev nekaterih členov volilnega zakona, ki naj bi ga potem reformirali. Pobudo so vzeli za svojo še radikalci, pridružila pa sta se ji tudi tajnik KPI Occhetto in bivši tajnik KD De Mita. Že sam predlog je sprožil vrsto polemik, ki pa so se še zaostrile zaradi Occhettovega in De Mitovega podpisa. Tako je podtajnik PSI Di Donato bivšega tajnika KD obtožil, da s tem šibi trenutno vlado, kot je v preteklosti že ošibil Craxijevo, Goriovo in v bistvu tudi svojo vlado.
O zgrešenosti volilnih referendumov je govoril tudi drugi socialistični podtajnik Amato na zasedanju tajništva stranke. Te referendume je ocenil kot nevarne, »ker pri tej ustavno dvomljivi in politično nesprejemljivi pobudi sodeluje precejšen del stranke, ki ima relativno večino.« Amato je nato - po mnenju nekaterih skoraj ultimativno - opozoril ministrskega predsednika, da je treba v preostalem času zakonodajne dobe poskrbeti za izvršitev pomembnih pro-
gramskih nalog, predvsem pa odstraniti vzroke za številne zamude in negotovosti. Čeprav ni bilo izrecno povedano, pa je tajništvo PSI v bistvu okrepilo pritisk na ministrskega predsednika, naj sproži postopek, da se v okviru večinskih strank v prihodnjih dneh razčisti problematika v zvezi z institucionalnimi reformami.
Toda desna roka Andreottija Cristofori je jasno povedal, da o teh reformah ni predviden vrh večinskih strank. Andreotti naj bi se zavzemal za bilateralne pogovore in to tudi z opozicijskimi strankami. Toda koledar srečanj še ni bil pripravljen. Za »večinski vrh« se zavzema tudi Čariglia, ki nasprotuje volilnim' referendumom. O nujnosti volilne reforme pa so prepričani komunisti. V ustrezni komisiji CK so se izrekli proti predsedniški republiki, zavzeli pa so se za nova institucionalna pravila in volilno reformo. Tako pristaši »da« kot zagovorniki »ne« v KPI so bili proti neposredni izvolitvi predsednika države ali vlade, zavzeli pa so se za tako volilno reformo, ki naj bi državljanom omogočila izbiro programov in vladnih koalicij. Ob tej soglasnosti pri volilnih reformah pa je bilo precej bolj vroče med razpravo o predlaganih volilnih referendumih. Glede tega pa je bilo, kot je dejal podpredsednik poslanske zbornice Violante, izredno mešanje stališč med »da« in »ne«, ko je šlo za podporo volilnim referendumom. G. R.
Andreotti predlaga Occhettu »Zavezništvo za napredek«
Srečanje med predsednikom vlade Andreottijem in tajnikom KPI Occhettorn v Veroni je bilo sproščeno in celo prisrčno. Andreotti je med drugim predlagal tudi ime za Occhettovo »stvar«, ki bi jo lahko imenoval Zavezništvo z8 napredek	(Telefoto AP)
V Milanu spet kaotičen promet zaradi stavke v javnem prevozu
Središče Milana je včeraj ponovno preplavila pločevina. Zaradi nekajurne stavke v javnem prevozu je bil promet kaotičen, zrak pa zadušljiv	(AP)
Spet zastoji v tovornem prometu
• •	W	/•••
na meji z Grčijo pri Gevgeliji
GEVGELIJA — Po včerajšnjem sestanku predstavnikov grških in jugoslovanskih mejnih organov, se je tovorni promet na mejnem prehodu pri Bo-gorodici čez dan normaliziral. Do zastoja na meji je prišlo zaradi vračanja okrog sto jugoslovanskih tovornjakov, ker so zadnje dni grški obmejni organi podstrili nadzor in temeljito pregledo-
vali dokumente in težo praznih tovornjakov jugoslovanskih prevoznikov. Na poostrene grške carinske ukrepe zoper jugoslovanske prevoznike so včeraj odgovorili tudi na drugi strani. Po vse večjih zastojih so Grki zahtevali sestanek, na katerem so se z jugoslovanskimi kolegi dogovorili, da prometa čez mejo ne bodo več ovirali.
Nagrada Emiru Kusturici
NEW YORK — Jugoslovanskemu filmskemu režiserju Emiru Kusturici so dodelili letošnjo nagrado Orsona Welisa, za film Dom za obešanje, ki so ga v ZDA prikazovali pod naslovom Čas ciganov. Po mnenju žirije je bil to najboljši film v minulem letu v jeziku, ki ni angleški.
Uspeh jugoslovanskega režiserja je toliko večji, ker nagrado dodeljuje 1032 režiserjev iz 31 držav in je ustanovljena v spomin na enega največjih cineastov v zgodovini filmske umetnosti Orsona Wellsa. Kusturica bo v prihodnjem šolskem letu predaval estetiko filma na katedri Rezije na newyorški Columbia univerzi, ki jo vodi znani Miloš Forman. Jeseni bo začel s snemanjem svojega prvega ameriškega filma na temo Zločin in kazen Fiodora Dostojevskega, ki ga bo prenesel v sodoben čas. (dd)
Konferenca ( • • • ••
o imigraciji
RIM — Od 4. do 6. junija bo v Rimu prva vsedržavna konferenca o imigraciji. Pokrovitelj te pomembne pobude je predsedstvo vlade, prvemu dnevu zasedanja pa bo sldil tudi predsednik Cossi; ga. Udeleženci bodo skušali osvetliti nekatere še nejasne točke zakona o imigraciji s posebnih) poudarkom na tisti njegov del, k-se nanaša na neevropske priseljence. Poleg podatkov, ki jih je v zadnjih letih zbrala in obdelal8 vlada, pa se bodo v razpravi p0" služili tudi podatkov številnih uglednih statističnih zavodov. Delovne skupine pa bodo orisale položaj priseljencev v posamezni*1 deželah Italije z ozirom na socialn® storitve, katerih so deležni, možnosti zaposlovanja in izobraževanj8. Prvo konferenco o imigraciji bo z8' ključil predsednik Andreotti.
nadaljevanji s L strani
strani - nadaljevanji s L strani
• Boris Jelcin
Zoi, predsednik koncerna EXPA iz Habarovska. Že poprej se je izkazal kot politični outsider, saj je dobil le 11 glasov.
V georgijevski dvorani kremeljskega dvorca se je iz minute v minuto stopnjevala napetost, le nekaj minut pred uradno objavo rezultatov volitev pa je iz kroga poslancev Demokratične Rusje pricurljala novica, da je Jelcin zmagovalec. Dvorana je bila na nogah, uradni objavi, ki jo je sporočila volilna komisija, pa je sledil izbruh navdušenja. Tudi sam Jelcin ni skrival vedrine. Na poti do govorniškega odra ga je spremljalo neprekinjeno ploskanje in bliskavice reporterjev. Ko se je zavihtel za mikrofon se je najprej zahvalil za izpričano zaupanje. Izrazil je osebno zadovoljstvo, umirjeno in v isti sapi je spomnil na odgovornost na novi dolžnosti, ki ima po njegovih besedah v prelomnen obdobju toliko večjo težo. Poudaril je, da si bo kot predsednik odločno prizadeval za narodni, gospodarski in duhovni prepo-
rod na poti do samosotjne in suverne države v sestavi Sovjetske zveze. Hkrati se je zahvalil tako tistim poslancem, ki so glasovali zanj, kot tudi tistim, ki zanj niso glasovali, a so vendarle iskali skupni imenovalec med lastnimi referati in tistim, ki ga sam zagovarja. Poudaril je dinamični in demokratični proces zasedanja. V nadaljevanju je izrekel pomembne besede, ki mu gotovo dvigujejo politično zaupanje. Dejal je namreč, da si bo le na temelju soglasja prizadeval za takšno sestavo najvišjih organov vrhovnega sovjeta, komitejev, komisij in vlade, ki bodo sposobni sprejeti smelejše in radikalnejše zakone. Predlagal je eno in pol dnevni premor zasedanja, v tem času pa naj bi posamične skupine poslancev delegirale poslance, ki bi sedli za skupno mizo in se dogovorili okrog sestave novih organov vrhovnega sovjeta. Med poslanci je »vžgala« tudi zahvala predsedujočemu Kongresa Vasiliju Kozakovu, dasi-ravno je ta še dan prej poskrbel za dramatični politični show, ko je hotel Jelcina in Ivana Polozkova, mimo obstoječe procedure, izključiti iz kroga
novega kandidiranja. »V imenu Rusije in narodov, ki živijo na njeni zemlji, obljubljam, da si bom na temelju narodnega konsenza prizadeval za izhod iz krize za dosego boljšega življenja vseh,« je svoj nastop sklenil Boris Jelcin. Poslanci in navzoči v dvorani so njegov nastop nagradili z novim ploskanjem.
Zaenkrat ni znano, kako je novico o izvolitvi Borisa Jelcina, nekje visoko nad Atlantikom, sprejel predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Kakorkoli jo je že sprejel, se zdi, da je ruski parlament z Jelcinom kot predsednikom, ki ga čaka težko delo, naredil korak več k pravemu demokratičnemu parlamentarizmu. Ne nazadnje je to lahko koristno tudi za zvezni parlament.
• Precejšnja skladnost
venci v videmski pokrajini. Predvsem pa je treba biti dosleden doma. Peterle: »Zaščite manjšine ni nikoli dovolj, zato bom prihodnji teden sprejel pred-
stavnike Italijanov, da se dogovorim, kaj je treba zanje urediti.«
V	središču pozornosti so bili seveda Jovič in njegove nemogoče zahteve. Slovenija jih odločno zavrača. Volitve so bile legitimne. Glede orožja je Kučan optimist. Včeraj so se nadaljevale vaje teritorialne obrambe. Danes se bodo končale, nobenega incidenta ni bilo. Vaje so potekale zgledno, prav tako sodelovanje z JLA. Toda ostaja problem slovenske suverenosti glede oboroženih sil, o čemer pa je Peterle mnenja, da se lahko išče in najde različne oblike.
V	popoldanskem delu so nekateri ministri povedali tudi zanimive podrobnosti. Zunanji minister Dimitrij Rupel se je uprl imenovanju konzulov v Trstu in Celovcu. Za Celovec je predlagal Huberta Požarnika, za Trst še ni imel predloga. Toda za Trst je zvezna vlada pred časom že opravila postopek in uradno imenovala Jožeta Šuš-melja, načelnika poslanske skupine v zvezni skupščini, goriškega rojaka. Bo zvezna vlada preklicala sklep, ki ga je Slovenija že podprla? To vprašanje je ostalo odprto.
Rupel je podčrtal slovensko uS|^jrii jenost v Alpe-Jadran, k region8* povezavam zlasti k evropski. . gb-Notranji minister Bavčar pa je pršimo obrazložil odnose z Uprav° aZ-žavne varnosti. Sedaj iz političnih logov ne prisluškujejo več noben0 .|a Slovencu, sploh pa je uprava opus 0<J notranjepolitično delovanje že n j. prejšnjo politično upravo, Poci .e i8 vom parlamenta, ki jo nadzoru] 'ge-tudi pod vplivom kritike opozicij6, re-veda namerava celotno službo meniti, da bo samo protivohu jjj toda to bo lažje, ker ni našel n° kršitev zakona.	p[S'
Gospodarskih vprašanj je tu* ^gir senetljivo malo. Podpredsednik eg8
cinger je povedal, da ne bo n°a moratorija na stečaje podjetij, j-jžn0 se bo vlada trudila, da preseka v AA pe
razglaševanje stečajev. Rekel J6,	510'
razmišljajo o ustanovitvi P° taja ^ venske valute lipe, toda to ost J ^oS-možnost v primeru potrebe. podarska vprašanja pa so nak sporna vprašanja z zvezno v;aazahv8.tJ Na koncu se je Peterle še tno 1 _ slovenskim novinarjem za kor^ejU sl° visoko strokovno poročanje o venske vlade.
Dr. Lojze Peterle je bil po nedavnih volitvah v Sloveniji soglasno izvoljen za predsednika republiškega izvršnega sveta. Rad se je odzval našemu vabilu na razgovor, v katerem ocenjuje nelahke razmere, s katerimi se spoprijema slovenska vlada, izraža pa tudi poglede in stališča o odnosih in sodelovanju matične Slovenije s Slovenci v zamejstvu.
Gospod predsednik, ste prvi slovenski demokratično izvoljeni predsednik, prvi katoliški predsednik in Predsednik, proti kateremu ni bilo Diti enega glasu. Kako se počutite v tei precej slavni vlogi?
»Nisem pričakoval take podpore, zlasti ne glede na začetek parlamentarne razprave v novem, demokratično izvoljenem parlamentu. Za to so različne razlage, osebno pa bi rad videl, na bi obveljala misel, da sem večino Poslancev prepričal predvsem s pro-9ramskimi izhodišči zadeve in da je iia tako veliko število glasov vplivala tndi presoja poslancev, da je treba vjado v tem trenutku podpreti. Sam vidim v tem tudi nekaj spravnega.«
V tem trenutku nas zanimata dva sklopa problemov: prvi je slovensko 9°spodarstvo. Kako ga ocenjujete?
»Kriza je strašna. Poglejmo dejstva: slaba izobrazbena sestava, visoka od-Pisanost opreme, gospodarska struktu-^5; ki je obtežena z velikimi sistemi.
* se težko prilagajajo razmeram na tr9u, so slabo organizirani, imajo malo sposobnih menedžerjev in so obreme-peni s sistemom, v kakršnem so mora-i doslej delovati. To posebej čutim v .v°ji novi vlogi, ko ugotavljam, da pe direktorji zadeve prelagati na iado oziroma na družbo. Tukaj si Podajajo kljuko praviloma nekaj dni 5?®d napovedanim stečajem ali večji-j11 težavami. Vlada si želi, da bi po-Uvljala predvsem trdne pogoje za gospodarjenje, ne pa, da bi drugo za riJgim reševala velika ali manjša industrijska in druga podjetja. Zavedamo pa se, da smo v prehodnem obdobij k° ne moremo ravnati povsem v skladu s tržnimi zakonitostmi, torej bo Pj? tem potrebna kakšna intervencija VaiiVsaj koordinacijski poseg vlade, n),* 1 vlada je eno od redkih teles, ki p ,r.a gledati na probleme celovito.
Jetja sama na to ne gledajo tako.«
bJ^l se, da bomo padli na 150.000 u ^Zposelnih, po drugi strani pa ugotavljamo, da je življenje v Slove-Jt povsem normalno.
^»Zivijenjg je videti ta čas še kar Stalno, toda če gledamo nanj skozi dlje, ki jih razne tuje ustanove de-kon*23 naža Podjetja, se skoraj vsaka do t3 z.oceno' da je dvajset odstotkov Pii 5etiine zaposlenih preveč. Zdi se 9'erl a se v sloveniji v tem procesu -pori 6 ba dogajanja v preteklosti, gos-pt^sko strukturo in politiko, ki jo dnp^Pfav določa Beograd - bližamo hovoS 'mterega se bo treba dvigniti z ha j." politiko. Mislim, da nismo samo temv* prepada, kot pravijo nekateri, Prifi ■ da smo že v njem, nismo pa še hi t v110 dna. Stečaji, ki so napoveda-ezave, ki jih imajo veliki gospo-
Pogovor s predsednikom slovenske vlade
Lojze Peterk:
Drugačno sožitje je najboljša podlaga za nove odnose med Slovenci doma in po svetu
Bogo Samsa
darski sistemi pri nas, pa tudi študije, ki sem jih omenil, kažejo, da bomo dobili precej nezaposlenih. Dela tega procesa ne bo mogoče ustaviti, zlasti ne pri tistih podjetjih, pri katerih kaže, da bodo šla v stečaj, medtem ko imajo druga podjetja možnosti, da se rešijo. Nekatera celo v razmerah, ki jih narekuje Markovičeva vlada, kljub težavam z likvidnostjo, poslujejo uspešno.«
Drug problem, ki se je zgrnil nad slovenski in hrvaški narod in vso Jugoslavijo, je strahoten spor, spopad zaradi orožja, ko se celo rožlja z orožjem. Kako gledate na te dileme?
»Če gledam zadeve povezano, potem ne morem mimo ugotovitve, da so ta dejanja vsaj simbolično povezana med sabo. Recimo, ukaz o premeščanju orožja teritorialne obrambe v skladišča JLA je prišel v Sloveniji na dan, ko smo volili novo vlado. Skupščina Jugoslavije, kjer naj bi se govorilo o varnostno-političnih razmerah v državi, bo dva dni pred konstituiranjem nove hrvaške oblasti. Očitno gre za dva koncepta, pa tudi, da začenja Evropa to razumevati. Razumljivo je, da se čudijo, kako je mogoče, da je pod Drnovškom veljala Jugoslavija za deželo, ki se demokratizira in bliža Evropi, da pa je iz Jovičevega govora mogoče razbrati povsem drugačno težnjo in oceno razmer. Ta razplet bo začel dobivati jasnejšo smer po seji skupščine in konstituiranju nove hrvaške oblasti. Potem bo v resnici polovica Jugoslavije že živela v formalno demok-
ratičnih razmerah. Prepričan sem, da je demokratizacija nalezljiva. Slišimo, da se tudi v Srbiji dogajajo opaznejši premiki. Mogoče so dejstva, ki sem jih omenil, bolj namenjena Srbiji sami kot ostali Jugoslaviji.«
Demokracija ni samo nalezljiva, ampak je perspektiva življenja tudi za nas Slovence v Italiji. Z izredno pozornostjo spremljamo dogajanja v Sloveniji. Najbrž ste že od vseh nas dobili čestitke, od vsega pluralnega, kar živi v zamejstvu. Tudi ob tej priložnosti bi vam rad želel vse najboljše. Kaj bi morali najprej napraviti, da bi se, ne samo položaj Slovencev v Italiji, ampak Slovencev v zamejstvu nasploh izboljšal?
»Če dovolite, bi se rad najprej v vašem časopisu zahvalil tistim, ki so čestitali vladi oziroma meni osebno. Spekter teh čestitk je bil res zelo širok, če se izrazim klasično, od levice do desnice. Tega sem vesel, ker mi to pomeni, da so tudi v Italiji Slovenci razumeli, da gre za širok koncept vladne politike. Mislim, da bi se med našimi narodnimi skupnostmi izven Slovenije moral začeti enak ali podoben proces kot v Sloveniji. Zdaj, ko se v Sloveniji začenja nov model sožitja med ljudmi, ki različno mislijo, politično ali o čem drugem, z žalostjo ugotavljam, da je več te razdeljenosti ostalo zunaj Slovenije. Mislim, da je najboljša podlaga za nove odnose, da tako Slovenci med seboj kot v razmerju z matico izpolnijo željo po drugačnem sožitju. To hotenje pa bo laže uresničiti, če bomo najprej natančno
pogledali različne vidike tega sožitja v preteklosti, od političnih, gospodarskih in drugih vprašanj, in poskrbeli za to, da na tej podlagi zgradimo nov koncept politike in podpiranja različnih komponent v narodnih skupnostih izven Slovenije. Rekel bi - kakor pravimo o Sloveniji doma - da bo tudi tukaj potrebna poravnava krivic. Po eni strani gre za ljudi, ki zaradi svojih pogledov niso bili deležni s strani Slo-. venije nobene javne počastitve; omenjam na primer Ubalda Vrabca, na Koroškem gospoda Zaletelja, spregovoriti bo treba o ravnanju do Borisa Pahorja in še koga. Gre za stvari bolj na moralno-politični ravni. Po drugi strani pa bo treba poskrbeti tudi za drugačno razdeljevanje gospodarske pomoči, ki je bila v preteklosti precej enostranska.«
Med našimi ljudmi sta dve bojazni. Prva je, da je Slovenija v težavah. Bojimo se, da bi prišlo do popuščanja pri obravnavanju našega vprašanja iz objektivnih, ne pa subjektivnih razlogov.
»Verjetno ste opazili, da se skušam pri teh pogovorih držati pravila, da mora biti na njih prisoten slovenski predstavnik. Doslej sem imel pogovore samo kot strankarski človek. Zato je bil tudi predstavnik, ki je bil zraven, človek, ki je bliže krščanskim demokratom. Zagotavljam, tudi z italijanske strani ni bilo pomislekov glede takega načina pogovarjanja v prihodnje. Ne bi želel, da bi se kdaj znašli v
položaju, ko bi morali zaradi našega v primerjavi z Italijo relativno slabšega položaja urejati zadeve na škodo Slovencev. Če bi dobili vtis, da bi bile te zadeve pogojevane, vendar doslej takega vtisa nisem imel, potem je možna tudi naslonitev na druge dežele. Ne bi izvajal politike, pri kateri bi si lahko kdorkoli v naši narodni skupnosti ustvaril vtis, da gre to mimo ali preko interesov, čeprav je še obilo odprtih vprašanj. Taka politika je izvedljiva, hkrati pa je naš namen, da na naši strani Italijanom omogočimo čim-več pravic. Zame ni manjšina nikoli dovolj zaščitena. Naredili bomo vse, kar je v naši moči.«
Naslednja bojazen pa se nanaša na usodo nekaterih slovenskih zamejskih ustanov. O vsem se lahko govori, toda z umazano vodo se ne sme vreči stran tudi otroka. Mnoge ustanove so življenjskega pomena za Slovence v Italiji, brez Primorskega dnevnika si na primer ni mogoče predstavljati obstoja in razvoja manjšine.
»Gre predvsem za to, da pride do pluralizacije oziroma do nadstrankarskega delovanja takih ustanov. Sem šteje tudi Primorski dnevnik. Gotovo bi lahko postal Primorski dnevnik tak, da bi ga vsi Slovenci v Italiji imeli za svojega.«
Kako gledate na razvoj slovenskega naroda v kratkem razdobju?
»Glede slovenskega naroda nasploh sem velik optimist. Ko sem potoval po svetu v času, ko smo imeli probleme s četverico Janša, Borštnar, Zavrl, Tasič, sem opazil, da se zaradi naše pokončnosti, želje po pravici, začenja nova identifikacija ljudi, sicer že zelo odmaknjenih od Slovenije. Odkar smo vpeljali demokracijo, se identifikacija še povečuje. Po svetu je pojem Slovenije živ. Tega še pred letom, poldrugim letom tako rekoč ni bilo. Evropa nas odkriva na novo, kot narod s svojevrstno kulturo, identiteto. Ljudje po svetu, tudi generacije, ki ne znajo več slovensko, dobivajo nov odnos do te dežele. V tem je naboj slovenstva, veliko pričakovanje. Če bi pregledali ta kilogram čestitik in pisem, ki sem jih dobil ob izvolitvi, bi videli, da je izredna želja v naših ljudeh, od Avstralije do Brazilije - z vseh koncev sem dobil voščila - po tem, da ta narod zaživi v polni suverenosti, da se ustvarjalno prenovi. Dejstvo, da počasi zapuščamo realsocialistične okvire, kar bo nekaj časa trajalo, napoveduje, da bomo Slovenci dosegli tiste značilnosti razvitih narodov, kakršne drugi že imajo. Imel’ sem številne goste, politične predstavnike iz tujine, vsi so trdili, da to, kar so videli, dokazuje, da so Slovenci narod, ki ima vse potrebno za preživetje in razvoj. Moram reči, da imamo med ljudmi po svetu čedalje več prijateljev. Sam vidim v tem prelomu, čeprav smo sedaj tako rekoč na dnu možnega, izredno možnost, da izplavamo z novo kvaliteto. Naši ljudje so delavni, podjetni, če je cilj jasen in pot -do njega jasna, so pripravljeni tudi kaj žrtvovati. Tako sem razumel podporo v parlamentu.«
Se še vedno vozite s svojim starim kolesom?
»Ukradli so mi ga.«
Posledicami nečloveških razmer v zloglasnem taborišču Dachau
Pred 45 leti je izdihnil Prebenežan Jože Rapotec
j ^lnil° je že petinštirideset . odkar nas je zapustil naš °Ze Rapotec po dolgi, kruti in t ečloveški internaciji v žalos-,tl.° znanem dachauskem tabo-nscu.
>. Jpd vsega začetka je Jože Ra-f ..c aktivno sodeloval v anti-vS-1?tičnih gibanjih. Skupaj z Jani je sodeloval v OF in se hn 'UlNa 1944 vključil v Narod-br'05^ • oc^lno vojsko. V bitki nat Pristoini so ga ujeli in ga Ori°t Zdprli v tržaški Coroneo. če , ^80 9a odpeljali v taboriš-
Dn- i?haU'
Pa j cakal ie svobodo, vendar in ie zaradi telesne izčrpanosti v dolgega trpljenja umrl prav Tu t , taborišču 28. maja 1945.
