UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 G R A D B EN I V ESTN IK LJUBLJANA, APRIL 1980 / I LETNIK 29, ŠT. 4, STR. 65—92 Gradbišče za izvajanje del na jedrski elektrarni Krško. Gradbeni izvajalec je GIP Gradis Ljubljana LJUBLJANA, KIDRIČEVA 1/III TELEFONI: 23117; 21 047 G RAD BEN I V ESTN IH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ST. 4 — LETNIK 29 — 1980 YU ISSN 0017-2774 V S E B I N A - C O R I T E A I T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Nučič Janez IZVAJANJE GRADBENIH DEL JEDRSKE ELEKTRARNE KRŠKO 66 Vesti NASLOVI DOKTORSKIH, MAGISTRSKIH IN DIPLOMSKIH NA- News LOG .......................................................................................................... 81 Iz naših kolektivov GIP INGRAD, C e l j e ..................................................................................87 From our enterprises SGP KONSTRUKTOR, M a r ib o r ............................................................ 87 EM HIDROMONTAŽA, M a r ib o r ........................................................... 88 SGP KRAŠKI ZIDAR, S ež a n a ................................................................88 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of Institute for material and structures research Ljubljana IZVEDBA RAZŠIRITVE NOG ARMIRANO BETONSKIH PILOTOV ZA MOST CEZ LJUBLJANICO NA LIVADI Belšak D a n ilo ............................................................... ...........................89 Glavni In odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Lektor: ALENKA RAIČ Tehnični urednik: DUŠAN LAJOVIC UredniSki odbor: LUDVIK BONAČ, VLADIMIR CADEZ, IVO JECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MILOS MARINČEK, STANE PAVLIN, VILI STREL Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 180 din, za študente 90 din, za podjetja, zavode in ustanove 1000 din. Revija izhaja ob finančni pod­ pori Raziskovalne skupnosti Slovenije. Izvajanje gradbenih del jedrske elektrarne Krško UDK 624.92 : 621.31.25 : 621.039 JANEZ NUClC 1. Uvod Gradnja jedrske elektrarne Krško, ki je prva v Jugoslaviji, se je začela v času potrebe po ener­ giji na vseh področjih gospodarstva in družbe. Klasični energetski izvori, kot so premog, naf­ ta, plin in drugi, so po Podatkih odkritih in Pred­ videnih nahajališč omejeni. Glede na stalno rast energetskih potreb bi bile te zaloge hitro potrošene. Jedrska energija je nov vir, ki dopolnjuje kla­ sične vire pri pridobivanju električne energije. Da zadovoljimo naraščajočo porabo, bomo morali poleg hidroelektrarn in termoelektrarn; graditi tudi jedr­ ske elektrarne. Jedrske elektrarne so primerne za stalno proizvodnjo, spremenljivo obremenitev pre­ vzemajo hidro in termoelektrarne, konično obre­ menitev pa termoelektrarne na kurilno olje ali na naravni plin in prečrpovalne hidroelektrarne. Prav gotovo bo delež jedrskih elektrarn v pri­ dobivanju električne energije v prihodnje hitro na­ raščal. Po predlogu slovenskih in hrvatskih elektro­ gospodarskih organizacij sta Izvršna sveta Slove­ nije in Hrvatske sklenila dogovor o skupni graditvi dveh jedrskih elektrarn za pokritje naraščajočih potreb po električni energiji v obeh republikah. Odločitev za graditev jedrskih elektrarn je pospe­ šilo dejstvo, da v obeh republikah primanjkuje primarnih energetskih virov. Investitorja prve je­ drske elektrarne sta Savske elektrarne Ljubljana in Elektroprivreda Zagreb, ki sta z investicijsko skupino izvedla pripravljalna dela, razpis in izbrala najugodnejšega ponudnika. Avgusta 1974 sta in­ vestitorja sklenila Pogodbo o dobavi opreme in graditvi jedrske elektrarne moči 632 MW z ame­ riško firmo WESTINGHOUSE ELECTRIC COR­ PORATION, ki je glavni izvajalec del. Projektant je ameriška firma GILBERT ASSOCIATES INC., izvajalci del na gradbišču pa so domače delovne organizacije GIP GRADIS LJUBLJANA in GP HIDROELEKTRA za gradbena dela ter EM HIDROMONTAŽA MARIBOR in ĐURO ĐAKO- VIĆ Slavonski Brod za montažna dela. Sredstva za graditev sta v enakih deležih za­ gotovili Socialistični republiki Slovenija in Hr­ vatska prek svojih samoupravnih interesnih skup- Avtor: Janez Nučič, dipl. ing. gradb. GIP GRADIS, Ljubljana nosti elektrogospodarstva ter domačih in tujih bank. Prvega decembra 1974 je predsednik So­ cialistične federativne republike Jugolavije JOSIP BROZ TITO vgradil temeljni kamen za jedrsko elektrarno Krško. 2. Izbira lokacije Prve raziskave na Krškem polju, potem ko je le-to postalo možna lokacija za jedrsko elektrarno, je izvedla delovna skupina Poslovnega združenja energletike Socialistične republike Slovenije ob so­ delovanju elektrogospodarskih organizacij Slove­ nije in raziskovalnih inštitutov. Lokacija je bila določena glede na potrebo po električni energiji, razpoložljivo vodo za hlajenje, seizmologijo, geolo­ gijo in druge pogoje. Jedrska elektrarna Krško je vključena v omrežje prenosnega sistema prek 380 kV stikališča, ki ima štiri daljnovodna Polja. Z vsakega teče en daljnovod, in to v smereh Ljubljana in Maribor ter dva daljnovoda v Zagreb. Geološki sestav so glinastopeščeni sloji plio­ censkih usedlin. 8 do 12 m debel peščeni sloj l|eži na slabo propustnem laporju, ki se rahlo nagiba proti koritu Save. Karakteristike pretoka Save so po podatkih dolgoletnega opazovanja naslednje: — poprečni pretok 234 m3/s — poprečni najmanjši pretok 70 m3/s — najmanjši pr|etok 30 m3/s — poprečni največji pretok 1 705 m3/s — največji pretok 3 053 m3/s — poprečna letna temperatura 11° C Na Krškem polju je treba računati z možnostjo potresa VIII. stopnje po lestvici MCS. V neposredni bližini ni tektonske prelomnice. 3. Razpored objektov JE Krško ima glede na tehnološki značaj in karakteristiko gradnje dve vrsti objektov: — objekti jedrskega dela, — spremljajoči klasični objekti, a) Objekti jedrskega dela so pod nadzorstvom mednarodne komisije za gradnjo jedrskih elek- Gradbena jama za primarni sklop objektov trarn. Zanje se zahteva garantirana kvaliteta vsa­ kega proizvoda. Ti objekti so: — reaktorska zgradba, — pomožna zgradba, — zgradba za rokovanje z gorivom, — kontrolna zgradba, — zgradba za hlajenje komponent, — zgradba za diesel agregata, — vmesna zgradba, —- črpalnica bistvene oskrbne vode, — petletno skladišče radioaktivnih odpadkov, — rezervoarji, bazeni in kanali, ki so povezani z jedrskim delom. b) Spremljajoči klasični objekti so vsi ostali tehnološko potrebni objekti: — turbinska zgradba, — stikališče 380 kV in 110 kV, — jez na Savi, — črpalnica za hladilno vodo, — iztočni objekt za hladilno vodo, — hladilni stolpi in kanali, — visokovodni nasipi, — objekt za kemično pripravo vode, — pomožna kotlarna, — meteorološka postaja, — upravna stavba, delavnice in skladišče, — industrijski tir, — komunalna ureditev platoja, — varnostna ograja, — vratarnica, — razni manjši objekti. 4. Tehnološki opis Zadrževalni hram, v katerem je reaktor s hla­ dilnima krogoma ter z varnostnimi sistemi, sestav­ ljata notranja tlačna jeklena lupina in zunanja že- lezobetonska zaščitna zgradba. Prodora v zadrže­ valni hram za ljudi in opremo sta opremljena z zrakotesnimi prehodnimi komorami z dvojnimi vrati. Številni prodori skozi stene hrama za cevo­ vode in kable so dvojno tesnjeni. Westinghousov tlačni reaktor z dvema hladil­ nima zankama sestavljajo reaktorska posoda z notranjo opremo in pokrovom, dva uparjalnika, dve črpalki reaktorskega hladila, tlačnik, cevovodi, ventili in pomožni reaktorski sistemi. Navadna de- mineralizirana voda rabi kot hladilo reaktorja, kot moderator nevtronov in kot topilo za borovo kisli­ no. V uparjalniku oddaja hladilna voda reaktorja toploto, ki na sekundarni strani uparjalnika greje napajalno vodo in jo uparja. Tlak hladilne vode vzdržuje tlačnik s pomočjo električnih grelnikov in vodnih prh, ki se napajajo z vodo iz hladne veje čistilne zanke reaktorskega hladila. Merilniki nevtronskega fluksa, temperatur in pretokov re­ aktorskega hladila ter tlaka in gladin vode v tlač- niku dajejo potrebne podatke za krmiljenje delov­ nega procesa in za varovanje reaktorskega sistema. Moč reaktorja krmilimo z regulacijskimi palicami. Pogonski mehanizmi regulacijskih palic so pri­ trjeni na pokrov reaktorja, njihove absorbcijske palice pa segajo v reaktorjev© sredico. Dolgoročne spremembe radioaktivnosti sredice in njeno za­ strupljanje s produkti cepitve se kompenzira z menjanjem koncentracije borove kisline v hladilni vodi reaktorja. Reaktorsko sredico sestavlja 121 gorivnih ele­ mentov. Gorivni element tvorijo gorivne palice, spodnja in zgornja šoba, distančniki ter vodila ab- sorbcijskih palic in instrumentacije. Gorivne palice vsebujejo keramične tablete uranovega dioksida v zavarjenih ceveh iz cirkonijeve zlitine. SITUACIJA OBJEKTOV Z ORGANIZACIJSKO SHEMO g) TU R B IN S K A ZG R A D BA ® J E Z N A S A V I © N A JE T JE H lA D LN E VODE VODE © R E A K T O R S K A ZG R A D B A © P O M O Ž N A ZGRADBA ffi ZG RADBA ZA ROKOVANJE Z GORIVOM ' © KONTROLNA ZGRADBA © VMESNA ZGRADBA (g) ZGRADBA H LADtLN H KOMPONENT ® D/ESH. GENERATORSKA ZGRADBA © ČRPAUŠČE BISTVENE OSKRBNE VODE (D IZTO K B IS TV E N E OSKRBNE VODE © P O M O ŽN A KOTLOVNICA @ Z4 CL/£ OE5EI G EN ZGRADBE TANK REAKTORSKE D O D A JN E VODE IN TANK VODE ZAM ENJAVO GORIVA © SKLADIŠČE RADIOAKTIVNIH CCBDKOV H LA D ILN I STOLPI P O M O Ž N I O B J E K T I: Ž E L E Z O K R IV N IC A B E T O N A R N I Š E P O N IJA GRAMOZA % 'P IS A R N E , G ARD EW BEJED IINC A S A N IT A R IJE G LAVN O GEACB9ČNO SKLADŠČE UPRAVNI KOMFLEKSISKIADIŠGA. GA­ R A ŽE. UPRAVNA ZGRADBA. INFORM. C E N TE R . KAVARNA! Gorivo iz uranovega oksida ima obliko sintra- nih tablet in je obogateno* z uranom 235. Pri prvi polnitvi reaktorja ima gorivo tri različne oboga­ titve. Vsako leto se tretjina gorivnih elementov za­ menja z novimi. Sveži gorivni elementi so uskla­ diščeni v suhi .shrambi za gorivo. Ob menjavi go­ riva prepeljemo gorivne elemente po vodnem ka­ nalu skozi steno zadrževalnega hrama v bazen pri reaktorju. Gorivo se polni pri odkritem reaktorju, ko je prostor nad reaktorjem zalit z vodo. Polnilni stroj dviga stare gorivne elemente iz sredice reak­ torja in namešča sveže. Gorivni elementi ostanejo v sredici tri leta, le pri prvi in drugi menjavi gori­ va se vzame po ena tretjina gorivnih elementov iz sredice že po enem oziroma dveh letih. Izrabljeni gorivni elementi so shranjeni pod vodo v bazenu za izrabljeno gorivo, kjer se hladijo. S posebnimi zaščitnimi kontejnerji je mogoče ohlajene gorivne elemente odpeljati iz elektrarne v tovarno za pre­ delavo izrabljenega goriva po železnici ali s cest­ nimi vozili. Uparjalnika proizvajata nasičeno paro, ki po­ ganja turbino. Para se razteza v dvokrilnem viso­ kotlačnem delu turbine do tlaka 0,8 MPa, nato pa se — po izločanju