Je tudi pokopan, sp,,obletnici smrti se ga cjr,^ln]ai° svojci in kulturno bejleVo Jože Rapotec" iz Pre-
berite Novi Matajur
Italijanski geografi so spoznali manjšinske in obmejne razmere
V teh dneh je v naših krajih potekala ekskurzija Združenja italijanskih univerzitetnih docentov geografije. Gostitelj ekskurzije je bil prof. Giorgio Valussi, predstojnik Inštituta za geografijo na tržaški ekonomski fakulteti. Prvi dan je bil posvečen spoznavanju tržaške krajevne stvarnosti. Tako je okrog 30 udeležencev ekskurzije obiskalo najprej Raziskovalni center pri Padri-čah, nato pa istrsko begunsko naselje San Mauro pri Sesljanu, kjer so se na kratko seznanili s problematiko italijanskega povojnega "eksodusa" iz Istre in Kvarnem ter s problemi lokacijske in integracijske narave v tukajšnjem priselitvenem območju. Sledil je obisk pri zgo-niškem županu Milošu Budinu, ki jim je orisal položaj slovenske etnične skupnosti na Tržaškem, po kosilu v Repnu pa ogled Tabra, Kraške hiše in avtoporta pri Fernetičih. Kasneje so se udeleženci ekskurzije zaustavili še na Globojnarju, kjer so ob razgledu na mesto spoznali procese urbane, demografske in ekonomske rasti Trsta, ter pri Jezeru, odkoder so si lahko ogledali Dolino Glinščice in tržaško industrijsko cono.
Intenzivni dan se je zaključil v tržaškem hotelu Jol-ly, kjer je bilo po večerji predavanje prof. Vladimira Klemenčiča z ljubljanske Univerze. Ugledni gost je italijanske geografe seznanil z glavnimi geografskimi problemi povojnega razvoja Slovenije in Jugoslavije, poseben poudarek pa je namenil slovenskemu obmejnemu območju in v prvi vrsti italijansko-jugoslovanski obmejni regiji. Po njegovem mnenju predstavlja ta obmejna regija v sedanjem evropskem trenutku spričo naglo razvijajočih se integracijskih procesov zanimivo in pomembno izkušnjo, za katero se še zlasti zanimajo srednjeevropske novonastale "odprte meje" v vidiku med-nemškega združevanja. Med faktorji te odprtosti je predavatelj poudaril prisotnost nacionalnih manjšin tako na eni kot na drugi strani meje, ki s svojimi institucijami, osebno dejavnostjo in poznavanjem obeh jezi-
kov vzdržujejo velik del ekonomskih, kulturnih, a tudi drobnih in vsakdanjih prekomejnih stikov, zaradi česar se to obmejno območje, še posebej njegov južni, urbaniziran del,. nedvomno uvršča med najbolj značilne in medseboj tesno povezane evropske obmejne regije.
Predavanje je vzbudilo med poslušalci veliko zanimanje in v sklepni diskusiji je bilo poudarjeno, da so bili italijanski in slovenski geografi med prvimi pobudniki tesnejših vezi med sosednimi univerzami, njihovemu zgledu pa so nato sledile še ostale institucije v deželi Furlaniji-Julijski krajini in Sloveniji. To tesno sodelovanje gre v sedanji evropski situaciji in vse večjem premagovanju nekdanjih družbeno-političnih razlik še okrepiti. Primer takega sodelovanja je med drugimi tudi skupen projekt geografov iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in avstrijske Koroške pri proučevanju Tromeje, to je območja, ki zajema Trbiški kot v Italiji, ozemlje Kranjske gore v Sloveniji ter občini Arnoldstein in Fin-kestein v Avstriji. V vidiku skupne kandidature tega območja za zimske olimpijske igre bodo geografi izdelali skupen scenarij možnega razvoja Tromeje in tako pripomogli k uresničitvi prvega transnacionalnega regionalnega plana v okviru dežel Alpe-Jadran. V tem okviru gre poudariti še dejstvo, da je v ta projekt enakovredno vključen tudi Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, ki izvaja nedvomno pomembno funkcijo integra-torja različnih raziskovalnih izkušenj in stvarnosti.
Tudi v tem oziru ni slučaj, da je bila problematika manjšin in obmejnosti v središču pozornosti pri ekskurziji italijanskih geografov, ki se je nato nadaljevala z dvodnevnim obiskom slovenske in hrvatske Istre pod vodstvom italijanskega centra za zgodovinske raziskave iz Rovinja.
MILAN BUFON
Maccanicov osnutek na seji tržaškega občinskega sveta
Odbor podpira vladni predlog ni pa za pospešitev postopka
Koordinacijski odbor deželnih komisij
Deželne mreže RAI kot izraz krajevne kulture
Župan Richetti je na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta spet jasno povedal, da sedanja večinska koalicija podpira osnutek za zaščito Slovencev, ki ga je v imenu vlade oblikoval minister za dežele Antonio Maccanico. To »sredinsko linijo med dvema končnicama«, kot jo je sam nekdaj ocenil, je župan zagovarjal tudi med obravnavanjem proračunskih dokumentov o slovenski manjšini. Dosledno je zavrnil vse predloge Liste za Trst in neofašistov, istočasno pa tudi stališče svetovalca Slovenske skupnosti Aleša Lokarja, ki je predlagal, naj se občinska uprava zavzame za uzakonitev pravičnega zaščitnega nor-
Jutri v Gregorčičevi dvorani
Predstavili bodo letošnje Srečanje v moji deželi
Organizatorji Srečanja v moji deželi, ki bo od 24. junija do 7. julija letos v Dolenjskih Toplicah, bodo prireditev jutri predstavili tudi v Trstu. Predstavniki Slovenske prosvete, Zveze slovenskih kulturnih društev in Prireditvenega odbora Srečanja v moji deželi bodo jutri ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/11) na voljo za pogovor z vsemi, ki bi se želeli prireditve udeležiti, predvsem pa bodo podrobno pojasnili tudi vsa teh-nično-organizacijska vprašanja. Namen tržaške predstavitve Srečanja v moji deželi - nekdanjega izseljenskega piknika, ki je že lani dobil novo ime -izhaja namreč iz želje prirediteljev, da bi letos v večji meri pritegnili tudi zamejske Slovence. To pa še posebno ob dejstvu, da se za spremembo imena skriva tudi ambicioznejši namen prireditve oziroma premislek o vsej dosedanji politiki do Slovencev, ki so se izselili iz domovine, in poskus odpravljanja množice nesporazumov iz preteklosti. Srečanje v moji deželi je od piknika ohranilo predvsem vedri in družabni značaj, vendar odpira tudi tista vprašanja, ki smo se jih včasih zavestno izogibali. O novih oblikah sožitja bo tako tekla beseda na srečanju urednikov slovenskih časopisov po svetu, na znanstvenem simpoziju z naslovom Načini in perspektive delovanja Slovencev doma in po svetu in na Slovenski poslovni konferenci.
mativa. Petstrankarska koalicija KD, PSI, PSDI, PRI in PLI je vseskozi strojeno podpirala županova stališča in vsaj navidez pokazala, da ima glede tega kolikor toliko enotna stališča.
Richetti je v ponedeljek vsekakor spet ponpvil, da bo lahko Maccanicov predlog deležen vsebinskih dopolnil' in popravkov, več pa o tem ni hotel povedati. Pač pa se je ustavil pri (spornem) vprašanju rabe slovenščine v krajevnih upravah. Dejal je, da položaja v okoliških občinah ne gre vzporejati s položajem v tržaški občini, pri čemer pa je omenil »posebnost« obeh kraških rajonskih svetov. Glede tega
Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavili javnosti novoustanovljeno Združenje občanov in staršev za pre-vencijo in boj proti narkomaniji. V dvorani tiskovne agencije ANSA se je zbralo veliko ljudi, predvsem staršev, ki so tudi s svojo prisotnostjo želeli dokazati razsežnost problema.
Kot je povedala predsednica prof. Annamaria Martelli, je Združenje nastalo po daljšem procesu in zaradi želje ljudi, ki so se zbirali ob Operativni skupini za boj proti narkomaniji tržaške KZE. Gre predvsem za starše mladih, ki imajo ali pa so imeli težave z mamili in ki so na skupnih sestankih spoznali, da morajo nastopiti tudi v javnosti. Vsak narkoman skriva travme in bolečine, ki vpletejo v svojo temno spiralo mlade in njihove starše. Izhod iz tunela je težak, boj pa je toliko bolj krut, če se okrog narkomanov in njihovih staršev dvigujejo izolacijski zidovi. Dejstvo je, da pogostokrat ostanejo mladi mamilaši, njihovi starši ter celo zdravniki in vsi, ki jim skušajo pomagati, sami. Od tod potreba, da se tudi v Trstu starši in občani, ki jim je problem pri srcu, zberejo v Združenje, ki bo govorilo javnosti.
Prof. Martellijeva je v svoji predstavitvi povedala, da se bo združenje borilo za korenito izboljšanje struktur, ki naj pomagajo mamilašem. Po novem zakonu naj bi mladi narkomani »izbirali« (govornica je naglasila navedni-ce) med zaporom in zdravljenjem. Iz-
je dal razumeti, da sedanja uprava ne sprejema skrajno nacionalističnega stališča melonarskega gibanja, ki je že nekajkrat zahtevalo ukinitev rabe slovenščine v sosvetih, ki imata sedež na Opčinah in na Proseku. To pa je odvisno od pravilnika o poslovanju rajonskih svetov, ki izrecno predvideva prisotnost uradnega prevajalca povsod tam, kjer sedijo svetovalci slovenske narodnosti. Izvajanje tega člena pravilnika (glej primer Skednja!) pa je ostalo večkrat samo na papirju.
Občinska skupščina je zavrnila zgoraj omenjeno Lokarjevo resolucijo o uradnem posegu uprave za odobritev pravične zakonske zaščite za manjšino. Stališče SSk so med glasovanjem podprli le komunisti in zeleni, vsi ostali pa so glasovali proti. Svetovalci so nato s široko večino zavrnili misov-ski predlog o takojšnji reviziji občinskega pravilnika o rabi slovenščine v rajonskih svetih. Resolucijo MSI so podprli le melonarji, ki so predložili tudi dokument proti Maccanicovemu osnutku in proti vsakršnemu izvajanju dvojezičnosti v tržaških krajevnih upravah. Desnica je tudi pri tem dokumentu ostala popolnoma osamljena.
Razprava o proračunskih resolucijah je vseskozi potekala ob precejšnji brezbrižnosti občinskega sveta, posebno pa večinske koalicije, ki je mimo županovih besed spet jasno dala vtis, da v resnici ne namerava ničesar konkretnega narediti ne samo za izboljšanje, ampak niti za pospešitev parlamentarnega postopka za odobritev Maccanicovega zaščitnega predloga.
S. T.
bira pa ni lahka, saj so zdravstvene in druge strukture šibke in večkrat slabo opremljene. Potrebno je več denarja, potrebno je izboljšati zdravstvene storitve, in to tudi za tiste narkomane, ki so okuženi z aidsom, treba je ustanoviti nove centre in komune, narkomanom je treba nuditi odvetniško pomoč itd. Predvsem pa je treba (kolikokrat se ta beseda ponavlja!) spremeniti odnos Trsta do narkomanov in njihovih problemov. Člani Združenja bodo skušali v prvi osebi odpraviti predsodke, ki povzročajo veliko gorja. Martellijeva se je pri tem obrnila prav na novinarje in jih opozorila na kroniko sodnih obravnav. Pogostokrat gredo pred sodnika narkomani ali pa bivši narkomani, prepogostokrat se morajo zagovarjati za dejanja, ki so jih zagrešili pred leti (kolesje pravice je izredno počasno). Vest se tako pojavi v časopisu, ko se je mladenič morda že prebil iz obroča mamil, ali pa je na poti v normalno življenje. Prav gotovo učinkuje takšna vest negativno, saj mladega zaznamuje pred javnostjo in ga morda ponovno pahne v krizo.
Uvod prof. Martellijeve je s konkretnimi podatki dopolnila odgovorna zd center za zdravljenje narkomanov CMAS dr. Maria Grazia Cogliati. Povedala je, da je lansko leto prišlo po pomoč v center 385 narkomanov (prejšnje leto jih je bilo 314), od teh jih je prišlo prvič kar 176. Približno sto mla-
Po zakonskem predlogu ministra za pošto in telekomunikacije Mammija o preureditvi radiotelevizijskega sistema, ki ga je že odobril senat, bi dežele skoraj popolnoma zgubile nadzor nad tem sektorjem, saj bi ministrstvo določalo celo to, kam postavljati radijske in televizijske pretvornike (s čimer bi tudi kršilo sedanje zakone, po katerih so dežele pristojne za urbanistično načrtovanje). Zakonski predlog predvideva namreč centralizirano upravljanje sredstev za radio in televizijo, določanje količine reklamnih spotov in oddajanje dovoljenj za ustanavljanje novih postaj itd. Na ta način bi osrednja uprava nadomestila dežele, ki edi-
dih dela sedaj v zadrugah. Osebje centra je nudilo pomoč 45 zapornikom, ki so podvrženi mamilom, od teh je 34 iz Trsta; 22 zaprtih narkomanov lahko danes obiskuje zdravstvene centre, ki so alternativa zaporom. Coglia-tijeva je povedala, da se povprečna starost narkomanov suče med 18. in 22, letom. Prihajajo iz različnih okolij, vsak ima svoje življenjske izkušnje, združuje pa jih notranji nemir, ki ne najde potešitve v družbi in družini, zato si pomagajo z umetnimi snovmi. Največja težava je rešiti mlade iz umetnih oklepov in jih pripraviti na to, da uresničujejo želje in sanje v stvarnem svetu. Podatki so vsekakor zaskrbljujoči in dokazujejo, kako so mamila stvarnost tudi v našem mestu, saj je jasno, da pride po pomoč le del narkomanov. Cogliatijeva je med drugim povedala, da bodo ustanovili tudi posebno telefonsko službo, ki se je bodo lahko posluževali vsi tisti, ki so v stiski.
Na tiskovni konferenci sta spregovorila tudi predsednik tržaškega združenja ACLI Barbo in predsednik tržaške zadruge združenih delavcev, ki sprejema v službo prav mlade, ki imajo probleme z mamili. Takšnih zadrug je v Trstu več, imajo pa pomembno vlogo, saj narkomani težko najdejo »normalno« službo, zanje pa je bistveno, da se v dolgem procesu zdravljenja aktivno vključijo v družbene procese, skratka, da delajo, (am)
ne lahko poznajo stvarnost, ki jo up-ravljajo, po drugi strani pa bi onemogočila krajevnim radiotelevizijskim postajam, da bi bile izraz krajevne kulture in splošnih interesov krajevnih skupnosti.
Te ugotovitve izhajajo iz dokumenta, ki ga je v ponedeljek odobril vsedržavni koordinacijski odbor deželnih komisij o radio-televizijski službi in ki so ga včeraj orisali na konferenci za tisk v dvorani deželnega sveta. Kot je povedal predsednik deželne komisije za Umbrijo Vittorio Menesini, je koordinacijski odbor že pred letom pripravil svoje amandmaje k vladnemu zakonskemu predlogu, ki pa jih senat sploh ni vzel v poštev. Zato se je koordinacijski odbor ponovno sestal v Trstu, da bi pripravil dokument, ki ga bo predložil poslanski zbornici. Po odobritvi-zakonskega predloga v senatu pa so že,štiri dežele (FJK, Umbrija, Piemont, Tridentinska-Zgornje Poadižje) izglasovale zakonski osnutek (podob; nega pripravlja tudi Dolina Aoste), ki povzema zahteve vsedržavne koordinacijskega odbora in ki ga bodo prav tako predložili poslanski zbornici. Kot piše v dokumentu, vladni predlog kra; jevni radio-televizijski komunikaciji ne jamči sredstev, s katerimi bi postala res »izraz krajevne kulture in sredstvo, ki omogoča državljanom, da se vključujejo v politično delovanje inštitucij«. To dokazuje - kot je dodal , član upravnega sveta RAI Roberto Zaccaria - že golo finančno dejstvo, da krajevne državne radiotelevizijske | službe prejemajo veliko manj denarja od reklame, kot osrednja radio-televi", zijska služba. Letos bodo krajevni se deži RAI od skupno 4.088 milijard li' prejeli na primer samo 264 milijard lih j medtem ko osrednja RAI prejema 0» naročnikov še dodatnih 1.400 milijard lir.
Koordinacijski odbor predlaga torej' da bi z odvečnim dohodkom od reklame ustanovili za deželne sedeže RA* poseben sklad. Prav tako naj bi bi bil® omejitve reklamnih spotov in krajevnih produkcij manj stroge. Povrhu Pa naj bi bile po predlogu članov koordinacijskega odbora deželne komisij® pristojne za izdajanje dovoljenj za krajevno radio-televizijsko oddajanje t®r za določevanje pravil deželnih politi® nih tribun in deželnih kabelskih televizijskih postaj.
Na sliki (foto Rizzo) zasedanje koordinacijskega odbora deželnih komisij za radio in televizijo.
Spori ob sinhrotronu
Sektorski urbanistični plan za gradnjo prvega dela sinhrotrona pri Bazovici je v ponedeljek povzročil hude težave občinskemu odboru. Gre pravzaprav za plan, ki bo v podrobnostih odprl pot specifični gradnji pospeševalni-ka. Večji del projekta so izdelali strokovnjaki padriškega raziskovalnega centra, načrti za tako imenovano urbanizacijo (ceste, napeljave itd.) pa so v pristojnosti Občine, ki bi morala za vse načrte počakati na posvetovalno mnenje vzhodnokraškega rajonskega sveta. To pa se ni zgodilo.
Komunisti so na ponedeljkovi seji postavili to vprašanje in zahtevali enotedensko odložitev razprave, tudi zato, ker bo rajonski svet o tej zadevi razpravljal šele jutri. Župan Richetti in pristojni odbornik Cecchini sta nastopila proti odložitvi, zato so resolucijo KPI dali na glasovanje. Zahtevo po odložitvi je podprlo 22 svetovalcev, 22 pa jih je bilo proti. Prišlo je do prerekanja in do zmešnjave, vmes pa je Richetti na hitro prekinil sejo. V večinskih vrstah je bilo opaziti precej odsotnih. Odločilna je bila vsekakor bela glasovnica pokrajinskega tajnika KD Tripanija, ki je tudi podpredsednik družbe Sinctrotrone Trieste in se zaradi tega ni udeležil glasovanja, kar so mu nekateri socialisti močno zamerili. Odbornik za urbanistiko je, kot znano, socialist Eraldo Cecchini.
Novinarjem in javnosti so ga predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci
Novo združenje občanov in staršev za prevencijo in boj proti mamilom
Prof Puc ponedeljkov gost v DSI
Kako preprečiti propadanje slovenske kulturne dediščine
Na rednem srečanju v Društvu slovenskih izobražencev je v ponedeljek predaval prof. Matjaž Puc iz Ljubljane, vodja pred kratkim ustanovljenega Slovenskega verskega muzeja v Stični. Predavatelj je občinstvo seznanil z zanimivostmi tega muzeja, ki sodi pod okrilje Cistercijanske opatije, obenem pa je poslušalce opozoril tudi na vztrajno propadanje kulturne dediščine na Slovenskem.
Prof. Puc je bil v svojem posegu zelo črnogled. Veliko pomembnih kulturnih spomenikov, znamenitih stavb in gradov vidno propada, je opozoril predavatelj. Grajske dediščine.dejansko ni več, pa čeprav je bila nekoč Slovenija kot ves srednjeevropski prostor skoraj dobesedno posejana z gradovi. Med drugo svetovno vojno pa so jih začeli - večkrat tudi načrtno - uničevati. Prof. Puc je povedal, da je bilo v tistem obdobju med drugimi okrog 15 gradov, ki so se odlično ohranili, z bogatimi knjižnicami, opremljeni z dragocenim pohištvom in umetninami. Od tega je dandanes ostalo še zelo malo, poleg tega pa gradov v tem povojnem obdobju ni nihče obnavljal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Razmeroma dobro pa se je kljub dogajanju po drugi vojni na Slovenskem ohranila sakralna kulturna dediščina. V Sloveniji stoji danes okrog 2.800 cerkev in posvečenih kapelic. Hud problem pa je seveda vzdrževanje teh pomembnih kulturnih spomenikov. Država doslej sploh ni dajala na razpolago nobenih sredstev. Breme za obnavljanje cerkva so morali torej v celoti nositi župniki in verniki, večinoma starejši in upokojenci. To pomeni - je poudaril prof. Puc - da najrevnejša plast prebivalstva vzdržuje v Sloveniji pomembno kulturno dediščino, za katero bi morali skrbeti vsi, v prvi vrsti pa država. Predavatelj je izrazil prepričanje, da se bodo z novo vlado stvari v Sloveniji obrnile na bolje tudi kar zadeva ohranitev pomembnih spomenikov in ureditev muzejev.
Ob koncu ponedeljkovega srečanja je prof. Puc posredoval nekaj zanimivih podatkov o verskem muzeju v Stični. V njem si je že sedaj pogoče ogledati številne predmete in dokumente, ki pričajo o slovenski krščanski zgodovini od začetkov do današnjega časa. Večer je zaključil pogovor med gostom in udeleženci, (hj)
Zapleten sindikalni spor, ki grozi s paralizo deželnih uradov in služb
Med sindikalnimi predstavniki deželnih uslužbencev in samo deželno upravo je prišlo do svojevrstnega spora, ki dejansko grozi, da bo močno ohromil normalno delo uradov.
Jabolko spora je avtonomni sindikat DIRER, ki šteje približno 80 vpisanih, gre pa pretežno za visoke funkcionarje. Omenjen sindikat ima nenavadno »moč«, , ki je neproporčna s številom članov, a zastruplja odnose na Deželi. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL pojasnili ta zagonetni položaj. Dejstvo je namreč, da deželna uprava že sedem let ni razpisala natečajev za napredovanje svojih uslužbencev. Letos je končno prišlo do odločitve, da se natečaji izvedejo, zataknilo pa se je pri izpitni komisiji. Le-to namreč sestavlja paritetna komisija, ki deluje v okviru deželnega upravnega sveta (gre za notranji organ, ki ga ne smemo zamenjati z deželno vlado). Del sveta izvoli deželni svet, del pa sestavljajo sindikalni predstavniki, ki jih izvolijo uslužbenci. Volitve so bile letos, izvolili pa so tri predstavnike CISL, dva CGIL in enega UIL, izpadel pa je prav kandidat sindikata DIRER.
Avtonomni sindikat se je zaradi tega odločil, da se pritoži pri deželnem upravnem sodišču TAR in kon-testira veljavnost volilnega sistema. Očitno sistem ni neoporečen, saj je deželna uprava pričela oklevati, kar dejansko pomeni, da se izpitna komisija še ni sestala, natečajev pa tudi še ni.
Sindikati CIGL, CISL in UIL se jezijo na avtonomni sindikat DIRER in ga obtožujejo, da se stalno poslužuje re-kurzov na upravno sodišče in da zahteva, naj avtomatično vključijo enega njegovega predstavnika v deželni upravni svet. Predstavniki treh sindikatov pravijo, da si mora tudi ta sindikat priboriti predstavnika na volitvah, kot se to dogaja povsod. Hkrati pa kri-
tizirajo deželno upravo in predsedn* , Biasuttija, da se pustijo izsiljevati avtonomnega sindikata in predlag®L. naj deželna uprava skliče nove ve, in to na podlagi neoporečn®^ pravilnika. Za povedanim se seVfe{3 skrivajo (do določene .mere) nekat j, neraščiščena vprašanja. Sindikat ^ RER se obrača na deželno upravno ^ dišče z velikim uspehom, _saj nava0.^ svoje pravde tudi dobi. Čudno lep0-da deželna uprava ne sestavlja ne°l,a-rečnih pravilnikov in končno je ne<te-vadna teza, po kateri je treba vati zahteve avtonomnega sindiK ker ima pač svojsko moč. Težko j® rej predvideti razvoj zadev, ostai*c^ dejstvo, da izpitov ni, več uslužbe st pa še vedno zaman čaka na mož napredovanja.
Obisk sekretarja IMO 0’Neife
Danes bo prišel na obisk v Trst VVilliam 0'Neil, novi generalni sekretar ne pomorske agencije OZN IMO, ki ima sedež v Londonu in pod okrilje kat®* ..e, K* tudi tržaška Mednarodna navtična akademija. Gre za višjo šolo za navtične štu Jstva. je začela delovati v lanskem letu s finančnim prispevkom zunanjega ml,n.II,ije i(1 0'Neil bo gost pokrajinske uprave, ogledal pa si bo tudi začasni sedež Akad® bodočega, ki ga urejajo v paviljonu B bivše umobolnice.