vlage in pregrevanju — v dveh nizkotlačnih delih turbine razteza do tlaka 5 KPa. Para se utekočini v štiridelnem kondenzatorju. Na­ pajalne črpalke vračajo kondenzat skozi grelnike v uparjalnika. Generator električnega toka je trifazen, z moč­ jo 813 MVA in cos fi 0,85, kratkostičnim razmerjem 0,50 in napetostjo 21 KV. Rotor trifaznega genera­ torja hladi vodik, stator pa voda. Vzbujalnik nima krtačk. Pri pretokih Save, večjih od 100 kubičnih metrov na sekundo, hladimo kondenzator pretočno. Pri manjših pretokih je pretočno hlajenje kombi­ nirano s hladilnimi celicami, tako da pri najmanj­ šem pretoku odvzamemo le 1 0 kubičnih metrov vo­ de na sekundo iz Save, ostalih 15 kubikov na se­ kundo pa recirkuliramo s hladilnimi celicami. Tem­ peratura vode v Savi po mešanju s hladilno vodo naraste največ za 2° C in ne sme preseči 28° C. Jedrska elektrarna Krško je vključena v omrežje 380 kV prenosnega sistema prek 380 kV stikališča. Z generatorja teče električni' tok prek dveh trans­ formatorjev 21/380 kV v stikališče elektrarne, ki ima štiri dalj no vodna polja. Z vsakega teče en dalj­ novod, in to v smereh Ljubljana, Maribor ter dva daljnovoda v Zagreb. Kot zasilni samostojni izvor električne energije ima elektrarna za nujne porabnike še dva dieselska generatorja s po 3500 kW moči. 5. Radioaktivni odpadki in varstvo okolja Jedrska elektrarna je čist elektroenergetski proizvodni objekt, ki ne onesnažuje okolja. V elektrarni so zbiralniki za pline in radioaktivne odpadke. S posebnimi procesi poteka razpad plinov in čiščenje tekočih radioaktivnih odpadkov, trdni radioaktivni odpadki pa se zbirajo v posebnem ob- i*!-«*! Im® mn m m im »1 8* ! :žsit;!!:) **!?;HÜ|:äls! S8^s1?ir sli ll'-Rta P ' i p i j iM a a m i-r»' v):!!| ?f urs* Izvajanje gradbenih del na koti 100 in začetek del na zaščitnem jeklenem plašču ratu. Med obratovanjem elektrarne se v okolici po­ veča sevanje za manj kot odstotek glede na narav­ no radioaktivno sevanje. To zagotavljajo sodobne čistilne naprave in nenehen nadzor okolice elek­ trarne. 6. Tehnični podatki elektrarne — Toplotna moči reaktorja — Električna moč na sponkah gen. — Moč na pragu elektrarne — Tehnični minimum — Specifična poraba — Toplotni izkoristek — Letna proizvodnja pri nazivni 7000 obrat, urah 1882 MW 664 MW 632 MW 32 MW 2560 Kcal/KWh 33 % moči in 4,4 TWh 7. Spisek objektov Po karakteristiki so objekti razdeljeni na pri­ marni in sekundarni obseg. Primarni obseg tvorijo objekti nuklearnega dela, za katere se zahteva posebna kvaliteta pri gradnji, imenovana QUALITY ASSURANCE/QUALITY CONTROL — QA/QC. Vsi ostali objekti so sekundarni obseg. Našteli bomo glavne objekte, ki so v bistvu po­ imenovani po tehnološki funkciji. a) Nuklearni (primarni) del: — Reaktorska zgradba, — Pomožna zgradba, — Zgradba za rokovanje z gorivom, — Komandna zgradba, — Zgradba sistemov za hlajenje komponent, — Zgradba za zasilna dieselska agregata, — Vmesna zgradba, ■— Petletno skladišče radioaktivnih odpadkov, —- Rezervoarji za reaktorske dodajne vode, — Črpalniea bistvene oskrbe vode, — Iztočni objekt bistvene hladilne vode. b) Klasični (sekundarni) del: — Turbinska zgradba, — Pomožna kotlarna, — Stikališče 380 kV in 110 kW, — Zunanji daljnovodi, — Črpalniea za hladilno vodo, — Hladilni stolpi in kanali, — Iztočni objekt hladilne vode, — Jez prek Save in ureditev brežin, — Kemična priprava vode, — Skladišča plinov, — Razne ploščadi, bazeni, rezervoarji in kanali, — Industrijski tir, — Dovozna cesta, — Upravni objekt in delavnice, — Meteorološki stolp, — Komunalni odvodi in razvodi, — Visokovodni nasipi, — Parkirišča, SHEMA ELEKTRARNE 1. R e a k to r 2. Reaktorske hladilne črpa lke 3. G en era to rji p a re 4. Vzdrževalec p ritiska 5. VisokoUačnidel turbine 6. N izkotlačni de l turbine 7. Generator elektr. toka 8. S epara t o r p a re 9. Pregrevalec p a re 10. K ondenzatorji 11 Črpalka kondenza 12'N izkotlačni predgrevalec BFblnilne črpalke 14. Visokotlačni predgrevalec 15. Črpalke hladilne vode 16Hjadilni s to lp i 17Črpalke hladilnih stolpa/ 18.Transformator — Zaščitna ograja, — Vratarnica. Po medsebojnem dogovoru sta se gradbena podizvajalca dogovorila tako, da je Gradis izvajal objekte nuklearnega dela, za katere je potrebna zagotovitev kvalitete, Hidroelektra pa ostale ob­ jekte. Glede na medrepubliški dogovor o enako­ mernem investiranju in izvajanju je Gradis dobil v svoj obseg del še nekatere objekte iz klasičnega dela. 8. Organizacija gradbišča Organizacija gradbišča se je formirala istočasno s pripravljalnimi deli, ki so bila zelo obsežna, ker je bilo potrebno napraviti: — Začasne pristopne ceste dolžine okrog 6 km, — Čiščenje in ureditev 2 0 0 .0 0 0 m2 površine gradbišča (sekanje dreves in odstranitev humusa), — Nasipanje in planiranje gradbišča do kote 155,20 (to je osnovna kota 100) z 220.000 m3 gramo­ za, ki ga je bilo potrebno utrditi do zbitosti narav­ nega gramoza, — Ureditev površin za delavsko naselje, po­ slovne prostore in carinsko skladišče skupne veli­ kosti okrog 1 2 0 .0 0 0 m2, — Transformatorsko postajo 1 1 0 /1 0 kv za oskrbo gradbišča z električno energijo kompletno z razvodi po gradbišču, — Vodovodno mrežo z vodnjaki za oskrbo gradbišča in naselja, — Kanalizacijsko mrežo s čistilnimi naprava­ mi za odvod odpadnih voda na gradbišču in v na­ selju, — Delavsko naselje za 1500 delavcev komplet­ no s potrebnimi objekti za prehrano, družbene ak­ tivnosti in ambulanto, — Poslovne prostore s površino 6500 m2, — Skladiščne objekte s površino okrog 8000 m2, — Gradbiščne delavnice s površino okrog 3000 m2, — Objekte za standard delavcev na gradbišču s površino okrog 3000 m2, — Ograje na vseh urejenih površinah, — Razne temelje in podlage za tehnološka po­ strojenja. Vsa pripravljalna dela sta izvajala gradbena izvajalca Gradis in Hidroelektra. Pri organiziranju gradbišča so tesno sodelovali najbolj izkušeni stro­ kovnjaki vseh podizvajalcev, izvajalca in investi­ torja. Ker še ni bilo izvedbene tehnične dokumen­ tacije, je bila študija organizacijske sheme zelo te­ žavna. Na mesečnih sestankih se je ta shlema do­ polnjevala in spreminjala po potrebah na grad­ bišču. 