Pred težkimi pogajanji v devinsko-nabvežinski občini
Brezigar odslej tudi formalno kandidat SSk za mesto župana
Ponedeljkov sklep pokrajinskega sveta
Skoraj 800 milijonov lir
•	•	1	**v	•
za muzeje m knjižnice
Krajevna sekcija Slovenske skupnosti uradno kandidira Bojana Brezi-9arja za devinsko-nabrežinskega žu-Pana. Njegova kandidatura, ki je bila Povsem pričakovana, je soglasno prodrla na ponedeljkovi seji širšega sek-ogskega odbora, ki je med drugim Pidi izvolil delegacijo SSk za pogajanja za oblikovanje novega občinskega odbora. Poleg tajnika Antka Terčona so v delegaciji še Brezigar, Drago Le-giša in Martin Brecelj, ki bo še dalje vodil strankino svetovalsko skupino v občinski skupščini. Stališče SSk o Bre-zigarjevi kandidaturi sledi nedavni nradni izjavi pokrajinskega tajnika J® Sergia Tripanija, ki je za mesto devinsko-nabrežinskega župana pred-jngal Daria Locchija na čelu tristran-Karske uprave KD-SSk-PSI.
Sekcijski tajnik Terčon je v svojem poročilu na ponedeljkovi seji - kot Piše v tiskovnem sporočilu - opozoril da izredni uspeh SSk, ki je postala šte-vdfno druga najmočnejša politična skiipina in - kar je še najvažnejše -zbira v svoji sredi veliko večino slovanskih volilcev. »To je brez dvoma Posledica vztrajnega, dolgoletnega in resnega dela tako na organizacijskem Področju kot tudi pri upravljanju obči-SSk si je tudi v zelo težkih pogo-Pn, ko ni razpolagala z zadostno veči-d° v občinskem svetu, vztrajno priza-devala - in v veliki meri ji je to tudi “spelo - da bi uresničila vse program-Ke predvolilne obveznosti. Občinska "Prava ni omahovala pri prevzemanju bdi najodgovornejše odločitve in Prav ta odločnost, ki je bila pogosto arča opozicije, je nedvomno bistveno
pripomogla k volilnemu uspehu.« Ljudje, zlasti domačini, so po Terčonovem mnenju naveličani prazne demagogije in znajo ceniti resno in odgovorno delo upraviteljev. Sekcijski tajnik se je ob koncu svojega poročila zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspehu stranke, še posebej je podčrtal izredni osebni uspeh župana Bojana Brezigarja.
V daljši diskusiji je bila poudarjena potreba po stalni in učikovitejši povezavi izvoljenih z bazo, ki naj bo stalno informirana ter naj aktivno sodeluje pri vseh važnejših odločitvah. Ob koncu seje so bile soglasno oblikovane smernice za nadaljnje delo: SSk zahteva, da bi bodoča občinska uprava slonela na trdni večini in bi nadaljevala s že začetim delom. »Zato je potrebno, da se upošteva volja volilcev, ki so
zelo jasno pokazali željo po kontinuiteti,« piše še v tiskovni noti. Tudi iz tega razloga predlaga SSk za župana Brezigarja, ki je znal pet let učinkovito voditi občinsko upravo in mu je na volitvah potrdilo zaupanje izredno veliko število volilcev. Kar pa zadeva program, je SSk mnenja, da »mora bodoča občinska uprava temeljiti na kontinuiteti pri izvajanju velikih načrtov in reševanju konkretnih problemov v vseh vaseh občine. Vprašanji sožitja in razvoja naj bi torej bili ključnega pomena tudi za bodočo občinsko upravo.«
Beseda pripada sedaj pogajalcem, ki ne bodo imeli lahkega dela. Sinoči je bilo v Nabrežini na sporedu prvo srečanje delegacij KPI in PSI, v petek pa bo prišlo do srečanja med predstavni-
Tržaški pokrajinski svet je na ponedeljkovi seji odobril sklep, s katerim namenja skoraj 800 milijonov lir tržaškim muzejskim ustanovam in nekaterim javnim knjižnicam. Sklep, ki ga je formalno predložil in utemeljil odbornik za kulturo Raffele Dello Russo, namenja med drugim 400 milijonov lir za opremo in posodobitev mestnega muzeja Revoltella in nekaterih njemu vzporednih objektov. 180 milijonov lir bo Pokrajina namenila ureditvi toplih gred in cestnih povezav v Botaničnem vrtu, prispevek v višini 35 milijonov lir pa so dodelili zgoniški občinski upravi za opremo nove občinske knjižnice v Saležu. Devinski zavod Združenega sveta pa bo dobil 5 milijonov za ureditev svoje knjižnice. Sklep so podprli predstavniki večine in Slovenske skupnosti, komunisti in misovci pa so se vzdržali.
Pokrajinska skupščina je v ponedeljek tudi prižgala zeleno luč za širjenje in razdelitev informativnega gradiva o projektu družbe Polis o gospodarskem razvoju tukajšnje stvarnosti, ki ga bodo uradno predstavili na jesenski pokrajinski ekonomski konferenci. Sklep je bil odobren z glasovi KD, PSI in PLI, medtem ko so se Harej (SSk), melonarji, komunisti in misovci vzdržali. Med razpravo so skoraj vsi diskutanti podčrtali važnost te pobude, mnogi pa so bili istočasno mnenja, da bo treba študijo pred ekonomsko konferenco nekoliko posodobiti in jo prilagoditi nekaterim novim razmeram v tukajšnji gospodarski stvarnosti. Sklep je predložil pristojni odbornik
Cannone, ki je v svojem poročilu potrdil pomen načrtovane konference.
Svetovalci so v ponedeljek tudi ratificirali celo vrsto sklepov pokrajinskega odbora. Med drugim so odobrili finančni prispevek za nedavni vsedržavni posvet o nosečnosti. Pri tem je prišlo do polemik znotraj večine, po katerih je odbornik PLI Giorgio Berni iz protesta zapustil sejno dvorano. Sklep za prispevek so podprli predstavniki PSI, PRI, odborniki KD in svetovalci KPI, proti so glasovali svetovalci LpT in MSI, nekateri demokristjani, socialdemokrat Pertusi in Harej pa so se vzdržali.
PSI počastila spomin na Walterja Tobagija
Spomin na Walterja Tobagija, urednika dnevnika II Corriere della sera, ki so ga pred desetimi leti umorile Rdeče brigade, je počastila tudi tržaška federacija PSI. V tržaškem občinskem svetu je njegov spomin obudil pokrajinski tajnik PSI Perelli, saj je bil Tobagi včlanjen v stranko, pa čeprav je bil prepričan katoličan. Po Perelli-jevih besedah pa v tem ni nobenega protislovja, saj sta tako socialistični kot krščanski ideal v enakopravnosti ljudi, tako da sta versko in politično prepričanje utrdila v Tobagiju zavest o potrebi po reformiranju družbe. Prav v svojih naporih za ozaveščanje državljanov in torej za reformiranje družbe je bil Tobagi najbolj dosleden.
Javna skupščina bo prihodnji mesec
Danes občni zbor industrijcev
Tržaški industrije! bodo imeli svojo javno generalno skupščino 16. junija na Pomorski postaji, udeležila se je bosta med drugimi tudi zakladni minister Guido Carli in podpredsednik združenja Confindustria Carlo Patrucco. Še prej pa bodo krajevni podjetniki obravnavali najbolj aktualne teme, ki zadevajo njihovo delo na notranjem rednem občnem zboru, ki bo danes ob 16. uri v kongresni dvorani na sejmišču pod Montebellom. Osrednje poročilo bo podal predsednik Združenja tržaških industrijcev Toresella, medtem ko bosta v razpravo posegla tudi deželna odbornika za programiranje Carbone in za finance Rinaldi, ki bosta orisala obračun in perspektive gospodarstva v naši pokrajini. Nedvomno bo veliko razprave posvečeno najnovejšim premikom okrog zakona št. 26 (paketa za Trst in Gorico), sicer bosta v ospredju aktualni položaj tržaškega industrijskega sektorja in dejavnost stanovske organizacije industrijcev.
Posvet v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave
ES ponuja precej priložnosti ža malo in srednjo industrijo
• ■ Prednosti, ki jih nudijo malim in srednjim podjetjem Furlanije-Julijske kra-| ne načrti za raziskovanje in razvoj Evropske skupnosti, so bile osrednja tema oruma, ki sta ga padriški Center za znanstvene in tehnološke raziskave ter eželni center za storitve mali in srednji industriji priredila včeraj na sedežu Padriškega Centra. Na forumu, ki sta ga vodila predsednik Centra Domenico AR?60 *n Predsednik deželnega centra za storitve mali in srednji industriji prj Ssandro Zannier, so osvetlili predvsem pogoje za prejemanje javnih finančnih Pevkov za raziskovanje.
l9g Gre namreč za kar velika sredstva, saj je Evropska skupnost za štiriletje v "94 sklenila finansirati okvirni načrt za tehnološke inovacije in raziskovanje pr nesku kar 8.500 milijard lir. Dober del teh finančnih sredstev, ki krepko ski Se9ai° vs°tei Ki jih je ES namenila temu sektorju v prejšnjih letih, bo evrop-jj * Parlament dodelil malim in srednjim industrijskim podjetjem. Na ta način siC d0 tudi priznal njihovo vlogo pri krepitvi in večanju konkurenčnosti evrop-e9a proizvodnega sistema.
Evr ^orumu Pa 50 orisali tudi možnosti integracije raziskovalnih sredstev triin?8^6 sKupnosti, Italije in deželnih ustanov, ki so jih nekatere deželne idus-ze izkoristile z nekaterimi zanimivimi projekti.
Zanimanje v mednarodnih znanstvenih krogih
Nove možnosti za sinhrotron
riaroj^rt za gradnjo svetlobnega pospeševalnika pri Bazovici zbuja zanimanje med-Zafet k znanstvenih krogov. To zanimanje je toliko večje sedaj, ko se pripravljajo na stven 9radbenih in drugih del. Sinhrotron »Elettra« je v bistvu mednarodno znan-sijjjj 0 “Podjetje«, ki si mora utreti pot na najširša tržišča. Dejstvo je namreč, da ima °tron tudi komercialne namene, ki bi ga morali gospodarsko utemeljiti. eIlerv. okviru sodelovanja so se včeraj srečali predstavniki ameriškega departmaja za ne t^0, Predstavniki italijanske ambasade v Rimu in predstavniki družbe Sincrotro-R, stneste- Jutri pa se bodo srečali visok predstavnik omenjenega ameriškega urada upravTT5, znanstveni svetovalec italijanske ambasade v ZDA Hamish in poverjeni Zriahst e ^ dru^e Sincrotrone Fulvio Anzelotti. Z njim bodo prisotni na sestanku tudi bo SinVen' Predstavniki Puglisi, Fonda in Margaritondo. V petek pa bo obiskal druž-ial o , <;rot;rone Trieste ameriški veleposlanik v Rimu Peter Secchia, ki se bo pogovar-._onkretnem sodelovanju s tržaško znanstveno ustanovo.
Iz poročila poveljnika ladanze na včerajšnji slovesnosti
Karabinjerski agenti so lani prestregli tisoč pribežnikov
Včeraj dopoldne so tudi v Trstu svečano proslavili 176-letnico obstoja karabinjerskih enot. Tržaško slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki vojaške in civilne oblasti, so priredili v kasarni »Gen. Petiti di Roreto«. Na njej pa je poveljnik tržaških karabinjerjev podpolkovnik Massimo ladan-za podal obračun enoletnega delovanja tržaških karabinjerjev.
V svojem govoru je podpolkovnik ladanza omenil tudi velike politične spremembe, do katerih prihaja v zadnjem času. Vendar pa ti dogodki prinašajo tudi premike na področju orga-
niziranega kriminala, saj nastajajo nove velike mednarodne organizacije.
Med konkretnimi podatki je podpolkovnik ladanza navedel število tulih državljanov, ki so jih v lanskem letu karabinjerji prestregli, ko so ilegalno prešli v Italijo. Takšnih pribežnikov je bilo v letu 1989 okoli tisoč, medtem ko so približno 1.200 oseb prijavili sodnim oblastem zaradi raznih prekrškov. V lanskem letu so karabinjerji zaplenili l,2kg droge.
Na sliki (foto Magajna) slovesen trenutek z včerajšnje proslave, na kateri so tudi nagradili zaslužne agente.
Računalnik v službi zemljiške knjige
qQVi ^an resdnarodnega seminarja o sistemu habsbur-
tako imenovani zemljiški še v naši deželi in na kompjuterizaciji
*Uvj>qil z®reljiškega katastra (o 'Mhen, T-9a v Italiji uporabljajo ?%ške , VF°'sKem, je bil posvečen ™
*rajiha s k* i° Je prva uvedla prav Furlanija-Julijska Ude,P-erninar' Ki ga letos prirejajo že sedmič in katerega 2arske zujejo cieiegacije iz Avstrije, Češkoslovaške, Mad-t°iske,t ovenije (vodi jo inž. Zlatko Lavrenčič), Južne Ti-2 Slavnim Pretistavniki italijanskega ministrstva za finance Se ie uran ravnateijem katastra Carlom Maraffijem na čelu, 9a sveta ^ za<^ei v dopoldanskih urah na sedežu deželne-kdejgi ■ fu je predsednik deželnega sveta Solimbergo ^vedla a seminarja orisal značilnosti sistema, ki ga je 0doben in	in ^ ie iz nekaterih vidikov še danes
h?ah?i!v Pa se ie seminar nadaljeval v hotelu Europa 1,’K Za zpnfrPP' Kjer je glavno besedo imel deželni odbor-r mPjutpr' J1Sk° knjigo Barnaba, ki je orisal postopke za h iijska kri?aC1i° zemljiške knjige. Leta 1987 je Furlanija-, °vitev intJlna namreč odobrila zakon, ki predvideva ustali0 Khjino pPOanega informativnega sistema med zemljiš-l^Ogočgj J1 katastrom, ki naj bi usklajeval ti ustanovi in f.alerih je 0rektno vodenje zemljiških knjig (za vodenje hlllaHce). Jnt St°jpa Dežela, za kataster pa ministrstvo za Prpri,!P?racPa °beh sistemov bo prinesla precej pred
hiinjg^j. . em pa bo y	m i,, v u,,j,,,,m
t)hl arhivn,,V?P1' a tucK posodobitev kartografskih iri uprav--^1 Vrsti r.rrN°va avtomatizirana zemljiška knjiga pa bo v kar ; reofjočila učinkovitejše in hitrejše storitve obča-Je seveda tudi najvažnejše.
Zaradi višje obdavčitve
Ob mundialu stavka trafik
Junija bo stavkovni val zajel tudi trafike: v znak protesta proti vladnemu odloku, ki je za te prodajne centre podvojil pristojbine, ki gredo državi, bodo trafike zaprte 11., 18. in 25. junija, za nedoločen čas ne bodo v njih prodajali listkov raznih italijanskih loterij in končno ne bodo od 9. junija do 8. julija prodajali znamk.
Italijanska federacija lastnikov in uslužbencev trafik Fit zahteva, da vlada raz\4eljavi odlok, na osnovi katerega morajo vsi trafikanti, ki so zaradi prodaje tobaka imeli več kot osem milijonov bruto-dohodkov, namesto dosedanjega milijona plačati dva.
Istočasno pa Fit postavlja vrsto zelo konkretnih predlogov, ki se nanašajo na razne vladne pristojbine in na preureditev igranja državne loterije. Glede prvega vidika federacija predlaga zmanjšanje »enkratnih« zneskov, ki jih je treba plačati ob obnovi dovoljenja za prodajo tobaka, glede drugega pa opominja na zakon o uvedbi avtomatizirane službe za igranje na državno loterijo. Predlagane spremembe bi po oceni Fit poenostavile nekatere službe, istočasno pa bi v državne blagajne usmerile približno 1600 milijard lir več.
Vprašanje KPJ in PSI tržaškemu županu
Zaradi zamude ob deželni prispevek v korist Romov
Občinska svetovalca KPI Antonia Zanin in PSI Alessan-dro Perelli sta županu predstavila nujno interpelacijo, s katero sprašujeta, zakaj je občinska uprava zamudila rok za pridobitev deželnega prispevka za nakup zemljišč in opreme za romsko skupnost, ki biva v Trstu. Občina bi namreč lahko prejela od Dežele kar 385 milijonov lir, s katerimi bi lahko romski skupnosti uredila primernejše taborišče na območju Ul. Rio Primario. Občinski uradi odborništva za skrbstvo pa so vložili prošnjo prepozno, tako da je Občina Trst zamudila še en pomemben prispevek.
Perelli in Zanihova poudarjata, da bo ta zamuda povzročila velike nevšečnosti tržaški romski skupnosti. Z deželnimi prispevki je odborništvo nameravalo namreč uresničiti prvi načrt za taborišče za 35 oseb, ki trenutno živijo v zelo slabih razmerah v Naselju sv. Sergija. Zato svetovalca vprašujeta, kdo je odgovoren za to zamudo in kaj namerava storiti župan, da bi se take zamude ne ponavljale.
V okviru raziskav o drobni prodaji droge
Aretirali dva mamilaša
V okviru raziskav o drobni prodaji mamil so karabinjerski agenti včeraj aretirali 21-letnega fanta in 24-letno dekle. Mlada so prestregli v bližini mejnega prehoda pri Škofijah, ko sta se iz Jugoslavije vračala v Italijo. Pri sebi sta namreč imela 1,7 gramov heroina in gram marijuane.
Kasneje so agenti preiskali tudi njuno stanovanje, v katerem so našli še gram heroina. Mlada mamilaša so odvedli v tržaški zapor v Ul. Coroneo.
Sporočilo sindikata slovenske šole
Objava lestvic habilitiranih
Sindikat slovenske šole sporoča, da bodo v četrtek, 31. maja, v deželnem šolskem uradu razobesili lestvice habilitiranih v izrednem habilitacijskem roku.
Za slovenske nižje srednje šole velja sledeči razpored razredov, v katerih bodo na ogled lestvice: razred LV - italijanščina razred XXXIX - tehnična vzgoja; slovenske višje srednje šole: razred XXIII - trgovske in upravne vede
razred XXVIII - tehnično risanje razred LVIII - italijanski jezik in literatura
razred LXII - angleščina
razred LXII - nemščina
razred XLIV - fizika
razred LXV - matematika in fizika.
Po objavi lestvic imajo interesenti pet dni časa za morebitne prizive zaradi možnih napak, do katerih lahko pride iz najrazličnejših razlogov.
Datumi pisnih nalog v izrednem roku habilitacij za poučevanje telesne in glasbene vzgoje na nižjih srednjih šolah so določeni za 13. junij, za poučevanje istih predmetov na višjih srednjih šolah pa za 14. junij. Izpiti bodo na liceju France Prešeren vselej s pričetkom ob 8. uri.
t
Nenadoma nas je zapustila
Pia Sossi por. Muhr
Pogreb bo jutri, 31. maja, ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnice k Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: mož Er-mano, Jolanda z družino, družina Petel in ter Karla in Nini.
Trst, 30. maja 1990
30. 5. 1989	30. 5. 1990
Eno leto je odkar si nas zapustil
Mirko Radovič
S solznimi očmi, ranjenim srcem »in z nespremenljivo ljubeznijo se te spominjajo
žena Lida, Ivan in Vedrana z družinama, brata, sestra in ostali sorodniki.
Še en pozdrav nepozabnemu nonotu
Monika, Igor, Erika, Ingrid
Nabrežina, 30. maja 1990
Pedagogi iz Slovenske Bistrice so si ogledali tržaško Rižarno
Skupina petintridesetih pedagoških delavcev z osemletke iz Slovenske Bistrice je bila konec prejšnjega tedna na obisku v dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu. V spremstvu ravnatelja doma Švaba so se gostje poklonili spominu žrtev tržaške Rižarne, katere tragično zgodovino jim je orisal novinar Franc Udovič (na sliki - foto Magajna), nato pa so si ogledali še nekatere druge zanimivosti mesta.
DP Z Vesela pomlad gost župnije Marije Kraljice sveta
Koncert kot prispevek k večjemu razumevanju med narodnostima
Po lanskoletnem uspelem koncertu Marijinih pesmi je župnijska skupnost Marije Kraljice sveta na Opčinah sklenila letos ponoviti to prijetno pobudo in povabiti v goste še zbor iz sosednje župnije. Izbira je padla na dekliško pevsko skupino Vesela pomlad, ki je kljub številnim obveznostim navdušeno sprejela vabilo na omenjeni koncert.
Italijanski gostitelji so se predstavili s svojim mešanim pevskim zborom, ki je pod vodstvom Pina Tomasija zapel sedem Marijinih pesmi različnih avtorjev iz obdobja med 15. in 19. stoletjem. Poslušalci pretežno italijanske narodnosti so z odobravanjem spremljali izvajanje domačega pevskega zbora. S posebnim zanimanjem pa so sledili nastopu dekliške pevske skupine Vesela pomlad, ki se je predstavila z bogatim izborom v glavnem polifonih skladb avtorjev Gallusa, Pa-lestrine, Mozarta, Schuberta, Mendelssohna, Bartholdyja, Mokranjca, Koda-
Iyja, Gobca, Trošta, Seminija in Mo-pellila. Izreden pevski užitek je ob koncu sprožil buren aplavz, ki je terjal še dodatno pesem. Za zaključek pa sta oba zbora zapela še združeno.
Bil je to res imeniten koncert-sreča-nje, kot ga je označil zborovodja Franc Pohajač. Celoten spored, od pozdravov do predstavitve zborov in pevskega programa, je bil podan v italijanskem in slovenskem jeziku. Gostitelji so pripisali temu koncertu izreden pomen, saj je šlo za srečanje dveh skupnosti, ki se razlikujeta po kulturi in jeziku, a ju druži skupno veselje do pete besede verske vsebine. Nedvomno je bil s tem srečanjem storjen še en korak naprej v medsebojnem spoznavanju tukaj živečih narodnosti.
Po koncertu so se pevci zadržali še na družabnem srečanju, kjer so jih gostitelji nadvse prisrčno sprejeli.
MAJDA DANEV
koncerti
Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo: danes, 30. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu in ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu, jutri,31. t. m., ob 17. uri nastop otroškega pevskega zbora Glasbene matice pod vodstvom Aleksandre Pertot na šoli Glasbene matice v Trstu, 1. junija, ob 17. uri na šoli Glasbene matice v Trstu in ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah ter 2. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Gledališče Verdi - Milje
Združenje glasbenikov Julijske krajine (Associazione musicisti giuliani) je pod pokroviteljstvom miljske občine in v sodelovanju s kulturnim društvom Luigi Frausin organiziralo v miljskem gledališču Verdi ciklus štirih koncertov.
Danes, 30. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert korejske violinistke HAE-SUN KANG. Na klavir jo bo spremljal Ayami Ikeba. Izvajala bo skladbe Bacha, Čajkovskega, Prokofjeva in Ravela.
Gledališče MIELA
Jutri bo v okviru pregleda sodobne glasbe nastopil KVARTET KLIMA iz Zagreba.
kino
ARISTON - 18.00, 22.15 Una notte a Bengali, r. Nicolas Klotz.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 LTndiscreto lascino del peccato, r. Pedro Almodo-var, □ □
EKCELSIOR AZZURRA - 19.30, 21.45 Morte di un maestro del te, r. Kei
Kumai.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare V - II mito, □,
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Valeria, la calda bestia II., pora., □ □ NAZIONALE IV - 16.20, 22.15 Jesus of Monteral, □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EDEN - 15.30, 22.00 Incontri dl notte in un carcere femminile, pora., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.00 Nuovo cinema Paradiso, r. G. Tornatore, i. Philippe Noiret, Salvatore Cascio.
LUMIERE - 20.15, 22.15 El topo. ALCIONE - 17.30, 22.15 Non desiderare la donna d’altri, r. Krzysztof Kieslow-sky.	y
RADIO - 15.30, 21.30 Caldi contatti,
pora., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
_________gledališča___________
GLEDALIŠČE VERDI Jutri ob 20. uri (red L) bo na sporedu druga ponovitev Donizettijeve opere ELISIR D'AMORE. Dirigent Gianfranco Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters.
razna obvestila
30-letniki s Krasa in iz Brega - Če
želite, preživeti prijeten večer v družbi svojih vrstnikov (letnikov) tel. na št. 226517 (urnik trgovine) najkasneje še danes,30. t. m.; 2. junija bo velika fešta.