9. Zaščita gradbene jame Glede na ugoden geološki sestav terena je bila izvršena zaščita gradbene jame pred podzemno vo­ do z vodotesno zaveso, imenovano »diafragma«. Ta je imela samo nalogo vodonepropustnosti, ker je bila projektirana tako, da je bila vloga nosilnosti prepuščena masi tal v zaledju diafragme. Dolžina zaščite za primarni sklop objektov je bila 672 m, globina pa 12 do 13 m, ker je bila izvedena popreč­ no 3 m v spodnjo slabo propustno plast laporja. Tudi zaščita hidrotehničnih objektov je bila izvedena z diafragmo dolžine 850 m po prestavitvi reke Save. Izkop diafragme v vodilnem kanalu se je iz­ vajal z bagrom tipa »Casagrande« v izmeničnih elementih tlorisne dolžine 2 in 7 m Kanal je bil napolnjen z bentonitno maso, ki je ob izkopu pro­ dirala v gramozna tla in ob strditvi izvršila vodo­ tesno steno. 10. Zemeljska dela Izklop gradbene jame primarnega sklopa ob­ jektov je bil organizacijsko izveden v treh slojih: — Sloj naravno vlažnega gramoza do nivoja talne vode, ki se je lahko izvajala pred dokončanjem vodotesne zavese, — Sloj gramoza v talni vodi do meje z lapornim slojem, ki se je izvajal po izčrpanju z diafragmo zaprto talno vodo, — Laporni sloj do najnižje kote fundiranja 79.25. Črpati je bilo potrebno tudi atmosfersko vodo in vodo, ki je prodirala skozi konstrukcijo vo­ dotesne zavese. Črpanje je potekalo v projektno si­ tuiranih in izvedenih vodnjakih. Izkopnega materiala je bilo 230.000 m3. Gra­ mozni material se je nasipal na gradbiščni plato, ki ga je bilo potrebno izravnati na koto 1 0 0 .0 0 , ki je predstavljala koto ± 0,00. Predhodno jte bila z te­ rena odstranjena plast humusa. Lapor je bil od­ peljan v opuščene gramoznice v bližini gradbišča. Pod temeljno ploščo je bil na laporna tla izve­ den gramozni sloj debeline 1 0 0 cm, ki je bil pred­ pisano vgrajen v debelinah po 25 cm. Suha pro- storninska teža nasipa je bia 2,3 do 2,5 kp/cm2. Specifična teža pa 2,75 kp/cm2. Optimalna vlaga nasipa se je gibala v mejah 4 do 5 °/o. Stopnja zbitosti na vsakem sloju je bila kontrolirana s suho prostorninsko težo in po metodi »PROCTOR«. Tudi vsi nasipi okrog objektov so se izvajali Po enakem postopku. Izkop gradbene jame hidrotehničnih objektov v koritu reke Save se je izvajal po enakem siste­ mu, ker je bila reka Sava predhodno prestavljena v začasni kanal, za katerega je bilo Potrebno izko­ pati 350.000 m3 gramoza in humusa. 11. Hidroizolacija Na vseh objektih nuklearnega dela je izvedena hidroizolacija. Osnovna plast hidroizolacije* je rhe- Panpl, ki je na posameznih elementih ojačena z jubitektom. Horizontalne izolacijske površine so zaščitene s 5 cm debelo plastjo betona, sestavlje­ nega iz drobnih frakcij. Vertikalne izolacijske po­ vršine pa so zavarovane z opečnim zidom. Hidro- izolacijska plast se na koti 1 0 0 .0 0 zaključuje v utoru. 12. Opaži Gradisova operativa je imela pri gradnji velikih investicijskih objektov dobre izkušnje s sistemskimi opaži. Za planirane nove objekte Šoštanj 4, Srednja Drava 2, JE Krško, Anhovo in Bernardin je raz­ vojna služba planirala nabavo dodatnih količin opažev NOE, ki so bili po univerzalnosti najbolj primerni za industrijske gradnje. Gradbišče Krško je v sodelovanju s pripravo dela dobavilo potrebne elemente sistemskih opažev za 1800 m2 površin in specialne opaže za temelj ter obodni zid reaktorja. Med gradnjo se je izkazalo, da je bila dobavljena količina premajhna zaradi nepredvidene proble­ matike pri gradnji, ki je predhodno ni bilo možno upoštevati. To je bilo predvsem pomanjkanje iz­ vedbene tehnične dokumentacije, namestitev veli­ kega števila sidrnih železnih plošč na opraže, po­ trebnih za nošenje konzol in komplicirano vgra- j e van j e armature zaradi množice dolgih sidrnih želez teh plošč. Zaradi dodatnih vgrajenih delov in edine možnosti vgrajevanja armature je bilo večkrat potrebno opaže tudi odpirati in razdirati. Čas uporabe opažnih materialov je bil zaradi vseh teh navedenih razlogov na posameznem elementu daljši od planiranega, zato je bilo potrebno izva­ jati tudi klasične opaže. Pri gradnji so bili upo­ rabljeni naslednji opaži: — velikotablasti sistemski opaži NOE, — velikotablasti klasični opaži, — kovinski krožni opaži stopničastega temelja reaktorja, — krožni plezajoči opaži obodnega zidu re­ aktorja, — opaž kupole reaktorja, — drsni opaž dimnika. Velikotablati sistemski opaži NOE so bili se­ stavljeni iz vezanih plošč BOSANKA, debeline 22 mm in kovinskih elementov COMBI 10, 20 in 70. Vezani so bili z NOE vezniki v plastičnih di- stančnikih, ki so bili pozneje odstranjeni, luknje pa