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi vše otroke iz zadnjega letnika vrtca in osnovne šole ter njihove starše na skupen ogled predstave "Prizori iz življenja stvari" po zamisli Borisa A. Novaka in v režiji Borisa Kobala. Predstava bo v soboto, 16. junija 1990, ob 16. uri v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Za vse podrobne informacije in za rezervacije avtobusnega prevoza se lahko interesenti zglasijo v uradih ZSKD v Trstu, tel. 767303, ob uradnih urah, najkasneje do petka, 8. junija.
ŠD Zarja sklicuje v sredo, 6. junija, redni občni zbor, ki bo v Bazovskem domu ob 20. uri v prvem sklicanju in ob
20.30	v drugem sklicanju. Vabljeni člani in simpatizerji.
Lanskim 50-letnikom in sošolcem z Opčin, od Banov in s Ferlugov.
Zberemo se 8. junija na večerji na Opčinah. Za potrditev prisotnosti poklicati na tel. 214763 ali 211468 v večernih urah.
izleti
Združenje aktivistov in invalidov
NOB prireja 10. junija 1990 ob priliki odprtja obnovljene bolnice Franje enodnevni izlet. Vpisovanje na sedežu združenja, Ul. Cicerone 8/b - Trst.
Sindikat upokojencev SPI CGIL od Domja obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Maniago in Spilimbergo v soboto, 2. junija, ob 6.30 od Domja, ob 6.35 iz Doline in ob 6.40 iz Boljunca.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča, da so potrebni obrazci, programi in informacije za izredni učiteljski natečaj po 3. bis odstavku 11. člena zakona št. 417/89 na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Carducci 8, tel. 370301, vsak torek in četrtek med 11. in 12. uro ter v sredo in petek med 16. in 17. uro.
Boris Kobal in Sergej \erč
v satiričnem kabaretu
VSE NAJBOLJŠE, GOSPOD BUBNIČ!
v Kulturnem domu v Trstu:
v petek, 1. junija, ob 20.30 (premiera) v soboto, 2. junija, ob 20.30 (repriza) v nedeljo, 3. junija, ob 20.30 (repriza)
Sodelujeta: Alda Sosič in Tatjana Malalan Kostumi: Giuliana Gerdol □ Režija: Marko Sosič
Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma v Trstu vsak dan od 10. do 12. ure in eno uro pred vsako predstavo.
Metromarket Foto - Optika Vikj - Keramika Ugussi - II Negozietto
razstave
V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava mladih GRŠKIH KIPARJEV.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je odprta razstava slikarke Dianelle PI-AZZE (Popy). Razstava bo trajala do 7. junija po običajnem urniku.
Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU.
V	Kraški galeriji.je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca Degrassija, Renate De Mattie, Maure Is-rael, Edija Žerjala in Bruna Ponteja z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je do 8. junija odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEIJA.
V	razstavnih dvoranah sesljanske le-toviščarske ustanove bo do 2. junija na ogled razstava grafik, skulptur in risb, ki sta jo pripravila Združenje ENDAS Furlanije-Julijske krajine in tržaški Krožek Proteo Hirst. Urnik: vsak dan, razen ob praznikih in nedeljah od 9. do 14. ure.
V	prostorih miljške letoviščarske ustanove bodo v soboto, 2. junija, ob 18.30 odprli slikarsko razstavo na svili in platnu, ki so jo pripravili tečajniki pod vodstvom Laurette Ghirardi.
Ista razstava bo na ogled od 7. junija dalje na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu.
V občinski galeriji na Trgu Unitil bo
do 8. junija na ogled razstava DIEGA POLLIJA. Urnik: 10-13 in 17-20, ob praznikih 10-13.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 30. maja 1990
FERDINAND
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.24 - Luna vzide ob 11.47 in zatone ob 1.06.
Jutri, ČETRTEK, 31. maja 1990
KANCIJAN
PLIMOVANJE DANES: ob 0.49 najvišja 15 cm, ob 8.14 najnižja -39 cm, ob 16.08 najvišja 29 cm, ob 22.49 najnižja 1 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
13,5	stopinje, zračni tlak 1021,3 mb raste, veter 24 km na uro severovzhodnik, bur-ja s sunki do 48 km na uro, vlaga 56-od-stotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Manuel Valenta, Ilaria Primossi, Denis Romano.
UMRLI SO: 78-letna Emiliana Bellich vd. Piano, 75-letna Eufemia Tripar Ma-roncelli, 89-letni Oleandro Moscheni, 53-letni Ivo Gianello, 81-letni Giusto Chel-leri, 83-letna Lidia Cerchioli,. 44-letni Renzo Renzi, 47-letni Fabio Lutman, 73-letna Bernarda Sossi, 79-letna Giulia Lepote, 80-letna Alma Vusio, 77-letni Ubal-do Mauro, 79-letna Alba Firmini vd. Co-lussi, 79-letna Maria Sedmaf.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 28. maja, do sobote, 2. junija 1990
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan samood 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Od 14: ure dalje sprejemamo samo osmrtnice in sožalja po tel. 7796600
razne prireditve
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Godbeno društvo Nabrežina organizira ZABAVNE KONCERTE KORAČNIC, ki se bodo odvijali ob 20.30 po sledečih vaseh: v Praprotu danes, 30. t. m. na Kržadi, v Slivnem jutri, 31. t. m. na Kržadi pri trgovini Milič, v Mavhinjah 4. junija pred gostilno Urdih in v Cerovljah 7. junija pred gostilno Lina Legiša.
V okviru pobud za starejše občane prirejajo slovenske dobrodelne organizacije v Trstu predavanje prof. Martina Jevnikarja O KOROŠKI LITERATURI VČERAJ IN DANES. Predavanje bo v dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu danes, 30. t. m., ob 16.30. Sledi družabnost!
Župnija sv. Jerneja in MePZ sv. Jernej vabita na KONCERT, ki bo v župni cerkvi na Opčinah jutri, 31. t. m., za slovesen zaključek šmarnic. Sodelujejo: dekleta MPZ Vesela .pomlad - vodi Franc Pohajač, MPZ Fantje izpod Grmade -vodi Ivo Kralj in MePZ sv. Jernej - vodi Janko Ban. Primorske Marijine božje poti v besedi (Ljubka Šorli) in sliki (Zvonko Vidau), orgelska spremljava Ivan Milič. Povezoval bo Livij Valenčič.
KD Lonjer-Katinara - Spomin na '89 KONCERT MPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine bo jutri, 31. t. m., ob 20.30 v Lo-njerju. Vabljeni!
Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade vabita na ZAKLJUČNI KONCERT v petek, 1. junija, ob 20.30 na dvorišču pri Terčonovih v Slivnem.
Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na 9. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgarjev dom na Opčine. V soboto, 2. junija bo ob 20.30 na sporedu koncert vokalne skupine AVE iz Ljubljane, v nedeljo, 3. junija pa se bo_ s pričetkom ob 16. uri odvijala kulturno-zabavna prireditev na prostem. Oblikovali jo bodo zbori Vesela pomlad z Opčin, Zvonček z Repen-tabra, folklorni skupini OŠ France Bevk z Opčin in župnije iz Trebč, ansambli TAIMS, ZVEZDE, BURJA in VESELA POMLAD ter priznani čarodej VIKJ s svojo show skupino.
MPZ Vasilij Mirk in ŽPZ Prosek-Kontovel priredita CELOVEČERNI KONCERT v cerkvi sv. Martina na Proseku v soboto, 2. junija, ob 20.30.
MePZ Rdeča zvezda Salež prireja III. SREČANJE PRIJATELJSKIH PEVSKIH ZBOROV v soboto, 2. junija, ob 20.30 v ŠKC v Zgoniku. Nastopajo: MePZ Rdeča zvezda - Salež, MPZ Skala - Gabrje, MePZ Slavec-Slovenec Ricmanje-Boršt in MPZ Vesna - Križ.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi v Hribenco na XX. PRAZNIK VINA. V soboto, 2. junija, ob 18. uri odprtje kioskov ter od 20.30 ples z ansamblom Taims; v nedeljo 3. junija, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 17.30 prihod folklorne skupine in godbe izpred srenjske hiše, nastop folklorne skupine Stu ledi, MePZ Slavec-Slovenec, koncert Godbe na pihala iz Nabrežine, od 20.30 ples z ansamblom Happy day ter v ponedeljek, 3. junija od
20.30	dalje ples z ansamblom Happy day.
KD Fran Venturini priredi ZAKLJUČNO PRIREDITEV v soboto, 2. junija, v centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Na sporedu je prikaz društvene dejavnosti in nastop čarodeja Vikija s svojimi vragolijami. Vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi v ponedeljek, 4. junija na predavanje zgodovinarja dr. Branka Marušiča o POBUDAH ZA OSVETLITEV DRAMATIČNIH DOGODKOV V MAJU 1945. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici s pričetkom ob 20.30.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, UL. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SKD Primorec - Trebče vabi v petek, 1. junija ob 20. uri trebensko cerkev na celovečerni koncert ŽPZ Ivan Grbec iz Skednja. Zbor vodi Boža Hrvatič.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 2. junija ob 18.30, na koncert gojencev SLOVENSKEGA CENTRA ZA GLASBENO KULTURO EMIL KOMEL iz Gorice. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji klasične glasbe.
čestitke
Danes praznujeta 25 let skupnega življenja MARIJA in FABIO KREVATIN-Še na mnoga zdrava leta jima kličejo Martin, Dario in Klarisa.
Danes praznujeta 25 let poroke MARIJA in FABIO KREVATIN. Vse najboljše, da bi živela še veliko skupnih srečnih let, jima želijo Mirko, Slavka in Vili.
MARIJA in FABIO KREVATIN praznujeta danes srebrno poroko. Iskreno jima čestitata Aldo in Vida Ban.
Pred 25. leti sta pred oltar stopila in si večno zvestobo obljubila FABIO in MARIJA. Vse naj naj jima želi družina Vidau.
Danes slavita 25 let poroke MARIJA in FABIO KREVATIN. Vse naj naj jima želi družina Gabrovec.
Danes praznuje 10 let JAN. Vse najboljše in še mnogo nogometnih uspehov mu vošči brat Jaš.
V Brandežiji hišica stoji, v njej naša ANGELA 80. rojstni dan slavi. Vse bivše kolegice iz Bazovice ji želijo obilo zdravja in še mnogo takih dni.
prispevki
V	spomin na ljubljeno sestro daruje Justa Bizjak 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost in 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na drago Leonoro Kerkoč -Križman daruje Justa Bizjak 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Justa Šegino in Ivane Husu daruje Marija Cibic in Prašel
20.000	lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na pok. Justa Šegine in Uči-ja Corazzo darujeta Marta in Giorgi°
20.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Sergija Milkoviča darujejo Eleonora Kralj 20.000 liF Silvana z družino (Trebče 221) 30.000 lir in Nerina Carli z družino (Trebče 55)
20.000	lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah.
V	spomin na predragega botra Silvjota daruje Darjo .50.000 lir za malega Giulia-
V	isti namen daruje tudi Walter 50.000 lir.
V	spomin na pokojnega Davida Sirka daruje Gilda Košuta 10.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
PRENOSNI osebni računalnik toshiba
št. 291270.
PODJETJE SARI INTERNATIONA
nje blindiranih in protipožarnih vrant) deželi Furlaniji-Julijski krajini. Tel-uradnih urah na št. (0432) 880215.	^
NAPRODAJ hiša z dvoriščem v Trstu Ul. Lamarmora 9. Ogled v torek in 5 do od 14.30 do 15.30.
menjalnica
29. 5. 19^0
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
Ameriški dolar..... 1229,75	1220.—
Nemška marka.......	735,53	731,50
Francoski frank....	218,21	216.—
Holandski florint ...	653,06	650.—
Belgijski frank....	35,727	35.—
Funt šterling...... 2081,40	2060,—
Irski šterling..... 1471,50	1945.—
Danska krona....... 193,050	190.—
Grška drahma.......	7,484	7.—
Kanadski dolar..... 1041,40	1020.—
Japonski jen ......... 8,144
Švicarski frank.....	870,75
Avstrijski šiling...	104,514
Norveška krona......	190,62
Švedska krona.......	202,75
Portugalski eskudo .	8,345
Španska peseta ...... 11,795
Avstralski dolar....	942,30
Jugoslov. dinar .... —
ECU................. 1510,55
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Agencija Domj°
mali oglasi ]
OSMICO je odprl Brajnik pri Domju-Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot.
AGENCIJA vsedržavne zavarovalne družbe zaposli izkušeno uradnico z nagnjenjem za stike z javnostjo. Dobrodošla predhodna izkušnja na zavarovalniškem ali finančnem področju. Možnost part-time. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevni-, ka, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Agencija".
PODJETJE s proizvodnjo in uvozno-iZ' vozno trgovino išče uradnico za administrativno delo z vsaj triletno prakso iz knjigovodstva in bančnega poslovanja. Višina plače bo določena na pod' lagi izkušenj in znanja. Ponudbe posl*1 ti na upravo Primorskega dnevnik9. Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr0 "Uradnica".	.
1000 IBM, kompatibilen in tiskalnik tudi ločeno, prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM barvni televizor nordmend®
16 palcev z daljinskim upravljanjem odličnem stanju po ugodni ceni. Tej-
(0481) 533535 vsak dan od 13. do l4'
PRODAM po ugodni ceni regato 70S i*1 audi 80SL. Tel. na št. 229224 ob večen nih urah.
PRODAM električno kitaro washburu odličnem stanju. Tel. (0481) 882358 večernih urah.
PRODAM opel kadett coupe 1000 s pr>. ključkom za prikolico. Tel. (0481' 882358.
PRODAM motor tomos temne barv -prevoženih 43 km, malo rabljen. Tel fonirati na št. 211754.
PRODAM opel 1300 S ascona, edini 1® , tnik v odličnem stanju. Tel. 773792.° 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
PRODAM alfa sud 1500, letnik '80 1
1.500.000	lir. Tel. 910170.
NUJNO iščem srednje veliko hišo na 9
t, — ^	f-i * 1	r-.	rr s-\ «-• 14 rr v'T* f 0
hodnem Krasu, po možnosti z vr^0^|
Upoštevam tudi zazidljiva zemljišč® .j. stare zgradbe potrebne popravil, k a cati ob delavnikih od 11. do 13. ure
išče delavce za montažo in vzdrže/4,
FIXING BANk^C
MII AN
8'
864'^
103.?5
189^
\\fi
900-^
100-^
Agencija Rojan
V nogometnem vrvežu RAI »skrbi« za vse
Jasno je, da želi državna televizijska ustanova tudi v bližnji poletni dobi ohraniti in, če mogoče, še utrditi svoj odnos do TV gledalcev z dovolj raznoliko in smotrno ponudbo oddaj.
Tako se glasi uradno stališče odgo-jjornih za koordinacijo sporedov treh TV mrež RAI: v prvi vrsti gre seveda upoštevati skorajšnji začetek svetov-nega prvenstva v nogometu, saj so se Prav na račun predstavljenega športnega TV sporeda RAI pojavili nekateri ne zelo laskavi komentarji. Na prvem mestu izražajo zaskrbljenost, češ da so junijski TV sporedi že krepko na tem, da se sprevržejo v pravi nogometni maraton, ki bo lahko zadovo-Ril le (!) italijanske navijače. Obenem komentatorji opozarjajo, kako niso vsi TV gledalci tudi strastni ljubitelji nogometa in si morda na malih ekranih zelijo še kako alternativno ponudbo.
Na te »pomisleke« so odgovorni za koordinacijo sporedov treh TV mrež kAI odločno izjavili, da bodo v tride-setih dneh Mundiala '90 državni TV zasloni poleg nogometa ponudili tudi ostale televizijske žanre. V načrtova-niu »nogometnega meseca« so zato upoštevali dve osnovni pravili: prvo spoštuje predvsem športni dogodek in uk TV gledalca-navijača, ki si seveda Pričakuje, da mu bo RAI omogočila uživanje ob čisto vseh odtenkih svetovnega nogometnega prvenstva. Drugo osnovno pravilo, po katerem so se Pri načrtovanju ravnali, pa predvidelo stalno alternativno ponudbo tudi razvedrilnih oziroma informativnih °ddaj. Namenjena je seveda vsem tis-
tim državljanom, ki jim je nogomet deveta briga...
Glede na že zelo radodarno tematsko ponudbo, v katero sodijo številni ciklusi oddaj o nogometu, posnetki znamenitih tekem s preteklih prvenstev in ne nazadnje prenosi raznih prijateljskih srečanj, lahko upravičeno sumimo, da je do nogometa ravnodušnemu TV gledalcu vsega kar dovolj. Sicer treba upoštevati množično razširjenost in že tradicionalno zakoreninjenost te športne panoge: svetovno prvenstvo na italijanskih tleh pa dogodek še dodatno opomenja!
Zato, da bi RAI zadovoljila (in ne nazadnje ohranila) čisto vse odstotke svojega TV občinstva, se bodo nekatere sezonske oddaje izjemoma podaljšale do julija. Še nekaj tednov bomo tako lahko sledili aktualnima jutranjima oddajama Uno mattina in Matti-nadue, ki bosta ob priložnosti posvetili posebno pozornost mestom, v katerih se bo odvijalo nogometno prvenstvo. Kot alternativne ponudbe morda izstopajo prenosi vseh »nenogomet-nih« dogodkov letošnjega SP '90: med temi so zaključni koncert Pavarottija, Carrerasa in Dominga, nastop baleta iz moskovskega Bolšoja v Colosseu in otvoritveni koncert Festivala dveh svetov v Spoletu. Ob vsem tem so odgovorni za koordinacijo sporedov obljubili, da bo med eno nogometno tekmo in drugo dovolj prostora za ostale športne dogodke, kakovostne filme, običajne varieteje, mladinske oddaje in nadaljevanke!
Dobrodošlica brez pravega navdušenja
Tudi velikim osebnostim se včasih kaj ponesreči: gre za nezadovoljiv odziv otičinstva na koncert, ki bi si prav gotovo zaslužil več pozornosti. Lorin Maazel, ^etovno znani dirigent, se je vrnil k Filharmoniji milanske Scale, njegov prvi ^°ncert pa ni bil dovolj navdušujoč. Del odgovornosti gre baje pripisati orkestru, "j ni zaigral na ravni svojega slovesa. Spored je bil posvečen francoski glasbi s kladbami Francka, Messiaena in Roussela. O verodostojnosti »neuspeha« pa se p°ino lahko sami prepričali, ko bo TV mreža Rete 4 - koncert je namreč podprla Hninvest - 17. in 24. junija predvajala posnetek tega glasbenega dogodka.
Ženska in njena stvarnost____________ breda pahor
Leta 2000 bo zemlja prenaseljena
Medtem ko pri nas, in sicer tako na italijanski in še bolj na krajevni ravni kot tudi v slovenskem okviru s posebnim poudarkom na manjšinskem, z zaskrbljenostjo govorimo o demografskem padcu, se v širših okvirih v veliko bolj in upravičeno dramatičnih tonih govori o silovitem in neustavljivem porastu svetovnega prebivalstva.
Raziskava, ki so jo izdelali posebni uradi Organizacije združenih narodov, nesporno zatrjuje, da bo v začetku naslednjega tisočletja na ubogi stari zemlji premalo hrane in preveč odpadkov.
Po izračunih posebnega sklada OZN za vprašanja svetovne populacije Unpfa bo leta 2000 naseljevalo naš planet približno 6 milijard in 300 milijonov oseb. Pri tem moramo upoštevati, da nas je sedaj približno milijarda manj in da je bilo leta 1960 vseh zemeljskih prebivalcev samo okrog 3 milijarde. Predvidevanja tega sklada napovedujejo, da bo število zemljanov do leta 2025 naraslo na 8 milijard in pol.
Ob teh napovedih se seveda postavlja vrsta vprašanj: kot nas prepričujejo tudi naše osebne izkušnje, je rast prebivalcev povsem nesorazmerno porazdeljena, s tem, da število oseb skokovito narašča v nerazvitih državah, medtem ko v razvitejšem delu sveta število rojstev v glavnem upada. To pa pomeni, da se razlike med razvitimi in nerazvitimi še večajo, da bo v tako imenovanih državah tretjega sveta še občutneje primanjkovalo hrane in da bo naš planet v srednjeročnem obdobju dejansko zasut z raznimi odpadki.
Vsako sekundo se rodijo trije zemljani, v enem dnevu dvestopetdeset tisoč, kar je po mnenju strokovnjakov odločno preveč. Takšen porast, tudi če bi bil bolj sorazmerno porazdeljen, ogroža možnosti, da bi bili vsi v zadostni meri preskrbljeni. V nekaterih državah se že postavlja vprašanje prenaseljenosti in bivanjska bodočnost človeštva, če se bo »razmnoževal« s sedanjim ritmom, je v nekajmilijonskih velemestih.
Nezavidljiv primat predela, kjer število prebivalstva najbolj skokovito narašča, pripada južni Aziji. Na njenem območju trenutno živi ena četrtina človeštva, a bo že konec tega stoletja južnih Azijcev za 31% vseh zemljanov. Nezaustavljivo narašča tudi število Afričanov, ki trenutno predstavljajo 12% vseh prebivalcev sveta, vendar bodo v enem desetletju narasli že na 23 odstotkov.
Že danes, pravijo strokovnjaki OZN, milijarda ljudi živi v popolni revščini. Število podhranjenih je v zadnjih šestih letih naraslo s štiristošestdeset na petstodvanajst milijonov, leta 2000, se pravi čez eno desetletje, bo podhranjenih okrog petstodvaintrideset milijonov. Ugotovitev, ki izhaja iz teh podatkov, je zastrašujoče jasna: zaradi nedvomnega znanstveno-tehnološkega, kulturnega in gospodarskega napredka vse človeštvo ni ne lepše, ne bolj zdravo in tudi ne bolj izobraženo. V obdobju od leta 1970 do leta 1985 se je zvečalo tudi število nešolanih otrok (od 284 na 293 milijonov), v začetku naslednjega stoletja jih bo verjetno že 315
milijonov. Podoben trend velja za nepismene, ki jih je trenutno osemstodevetdeset milijonov, medtem ko jih je bilo petnajst let tega stopetdeset milijonov manj. Leta 1970 približno milijarda oseb ni mogla računati na ustrezno zdravstveno oskrbo, dandanes je njihovo število naraslo že na milijardo in tričetrt.
Z ozirom na te podatke OZN nedvomno meni, da je neizbežna odločitev v zmanjšanju števila rojstev, ne glede na razna verska prepričanja in njihove opredelitve v zvezi s spolnostjo in prokreacijo. Samo tako, pravijo strokovnjaki, ki so sodelovali pri raziskavi OZN, lahko še govorimo o bodočnosti, ki bi zaslužila to ime.
iSii;

BI
lili



današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1
a j Aktualno: Uno mattina Nadaljevanka: Santa In o barbara . •''O Jutranji dnevnik i!b*0 Risanka: Tao Tao •00 Nad.: Chateauvallon i-55 Vreme in dnevnik ZOS Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pal-
1 Ob nogometnem prven stvu: Un mondo nel pal Ione - Anglija 14 n '->nevnik - tri minute Uic Tabuna za referendum J5 Variete: Occhio al bi-Sbetto
'J0 Oddaja za najmlajše: L'-albero azzurro
Big!
“ ^Nadaljevanka: ba 19 40 “arbara
. j^lrnanah in dnevnik TV film* I a riattni
La pattuglia (pust., ZDA
2o.4o ^rmh:
speciale (pust., ZD ^086, r. Mollie Miller, i. 22 1« , ®an Astin, Brian Keith) 22 25 P,nevnik
23-25 5oknafkaiiZ BDCn1)
^uk.. Zgodbe prvakov
°.15 Noln^dT n0^0meftu • Oan n"1.1 dnevnik m filmi
Rubrika: Mezzanotte e
nB iNocm d. °-40 Rubrika: , dintorni T°0 Jadranje
7.00	Otroški variete: Pata-trac, vmes risanke
8.00	Oddaja za najmlajše: L'-albero azzurro
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Monografije
9.55	Knjige: Casablanca
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Nan.: Saranno famosi
15.30	73. giro (13. etapa)
17.00	Kratke vesti
17.10	Odprti prostor
17.30	Videocomic
18.15	Šport in Casablanca
18.40	Nanizanka: Le strade di
San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.25 Nogomet: Italija-Grčija (trening tekma)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.30	Variete: Ritira il pre-mio...