zapolnjene z malto iz baritnega agregata. Velikotablasti klasični opaži so bili tudi se­ stavljeni iz vezanih plošč BOSANKA, debeline 22 mm in gredic 6/12 ter 12/12 cm. Ti opaži so bili vezani z betonskim železom 0 8 mm ter pa­ tentnimi ključavnicami. Kovinski krožni opaži stopničastega temelja reaktorja so bili poligonalno sestavljene in pove­ zane kovinske plošče dimenzije 50 X 120 cm. Krožni plezajoči opaž obodnega zidu reak­ torja (priloga št. 4) je bil sestavljen iz vezanih plošč BOSANKA deheline 22 mm in posebnih ko­ vinskih elementov, ki so tvorili kolobar z zuna­ njim obsegom 115.05 m in notranjim obsegom 110.28 m. Vezani so bili s specialnimi NOE vezni­ ki, katerih jiedro je ostajalo v betonu. Ti opaži so imeli tudi zaščitni oder in viseči oder za obde­ lavo površin. Strokovna določitev plezajočih opa­ žev za obod zidu reaktorja je bila pravilna, ker je bilo zaradi pomanjkanja izvedbene tehnične dokumentacije in množice vgrajenih kovinskih elementov na posameznih delih oboda možno do kote 123.70 izvajati samo posamezne dele oboda. Z drsnimi opaži bi bilo mogoče izvajati obodni zid le nad to koto, ki pa po terminskem planu gradnje ni bil nikoli na kritični poti gradnje. Opaž kupole reaktorja (priloga št. 4) je odsek krogle s polmerom 17,56 m. Sestavljen je bil iz vezanih plošč BOSANKA deb. 22 mm in gredic tier rešetkastih nosilcev, ki so tvorili plašč izseka kro­ gle. Zahteva je bila, da| ge ta opaž ne sme opirati na izgotovljeno kupolo jeklenega hrama reaktorja. Vso potrebno tehnično dokumentacijo za ta opaž je pripravila Gradisova priprava dela, opažne ele­ mente pa so izdelali Gradisovi specializirani obrati, ki danes že proizvajajo tudi vse elemente sistem­ skih opažev. Drsni opaž dimnika za pomožno kotlarno z zunanjo dimenzijo oboda 3,43 m X 1,86 m je bil sestavina vezanih plošč BOSANKA, lesenih gredic in kovinskih vezanih elementov. Drsna oprema je bila pnevmatska. Vso potrebno tehnično dokumentacijo za opa­ že je izdelala priprava dela v skupnih službah in na gradbišču. Pred izvedbo je bila dokumientacija pregledana in odobrena s strani varnosti pri; delu, kontrole kvalitete izvajanja del in tehnične službe. Predpisane tolerance po specifikaciji GAI so bile ± 1,5 cm na dolžini 3,0 m v katerikoli smeri. Na opažih se zaradi Pogojev v specifikaciji GAI in nepopolne tehnične dokumentacije ni izvajalo no­ benih premazov. Ni bilo možno zagotoviti sklad­ nosti med premaznimi materiali opažev in končni­ mi nuklearnimi premazi betonskih površin, ker premazne površine in barve še niso bile določene. Neobarvane površine so ostale viden beton, zato je bila poraba opažnih plošč zelo velika. Količine planiranih in dejansko realiziranih opažev so razvidne iz priloge št. 3. 13. Armatura Armatura predstavlja po vrednosti glavni gradbeni material na GRS obsegu objektov JE Kr­ ško. Uporabljeno je bilo samo betonsko rebrasto železo kvalitete ASTM 615-72 »grade 60« in pre­ rezov 12 do 40 mm. Začetne količine so bile uvožene iz dv]eh raz­ logov: — pomanjkanje glavnih prerezov betonskega železa debeline 25 do 40 mm na domačem tržišču, ki jih domača industrija še ni proizvajala, njih vgraditev pa je bila po predvidenem terminskem planu zelo blizu, — dolg postopek izbire vsakega potrošnega materiala, ker je projektant v začetni fazi tježko odstopal od projektiranih zahtev, ki jih je podal v svojih specifikacijah. Podaljševanje armature je bilo izvedeno na tri načine: — preklop po zahtevi specifikacije GAI, — varjenje z V in X zvari, — spajanje s pnevmatskim stiskanjem. Varjenje in pnevmatsko spajanje sta bili po­ trebni v tistih področjih, kjer zaradi velikje koli­ čine projektirane armature prostorsko sploh ni bilo možno namestiti vseh potrebnih ravnih in krivljenih palic. Takšni primeri so nastopali pred­ vsem v vseh nosilcih in plošči IB elev. 107.55, kjer je količina ca. 1 1 0 0 kg armature na m3 vgrajenega betona. Druga tipična mesta takšnega podaljševanja pa so bile vse montažne odprtine v betonskih ste­ nah in ploščah. Vse armaturne palice je bilo po­ trebno v teh odprtinah zaradi montaže odrezati blizu betonskih zaključkov. Krivljenje zaradi pred­ pisanih zahtev ni bilo izvedljivo. Glavne količine betonskega železa so bile do­ bavljene iz RMK Zenica. Intervencijko pa je bilo uporabljeno tudi betonsko železo iz železarne Sto­ re. Vsa armatura je bila pripravljena na gradbišču. Potrebna instalirana oprema za pripravo armatu­ re je imela kapaciteto 1 0 .0 0 0 t/leto. Predvidene in dejansko vgrajene količine ar­ mature so razvidne iz priloge št. 3. Dejanski do­ seženi normativi pripravljanja in vgrajevanja ar­ mature so bili za 25 °/o ugodnejši od predvidenih v elaboratu GAI. Gradis je na tem objektu prvič uporabil te­ hnologijo podaljševanja armature s pnevmatičnim spajanjem. Ta postopek se je pokazal zelo upora­ ben, predvsem zaradi enostavnosti dela z opremo na objektu in vtelike storilnosti, ki je bila potrebna zaradi hitrega napredovanja del. 14. Beton Betoniranje predstavlja zaključno fazo formi­ ranja konstrukcijskega elementa. To delo so na objektu zajemale naslednje aktivnosti: — izbira osnovnih materialov, — predhodne preiskave osnovnih materialov, betona in tehnološke opreme, — betoniranje in tekoče kontrole. Izbira osnovnih materialov: Izhodišče za izbiro osnovnih materialov so bile tehnične specifikacije projektanta GAI in razpoložljiva