23.00	Dosje in Casablanca
23.55	Dnevnik, vreme in horoskop
0.30 Film: Michael Shaine e le false monete (krim., ZDA 1942, r. Herbert Leeds, i. Lloyd Nolan)
11.00	Teniški turnir Roland Garros (iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraževalna oddaja: Dadaumpa
14.30	Videosport: teniški turnir Roland Garros (iz Pariza), italijansko prvenstvo v namiznem tenisu, palio sv. Jurija (iz Ferrare)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Šport: Girosera
20.00	Variete: Blob. Di tutto di pili (ured. Enrico Ghezzi in Marco Giusti)
20.30	TV film: Storia damore e d'amicizia (dram., It. 1982, r. Franco Rossi, i. Barbara De Rossi, Clau-dio Amendola)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.35	Dokumentarec: 50 anni fa Fltalia va alla guerra (urednika NIcola Carac-ciolo in Valerio Marino)
23.50	Nočni dnevnik 0.10 Film: Ultima estate a Tangeri (dram., Fr. 1987, r. Alexandre Arcady, i. Valeria Golino, Roger Hanin)
	C RA| 2	RAI 3	|	|	RTV Ljubljana 1	|	TV Koper
9.00	Spored za otroke in mlade: Nana, mala opica (zadnji del)
9.10	Drama: Volčji čas ljubezni (pon.)
11.00	Nadaljevanka: Moja poslednja sanja (ponovitev zadnjega dela)
12.00	Video strani
14.50	Video strani
15.00	Žarišče (pon.)
15.30	Nad.: Skrivni predal
16.30	Dnevnik
16.40	Poslovne informacije
16.45	Mozaik. Dokumentarec:
Po sledeh napredka,
17.20	oddaja o tenisu Melbourne '90
18.00	Spored za gtroke in mlade: ZBIS Žaba v črnilniku (B. Rex), 18.15 Podelitev Levstikovih nagrad za leto 1990
19.00	Risanka in TV okno
19.18 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Misijon (dram.,
VB 1986, r. Roland Joffe, i. Robert De Niro, Jere-my Irons)
22.15	Dnevnik in vreme
22.40	Tuje pesmi, tuji obrazi: Biljana Ristič
23.20	Nad.: Skrivni predal
13.45	Oddaja o nogometu: Settimana gol
14.45	Veliki boks (pon.)
15.45	Dokumentarec: Speciale Čampo Base
17.15	Hokej - prvenstvo NHL
18.15	Wrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Oddaja o nogometu: Viva il Mondiale
20.30	Košarka - prvenstvo NBA
22.00	TVD Novice
22.15	Nočni boks
23.00	Tednik o motokrosu: Supercross
24.00	Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box (pon.)
RTV Ljubljana 2
16.30	Satelitski prenosi
19.00	Dokumentarna oddaja: Vaš zelenjavni vrt (zadnji del)
19.15	Dokumentarna oddaja: Opera prima
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Opera: Boris Godunov (Musorgski)
22.45	Svet poroča
^Canalcs_____________J
b Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-Eflia americana - Il veterino, 9.00 Love Boat -Come si salva un amore, l0 3r, Jefferson
Kvizi. Časa mia, 12.00 “is, 12.40 II pranzo e ser-
13,30	Čari genitori, rf.ls g gioco dene cop-
15.00 Ple
}6.0o
Aktualni oddaji: Agenda matrimoniale, 15.30
-.uu 7h rC° 6 0ffro 16.3q zdravniški pregled
l7 00 Kavnale5zavas
^Vizu Doppio slalom, riJO Babilonia, 18.00 11 prezzo e giusto, H gioco del nove, t Tra moglie e mari-^0.25 v, Vodi M. Columbro)
ariete: Striscia la noti-
20.40 219
a« >°S"kl: D*llas'21'40
v^tUalno:Forum
Janete: Maurizio Co-
T°5 v!nZ0Sh°w
zJ^e: Striscia la noti-1.25 m (P°n )
i a?lZanka: Lou Grant -
a b°rsadi studio
RETE 4_________________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspetr tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.: Strega per amore
12.40	Otroški spored
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, il volto dell amore,
17.35	General Hospital,
18.30	Febbre damore
18.55	Danielin horoskop
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: I giganti della Tes-salia (pust., It. 1960, r. Riccardo Freda, i. Roland Carey, Živa Roda-nin)
22.15	Tednik o ekologiji: Gaia
22.45	Film: La notte dell aggu-
ato (vestern, ZDA 1969, r. Robert Malligan, i. Gre-gory Pečk)
0.45 Horoskop (pon.)
0.50 Film: Petrolio a River s End (kom., ZDA 1940, r. Erle Kenton, i. Jean Her-shold)
ITAI.IA 1______________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Si-, mon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.30 L incredibile Hulk, 19.30 Denise
20.00	Risanke: Alvin
20.30	Nanizanki: I ragazzi della 3. C, 21.30 Cingue ra-gazze e un miliardario
22.30	Pred SP '90: Avstrija-Ni-zozemska in ZRN-Dan-ska (povzetki)
0.30 Rubrika o ribolovu
1.10	Dok.: Jonathan
2.05	Nanizanka: Sulle strade della California
OPlOli _______________
9.30	Nanizanka: Arthur, re dei britanni
11.00	Igra: Špesa in vacanza
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa sel-
vaggia, 16.15 Colorina,
17.15	Senora
18.15	Branko in zvezde '
18.30	Nanizanka: Biancaneve a Berverly Hills
19.30	Risanke in smešnice
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Highpoint (krim, Kan. 1980, r. Peter Carter, i. Chrisfopher Plummer, Richard Fiarris)
22.30	Hollywood movies
23.00	Film:	Grand Hotel
(dram., ZDA 1932, r. Ed-mund Goulding, i. Greta Garbo)
TMC___________________
8.30	Nanizanke: Il calabrone verde, 9.00 Provaci anco-ra Lenny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Ale, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: 11 giudice
15.00	Film: Il mercante di schiavi (pust., ZDA 1937, r. T. Garnett, i. W. Bax-ter)
16.45	Variete: Girogiromondo
17.15	Glasba: Clip dip
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La maschera del terrore (srh., Kan. 1983, r. Jonathan Stryke)
22.10	Aktualno: Galileo
23.10	Šport: 73. giro (povzetki), turnir Rolland Garros
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanki: L albero del-le mele, 12.00 II brivido e 1'avventura
12.30	Morski športi
13.00	Nanizanki: Un eroe da guattro soldi, 13.30 Te-nente OHara
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Appuntamento '90
20.30	Rubrika z županom
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Nogomet: SP '86 - Italija-Južna Koreja
0.30 Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 in 14.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanja Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20
V	žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Povest v nadaljevanjih: Moj Kras (pon. 6. dela); 17.22 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba;
13.30	Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Skladatelj pripoveduje; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00
V	studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.41 Interpreti; 21.05 Knjige; 21.30 Odlomki iz opere Hlapec Jernej; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Melodije.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki' in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.3b, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Vitrina superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.00 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi;
19.00	Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
Seja pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško
Kako zagotoviti uspešnost julijske programske konference
Maccanicov zakonski osnutek spet buri duhove
Scarano odgovarja na očitke Lege Naz.
Priprave na programsko konferenco, ki naj bi postavila izhodišča za reorganizacijo Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze, so bile središčna tema razgovora na seji goriškega pokrajinskega odbora SKGZ, ki jo je vodil predsednik Boris Peric.
Glede konference, ki je najavljena za 14. julij, so nekateri člani izrekli pomisleke kar zadeva izbiro datuma, ki naj bi ne ustrezal poglobljeni razčlenitvi zastavljenih vprašanj.
Sicer tudi o tem, kakšna naj bo SKGZ, se je razvila poglobljena razprava, ki je zadevala zelo širok spekter vprašanj, ki so posredno ali neposredno vezana na to organizacijo. Med drugim je bila poudarjena težnja, da je v spremembi volilnega sistema treba iskati ključ večje demokratizacije in vzpostavljanja internih odnosov.
Osrednja misel, s katero so se v bistvu strinjali vsi, je zadevala večjo iniciativnost te organizacije, ki mora spričo izzivov, ki prihajajo od vsepovsod, časovno in vsebinsko primerno reagirati.
Beseda je tekla tudi o vprašanju »ukinitve« organizacije, kot je SKGZ. S tem v zvezi je bilo jasno izrečeno nasprotovanje takemu načinu reševanja in vzpostavljanja odnosov, ki ne temeljijo na stvarnem upoštevanju
vloge, ki jo ta organizacija ima v okviru naše narodnostne skupnosti.
Sicer bodo do programske konference o teh vprašanjih razpravljale tudi članice SKGZ na Goriškem in s tem prispevale k izoblikovanju stališč, ki naj bi jih potem strnili in uresničili na skupščini Slovenske kulturno-gos-podarske zveze.
V okvir priprav na julijsko programsko konferenco sodi tudi nedeljski seminar, ki bo potekal v Gorici, v organizaciji odbora za informiranje SKGZ. Namenjen je sicer pretežno novinarjem in drugim osebkom, ki delajo na področju informiranja, vendar je tako ali drugače vezan na napovedano programsko konferenco.
V sozvočju z misovskim plakatom, ki se zahvaljuje Goričanom, ki so rekli ne "bilingvizmu" je stališče goriške Lege nazionale ob 24. maju, dnevu, ko je kraljevina Italija vstopila v prvo svetovno vojno, pred petinsedemdesetimi leti. Predsednik omenjene patriotske organizacije usmerja strupeno ost proti vsem, ki si prizadevajo, da bi v Gorici uvedli bilingvizem in tako "ponižali italijanska čustva mesta". Najbolj je Lega polemična do župana Scarana, vendar letijo očitki tudi na poslanca Rebullo, na vlado in še na marsikoga.
Po objavi stališča Lege v tukajšnjih časopisih, se je oglasil župan Scarano in povabil vse, ki imajo kaj povedati v zvezi z zakonskim osnutkom Ministra Maccanica, naj bi sedli za mizo ter se, z besedilom v roki soočili o posameznih stališčih. Scarano zavrača interpretacijo, ki jo o osnutku zakona daje Lega, češ da gre za "prisilno poslovenjenje" mesta. "Umirjeno in objektivno branje osnutka, tako kakor si osebno prizadevam, namreč omejuje vsebino in področja zaščite slovenske narodnostne skupnosti v pametne in za naše mesto sprejemljive okvire", odgovarja goriški župan Scarano, ki predstavnikom Lege očita skrajno ekstremistično interpretacijo.
Zanimivo bi bilo vedeti, če bo županov predlog naletel na razumevanje. Moral bi, saj se skušamo drug drugega prepričati, kako nujno je na pravih temeljih zgraditi Evropo narodov in narodnosti, in tudi Evropo manjšin.
Nacionalizmi pa se v evropski zgodovini niso nikoli izkazali kot posebno trdno vezivo.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL
vabita na
BEVKOV
VEČER
v četrtek, 31. maja, ob 18.30 v čitalnici knjižnice (Ul. Croce 3) Sodelujejo:
Tomaž Pavšič Gledališka skupina Gorica
Apel Občine za reševanje stanovanjske problematike
Stanovanjsko vprašanje je eno najbolj občutenih v mestu, vendar tudi eno od najbolj težko rešljivih. Goriška občina je zato pred kratkim ponovila pobudo, ki jo je dala že pred nekaj leti, ki pa je žal, ostala brez pravega odziva. Lastniki praznih hiš in stanovanj, naj bi le te dali v najem občini in to za najemnino, ki se določi na podlagi predpisov o pravšnji stanarini. Najem bi trajal omejeno dobo, ob upoštevanju želja lastnika. Občine se obvezuje stanovanje ali nepremičnino vrniti v istem stanju, kakor jo bo prevzela in, kar se zdi najpomembnejše, se obvezuje za plačevanje najemnine za pogodbeno predvideni rok.
Bo pobuda tokrat naletela na kaj več odziva? Odgovor prav gotovo ni lahek. V mestu je kar nekaj sto stanovanj, ki so prazna. Po drugi strani pa je popraševanje mladih parov, občanov, ki jim pretijo s sodnim izgonom, ostarelih zakoncev, za streho nad glavo iz dneva v dan večje.
Skratka: občina trka na solidarnost Goričanov, na večjo občutljivost za potrebe tistih občanov, ki nujno iščejo dom.
Predstavitev na Trgovinski zbornici
Podatki o industrijskih conah vstavljeni v računalniški sistem
Ob 176-letnici ustanovitve
Praznovanje
karabinjerjev
Karabinjerji so včeraj v vojašnici 13. bataljona "Friuli-Venezia Giulia" na Tržaški ulici v Gorici slovesno proslavili 176. obletnico ustanovitve in delovanja korpusa. Na slovesnosti, ki so se je udeležili najvidnejši goriški politični in vojaški predstavniki, so počastili zastavo in položili venec na spomenik padlim. Postrojenim -enotam sta se uradno zahvalila komandant bataljona podpolkovnik Italo Caldarazzo in komandant skupine "Gorizia" podpolkovnik Attilio Aguilano. Oba sta poudarila pomembnost delovanja karabinjerskih enot, ki aktivno stojijo ob strani celotnega prebivalstva. Podpolkovnik Caldarazzo je v glavnih obrisih orisal plodno letno delovanje, ko so pripadniki goriškega bataljona nudili svojo pomoč po celotnem italijanskem ozemlju, med drugim tudi v Kalabriji in na Siciliji v boju proti mafiji in vsakovrstnim zlikovcem. Omenil je tudi skorajšnji nogometni mundial, ko bodo karabinjerji močno angažirani v vzdrževanju javnega reda. Podpolkovnik Aguilano je nato podal podrobnejše podatke o lanskoletnem delovanju, spomnil se je tudi treh žrtev atentata v Petovljah, saj prav te dni poteka 18. obletnica tega tragičnega dogodka.
Zanimivo in predvsem koristno posvetovanje so pred kratkim priredili na Trgovinski zbornici, v okviru pobud za zagotavljanje hitre in popolne informacije gospodarskim operaterjem. Predstavili so namreč informativni sistem glede upravljanja industrijskih in obrtniških con v naši pokrajini.
Posvetovanja so se udeležili, poleg predsednika Trgovinske zbornice dr. E. Bevilacgue, deželni odbornik Fer-ruccio Saro, predsednik Pokrajine Crisci ter predsednik družbe INSIEL Sergio Bertossi.
Za kaj v bistvu gre? Preprosto rečeno, gre za banko podatkov o značilnostih industrijskih in obrtniških con, o številu zazidalnih enot, ceni zemljišč, storitvah itd. Podatke bodo najprej posredovali upraviteljem treh konzorcijev za industrijski razvoj, na razpolago pa bodo tudi drugim interesentom, zlasti pa še gospodarstvenikom.
Zbrane podatke so seveda vnesli v računalnik. Ob tem velja zabeležiti, da je Trgovinska zbornica, kot prva v deželi poskrbela za tako pobudo, ki jo bodo, kakor je na posvetovanju izjavil
deželni odbornik Saro, uresničili tudi v preostalih treh pokrajinah.
Gre torej za neke vrste pionirsko pobudo, ki se je že pokazala kot zelo koristna in uspešna. Od tu tudi odločitev, da bodo za take storitve poskrbeli tudi v Vidmu, Pordenonu in Trstu.
Solidarnost s Santino Renda
V Gorici so pred kratkim ustanovili odbor za solidarnost s Santino Renda. Omenjeni odbor si prizadeva, da bi čimveč občanov izkazalo solidarnost, čeprav samo moralno in s tem skušalo vplivati na to, da bi se primer, pred dvema mesecema domnevno ugrabljene Santine Renda, pozitivno razrešil.
Kdor meni, da tako ali drugače lahko pomaga, naj telefonira od 9. do 10. ure v župnišče župnije Pij a X, oziroma uredništvu tednika Voce isontina.
■ KZE obvešča, da bodo strukture Centra za mentalno higieno (CIM) od petka dalje poslovale v prenovljenih prostorih v Ulici V. Venelo 162.
V Braniku je bila v nedeljo revija Pesem ne pozna meja
Utrjevanje ljubiteljske kulture, predvsem njene zborovske izraznosti, ter skrb za ustvarjanje enotnega kulturnega prostora: v tem duhu so v Braniku pred sedmnaj stimi leti prvič organizirali zborovsko revijo Pesem ne pozna meja.
V tem času je revija, na kateri sodelujejo pevske skupine iz Slovenije ter iz koroškega in primorskega zamejstva, potovala v razne kraje in bila povsod toplo sprejeta. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko se je v tretje vrnila v Branik. Izjemno okolje tamkajšnjega gradu, ki je bilo lani prizorišče snema-
nja italijanske televizijske nadaljevanke »I promessi sposi« (Zaročenca), je bilo pravi okvir za nastop mešanega zbora Zarja iz Železne Kaple, moškega zbora Vesna iz Križa, mešanega zbora Svoboda iz Trbovelj, moškega zbora F. Zgonik iz Branika, moškega zbora Jezero iz Doberdoba, dekliškega zbora Vesna iz Križa ter mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin.
Predstavnik prirediteljev, Prosvetnega društva Franc Zgonik, je v samem začetku podčrtal, da letošnja re-
vija poteka v znamenju dveh pomembnih obletnic: 45-letnice osvoboditve in 85-letnice rojstva primorskega skladatelja Ubalda Vrabca, čigar dela so sestavljala glavnino predstavljenega sporeda v Braniku.
Po izvajanju posameznih skupin, so koncert na braniškem gradu sklenili s skupnim nastopom vseh zborov (na sliki), ki so pod taktirko koroškega zborovodje Boža Hartmana zapeli Ker-njakovo »Rož, Podjuna, Žila«, Simonitijevo »Vstajenje Primorske« in Premr-lovo »Zdravljica«.
Prijave dohodkov - rok nepreklicno zapade jutri
Deželni avditorij oblegajo te dni dolge vrste davkoplačevalcev. Tu je namreč Občina uredila začasni urad za sprejemanje prijav dohodkov za leto 1989. Rok, kakor znano, zapade jutri, 31. t. m., ko bodo predvidoma vrste še daljše. Danes je začasni urad odprt od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do
Zeleni golobice danes pri Sv. Ani in na Placuti
Ob čudnem zatišju in ne povsem jasnih stališčih največjih političnih strank glede nedeljskih referendumov, so zeleni tisti, ki si najbolj prizadevajo, da bi volilce prepričali, da se glasovanja udeležijo in da glasujejo trikrat da.
Zeleni golobice pripravljajo za danes dve manifestaciji, kjer bodo pojasnjevali njihovo stališče in tudi delili razno gradivo v zvezi z referendumi. Ob 17.30 bo srečanje z občani prvi Sv. Ani (Piazzetta), ob 19. uri pa na Placuti.
Begunci na železniški postaji
rpi v *v
v Tržiču
Kljub poostrenemu nadzorstvu se ilegalno prehajanje meje nadaljuje. Tako so policijski organi na območju železniške postaje v Tržiču v ponedeljek in včeraj ustavili dve skupini oseb,, za katere so ugotovili, da so prišle ilegalno v državo. Skupina šestnajstih Romov, sestavljalo jo je deset otrok in šest odraslih oseb, je bila menda namenjena v Turin, v neko nomadsko taborišče.
Včeraj pa so policijski organi na postaji ustavili štiri turške državljane, ki so prav tako prišli ilegalno preko meje.
Vse so seveda pospremili iz države.
19.30. Jutri pa bodo delali neprekinjeno od 8.30 do 20.30.
Na županstvu v Sovodnjah .bodo jutri sprejemali prijave od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, na sedežu Mladosti v Doberdobu pa med 8. in 12. uro ter med 14. in 18. uro.
Prijavo dohodkov je mogoče poslati tudi po pošti.
(Na sliki - foto Čubej - gneča včeraj dopoldne v začasnem uradu v preddverju avditorija).
kino
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »L'attimo fuggente«.
VERDI 18.00-22.00 »Senti chi parla«. VITTORIA 17.30-22.00 »Mia moglie, 11 dottore, Tinfermiera«. Prepovedan ml®' dini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30' 22.00 »Lussuria e depravazione«. Pre' povedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Mod6 ljubezni«.
__________pogrebi____________„
Danes ob 8.45 Donato Millon iz sp^, ne bolnišnice v Trst, ob 9.30 Gizela SjA cic iz splošne bolnišnice na glavno P° jž pališče, ob 11. uri Ivanka Gregorič • splošne bolnišnice v cerkev pri sv. A in na glavno pokopališče, ob 12.30 An ^ nia Paoletti vd. Melon iz splošne niče v stolno cerkev in na glavno poK pališče.
ZAHVALA
ki 50
z nami sočustvovali ob nenadni iz9u
Radivoja Faganela
Žorž1*1
Posebna zahvala g. župniku f- l(i pevskim zborom iz Mirna, Vrt0J ^j-Standreža ter vsem, ki so ga posP li na zadnji poti.	yoJ^
Štandrež, 30. maja 1990	^

Se beseda ob jubileju GM
Tržaška Glasbena matica se ob visokem jubileju s polnim spoštovanjem lahko ozre na pretekla dejanja. Matičina vsestransko pomembna vloga je dosedaj izpričana ne le v zbornikih, zapisih, spominih in podobno, marveč v prvi vrsti v njenem stalnem dejavnem stiku z vsako generacijo za glasbo vnetega življa, v ohranjevanju in dograjevanju glasbene tradicije izjemno občutljivega narodnostnega območja, a tudi v neprestani skrbi za razvijanje mladih talentov, ki uveljavljajo ne le ugled same spoštovane ustanove, tem-yeč celotne narodne podobe v širšem kulturnem prostoru.
Sama Akademija za glasbo se v vseh dosedanjih stikih z Glasbeno matico spominja pomembnih, osebnih, študijskih, splošno strokovnih in človeških vezi. Začetki so izven samih naslovljenih ustanov, v prvi vrsti naše. Glasbeni matici, ljubljanska in tržaška oziroma njuno delovanje in sodelovanje, sta zgodovinsko skorajda opredeljeni. Po drugi vojni se sodelovanje nanovo pospeši, bodisi s študijem, sedanjih, nekaterih že Pokojnih učiteljev tržaške Glasbene matice, bodisi z izmenjalnimi gostovanji, strokovno svetovalno pomočjo in podobno. Pomembno je dejstvo, da se je Glasbena matica potrdila prav s strokovno neoporečnostjo, kar ni bilo moč doseči naenkrat in ne brez ponavljajočega se vztrajanja izkazovanja pred mednarodnimi komisijami, n.pr., ko so se matičini učenci, Posamično ali skupinsko, predstavili ali celo tekmovali.
Vse priznanje velja učiteljskemu kadru, kolikor lahko pomeni naša iskrena beseda, za vse napore in potrpežljivost. Pohvala velja staršem učencev vseh generacij, Predvsem onih, ki se niso bali javno predstaviti v času hudih Pritiskov na slovenskost.
V imenu Akademije za glasbo izražam iskrene čestitke sedanjemu vodstvu in učencem ter sponzorjem in donatorjem. Prav bi bilo, da se praznovanje okrepi z novimi pobudami za prihodnost.
Dekan AG
MARIJAN GABRIJELČIČ, red. prof.
Začel se bo v petek v Kosmačevi spominski hiši
Tečaj o keramiki v arhitekturi
Matična knjižnica Piran in Tiera 90' sta opravili vse priprave za uspešen začetek tečaja - keramika v arhitekturi, ki ga bo v spominski hiši Cirila Kosmača vodil Emidio Galassi (univerzitetni profesor iz Faenze in eden najbolj priznanih italijanskih keramikov in pedagogov, ki se je afirmiral širom po Evropi in po celem svetu, vse tja do daljne Japonske. Emidio Galassi in organizator Tiere 90' Zvonko Bizjak sta na tiskovni konferenci nakazala smernice, ki se bodo odvijale v okviru projekta Tiera 90' v Portorožu. Glede samega koncepta razvoja te dejavnosti je izredno pomembno mednarodno sodelovanje, ki pa mora biti kar najtesneje povezano z domačimi dejavniki. Izredno zanimive so po njunem mnenju tendence o skupnih rešitvah, tako pri urejanju zunanjih, kot tudi notranjih prostorov. Veliko stvari, ki se bodo izvajale na tečaju, je praktičnih in zatorej uporabnih pri programiranju in oblikovanju različnih projektov. Predstavljena gibanja na različnih področjih sodobnih tokov ustvarjanja bodo tiste stične točke, ki naj bi nakazale pravilen pristop pri izvajanju ustvarjalnih dosežkov civilizacije, v kateri živimo in smo jo dolžni sooblikovati. V zunanjih in notranjih prostorih preživimo veliko svojega časa, kar lahko vpliva na razpoloženje - od prijetnega doživljanja prostora do skrajnega negodovanja oziroma odklanjanja ambientalne danosti bivalnega okolja. Šele pravilen pristop in komunikativen koncept sodelovanja omogočata sproščen začetek dela, ki je
predpogoj kreativnega raziskovanja oziroma projektiranja. Samo razumevanje konkretnih problemov mora biti doseženo s pomočjo osebne izkušnje in je pogoj za angažirano in napredno udejstvovanje na področju uporabnih dosežkov. V vsej zgodovini keramike ni bilo obdobja, v katerem bi nastajala takšna nasprotja kot je prav naš čas - od popolnega zanikanja in potiskanja žgane gline v folklorno uporabo izdelkov iz preživelega sveta do vrhunskih umetniških stvaritev, ki poudarjajo odlike gline ali pa jo podrejajo univerzalnim likovnim idealom.
Zanimivo je, da so nekatere prvinske značilnosti keramike ponovno začeli odkrivati v našem stoletju šele slikarji moderne (Gauguine, Brague, Matisse, Miro, Chagall) na čelu s Picassom. Kar samo se zastavlja vprašanje - kje tiči resnični vzrok ponovne vneme za žgano glino? Po vsej verjetnosti gre za zapleten pojav človekovega vračanja k zemlji, verjetno zaradi vedno večje ogroženosti z onesnaževanjem; prenaseljenostjo ali zaradi odtujenosti, ki jo pozvroča sodobno življenje v urbanih naseljih. Emidio Galassi je nadalje poudaril, da živimo v času, za katerega je značilno intenzivno zanimanje za tehnologijo, za številne oblikovne zmožnosti, za tradicionalno in novo; to pa je značilno za vse keramične zvrsti: lončarstvo, oblikovanje, slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo. Premišljena in estetsko dorečena uporaba gline kot koristnega naravnega materiala je
postulat, ki današnji arhitekturi v marsičem narekuje oblikovanje bivalnih prostorov, ki naj bi ustrezali vsem zahtevam oziroma potrebam sodobnega življenja. Galassi je predstavil tudi program svojega tečaja, ki ga bo vodil ob asistenci Španke J. Ruiz De Infante. Prvi dan tečaja (1. 6.) se bo pričel s prikazom zgodovinskega razvoja keramike v arhitekturi. Drugi dan bo sledilo zanimivo predavanje na temo urbanistično urejanje - 900 primerov posegov keramike v arhitekturo in raziskave za pripravo vzorca. Tretji dan pa bo predstavljen novi dizajn s poudarkom na aktualne primere vključevanja (intervencij) keramike v arhitekturo. Tečaj »Keramika v arhitekturi« bo potekal .tako, da bodo posegi na materialih, tehnične novosti in osebno delo voditelja E. Galassi-ja dojemljivi za vse udeležence (število kandidatov je omejeno na 10 oseb). Poseben pomen tega tečaja je tudi v tem, da bo tudi domačim dejavnikom omogočil aktivno vključevanje v analizo in razglabljanje o različnih aspektih uporabnih umetnosti, veliko možnosti pa nudi tudi mladim keramikom, oblikovalcem in arhitektom, pred katerimi je zahtevna naloga - kar najbolje urediti človekov bivalni prostor, da bo zagotavljal vse estetske in bivalne pogoje, nudil toplino bivanja svojim prebivalcem, hkrati pa da posegi v naravo ne bodo še bolj porušili ravnovesja med človekom in naravo.
SLAVKO GABERC
Godalni kvartet GM gostoval s koncerti na tržaških šolah
Končal se je ciklus promocijskih koncertov-lekcij za slovenske in italijanske osnovne in nižje srednje šole, ki ga je izvajal Godalni kvartet Glasbene matice v sestavi Žarko Hrvatič (violina), Jagoda Kjuder (violina), Marko Bitežnik (viola) in Peter Filipčič (violončelo) s sodelovanjem docentov tržaškega konservatorija Tartini in drugih mladih umetnikov, kot so Miran Košuta (klarinet), Daniela Brussolo (flavta) in Lino Urdan (klarinet). Ciklus sta odobrila profesorski zbor konservatorija Tartini in šolsko skrbništvo v okviru posebnega Sklada za pospeševanje, kot se uradno imenuje, ki je sicer namenjen vsem šolam vseh vrst in stopenj, ki se prijavijo za razne pobude in spada v okvir delovne pogodbe.
Vseh koncertov, ki jihje izvedel Godalni kvartet GM s sodelavci, je bilo deset na italijanskih šolah v Čedadu in Špetru, na liceju Prešeren, v osnovni šoli na Repentabru, na nižji srednji šoli S. Kosovel na Opčinah, na nižji srednji šoli F. Levstik na Proseku ter na italijanskih osnovnih šolah Slataper, Biagio Marin in Dardi v Trstu.
Ciklus koncertov je bil prvi poskus v okviru omenjenega Sklada za pospeševanje in je žel prav lep uspeh pri mladih poslušalcih, katerim so izvajalci pred izvedbo posameznih skladb spregovorili tako o skladbi sami kot o njenem avtorju in o posameznih uporabljenih inštrumentih. Posebno pomembno pa je, da je pravkar zaključeni ciklus desetih koncertov pomenil obenem tudi konkretno obliko uradnega sodelovanja med docenti in s tem tudi med konservatorijem Tartini in našo Glasbeno matico.
Iz raznih tehničnih razlogov se je letos ta promocijsko-pedagoški ciklus začel nekoliko pozno, prihodnje leto pa ga bodo skušali pripraviti že prej in razširiti še na druge italijanske in slovenske šolske zavode, (jk)
Koncert z zanimivim pregledom literature za klavir in sopran
V ponedeljek, 21. maja, je na šestem koncertu Trieste Prima^združenje Chromas predstavilo zanimiv pregled literature za sopran in klavir od konca devetnajstega stoletja do danes. Nastopili sta pevki Stelia Doz in Francesca Della Monica s pianistoma Cardinijem in Gulinom.
Večer je pričela Stelia Doz, osebnost, ki nastopa že več let na najvažnejših italijanskih opernih odrih. Kot prvo skladbo večera je predstavila Duparcovo Inviatation au voyage (1870), zgodnje delo francoskega umetnika, ki je še kot študent kompozicije presenečal občinstvo po elegantnih izpeljavah harmonij in globoko izraznostjo, zlati v drugem svojem prvencu tega večera, Chanson Triste. Naslednje Tri melodije (1887) je ravno tako Erik Satie napisal kot študent, vendar je v njih zaslediti že samosvoje »protiakademske« prijeme,- sledil je Francis Poulenc s svojimi Calligram-mes (1948), in upravičil sloves svoje melodije.
Novi zvezki zbranih del slovenskih klasikov
ž Izid novih zvezkov zbranih del slovenskih knji-iin •1IC0V navadno nima izzivalnega odmeva kot ga j uajo nekatera druga literarna dela. Zbrana dela pač sk^Polnjujej0.02- sintetizirajo literarni opus sloven-
.rti nocnilrow in ni CPt tol i o-tr f ^ 1 I^1 ^ 1L ,	1«-«
pojav-
tj ^e9akriterija so se pri Državni založbi Slovenije, Vp^ožbi, kjer že vrsto let izhajajo zbrana dela slo-štm ijih književnikov, držali tudi letos. To sta prej-
It torolr tr	=	Hnmil nnilHririlf«
li*?110 vrednost, saj se v zbirki Jalp le prvovrstni književniki, i ^e9a kriterija so se pri Drža 'aIožbi,
fskih kr_j...... .,___
Kovi0rek v Cankarjevem domu poudarila Kajetan prerily m France Bernik, ki sta novinarjem in gostom Pa risIavila nov sveženj zvezkov zbranih del, zraven še ^npgrafsko delo. Koviča in Bernika so dopolnili Vec ru®I’ Prvi na vrsti je bil akademik Dušan Mora-' avtor monografije o Lojzu Kraigherju. Moravec
je dejal, da je monografija prva celostna raziskava o sopotniku slovenske moderne Lojzu Kraigherju; poudaril je tudi, da pomen dela ni le v predstavitvi književnikovega življenja in dela, marveč tudi v osvetlitvi tokratnih literarnih dogajanj na Slovenskem. Za Moravcem je spregovoril Drago Druškovič, literarni raziskovalec, ki je predstavil drugi del korespondence in hkrati 12. knjigo zbranih del Prežihovega Voranca.
Precej novosti prinaša 11. knjiga zbranih del Frana Šaleškega Finžgarja. V njej je Jože Šifrer zbral pesniške stvaritve omenjenega gorenjskega književnika, od pesnitve Ob vojvodskem stolu (1888) do pesmi, objavljenih v Domu in svetu, zraven pa veliko neobjavljene rokopisne zapuščine. Finžgar nam je vsaj doslej (razen v epski pesnitvi Triglav) bil
znan kot pistelj in dramatik, v zbranem delu pa so v več kot tričetrt od 420 straneh objavljene njegove, v glavnem neznane pesmi.
Bistveno drugačna je 5. knjiga zbranih del Antona Aškerca. V njej je Vlado Novak uredil pesmi iz zadnje Aškerčeve pesniške zbirke, epsko pesnitev Poslednji Celjan in romanco Atila v Emoni. Peta knjiga skuša prikazati podobo zadnjih 8 let Aškerčevega literarnega ustvarjanja in dejansko le zaokrožuje pesnikov opus. Kot zadnji je posegel Jože Munda, ki je predstavil 3. knjigo zbranih del Juša Kozaka. V zvezku najdemo roman Šempeter, tj. realistično delo z naturalističnimi primesmi, v katerem avtor bohotno opisuje dogodke iz slikovitega podeželskega okolja.
I. Vogrič
Richard Strauss je v svoji Schlec-htes Wetter (1919) izpričal lastno temeljno življenjsko prepričanje - vero v bodočnost. Naslednja Morgen (1896) ni tolikšnega idejnega naboja, pač pa majhna idila, kjer začutimo tradicijo, ki veje od Schuberta čez Brahmsa do Straussa. Prvi del večera je Stelia Doz zaključila s poklonom italijanski sodobni glasbi: Dellapiccolove Ouattro liriche di Antonio Machado (1948) so razodele avtorjevo izredno izpovednost v totalni abstrakciji organizacije glasbenega gradiva: Stelia Doz jih je podala ganljivo - klice Beriove poetike o »odprtosti kakršnikoli glasbeni operaciji« pa smo zasledili v zgodnjih Ouattro canzoni popolari (1947), ki so zaključile prvi del koncerta - razvoj Benovega dela pa smo spoznali z njegovo Tretjo sekvenco (1966), ki nam jo je v drugem delu podala mlada sopranistka Francesca Della Monica. Odprtost tega skladatelja vsem zvočnim efektom sega že v ironijo - kar odločno zavrača Aldo Clementi v svojih Dveh poezijah (1946, 1953), kjer se glasbena misel giblje v zanimivih strukturah, ki jih Francesca Della Monica skuša podati filtrirano, »objektivno«. Po Bussottijevih Lachrimae se je koncert zaključil s tremi Cagejevimi skladbami - če gre Bussotti proti strukturam s psihološkimi »triki«, se jim Cage zoperstavi z radikalno gesto - zaprimo klavir in spremljajmo pevko z udarci na lesene dele glasbila! Pevka se tako nad nemirno zvočno paleto »išče« okoli osnovnega tona bodisi v A flower (1950) kot v The wonderful widow of eighteen springs. Klasična »objektivizacija« skladbe je za Cageja aleatorika - tako, naključno, zraste pred nami sklepna Solo vo-ice with piano, tokrat z »običajnimi« zvoki klavirja.
CORRADO ROJAC
l{e	v petek, bo v tržaš-
veoa , uIturnem domu premiera noriš k kabareta, ki ga oblikujeta Bo-Sthf) °°al *n Ser9ei Verč. S Kobalom toj. ®e_ pogovarjali prejšnji teden, kar ie naš sogovornik Verč in to bii0Sre<li priprav in vaj, tako da je je . P.rv° vprašanje skoraj obvezno: karet Za stara lisjaka satiričnih ka-tne? ov' kakršna sta vidva, kaj tre-
pQ(,e.Vecia, kot pred vsako premiero ln tokrat mogoče še malo bolj, saj
'*aHna
predstava čista satira, pa še
trebn n°ma nova povrh. Te novosti bo ^aknPreveriti Pred občinstvom, saj je kaj n ^vost do takrat neznanka. Ne-a,iseie^Ira torei ie' čeprav naju tolaži hrnQ'. a sva vendarle dovolj popu-spet J*] usPešna, kar po drugi strani sPloh 10 ne Pomeni, v gledališču pa Zovati se ie tTeba tu vedno doka-Satir n Potrjevati.
I^oblem I*1 kode in se zaganja v <ieva J^atiko, ki nas trenutno priza-^I0Veni••Z^dniI*, mesecih se je tako v "Sradiv*1 ^ot Pr* nas nabralo toliko ''I °bde?kar sPodbuja k satirič-teh sni-laVl" V ^em se vaiina satira v t‘°kon;lfn,enienlk časih utemeljuje? Satirn a. s‘aro ali satirizira novo? v j v 1® zelo pokvarljivo blago, m J2-0 omejenem prostoru in Posebej Sa saf,ra pa je na to dvoje še daio ra7^x?na.' čeprav bi se o času
' ~ Kr,hi^ati tuc^ drugače, saj ima-... alom	se £as v
setih iJ°m občufek, da : bistveno'°dkar Si<-Up-a/
nastopava,
.,VQ sPremenil. Verjetneje je, el osti • sPremenila midva, v smislu ^di z ,ln mere namreč, kar satira Pravi: vedeti moraš Pusčicri , !, ‘f biti prepričan, da bo Vq spre °deia Pravo tarčo. Kar zade-embe v Sloveniji in svetu pa
Sergej Verč pred premiero satiričnega kabareta
Narodnostni momentič Sbvencev v Italiji
bi rekel to, da naš prostor ne reagira (ali reagira pozno) na te zadeve, zato mislim, da je najina satira toliko bolj smotrna in aktualna, živa, ker se v bistvu vedno ukvarja z enim in istim - z inertnostjo, s tem našim tolmunom, v katerem živimo Slovenci v Italiji. Žal pa kamenčki, ki jih v ta tolmun mečeš, ne razbistrijo te vode.
Satira pomeni tudi protest. Je pa tudi ventil, ki pomaga človeku izražati samega sebe, je potrjevanje vitalnosti in obstojnosti v tem našem tolmunu.
Res je, strinjam se s tem. A tudi to je res, kot je ugotovil poslušalec na večeru, ki smo ga imeli v Slovenskem klubu, da s satiro človek utrjuje samega sebe. Namreč, s satiro smo začeli že v amaterskem gledališču, vendar je prišlo do cenzur in podobnega, a več brc dobiš, bolj si utrjen, koža postane podplat... Tudi življenje na robu našega prostora te po eni strani zvedri, po drugi pa se razbistriš, ker lažje gledaš na ta prostor in se učinkoviteje ukvarjaš s satiro, kot pa če bi bil tesno povezan s tem podnebjem.
Obdelujeta razne tipe, tipologijo tega našega prostora. Povsod na svetu so dobri in manj dobri ljudje, nadarjeni in neumni, tu pa je problem drugačen, kot da ne bi znali zlesti iz lupine in vztrajamo na nekih preteklih shemah, ne znamo se prenavaljati. Vajina satira je najbrž skušala zrušiti prav to tipologijo
statičnosti. Se ti zdi, da je ta proces uspel?
Do neke mere je. Uspel je pri gledalcih in poslušalcih. Se zdaleč pa si ne domišljam, da bi morala satira kaj spremeniti, saj za to ni poklicana, kot tudi umetnost ne. Le opozarja na neke pojave. Tako skušava opozarjati tudi midva in praskava nekakšne tabu teme, kot je na primer paternalizem nad nečem. Protagonisti najinih satir pa niso le mali ljudje, so tudi »veliki« arogantneži, nesimpatične figure. Vendar pa skušava tudi tem vdahniti neke simpatijo in primer tega je prav naš neustavljivi Joža Pirhovec, ki je v teh desetih letih postal naš stalni prijateljski spremljevalec.
Satira tudi smeši in vzbuja smeh. Slovenci pa, pravijo, da smo žalostni ljudje...
Ne samo, da se ne smejemo, o stvareh se niti ne pogovarjamo, smo v nekakšni blokirani situaciji in si ne upamo dvigniti niti telefona, da bi posegli na primer v radijsko oddajo, da bi pripovedovali o sebi. To pa zato, ker ljudje niso nikoli imeli možnosti razmišljati o naših problemih, zaradi česar niso zavzemali svojih stališč. Vedno smo imeli le neke zvonove, ki so odzvanjali tako ali drugače. Naša politična in kulturna nomenklatura ni dajala človeku možnosti, da bi izražal sebe. Satira mogoče ne daje teh možnosti, da se človek spozna, morebiti pa vendarle spoznava preko nje ljudi,
s katerimi ima opravka in v tem smislu pomeni satira blagodejen ventil.
Smo končno začeli vstopati v normalni svet?
Mogoče res, ampak le s satiro, saj ne vem, če to drži tudi za druge veje. Satira je seveda najbolj neposredna in odprta in živi v času, kljub temu, ■da se stalno spreminja. Najbolj zatrte družbe so vedno gojile satiro v časih hudih političnih represij in satira ima v tem smislu tudi pri nas svojo vlogo.
Nehvaležno in konvencionalno vprašanje. Pred premiero smo in
ir;
najbrž bi vse zanimalo, kako vajino predstavo opremljata.
Gre za gledališko predstavo, z vsemi elementi igre, vnesla sva kup novosti: sodelovali bosta tudi dve igralki, vendar ne bom razkril, v kakšni vlogi, predstavila bova spote z naslovom »Narodnostni momentič Slovencev v Italiji«, sodeluje Marko Sosič kot režiser, Giuliana Gerdol skrbi za kostumografijo in še nekaj drugih sodelavcev je... Besede o tem pa so seveda odveč, kajti vnaprej govoriti o nečem, kar se še ni dokazalo in ude-janilo je mlatenje prazne slame. Upam, da satirični kabaret, ki ga predstavljamo do nedelje, to ne bo in da bo povedal tisto, kar bi ljudje hoteli slišati.
Razgovor zapisal MARIJ ČUK
Po zmagi nad Rangeijem v četrti tekmi košarkarskega play offa
Azzurri drevi (ob 20.30) proti Grčiji
Scavoliniju državni naslov
Igra Schillaci
RANGER - SCAVOLINI 94:113 (40:65)
RANGER: Johnson 23, Ganeva 5, Vescovi 17, Thompson 26, Rusconi 9, Ferraiuolo 4, Brignoli 8, Calavita 2.
SGAVOLINI: Gracis, Magnifico 14, Boni 2, Cook 31, Daye 24, Zampolini 16, Boesso 5, Costa 7.
SODNIKA Cagnazzo iz Rima in Zeppilli iz Roseta degli Abruzzi.
PM: Ranger 16:23, Scavolini 17:20. TRI TOČKE: Ranger 8:15, Scavolini 10:18. PON: Costa.
VARESE — Z zmago v gosteh v četrti tekmi končnice italijanskega košarkarskega prvenstva je Scavolini sinoči osvojil naslov državnega prvaka. Uspeh je povsem zaslužen, saj je bila ekipa iz Pesara v obeh domačih srečanjih boljša in je tudi včeraj nadkrilila svoje nasprotnike. Scavolini, ki je bil najboljši že v regularnem delu prvenstva, se je tako drugič okinčal z državnim naslovom (prvega je osvojil pred dvema letoma).
Včerajšnja odločilna tekma je bila izenačena le prvih sedem minut. Ranger je moral nujno zmagati, da bi z izenačenjem v medsebojnih spopadih na 2:2 izsilil tretjo tekmo v Pesaru. Ekipa iz Vareseja je v prvih minutah vodila, nato pa je tako popustila, da si je Scavolini najprej priigral nekaj točk prednosti, nato pa jo je stalno večal do ogromnih 25 točk prednosti ob koncu prvega polčasa.
V	tem delu so bili — v dobrem in hudem — odločilni tujci. Medtem ko sta bila Cook in Daye prava gonilna sila Scavolinija, sta Thompson in Johnson povsem odpovedala (Johnson je dosegel v prvih 20 minutah igre le dve točki). Ob medli igri tujcev je prišla v ekipi iz Vareseja močno do izraza odsotnost stebra Romea Sacchettija, ki so ga prav včeraj operirali.
V	nadaljevanju je Scavolini še povečal prednost (do 28 točk). Ranger je vendarle poskusil nadoknaditi zaostanek, kar mu je z delnim izidom 10.T tudi uspelo. Tedaj pa sta se pri gostih
razigrala Gracis in Zampolini in vsa naprezanja Thompsona in tovarišev so bila zaman. Johnson je večino svojih točk dosegel, ko je bila tekma že odločena, mladi up italijanske košarke Rusconi pa je zaigral pod pričakovanji.
Scavolini bo tako prihodnje leto zastopal Italijo v pokalu državnih prvakov. To je vsekakor lep uspeh za mladega, komaj 29-letnega trenerja Scari-ola, ki mu je društvo v začetku sezone poverilo vodstvo ekipe. Takratno zaupanje v skoraj povsem nepoznanega strokovnjaka se je bogato obrestovalo: najprej z zmagami v regularnem delu prvenstva, nato pa še z zmagovitim nastopanjem v končnici prvenstva vse do osvojitve naslova državnega prvaka.
Petar Skansi trener Benettona
TREVISO — Jugoslovanski košarkarski strokovnjak Petar Skansi je novi trener italijanskega prvoligaša Benettona iz Trevisa. Skansi bo nadomestil Riccarda Salesa, ki je zapustil trenersko klop ekipe po prvem porazu v play outu.
PERUGIA — Pred današnjo prijateljsko tekmo italijanske nogometne reprezentance s selekcijo Grčije (v bistvu gre za reprezentanco Grčije, naziv selekcija pa so ji pristavili, da bi se izognili prepovedi FIFA, da se pred pričetkom SP prirejajo mednarodne tekme v državi, prirediteljici mundia-la) je največ zanimanja vladalo za Vi-cinijeve izibre glede začetne postave. Selektor je uvrstitev Schillacija v konici napada ob Vialliju opravičil s tr-ditvjo, da tega para doslej še ni mogel preizkusiti, za dokončno postavo, tisto, ki se bo v prvi tekmi mundiala pomerila z Avstrijo, pa se bo opredelil na sobotni trening tekmi s Cannesom.
Nekoliko je izločitev iz začetne enajsterice potrla Bertija, ki ga bo v vlogi zadnjega igralca zvezne vrste nadomestil Marocchi. Sicer pa tudi Juventusov reprezentant nima v ekipi stalnega mesta, nadomešča pač Ance-lottija, ki bo kot ostala Milanova nogometaša Baresi in Maldini tokrat počival. Libero bo Vierchowod. Na klopi
za menjave bo tudi Baggio, ki naj bi vstopil na igrišče kdaj kasneje. Kaže, da je Vicini temu igralcu namenil vlogo »glavne« menjave. Nezadovoljstev med izključenimi igralci verjetno ne bo manjkalo, toda zaenkrat so Vicini-jeve izbire sprejeli dokaj nonšalantno.
Drevišnji test (po Raidue s pričetkom ob 20.30) zaradi odsotnosti nekaj ključnih igralcev ne bo zelo merodajen, pomemben je le za Schillacija. Moč Grkov je vprašljiva. Na kvalifikacijah za SP jih je izločila Romunija.
POSTAVA ITALIJE: Zenga, Bergo-mi, De Agostini, Vierchowod, Ferri, Marocchi, Donadoni, De Napoli, Vial-li, Giannini, Schillaci.
Drevi bodo odigrali še nekaj zanimivejših pripravljalnih tekem. Na Dunaju (Italia 1 ob 22.30) se bosta pomerili Avstrija in Nizozemska, v Gelsenkirchnu pa Zahodna Nemčija in Danska.
Sinoči je medtem Anglija nadigrala novopečenega prvoligaša Cagliarija. Angleži (igrale so v glavnem menjave) so namreč zmagali kar s 6:0 (2:0).
Na teniškem prvenstvu Francije je izločil Beckerja
V12. etapi Gira je zasedel 2. mesto
• •	•	• X	• V • ^ •
Sijajni Ivaniševič!
PARIZ — Dan velikih presenečenj na odprtem mednarodnem teniškem prvenstvu Francije na peščenih igriščih Roland Garrosa: prvenstvo je v nekaj urah izgubilo nosilca skupin št. 1 Edberga in št. 2 Beckerja. Šveda je v samih treh setih (6:4, 6:2, 6:1) izločil »nepoznani« Španec Sergi Bruguera, zahodnega Nemca pa v štirih setih komaj 18-letni Splitčan Goran Ivaniševič.