nahajališča teh materialov, ki so bila tudi ekonomsko najugod­ nejša. F L A N IN R E A L IZ A C IJA KOLIČIN GLAVNIH G RADBEN IH DEL. K 0 U U N E P L A N IR A N E \l A P R IU ) n i 5 IZVEOENE KOUČlVlE. bO KONC, 4 LETA 4518 E>E\0» M O fA Z ODRI e.e \ ° n AKtlATOgA o f a ! ODRI m 1 t Yn' W\' b ■m? 04 m o o 1 u o 1 1 4 ,0 0 4 k o o o H f e o o 4 l o o 5 4 l o o 1 4 4 0 0 0 1 4 1 1 0 0 n t o I b 1 0 0 I 4 b o o 5 4 t o o 5 1 o o 1 0 0 0 0 (,0 8 o o 0 5 t l o o 8 4 0 8 0 0 0 t b o o r i o o 4 o o o 41 800 3 ? o o 0 * 4-400 5 1 0 4 4 0 0 t 4 o o 1 4 0 0 5 o o 4 1 7 0 0 4 o 4 o o 0 5 41)00 1 4 0 1 4 0 0 4 5 0 0 4 5 0 0 5 o o 5 b o o 8 %oo O t 4 1 0 0 b o o 1 5 0 0 4 b o o I t o o 50 0 5 5 0 0 t 8 o o 07 4 4 0 0 4 0 b o 4 4 4 0 0 4 5 4 0 0 4 t 4 0 o l 4 o o 1 0 8 0 0 I t t o o 04 4 b o o b o o 1 8 0 0 t o o 5 5 0 0 t o o l o o o L 5 o o 0 1 4 o O / t o o OOe** 5 t o o 40 0 4 4 o o 5 5 0 0 l o 1 .0 0 0 3 o o 4 b o o 4 b o o H O o 5 o o 4 5 o o 1500 44 4 b o o 4 0 0 1 4 o o 4 t o o 1 5 0 0 4 o o 1 5 o o 5 b o o E t r a o o 1 4 4 0 404 5 0 0 3 0 4 0 0 1 4 4 1 1 0 0 4 5 5 0 0 4 5 4 5 0 0 4 5 3 4 0 0 01 REAKTORSKA zckalda 05 Z«.AM>A HLtmUlH kO^OOlO^ 05 OOREZUI ZID oz. ronozuA z c m t A 00 blLSEV tm tM O tSK A ZttAbsA 10 IK IM lO t KAW0AKT ODPADKOV 01 Z&KMEA ZA L COKWOrt 01 UnESNA 11 0 m \ 0D\E«l , RAZ Ml IE.nElU 04 K0WTK.oi.Mfi. G m & A 0« CWAUSCE ObKKSME V0bE Za gramoz so obstajale teoretično tri možnosti, vse pa so bazirale na savskem gramozu: a) Organizacija nove separacije za potrebe gradbišča, b) Dobava gramoznega mineralnega agregata iz bližnje separacije IGM Sava, Drnovo, c) Dobava gramoznega min. agregata iz sepa­ racije TEMPO v bližini Zagreba. Ekonomsko najugodnejša je bila dobava iz bližnje separacije IGM Sava Drnovo, kjer je bila za potrebe gradbišča potrebna samo delna rekon­ strukcija. Zagrebška separacija je bila določena za dobavo manjkajočih frakcij in za primer večje okvare drnovske separacije. Uporabljen je bil gramozni mineralni agregat v skupnem sestavu od 0—25 mm. Pri določitvi gra- nulometričnega sestava agregata so bili upošte­ vani naslednji kriteriji: a) da je granulometrični sestav približno v področju med krivuljama A in B po pravilniku PBAB; b) da znaša skupna vsebina zrn agregata do 0.2 mm in cementa v betonu okrog 400 kg na m3. Po tehnični specializaciji projektanta je bil na podlagi ASTM predpisan cement z blago hidra- tacijsko toploto. Na podlagi dobljenih podatkov od ZRMK, ki so vsebovali informacije o proiz­ vodnji, vrsti in lastnosti cementov, sta bila iz­ brana: PC 25 z 450 ANHOVO in M 50 z 350 MRATINJE Split Voda za beton se je ves čas gradnje črpala iz vodnjaka v bližini betonarne. Od kemičnih dodatkov za beton, ki se do­ zirajo glede na cement, je bil uporabljen samo Plastifikator DELTA CEMENTOL TKK Srpenica. Predhodne preiskave osnovnih materialov, betona in tehnološke opreme: Od rezultatov pred­ hodnih preiskav je kvaliteta izvedbe dela nepo­ sredno odvisna. Zato je bila temu delu posvečena velika pozornost. Dobra kvaliteta osnovnih mate­ rialov, betona, tehnološke opreme in osebja je bila osnova za izpolnjevanje QA zahtev. Cement: v ZRMK Ljubljana so bile izvedene preiskave za cement PC 25 z 450 Anhovo. Osnovne tehnično mehanske karakteristike uporabljenega cementa za predhodne preiskave betona po zahte­ vah JUS so bile: 1. Finost mletja — ostanek na situ 4900/cm2 1 °/o — specifična površina 3600 cm2/g 2. Specifična teža 3,04 g/cm3 3. Volumenska teža — rahlo stanje 930 kg/m8 — zbito stanje 1570 kg/m3 4. Obstojnost — kolači obstojen — le Chatelie 1,2 mm 5. Voda s standardno konsistenco 28,6 '-'/o 6 . Cas vezanja — začetek 195 min — konec 235 min 7. Hidnatacijska toplota po 3 dneh 63 kal/g po 7 dneh 70 kal/g po 28 dneh 78 kal/g po 90 dneh 87 kal/g 8 . Tlačna trdnost pri starosti po 3 dneh 250 kp/cm: po 7 dneh 330 kp/cnr po 28 dneh 460 kp/cnr po 90 dneh 570 kp/cms 9. Upogibna trdnost pri starosti po 3 dneh 52 kp/cm2 po 7 dneh 64 kp/cm2 po 28 dneh 80 kp/cm2 po 90 dneh 83 kp/cm2 Na zahtevo ZRMK je projektant na podlagi rezultatov predhodnih preiskav popravil tehnično specifikacijo tako, da so se za oceno kvalitete cementa upoštevali obstoječi jug. standardi. Re­ cepture za vse vrste betona na gradbišču so bile sestavljene na podlagi navedenih karakteristik ce­ menta. Gramoz: Slabi rezultati prvih preiskav gramoznih frakcij so bili neposreden vzrok za rekonstrukcijo separacije v gramoznici IGM Sava Drnovo. Se­ paracija je dobavljala mineralni agregat v naziv­ nih frakcijah od 0—5 mm, 0— 6 mm drobljenec, 5—10 mm, 10—15 mm in 15—25 mm. Uporabljene nominalne frakcije mineralnega agregata niso de­ klarirane niti po PBAB niti po ASTM, vendar ustrezajo zahtevam PBAB in tehničnim specifi­ kacijam za JE Krško. Betonarne: Za mešanje betona sta bili instalirani dve betonarni s teoretično kapaciteto 50 m3 na uro in 20 m3 na uro = 70 m3 na uro. Večja stolpna betonarna Ce-50 je imela kotlarno za pripravo betona pozimi. Manjša SB 500 je imela zimsko gretje urejeno s parilcem KÄRCHER. Obe beto­ narni sta bili za gradbišče JE Krško specialno atestirani. S e s t a v a b e t o n a : B e t o n M B 300 + 20 % j e b i l e d in i k o n s t r u k t i v n i b e t o n n a g r a d b iš č u . S e s ta v ljte n j e b i l l a b o r a t o r i j s k o v Z R M K L j u b ­ l j a n a ( p r i lo g a š t . 