Prav popoldansko srečanje med Beckerjem, tretjim na svetovni lestvici ATP, in mlado nado jugoslovanskega tenisa je bil osrednji dogodek včerajšnjega dne. Ivaniševič je zaigral domala fantastično. Renomiranega nasprotnika je pregazil v vseh elementih igre: v servisu (kar 19 asov proti 3 asom Beckerja), v odgovorih na nasprotnikov servis; Nemcu je vsilil svoj ritem igre, s silovitimi, močnimi udarci je onemogočil vsak njegov poskus, da bi si po drugem izgubljenem setu opomogel. Po prestižni zmagi, ki potrjuje izredno formo jugoslovanskega tenisa-ča, je Ivaniševič izjavil, da ga je jza podvig »navdihnil« prav Bruguera v dopoldanskem dvoboju z Edbergom. »Če je zmagal on, zakaj ne bi še jaz poskusil,« je obrazložil komentatorju francoske televizije. Z razliko od Edberga, ki je proti Špancu zaigral res slabo, se je Becker poskusil zaman zoperstaviti učinkoviti igri Jugoslovana: po dobrih treh urah je Ivaniševič slavil s 5:7, 6:4, 7:5, 6:2.
Slabše je včeraj zaigral Goran Prpič. Izgubil je proti Urugvajcu Filippiniju s 4:6, 6:3, 3:6, 3:6.
Od italijanskih tenisačev sta zmagala Cancelotti (proti Indijcu Krishnanu s 6:4, 6:4, 3:6, 7:6) in Camporese (proti domačinu Denhabilesu s 6:2, 6:3, 6:4), izgubil pa je Pistolesi (proti Argentincu Jaiteju z 2:6, 6:7,J2:6).
Med ženskami naj omenimo »polurni trening« Seleševe proti Italijanki Pic-colinijevi (dvakrat 6:0). Od Italijank je včeraj zmagala le Laura Lapi (proti Avstrijki Reinstadlerjevi s 6:4, 6:2), Garronejeva in La Fratta pa sta izgubili, prav tako pa tudi Jugoslovanka Goleševa proti Grossmanov! (ZDA).
Nenasitni Gianni Bugno
BASELGA Dl PINE — Tudi po prvi aplski etapi na Giru nič novega: Gianni Bugno vztraja na vrhu lestvice. Še več: ob koncu zahtevne etape, med katero mu je več njegovih tekmecev zaman poskusilo pobegniti, je imel še toliko moči, da je v naletu glavnine osvojil drugo mesto in z 8 sekundami odbitka še povečal prednost pred najnevarnejšimi zasledovalci.
Etapa od Brescie do kraja Baselga di Pine je bila dokaj razgibana. Predvsem na vzponih so Chozas, Mottet in drugi nekajkrat potegnili, a brez uspeha. Bugno je s svojo ekipo budno nadzoroval potek dirke in ni dovolil, da bi se mu kdo od zasledovalcev nevarno odlepil.
Po prihodu na cilj so Giovannetti, Mottet, Lejarreta, Echave in drugi v en glas izjavili, da je sedanji Bugno v bistvu nepremagljiv. Tudi tehnični direktor njegove ekipe Gianluca Stanga je sedaj mnenja, da lahko Bugna »premagata« morebiti le bolezen ali poškodba.
Giro bo danes prikolesaril v Videm. 224 km dolga etapa od Baselge di Pine
do Vidma je ravninska, torej kot nalašč za šprinterje.
VRSTNI RED 12. ETAPE: 1. Boyer (Fr.), ki je prevozil 193 km od Brescie do Biselge di Pine v 4.55'16'"s povprečno hitrostjo 39,219 km na uro, 2. Bugno (It.) po 33", 3. Halupczok (Pol.), 4. Mottet (Fr.), 5. Ugrumov (SZ), 6. Giovannetti (It.), 7. Chioccioli (It.), 8. Echave (Šp.), 9. Lejarreta (Šp.), 10. Philipot (Fr.), 11. Giupponi (It), 12. Puljnikov (SZ), 13. Lelli (It.), 14. Mandelli (It.) vsi v Bugnovem času, 15. Pavlič (Jug.) po 40”.
SKUPNA LESTVICA: 1. Bugno (It.) 55.22'55" s povprečno hitrostjo 38,509 km na uro, 2. Giovannetti (It.) po 4T6", 3. Mottet (Fr.) 4T7", 4. Echave (Sp.) 4'49", 5. Halupczok 5'10", 6. Puljnikov (SZ) 5'22", 7. Lejarreta (Šp.) 6T0", 8. Ugrumov (SZ) 6'51", 9. Giupponi (It.) 6'55", 10. Chozas (Šp.) ril", 11. Chioccioli (It.) 8,32", 12. Philipot (Fr.) 9T2", 13. Lelli (It.) 9'36", 14. Chiappucci (It.) 12’17", 15. Jaskula (Pol.) 12'47".
Trinko in Erjavec v Cuneu
Obetaven
začetek
CUNEO — Začetek meddežel-ne faze šolskega odbojkarskega turnirja v okviru mladinskih iger je bil za dijakinje tržaškega Erjavca in dijake goriškega Trinka nadvse uspešen. Dekleta so v prvi tekmi z 2:0 (15:5, 15:8) prepričljivo premagale objektivno slabše vrstnice iz Novare, fantje pa so prav tako z 2:0 (15:8, 16:14) odpravili šesterko iz Verone. Čeprav so se morali v drugem nizu precej potruditi, ni bila njihova zmaga nikoli vprašljiva.
V Cuneu tekmuje v vsaki od obeh konkurenc po osem ekip, razdeljene pa so v dve skupini. Zmagovalca skupin se bosta v petek zjutraj pomerila v finalu za 1. mesto, ki bo odločal o tem, katera ekipa napreduje v državno fazo.
Novosti pri San Benedettu
Goriški San Benedetto je na poti bistvene reorganizacije. Čeprav bo vodstvo društva nakazalo smernice svojega bodečega dela v petek na tiskovni konferenci, so nekatere odločitve že prišle v javnost.
Najpomembnejša gotovo zadeva vodstvo ekipe. Predsednik naj bi postal Leo Terraneo, ki je ob San Benedettu glavni sponzor peterke. Le-ta naj bi korenito obnovil tudi članstvo kluba in s tem postavil nove temelje goriški košarki. Sicer prvi znaki v to smer so že vidni. Skoraj gotovo je, da bo ekipo v novi sezoni treniral Gio-vanni Gebbia, ki je v zadnjih treh sezonah vodil Raguso v B-l ligi. Izbira ni slučajna, saj si je vodstvo košarkarskega kluba zagotovilo trenerja, ki dobro pozna stvarnost te lige, ki je različna od one v A-l in A-2 ligi. Ob Gebbii pa bodo za športnega direktorja imenovali bivšega košarkarja in reprezentanta Giorgia Gioma, ki je doslej sodeloval z Benettonom.
To naj bi bil prvi korak na obnovitveni poti. V goriških športnih krogih pa se širijo govorice o odhodu nekaterih dosedanjih igralcev ter o možnosti vključitve mlajših košarkarjev. Verjetno bodo na petkovi tiskovni konferenci tudi s tem v zvezi povedali kaj »otiplivejšega«.
V	prvenstvu B-l lige bodo v sezoni 1990/91 igrale sledeče postave: San Benedetto, Marr Rimini, Burghy Mo-dena, Pall. Avellino, Benati Imola, Ipercoop Ferrara, Sangiorgiese Porto San Giorgio, La Molisana Campobas-so, Sarvin Cagliari, Pičeni Bergamo, Virtus Ragusa, De Angelis Ravenna, Cestistica Gorlese, Vini Maršala, Bies-se Pesaro in Viero Padova.
San Benedetto bo domača prvenstvena srečanja odigral v telovadnici UGG v ulici Rismondo. V športni palači namreč se bodo začela obnovitvena dela, ki bodo trajala leto dni. (r. p.)
Razstava o mundialu
V	soboto, 2. junija, bo v tiskovni dvorani na Trgu Unita v Trstu (pričetek ob 11.30) odprtje razstave na temo »Nogomet v kinematografiji, televiziji in tisku v letu svetovnega prvenstva«. Razstava si je zamislil Sergio Crechici, podprlo pa jo je občinsko odborništvo za šport in prosti čas.
Na namiznoteniškem DP 3. kategorije
Končani prvenstvi v 1. odbojkarski diviziji
Prodor Simonetove
Naši vsi zadovoljili
Na nedavnem namiznoteniškem državnem prvenstvu tretjekategornikov so nekateri igralci Krasa dosegli več kot so pričakovali pred odhodom v Rimini. Že smo poročali, da je tržaška dvojica Cristian Mersi in Andrea Ber-tolotti osvojila naslov državnih namiznoteniških prvakov v tretji kategoriji. Dvojica ni bila izbrana slučajno, saj sta Mersi in Bertolotti uspešno nastopala skupaj že na državnih turnirjih tretjekategornikov. Na turnirju v Monzi sta osvojila drugo mesto, v Ter-niju tretje, na deželnem prvenstvu FJK pa sta bila zmagovalca. Bertolotti, ki letos igra pri tržaškem Fincantieriju je za nastop v dvojicah na državnem prvenstvu oblekel barve Krasa. Dvojica je zmagala v konkurenci 52 parov.
Krasen prodor je dosegla Biserka Si-moneta. Po vrsti je odpravila nasprotnice, ki zavzemajo na lestvici v tretji kategoriji višja mesta od nje. Tako je v drugem kolu premagala Noresejevo, peto nosilko tabele. V 3. kolu se je srečala s Cainijevo, zmagovalko državnega turnirja v Veroni in številko tri na državni lestvici. Simonetova je odpravila tudi njo z izidom 3:0 v setih.-V četrtini finala je krasovka igrala z Michelo Merenda, prvakinjo med tret-jekategornicami, ki je v Riminiju ponovno osvojila naslov. Zmagovalka prvenstva je izločila krasovko iz nadaljnjega tekmovanja, vendar se je Simonetova uvrstila med prvih osem in s tem ji je bila dana pravica, da nastopa med drugokategornicami. To je bil krasen« preboj Simonetove, ki zavzema sicer 33 exequo mesto v 3. kategoriji. Z odlično formo, ki jo je krasovka izkazala na tekmovanju, bi se morda v tekmi drugokategornic prebila dlje, če se ne bi že na samem začetku srečala s Crespijevo, kasnejšo zmagovalko.
Na svojem prvem nastopu na državnem prvenstvu Monika Radovič ni imela sreče. V prvem kolu je naletela na igralko bocenskega Karneida -močno Seegrerjevo (št. 10, 3. kat.). Vsekakor pa je za mlado krasovko velik uspeh že to, da se je kvalificirala na DP.
Na državno prvenstvo se je kvalificirala tudi Martina Ravbar. Potem ko je premagala Gianninijevo v prvem kolu, jo je v naslednjem premagala Raspijeva, vendar je Martina solidno opravila svoj nastop in osvojila set.
V številni moški konkurenci (blizu 200 nastopajočih) je Cristian Mersi napredoval do 3. kola, kjer ga je s 3:2 premagal Marzocchi. Mersi ni podlegel zaradi tehnične igre, pač pa bi moral več taktizirati.
Vse dvojice, v katerih so nastopali Krasovi igralci, so prišle do drugega kola. Pri tem je imela ženska dvojica Radovič-Simoneta smolo, saj je pri stanju 1:1 zgubila z rezultatom 21:23 proti paru Dini-Brancaleoni. Mešana dvojica Ravbar-Cosciani (CMM) je zgubila proti kasnejšemu finalnemu paru loz-zi-Franchi, Simoneta-Mersi s Stecher-Dini 0:2 in dvojica Radovič-Bianchi (Fincantieri) z izidom 1:2 proti Camel-lini-Lodi. (J. J.)
Srebrna zvezda za ŠK Kras
Šk Kras je bil v prejšnjih dneh deležen še enega lepega priznanja. Društvu je namreč vsedržavni CONI podelil »srebrno zvezdo za športne zasluge«. Za letošnjo sezono je iz naše dežele podobno priznanje dobilo samo še šest društev. Zlato zvezdo so dobili tržaški Gasilci Ravalico, srebrno še Moto Club Trieste in US Alpina, bronasto pa AS Maniago, Gruppo moto-ciclistico Vigonovo in Moto Club San Giovanni iz Sacileja.
1. MOŠKA DIVIZIJA
PREVENIRE - SLOGA SAGOR 3:0
(15:1, 15:9, 15:9)
SLOGA SAGOR: Čač, Čuk, Jercog, David in Marko Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Zgubin.
Slogašem se je v zadnji tekmi izmuznila priložnost, da bi z osvojitvijo drugega mesta še lahko upali na napredovanje v D ligo. Naši igralci so v tem odločilnem srečanju popustili predvsem psihološko, preveč so čutili pomembnost tekme in je Prevenire do zmage prišel na veliko lažji način kot je bilo pričakovati. Trener Sloge Sagor, prof. Franko Drasič nam je po tekmi dejal: »Igralci so bili preveč živčni, tako da še zdaleč niso pokazali tistega kar znajo. Pozitivno se je pravzaprav odrezal le Andrej Maver, ki pa je na igrišču bil le občasno. Za prestop v višjo ligo torej še nismo zreli. Prvenstvo je bilo vsekakor za nas veliko bolj uspešno kot sem si pričakoval in povsem zadovoljen sem, da smo se do zadnjega borili za mesto pod vrhom. Vsekakor je bilo letošnje nastopanje dobra odskočna deska za prihodnjo sezono. (INKA)
LA MARMOTTA - BOR	3:0
(15:13, 15:2, 17:16)
BOR: Betocchi, G. in D. Gasparo, Neu-abuer, Strajn, Pavlica, Chert in Zaina.
Borovci so končali prvenstvo s porazom proti vodilnemu, kateremu pa so nudili močan odpor, tako da je rezultat 3:0 zanje nekoliko krivičen. V prvem
ŠD ZARJA
sklicuje v sredo, 6. junija, redni občni ■zbor, ki bo v Bazovskem domu ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni člani in simpatizerji.
VODSTVO AGORESTA obvešča, da tradicionalnega mladinskega odbojkarskega turnirja v Doberdobu, najavljenega za ta teden, ne bo.
SEKCIJI ŠRG IN ŠG PRI ŠZ DOM organizirata v petek, 1. junija, ob 20.30 v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma gala akademijo z naslovom Pravljica brez konca. Nastopijo fitmičarke iz N. Gorice, gimnastičarji iz Ljubljane, ritmično-baletna skupina iz Štan-dreža ter člani in članice SZ Dom.
SMUČARSKI KLUB DEVIN vabi člane na družabni večer, ki bo 2. junija ob 20.30 v sedežnih prostorih v Cerovljah. Ob priliki bodo nagrajeni tekmovalci. Vabljeni!
TPK SIRENA
organizira jadralne tečaje za mlade in odrasle od 18. junija dalje. Vpisovanje na društvenem sedežu vsak dan od 16. do 20. ure. Tel. 422696.
JK ČUPA
iz Sesljana organizira jadralne tečaje v poletnih mesecih za mlade do 14. leta. Vpisovanje na društvenem sedežu ob sobotah od 16. do 19. ure. Tel.: 299858. ŠZ JADRAN
sklicuje v ponedeljek, 4. junija, redni občni zbor, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
nizu so bili enakovredni gostitelju in le dve napaki v končnici sta bili usodni-Drugi niz so borovci hitro izgubili, a v tretjem so igrali kot prerojeni. Žal pa z8 uspeh ni zadoščalo niti vodstvo s 14:7' Borovci so po enajstih menjavah še p°( vedli s 16:15, a zadnje točke niso mogj' izbojevati. Končno 4. mesto je zadovolji' vo, če upoštevamo, da igralci v bistvu niso imeli skupnih treningov, vso pohva' lo pa zaslužijo mlajši. (G. F.)
OSTALA IZIDA: Volley Club - le Vol' pi 3:0, Club Altura - Sant Andrea 1:3.
KONČNA LESTVICA: La Marmo«8 28, Prevenire 26, Sloga 24, Bor 18, Clu8 Altura, DLF in Le Volpi 12, SanfAndre8 10, Volley Club 2.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SLOGA SAGOR - KILLJOV	3:1
(15:4, 7:15, 15:10, 15:10)
SLOGA SAGOR: Daniela in Kristin,8 Bogateč, Brišnik, Ferluga, Fonda, KosH"' na, Mahnič, Spacal, Starc, Tensi.
V soboto se je končalo prvenstvo, Sloga Sagor pa mora odigrati še zaost8* tekmo s tržaško ekipo CUS. Slogašice s_ še enkrat dokazale, da je njihova učink0^ vitost v povratnem delu neprimet0 boljša kot v prvih tekmah. Proti Killj0^ so igrale zelo zbrano, izkoristile so čis^ vsako napako svojih nasprotnic, ki bile do tega kola na odličnem 3. 11165 0. Potem ko je Sloga Sagor suvereno osv jila prvi niz, so igralke v drugem ne'c°s(, ko popustile, v preostalih dveh P8 znale uveljaviti svojo premoč. (INKA)
CLUB ALTURA-	..3
BOR FRIULEKPORT (12:15, 9:15, 15:12, 9:15)	fl.
BOR FRIULEKPORT: Brazzani, Gle\t ri, Mezgec, Faimann, Superina, ^u Pernarčič, Visentin.	11
Borovke so končale svoj letošnji h . zmago. Plave so letos izpolnile Prl6 j^i vanja, saj so prvenstvo začele z namenom, da si mirno zagotovijo ° jja nek. V zadnji tekmi je trenerka ^ 0vi dala priložnost tudi mladi Faimau ki je dobro igrala skozi vse srečanje-
OSTALI IZID: Cus - Orna 0:3.	^
KONČNA LESTVICA: OMA 32'Jopt 24, Virtus 18, Killjoy in Bor Fnuie*^oZ. 16, Sloga Sagor 14, Club Altura 1 ’ zol 6, Breg 0.
Domovi najmlajši v Kulturnem domu
V	telovadnici goriškega Kulturnega doma se bodo danes ob 15. uri srečali tiajmlajši Domovi predstavniki, člani otroškega vrtca. Za to priložnost so pripravili zaključno tekmovanje v poligonu, ki se ga bo udeležilo vseh štirideset malčkov, ki so med sezono redno prihajali na vadbene ure in se sproščali ob igri in gibanju. Zanje so skrbeli Aldo Rupel, Tanja Sokol in Damjana Ceščut.
V	petek pa bo v veliki dvorani Kulturnega doma 18. zaključna akademija, ki jo prirejata sekciji za športno ritmično gimnastiko in športno gimnastiko pri ŠZ Dom. Pravljice brez konca, kot so poimenovali gala večer, ki se bo pričel ob 20.30, se bodo udeležile ritmičarke šole 9. Korpusa iz Nove Gorice, akrobati TVD Partizan-Bežigrad iz Ljubljane, ritmično-baletna skupina Velox iz Štandreža ter Članice in člani ŠRG in ŠG goriškega športnega združenja.
Prispevke, ki jih bodo zbrali na tem večeru, bodo namenili v sklad Mitje Cuka.
Na sliki: mladi gimnastičarji goriškega Doma.
Na 27. rednem občnem zboru proseškega Primorja
Velike investicije v mlade sile
Uradni naziv Primorja je prestižen »football club«, delo njegovega odbora pa mora med letom krčevito skrbeti za številne druge pobude, da bi se »football« lahko igral.
Kot je izšlo s 27. občnega zbora proseškega Primorja (bil je v ponedeljek zvečer na društvenem sedežu), so v, minuli sezoni v rumeno-rdečih dresih odigrali več kot 200 prvenstvenih in prijateljskih tekem, za to pa je moralo društvo pripraviti veliko število osmič, vaških praznikov, plesov, loterij, nabiralnih akcij in podobnega. S tem so prišli do sredstev, ki so omogočila kar 7 ekipam, da so nemoteno igrale.
Poleg teh pobud, ki opazno segajo v družbo, so odborniki in sodelavci obremenjeni s tkanjem tesne mreže drobnih prevozov iz okoliških vasi na Prosek za treninge ali na tekme, kajti -večinoma zelo mladi igralci brez take organizacije ne bi mogli obiskovati vadbe.
Za običajno in nespodbudno sliko vsakega občnega zbora naših društev se tudi na Proseku skriva tiho in neopazno delo, ki omogoča desetinam mladincev, da se udejstvujejo s športom in se s tem izogibajo marsikateri nevarnosti, ki prihaja iz širšega okolja.
Kdaj bo to delo ovrednoteno od javnih ustanov in tudi od domače stvarnosti, ni znano, med športnimi delavci pa že zdavnaj kroži občutek, da so nanje pozabili.
Predsednik Dario Kante je v svojem poročilu sicer prikazal spodbudno stanje društva na zgolj športnem področju, saj nastopajo s svojimi ekipami v prvenstvih od 2. amaterske lige do naraščajnikov in cicibanov. Uspehi so bili raznoliki. Članska vrsta je na primer za las zgrešila napredovanje, naraščajniki so razočarali, cicibani pa so v 18 tekmah redne sezone osvojili kar 16 zmag in sedaj še igrajo v končnici.
Mladinska moštva po besedah Kan-teja obetajo »zalogo« domačih igralcev, ki naj bi postopoma prevzemali vodilne vloge v članski vrsti.
Med razpravo si je nekdo optimis-*' Učno drznil tudi povedati, da se je zanimanje za člansko vrsto povečalo prav zaradi večje prisotnosti domačih igralcev v njej, podatki blagajnika iz postavke vstopnin pa so žal tako mnenje izpodbili.
Med pozitivne postavke Primorja spada tudi gradnja dveh stez za balinanje v okviru društvenega sedeža. Pri tem se tudi veča pritisk, da bi na istem kraju uredili novo nogometno igrišče v samem središču vasi. Pot do tega igrišča je kot vedno vezana na birokratske zapreke, nedvomno pa se pri Primorju zavedajo, da jim bodo kos v relativno kratkem času. In večinoma z lastnimi močni!
Klice na pomoč predsednika Kante-ja je pred volitvami slišalo nekaj članov, ki bodo z raznimi nalogami zapolnili vedno porajajoče se praznine.
Glavnina odbora je ostala nespremenjena. Za eno leto bo Primorje »igralo« v naslednji postavi: Dario Kante (predsednik), Tamara Husu (tajnica), Boris Husu (blagajnik) ter Dario Mo-setti, Marjan Blažina, Alex Štrekelj, Walter Husu, Marjan in Danilo Štoka, Radovan Semec, Gianfranco Gherbas-si, Aleksander Gruden, Darko Husu, Edi Bezin, Renato in Andrej Blažon, Pavel Nadlišek, Slavko Kocman, Danilo Žužič, Emil Kalc, Miloš Carli, Pia Širca, Walter Ferluga, Boris Trampuž, Bruno Tomasettig, Vojko Pahor, Darko Sardo in Ivan Mosetti. Nadzorniki bodo Josip Starc, Angelo Blažina in Danilo Kocman.	B KRIŽMAN
V četrtfinalu košarkarskega turnirja G. Sarti v Trstu
Tesna zmaga Jadrana TKB
JADRAN TKB - AUTOSANDRA 89:82	Play offi 1. divizije
Po osvojitvi 18. mesta na državnem finalu under 14
Odbojkarjem 01ympie je sreča obrnila hrbet
Mlada postava 01ympie, ki se je v Beneventu udeležila državnega finala under 14, se je v Gorico vrnila s kančkom grenkobe: 18. mesto vsekakor ne odraža dejanske kakovosti mladih Sušičevih varovancev. Nekateri zapletljaji pri organizaciji, predvsem pred samim pričetkom 1. srečanja, so namreč botrovali neuspehu na prvi tekmi proti Liguriji, kar pa je bistveno spremenilo končni vrstni red v skupini.
Dejstvo je, da so si bile ekipe v C skupini (01ym-pia, Kampanija, Ligurija, Sardinija in Umbrija) dokaj izenačene, tako da je poraz proti Liguriji (Goričani so v telovadnico prišli le nekaj minut pred samim srečanjem) odločilno vplival na nadaljnji potek finala. Po uvodnem neuspehu (0:2) je 01ympia v 2. srečanju premagala Umbrijo (2:0), naslednjega dne pa je doživela dvojni poraz: proti Kampaniji (0:2) in Sardiniji (0:2). V nadaljevanju državnega finala so goriški odbojkarji sodelovali v tolažilni skupini, ki je odločala o uvrstitvi od 17.-19. mesta. Po zmagi nad Abruzzom (2:0) so doživeli neuspeh proti Tridentinski (0:2) in tako zasedli končno 18. mesto.
Trener goriške ekipe Gianni Sušič je ob povratku dejal, da je z igralci precej zadovoljen, saj so pokazali ?vrhano mero zagrizenosti in odločnosti. Še zlasti se le izkazal Boris Sfiligoj, ki je bil po mnenju marsikaterega trenerja med najboljšimi igralci na tem prvenstvu. Nekoliko kritičen pa je Sušič bil do organizator-inv, ki so pokazali precejšnje pomankljivosti.