5). S e s t a v a s v e ž e g a b e t o n a se j e d o l o č e v a l a n a g r a d b iš č u , k e r j e b i l o v e č k r a t p o tr e b n o z a r a d i z e lo g o s t e a r m a t u r e p r i l a g o d i t i z r n a v o s t i f r a k c i j . P r i m e r p r o j e k t i r a n j a S e s ta v e s v e ž e g a b e t o n a M B 300 + 20 °/o j e r a z v i d e n iz p r i l o g e š t . 6. B e t o n M B 200 + 20 °/o j e b i l u p o r a b l j e n s a m o z a p o d lo ž n e in p o ln i ln e b e to n e . B e t o n i r a n j e in t e k o č a k o n t r o l a : V s a k o b e t o n i ­ r a n j e j e b i l o m o ž n o p o o d o b r e n i l i s t i b e t o n a ž e s s t r a n i o s t a l i h p r o i z v a j a l c e v , k i so v b e t o n s k e k o n ­ s t r u k c i j e v g r a j e v a l i m o n t a ž e r s k e e le m e n t e , in n a d ­ z o r n ik o v , k i so k o n t r o l i r a l i u p o š t e v a n j e p r o j e k t n i h z a h t e v . T e k o č e p r e i s k a v e s v e ž e g a in o t r d e l e g a b e to n a so z a j e m a l e p r e d v s e m v o d o c e m e n t n i f a k t o r , k o n ­ s is te n c o in t l a č n e t r d n o s t i . K o n t r o l o j e i z v a j a l g r a d b i š č n i l a b o r a t o r i j , k i j e s p r o t n o i z d a j a l p o r o ­ č i la . G le d e n a o b š ir n o t e m a t i k o in p o s e b e n r e f e r a t o k o n t r o l i k v a l i t e t e s e b o m o o m e j i l i l e n a o m e ­ n je n o . 15 . G r a d b e n a o p r e m a K a p a c i t e t e o p r e m e so b i l e d o lo č e n e n a p o d ­ l a g i p l a n i r a n i h k o l i č i n in p r o j e k t n i h z a h t e v . V s i p r i m a r n i o b j e k t i so i m e l i z n a č a j » Z A G O T O V I T V E K V A L I T E T E « . Z a h t e v e j e b i l o p o t r e b n o b r e z p o ­ g o j n o i z p o l n j e v a t i , z a t o s e p r i n e k a t e r i o p r e m i o p a ž a r e z e r v n a k a p a c i t e t a , k i j e p o t r e b n a v p r i ­ m e r u t e ž j i h o k v a r . R e z e r v a t e ž j e o p r e m e s e j e k o m b i n i r a l a z o p r e m o d r u g e g a g r a d b e n e g a p o d ­ i z v a j a l c a G P H I D R O E L E K T R O . U p o r a b l j e n a j e b i l a n a s l e d n j a o p r e m a : — 5 b u l d o ž e r j e v D -9 , D -8 , T G - 9 0 , — 4 n a k l a d a č i C a t e r p i l l a r 966, — 2 v a l j a r j a B V -2 0 0 , — 4 b a g r i R H - 9 , 12 , — 25 k a m i o n o v n o s i ln o s t i 6 d o 20 t , — 12 ž e r j a v o v n o s i ln o s t i 30 d o 320 tm , — 2 s t o l p n i b e t o n a r n i s k o t la r n o , — 1 b e t o n a r n a z z v e z d o S B -5 0 0 , — 8 a v t o m e š a l c e v z a b e t o n 6,0 m 3, — 2 s t a b i l n i b e t o n s k i č r p a l k i T O R K R E T , — 2 p r e v o z n i b e t o n s k i č r p a l k i W I B A U , — 1 k a m i o n z a c e m e n t , — 6 s i l o s o v z a c e m e n t p o 90 t, — 2 s i lo s a z a c e m e n t p o 500 t, — 2 s i lo s a z a c e m e n t s t e l e s k o p s k o r o č ic o , — ž e l e z o k r i v s k a o p r e m a z a z m o g l j i v o s t d o 10.000 t le t n o , — s t r o j z a h la d n o s p a j a n j e ž e le z a , — 3 v a r i l n i t r a n s f o r m a t o r j i , — 6 č r p a l k z a v o d o W E D A , — 4 k o m p r e s o r j i p o 10 m 3/m in , — 50 v i b r a t o r s k i h i g e l 35 d o 100 m m , — 16 p r e t v o r n i k o v z a v i b r a t o r j e , — 3 Diesel agregati 35, 200 in 400 kVA, — 6 grelcev zraka, — 1 grelec pare, — 1 oprema za vrtanje betona, — razna drobna oprema. 16. Delovna sila Plan delovne sile je bil pripravljen na podlagi pomanjkljive dokumentacije referenčne Westing- housove elektrarne v Južni Koreji in idejnih na­ črtov za JE Krško. Uporabili smo normative iz energetskih objektov, ki smo jih do tedaj gradili. Vsi pomožni objekti so bili dimenzionirani na podlagi planiranih količin. Med izvajanjem pa s;e je izkazalo, da so dejansko izvedene količine presegale Planirane tudi do 80 °/o, kar je razvidno iz tabele, ki predstavlja Gradisovo realizacijo do konca III. faze za primarne objekte. Realizacija količin grabenega podizvajalca Hidroelektre nam ni poznana. V času naj večje intenzitete je imel Gradis na gradbišču 620 efektivnih in 60 režijskih delavcev ter 50 pomožnega osebja za vzdrževanje nastani­ tvenih objektov za vse izvajalce. 90 %> efektivnih delavcev je imelo tipične gradbene poklice: tesarji, železokrivci, betonerji, strojniki in šoferji. Zaradi zahtevne zagotovitve kvalitete so morali biti delav­ ci visoko strokovni in izkušeni za gradnjo energet­ skih objektov. 17. Varnost pri delu Služba varstva pri delu je bila na gradbišču JE Krško med vsemi sodelujočimi urejena s po­ sebnim pismenim dogovorom v skladu s 17. členom zakona o varstvu pri delu SRS. Vsak podizvajalec je imel na gradbišču varnostnega inženirja za Po­ oblaščeno osebo pri izvajanju strokovnih nalog s področja varstva pri delu. Vsak tehnološki posto­ pek je pri Gradisu pregledan s strani varnostne službe, če so upoštevane vse varnostne zahteve za delo. Na gradbišču pa je bilo potrebno pregledo­ vati vsa delovišča in pomožne prostore ter v so­ delovanju z odgovornimi vodji skrbeti za odpravo pomanjkljivosti. Gradis je imel v času gradnje 116 lažjih poškodb pri delu. 18. Zagotovitev kvalitete Na podlagi zahtev domače regulative je potreb­ no za izdajo uporabnega dovoljenja zgrajenega objekta med drugim pripraviti tudi dokumentacijo, po kateri se lahko izvrši ocena kvalitete zgrajenega objekta. Za ta namen je bil pripravljen program aktivnosti zasledovanja kvalitete pri dobavi materi- la, izvedbi del in zaključnih preiskav. Pri sestav­ ljanju programa so se upoštevale zahteve domačih in ameriških tehničnih predpisov, priporočila PRIMER PROJEKTIRANJA SESTAVE SVELEGA BETONA H5 SOOtEO*/. i z a h t e v a n a k v a l it e t a o t r d e l e g a b e t o m a , . . . . 