OLYMPIA: Boris Sfiligoj, Igor Povše, David Sušič, Niko Di Battista, Matej Pintar, Evgen Komjanc, Roden Mucci, Nikolaj Pintar. (R. Pavšič)
JADRAN TKB: Rauber 28 (5:7), Pregare 22 (2:4), Oberdan 15 (7:11), Stanisa 8, Valter Sosič 13 (4:6), Martin Sosič 3 (1:2), Pertot.
ON: 28. PM: 16:30. PON: Pertot (23), Stanisa (29), V. Sosič (40). TRI TOČKE: Rauber 3, V. Sosič 1.
V četrtfinalu članskega turnirja G. Sarti, ki ga prireja Don Bosco, je Jadranova ekipa po pričakovanju, toda tudi z izredno težavo premagala moštvo Autosandre, ki je letos nazadovala iz D lige.
Jadranovci so nastopili z okrnjeno postavo (Daneu si je operiral kolena, Cuk je zbolel, Crisma se je poškodoval na turnirju v Novi Gorici), košarkarji Autosandre pa so igrali zelo motivirano skozi vso tekmo in so v 30. min. tudi vodili za sedem točk (70:63). Naposled pa so naši le uveljavili svojo večjo izkušenost, nasprotnika prehiteli minuto pred koncem (83:81) in nato tudi zmagali za sedem točk. Največ točk za jadranovce sta dosegla Rauber (28) in Pregare (22).
Jadranovci se bodo v polfinalu pomerili v petek ob 19.30 z zmagovalcem tekme Inter 1904 - Tecnoluce. (jan)
Smola Sokola Danes z La Talpo
SOKOL - FINCANTIERI	83:85
(45:42), po 40’ 80:80
SOKOL: Busan 7, Pertot 2, Terčon 25, Ve-lussi 9, Gruden Andrej 3, Caharija 13, Pupis 14, Sedmak 2, Ušaj 7, Gruden Aleksij L
Sokol si je v prvi tekmi play offa zapravil lepo priložnost, saj je izgubil le po podaljšku za sami dve točki. Srečanje je bilo zelo napeto in dopadljivo, saj sta obe moštvi prikazali lepo, požrtvovalno in borbeno igro. "Igra je bila precej izenačena do 37. minute, ko so domačini še vodili z devetimi točkami prednosti. Naenkrat pa so se zmedli in dovolili Tržačanom, da so jih z ne preveč ostrim pre-singom dohiteli. S tem so izsilili podaljšek, v katerem pa so domačini povsem popustili, saj so dosegli le tri točke. Nabrežinci so odigrali eno najboljših tekem v letošnji sicer zelo pozitivni sezoni. Med vsemi košarkarji se je tokrat najbolje izkazal Terčon, ki je dosegel 25 točk. Zdaj pa si ne Nabrežinci smejo več privoščiti nobenega poraza, sicer bi bil ves njihov dosedanji trud zaman. Naslednja preizkušnja Sokola bo že drevi ob 21. uri v telo-
vadnici na Alturi, kjer se bo naša ekipa srečala z ekipo La Talpa. (Niko)
PROPAGANDA
BOR INDULES - POGGI BASKET 101:49
(42:20)
BOR INDULES: Jagodic 2, Colja 13 (1:4), Kovač 2, Jogan 16 (0:2), Sancin 6, Uršič 20 (0:2), Oberdan 22 (0:2), Požar 2, Buda 7 (1:2), Perkovič 11 (1:2).
Borovci so igrali res dobro. Uspešno so izvajali protinapad, predvsem zaradi fizične premoči pri skoku. Po prvi četrtini so že vodili s 30:8, z enako razliko sta ekipi zaključili prvi polčas.
V drugem polčasu so naši še poostrili obrambo in prednost stalno večali, tako da nasprotnik sploh ni bil več kos našim košarkarjem. V tej tekmi je treba posebno pohvaliti Budo, ki je kot novinec v zadnjem času veliko napredoval. (U. A.)
MINIBASKET
TURNIR »PRVI KOŠI«
POLET - RICREATORI	22:38
POLET: Šibelja, Švab 2, Bogateč, Piccini 1, Ferluga, Malalan 1, Lakovič 9, Taučer 6, Pavat, Paliaga, Ferfolja, Kocjančič 2.
Vse je kazalo, da bodo poletovci visoko izgubili proti močnemu Ricreatoriju. Z odlično igro v tretji četrtini pa so omilili poraz. V tej četrtini so naši predvsem zadovoljili z dobro skupinsko igro in jo tudi dobili s 15:14. (jan)
R moški rokometni C ligi
Slovo Krasa Trimac s porazom v gosteh
9Dart° D'ALTINO . KRAS TRIMAc
J*20 (14:12)
®*nc' Rossi, Milič 2, Fonda 1, Kr ^®seni 3, Sardoč 11, Oberdan 3. l6t0*!°vi rokometaši so v zadnjem kolu 2(jesnl®9a prvenstva spet nastopili v gja ani postavi, kar je nedvomno krasn,* yzi?k za poraz. Kljub temu se D'AUj C1 niso slabo odrezali in Ouarto Se no (ki je na končni lestvici drugi), tnc> 7a??rai. Pošteno potruditi, da je teknili h	v svojo korist. Čeprav so
sNu i?11!,3'’™ veOi d®! srečanja v vod-koli'tav *a-namreč njihova prednost ni-^ooli j vis°ka' da je krasovci ne bi t’0uvfil?K^0^na^i,;i' Krasove igralce velja či na h saj so se kljub očividni premo-ii Poka0t”^OV V2trajno borili in so zna-S tpm * rnarsiicatero lepo akcijo.
(hiložn P013201® so krasovci zapravili Peto m084, k' se uvrstili na končno tilestn •v68!0' vsekakor pa je tudi šesto Val n OVoliiv usPeh' sai ni “hče ra-K* “a Vlši° Uvrstitev. (Pjotr)
42,	LESTVICA: Pastajolly TV
Civid?nToD'Altino 35' Nardi Vitt- V- 31, 20, Pfiris,^^' San Dona 21, Kras Trimac Vn ia^Nnnselice in Jolly Campofor-
V>«<nS1‘„f,S,‘1O0.,6'Lib",,*TS11
Na tekmi za italijanski rolkarski pokal
Naši zadovoljili
V kraju Lentiai pri Bellunu je bila pred dnevi četrta preizkušnja, za italijanski rolkarski pokal, na kateri sta kot po navadi nastopili tudi naši športni društvi Mladina Resco in Grmada Hobles (slednja je bila žal zastopana le z dvema tekmovalcema). Rezultati, ki so jih naši zastopniki dosegli, so zadovoljivi, saj je Erik lori (Grmada) pristal na zelo dobrem 3. mestu v kategoriji cicibanov. Tudi pri Mladini so želi uspehe s 4. mestoma Tiborja Drasiča med mlajšimi cicibani in Davida Bogatca med cicibani.
Tekma je potekala na izredno strmi rebri in je bila zelo naporna. Razdeljena je bila na razne dolžine in sicer: na 1.500 m, 3.500 m, 5.400 m ter 10.200 m.
Skupno je nastopilo 216 tekmovalcev iz tridesetih društev. Na društveni lestvici sta se Mladina Resco in Grmada Hobles uvrstili na 14. oz. 23. mesto. Peta preizkušnja za italijanski pokal bo v Piemontu, v kraju Argogna.
VRSTNI RED
MLAJŠI CICIBANI: 1. Ennio Giuliani (Unicars) 5'07"7; 4. Tibor Drasič (Mladina) 5’59"5; 7. Danjel Tence (Mladina) 6'37"8.
CICIBANI: 1. Gianmarco Dincau (Polisportiva Sovra-monte) 13'44"8; 3. Erik lori (Grmada) 14'35"5; 4. David Bogateč (Mladina) 14'39"8.
MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Omar Peruzzo (Bassano) 18'26"9; 8. Erik Tence (Mladina) 20T"9.
MLADINCI: 1. Luca Dincau (Polisportiva Sovramonte) 27'30"2; 11. Rajko Zečevič (Grmada) 38'0"1.
AMATERJI: 1. Maurilio De Zolt (Vigili del fuoco Bellu-no) 23T8"6; 26. Boris Bogateč (Mladina) 35'35"5. (Ervin lori)
Na mednarodnem balinarskem turnirju v Zgoniku
Kraški pokal zopet Krasu
Četverka Krasa v postavi Renato Pieri, Zdravko Skupek, Milko Emili in Boris Simoneta je tretjič zapored osvojila prvo mesto na sobotnem mednarodnem balinarskem turnirju v Zgoniku za tradicionalni Kraški pokal, ki se ga je udeležilo kar 12 četverk z obeh strani meje, pet iz zamejstva in sedem in Slovenije in Hrvatske. Z izjemo prvega srečanja, ko so bili domačini že na robu izločitve, saj so bili proti Danici v brezupnem položaju (0:10!), ni bila zmaga Krasa nikoli v dvomu.
Tudi letos se je ponovil lanski finale med večnima tekmecema Sokolom in Krasom, ponovno pa se je jeziček na tehtnici po zaslugi Emili-jevega točnega zbitja balinčka za odločilnih pet točk obrnil na Krasovo stran.
Izidi: SKUPINA 1: Hrast - Danica 11:4; Kras -Danica 11:10; Kras - Hrast 11:2; napreduje Kras. SKUPINA 2: Castau - Portuale 11:6; Portuale -Jama 11:6; Castau - Jama 11:1; napreduje Castau. SKUPINA 3: Sokol - Aluminij 11:2; Slovin - Aluminij 11:0; Sokol - Slovin 11:3; napreduje Sokol. SKUPINA 4: Rovna - Kraški dom 11:6; Kraški dom - Tabor 6:6; Tabor - Rbvna 8:7; napreduje Tabor. POLFINALE: Kras - Tabor 11:1; Sokol -Castau 11:10. FINALE ZA 1. MESTO: Kras - Sokol 11:5. FINALE ZA 3. MESTO: Castau - Rovna 7:3.
Končni vrsti red: 1. Kras, 2. Sokol, 3. Castau, 4. Rovna.
* * *
V	okviru zamejskega balinarskega prvenstva je tokrat presenetil Sokol. Mihalič in tovariši sp si že drugič letos privoščili trojno zmago proti sovaščanom. Tudi rezultati posameznih srečanj jasno pričajo o premoči Sokola v vaškem derbiju.
Poglavje zase je bilo srečanje med Krasovo in Poletovo dvojico. Odličnima B kategornikoma Vidaleju in Viscontiju sta stala nasproti krasovca Simoneta in Skupek. Krasovca sta povedla s 7:2, na žalost pa sta v ključnih trenutkih z nesrečno potezo zapravila zmago. (Z. S.)
* * *
V	šestem kolu tržaškega ekipnega balinarskega prvenstva C kategorije je v sredo Nabrežina doma izenačila 4:4 proti miljskemu Muggiabocce in je trenutno na dobrem 4. mestu lestvice z 19 točkami. Najbolj razburljiv je bil razplet v igri dvojic. Domača balinarja sta že izgubljala s 3:11, ko je prišlo do navdušujočega preobrata po vstopu na igrišče Ladija Abramija, ki se je izkazal z res odličnim bližanjem. Tudi po zaslugi točnega zbijanja Paola Negrinija je nabrežinska dvojica nanizala 9 zaporednih točk in ob izteku časa zmagala z 12:11.
Danes bo na sporedu zadnje kolo prvega dela prvenstva, Nabrežina bo gostovala pri moštvu Is-tria. (B. S.)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 30. maja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar

član Italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Afera o bančnem zavodu Banco Ambrosiano končno pred sodniki
Pred sodniki le šest od 34 obtožencev Licio Gelli se noče javno opravičevati
Vprašanje Gavi ob incidentih na tekmi Parme proti Reggiani
MILAN — V Milanu se je začela sodna obravnava proti 34 osebam, ki so bile vpletene v krah bančnega zavoda Banco Ambrosiano. Pred sodniki tretje sekcije kazenskega sodišča pa se jih je včeraj predstavilo samo šest, med temi pa le dva vidnejša obtoženca, in sicer Umberto Ortolani in Fla-vio Carboni.
Prvi dan sodne obravnave so sodniki izkoristili za ureditev vseh birokratskih postopkov in razumljivo je, da nihče ni pričakoval kakih novosti. Zanimiva so nemara bila le opravičila odsotnih; Goffredo Mameli, Aladino Minciardoni in Luigi Rotelli so preko svojih odvetnikov sporočili, da so bolni, zato jih bodo sodniki zaslišali šele oktobra. Podobno opravičilo švicarskega državljana Carla Von Castelber-ga, ki ga italijansko sodstvo obravnava kot da bi bil na begu, pa je milanski sodnik zavrnil in bo njeno utemeljenost v prihodnjih dneh še preveril.
Med »uglednimi« odsotnimi sta tudi Francesco Pazienza in Licio Gelli. Proti prvemu je v teku .druga sodna obravnava v Bologni, milanski sodniki pa si še niso na jasnem, ali ga bodo kljub temu lahko upoštevali kot pomembno pričo. Pazienza je vpleten tudi v pokol na bolonjski železniški postaji. Gelli pa je sporočil, da se procesa v zvezi z Bancom Ambrosianom sploh ne bo udeležil, »ker se nima namena javno opravičevati«.
Proces, ki bo moral ugotoviti, kdo se je okoristil s 1.200 milijoni dolarjev, ki jih je upravljal Banco Ambrosiano, bo predvidoma trajal več kot leto dni. Prve otipljivejše razprave se bodo začele šele jeseni, ko bodo sodniki lahko razpolagali s celotnim prevodom 80 tisoč strani obsegajočega dosjeja.
Na sliki (Telefoto AP): Flavio Carboni in Umberto Ortolani v spremstvu odvetnikov
PARMA — Pretor v Parmi je včeraj po hitrem postopku obsodil tri navijače Reggiane zaradi neredov na nedeljski tekmi med Parmo in Reggiano na 8 mesecev zapora, poleg tega pa obsojena trojica še eno leto ne bo smela na stadione, kjer bosta igrali Parma ali Reggiana.
Incidenti na nogometni tekmi pa bodo dobili tudi politični epilog. Socialistični poslanec Mauro del Bue je namreč notranjemu ministru Gavi postavil poslansko vprašanje, zakaj na stadionu v Parmi ni bilo poskrbljeno za mesta navijačev nasprotne ekipe in zakaj med obema nasprotnima navijaškima taboroma ni bilo običajnega kordona policistov in karabinjerjev, kar je spopad med navijači še pospešilo. Sindikat policistov SIULP je tudi sporočil, da so iz notranjega ministrstva odobrili le slabo polovico zahtevanih okrepitev.
V Izrael naj bi se preselilo četrt milijona Židov iz SZ
Na telavivsko letališče vsak dan prihajajo letala z Židi iz SZ (Telefoto AP)
TEL AVIV Letos naj bi se v Izrael doselilo kar 250 tisoč sovjetskih Židov, medtem ko jih je doslej v deželo Davidove zvezde prišlo 38 tisoč. Toda redki med njimi (do zdaj le 150) so pripravljeni živeti na zasedenih arabskih ozemljih. Prav zato po mnenju izraelskega ministra za imigracijo, rabina Jicaka Pereza »ne predstavljajo nevarnosti za Palestince, kot je bilo to predstavljeno na zasedanju Arabske lige.« Po Perezovem mnenju zaradi nekaj sto Židov več na zasedenih ozemljih »ni potrebno dvigovati prahu na mednarodnem prizorišču.« Pri tem pa je gladko zamolčal sovjetske Žide, ki so jih izraelske oblasti naselile v arabskem delu Jeruzalema, ki je bil priključen leta 1967 in kjer naj bi dobilo prebivališča nekaj tisoč Židov.
Policija zaplenila 13,5 kg kokaina in zaprla 6 oseb
Zakon o neevropskih priseljencih bi bilo treba dosledneje izvajati
RIM — Finančni stražniki so v daljši akciji v Rimu in Lombardiji zaplenila 13,5 kilogramov kokaina in aretirala 6 oseb, od katerih jih je pet Peruancev in en Italijan.
Preiskava se je začela pred nekaj tedni, ko so na rimskem letališču Fi-umicinu aretirali perujskega državljana, ki je imel v nahrbtniku 2,5 kg kokaina. Sled je preiskovalce nato vodila v Milan, kjer so v nekem hotelu presenetili še tri perujske državljane, pri katerih so našli 8,5 kg mamila, končno pa sta v roke pravice padla še Italijan in peti Peruanec. Policija išče še štiri osebe, ki naj bi bile vpletene v trgovino z mamili.
RIM — Genovski krvavi dogodek, v katerega je bil vpleten neki Tunizijec in ki je terjal devet ranjenih, je že odjeknil tudi v političnih krogih. Med drugim se je izkazalo, da Tunizijec živi v Italiji že najmanj šest let, kljub temu da nima stalnega bivališča in niti dovoljenja za bivanje. Že leta 1986 je imel opravka s pravico, ker je napadel karabinjerja, ki sta mu izročila list o izgonu iz države.
Med politiki se je prvi oglasil liberalec Costa, ki je javno podvomil v učinkovitost tako imenovanega Martellijevega zakona o neevropskih priseljencih. Costa pojasnjuje, da vsebina zakona sicer ni tako slaba, pač pa je pod vprašanjem njegovo izvajanje. Martelli je naredil prvo napako že takrat, ko je napovedal, da bo vlada omogočila priseljencem, ki bivajo v Italiji brez dovoljenja, da svoj položaj uredijo. Prav v tistem obdobju, meni Costa, je v državo prišlo na tisoče neevropskih priseljencev, le majhen del pa se je prijavilo oblastem. Neuradni podatki, ki pa jih kljub temu ne gre zanemarjati, so pokazali, da je v Italiji več sto tisoč neprijavljenih tujcev, vlada pa redno podaljšuje časovne termine, v teku katerih lahko uredijo svoj status. Costa je prepričan, da bi bilo treba zakon dosledneje izvajati in odpraviti vse predvidene olajšave za nove prišleke.
Cossiga na osrednji proslavi 176. obletnice karabinjerjev
Osrednje proslave 176-letnice ustanovitve karabinjerskih enot se je udelež* tudi predsednik republike Cossiga. Najzaslužnejšim karabinjerjem in vdo' vam tistih, ki so padli med opravljanjem svojega poslanstva, je izročil zla‘, odličja	(Telefoto An
BAGDAD — Izredno vrhunsko srečanje arabskih držav, ki poteka v bagdadskem konferenčnem centru za zaprtimi vrati, ni postreglo s kakšnimi Spektakularnimi obrati, vendar je v marsičem značilno, tako po tistem, kar so povedali šefi arabskih držav in nemalokrat še bolj po tistem, česar niso. Glavne tone vrhunskemu sestanku dajejo že nič kolikokrat ponovljeni pozivi k arabski enotnosti in oblikovanju skupne arabske politike na vseh področjih in opozarjanje na zunanje nevarnosti, ki da grozijo Arabcem ter pogoste obsodbe ameriške politike na Bližnjem vzhodu.
Ni čudno, da so nekateri ob opozarjanju na zunanje nevarnosti (vse se vrti okrog Izraela) sedanje - vrhunsko srečanje poimenovali kot vrh vsearabske varnosti. Ogrožanje arabskih narodov in držav veje iz tako rekoč vseh govorov arabskih državnih poglavarjev ali njihovih predstavnikov, pri čemer prednjačijo radikalna iraška stališča (govor predsednika Sadama Huseina), v katerih je izrecno opozorilo Izraelu, da bo Irak na morebitni izraelski vojaški napad na to ali katero koli drugo arabsko državo odgovoril z »močnim orožjem« in da bo uporabil vsa razpoložljiva vojaška sredstva. Podobno bojevite vzklike je slišati tudi z drugih strani, na primer z libijske, kar ni presenetljivo.
Med pomembnejšimi arabskimi državniki je predvsem egiptovski predsednik Mubarak ubral bolj spravljive in previdne tone, pri čemer ni pozabil povedati, da bi naseljevanje sovjetskih Zidov na okupiranih ozemljih moglo ogroziti mirovni proces na Bližnjem vzhodu, hkrati pa ogroziti varnost in stabilnost na vsem Bližnjem vzho-
Medblokovsko dogovarjanje povzroča preglavice Arabcem
du. Po splošnem prepričanju so zmernejša in bolj pragmatična egiptovska stališča preglasili radikalci; Irak, PLO, Libija in drugi, pri čemer je vsak posebej zaostril zase najbolj aktualna vprašanja, ki imajo skupni imenovalec v pravih ali domnevnih izraelskih grožnjah in v ponavljani 'sionistični nevarnosti.
Iraški predsednik je med drugim povezal »ameriški imperializem« in sionizem, ob čemer je treba povedati, da je ameriška politika na Bližnjem vzhodu poleg Izraela najbolj pogosta tarča arabskih predstavnikov. To seveda pomeni, da ameriška prepričevanja pred bagdadskim vrhom niso kaj prida zalegla, čeprav radikalne arabske retorike nikakor ne gre jemati dobesedno. Najbrž bolj odločilno tisto, kar bodo Arabci po diplomatskih kanalih sporočili ameriškemu predsedniku in voditeljema velesil ob njunem srečanju v Washingtonu. Pismo Bushu in Gorbačovu je za arabske voditelje nasploh eno najbolj kočljivih vprašanj, glede katerega bodo težko našli skupni jezik, zlasti če ga primerjamo s predlogi sedmih resolucij, ki so jih na ministrskem sestanku sprejeli zunanji ministri (gre za solidarnost z Irakom, za iraško-iranske odnose, za solidarnost z Jordanijo in Libijo, za pravico do razvijanja las-
tne znanosti in tehnologije, za podporo palestin-' ski itifadi in za splošne ocene ob Bližnjem vzhodu).
Opazovalec se ne more znebiti vtisa, da je palestinsko vprašanje na vrhu potisnjeno na obrobje, če izvzamemo značilno emotivni Arafatov govor (med drugim je pozval k sankcijam proti državam, ki pomagajo pri priseljevanju sovjetskih Židov v Izrael), kar je očitno tudi iz nastopa gostitelja, iraškega predsednika Sadama Huseina. Palestinsko vprašanje je omenil bolj mimogrede (Arabci ne bodo pozabili na Palestino) in uporabil že dolgo časa znane fraze, da bodo Arabci storili vse, kar je v njihovih močeh za rešitev palestinskega vprašanja. To še tembolj pade v oči, ker je bil bagdadski vrh sklican na pobudo PLO, zaradi česar sb mnogi domnevali, da bodo Palestinci dobili na njem poudarjeno in vsestransko podporo. Le-ta se kaže bolj posredno, zlasti ‘skozi ostre kritike naseljevanja sovjetskih Židov v Izraelu in na zasedenih ozemljih, kakor pravijo tukaj.
Zato ni čudno, da je veliko zanimanja zbudila Gorbačovova poslanica vrhu, v kateri je za razliko od govorov in stališč arabskih državnikov zaslediti razmišljanje v duhu sodobnega časa, kakr-
šnega opredeljuje globalno popuščanje napet0^ ti, ki v arabski svet še ni seglo. Gorbačov J poudaril nevarno kopičenje orožja na Bližnjej! vzhodu (zavzel se je tudi za pravice Palestine6 ^ glede trenutno najbolj žgočega vprašanja Arabce pa je zapisal, da nasprotuje naseljevanj sovjetskih Zidov na okupiranih ozemljih in bo to vprašanje skušali rešiti v dialogu s Tel A.,_ vom, v OZN in na bližnjih pogovorih z amer kim predsednikom.	0.
Kaže, da arabski državniki v Bagdadu nP^, rahljajo politično retoriko, ki je značilna za °tu dobje hladne vojne in da so jih dogodki v sv6 (popuščanje napetosti, spremembe na evropsk Vzhodu in drugo) spravili v nemajhno zadr6^ zaradi odgovorov na izzive sodobnega svetaefj' nimajo. O tem je nekaj sicer slišati, vendar v ■ na arabskih stališč govori v prid tezi, da ara jz svet še vedno uporablja taktiko in strateg'! . aj obdobja hladne vojne. Zdi se, da drži še n drugega: dolgoletno obdobje konfrontacij6, je Bližnjem vzhodu in med arabskimi državam a pustilo globoke sledove in Arabcem ne uSats)d politika popuščanja napetosti in dernokr. r. procesi v svetu, v čemer se ne znajdejo. Pn,aCiuje šnem delu arabskih držav še vedno prev' jezik konfrontacije, kar ima številne zunag(,etJa notranje vzroke in seveda tudi posledice. . 09 izjema je za zdaj le iraško-iranski spor, 0^1uSeii' stanje ne mir ne vojna, saj je tudi Sadam f* jco o njem spregovoril spravljivo in optimist'6 je dejal, da upajo v njegovo celovito i" rešitev.
AVGUST P
udgar