1 0 0 * 10 7 . l . HOniMKANE VKLbMOMl VIELKA BETONA - K UW ftT % • 0 55 - KMftlBTEHCA (5UWr TE5T) Ksu» - 10 -«0 ^_ -mOlMOST P - 4 'Z. m. % - tcmkkM vka t . io- c, J. BE5TAVA ZA 4fc» BETOMA - CEHEUT - V04A - A tlU A T 0/ s 0/0 btOBUEU <°/« 1s/l5 - DODATKI - BUTA r/„ 440 tu. - 0-444 » f 411 k i - 0 4 »1 -‘ 140 k i - O M V r\0 k i . 0 044*' 110 V* - 0 08A-' ŜO \1 - 0T\S~J o ta J - .— W0f Av j T u f l ^ 4 ooo O 4. DIAGRAM ZKHAtlODTI TKAKU1 v it 4o,o <* MA / loo U) 1,1 ttjG M, t i-- us__ 5,4 4,0 lo 4,0 l,o lt,o V,l HID TLORIS TEtTELlNE fLOSCE REAKTORSKE ZGRADBE 4t K------------------- f PREREI A - A bROZI STODVUI DEL REARTORbRL ZGRADBE mednarodnega združenja, katerega član je tudi Jugoslavija, pridobljene izkušnje pri gradnji podo­ bnih objektov ter deloma že začetne izkušnje pri gradnji JE Krško. Posamezni postopki iz programa so točno določevali vse elemente in faze, ki so bili potrebni pri izvajanju gradbenih del, da se je kvalitetni izdelek lahko vnaprej pričakoval. Glavni postopki so obsegali predvsem: a) Določitev osnovnih materialov, b) Dobavo, skladiščenje in uporabo vseh mate­ rialov, c) Določitev delovnih sredstev, d) Določitev delovne sile, e) Določitev tehnoloških postopkov priprave in izvedbe, f) Določitev kontrole materiala, sredstev in delovne sile, g) Določitev kontrole tehnoloških postopkov in končnih izdelkov, h) Določitev korektivnih akcij pri morebitnih napakah, i) Določitev kontrole programa za zagotovitev kvalitete. Vsi podizvajalci na primarnem delu elektrarne so imeli organizirano službo za zagotovitev kvali­ tete. Te so bile skupaj z Westinghousovo službo odgovorne investitorju, ki je po zahtevah med­ narodne komisije moral graditi kvaliteten in varen objekt. 19. Planiranje del Organizacija in način planiranja del na grad­ bišču je bila prilagojena Westinghousovim potrebam glede na njegovo rokovno pogodbeno obvezo. Obstajali so trije osnovni nivoji planiranja: — Globalni skupni plan del, — Dolgoročni operativni plan del, — Operativni plan izvajanja del za krajše obdobje. a) Globalni skupni plan del je pripravljal Westinghouse. Prvi pogodbeni plan je baziral na roku za pogon elektrarne v aprilu 1979. Zaradi pomanjkanja dokumentacije za izvedbo in nepravo­ časne dobave razne opreme je bil ta plan večkrat spremenjen v breme Podaljšanja končnega roka. b) Podizvajalci so pripravljali operativne pla­ ne, ki so se usklajevali na skupnih tedenskih sestan- kih. Na teh sestankih se je spremljala tudi reali­ zacija tedenskega in dvomesečnega operativnega plana. Plani so veliko drseli — prav tako zaradi pomanjkljive dokumentacije in nepravočasne do­ bave ter montaže vgrajene opreme. To spreminja­ nje operativnega plana je zelo vplivalo na napre­ dovanje del in na stroške gradnje. Gradbena ope­ rativa je morala biti zelo fleksibilna, ker je bilo potrebno prehajati z elementa na element. Delo na forsiranih elementih smo organizirali tako, da je izvajanje potekalo nepretrgano. Vodstveni ka­ der je zaradi omenjene problematike moral imeti veliko izkušenj na področju organizacije proizvod­ nje in izvajanja z nepopolno dokumentacijo. Ne­ dvomno so se zaradi takšnih razmer pridobile ze­ lo velike izkušnje za izvajanje najzahtevnejših objektov. 20. Specifičnosti Gradbena dela na objektih JE Krško imajo veliko značilnih del, ki so dokumentirana pri izvajalcih del. Nekatera so bila že obdelana in objavljena, zato bomo na kratko predstavili samo naslednje: — Prepact beton, — Betoniranje masivnih blokov, — Podlivanje opreme z neskrčljivo malto. a) Injektiranje prepact betona Projektirana izvedba prepact betona je bila izvršena pod jeklenim hramom kot zapolnitev pros­ tora med temeljem reaktorja in jeklenim kupolastim dnom reaktorske posode. Takšna izvedba betona je bila izvedena zaradi boljšega stika betonske mase z jekleno oblogo, ker je bil tako dosežen enako­ mernejši razpored obremenitve reaktorske posode na temelje. Zapolniti je bilo potrebno 1040 m3 prostora. Zaradi nevarnosti pokanja betona je bil prostor razdeljen v dve fazi in 12 segmentov. Opaž: Zaradi vodotesnosti je bil opaž izveden z deskami na pero in utor. Vse razpoke so bile zatesnjene z vodotesnim trakom zaradi prepreče­ vanja odtoka injekcijske mase. Opaž je bil močno podprt, ker so pri strjevanju mase nastajali do­ datni pritiski zaradi eksanzijskega dodatka v malti. Agregat: Agregat je bil dobavljen iz gramo­ znice IGM SAVA Drnovo, kjer je bil pran in separiran. Minimalna velikost zrna je bila 15 mm. S pomočjo korita in transportnih trakov je bil agregat vgrajen v globino do 13 m pod nivojem terena. Injekcijska masa: Injekcijska malta je bila zmes portland cementa PC 25 s 450 kot veznim materialom, kremenčevega peska z dodatkom elektrofiltrskega pepela kot polnilom in dodatkov za povečanje tečenja in ekspanzije mase. Takšna malta je imela naslednje lastnosti: PKIL06A ST.© PO R A ZD ELITEV TEU PEK AT D K V flA D IV N E H BLOKU R E A K T O R S K E G A H R A M A RAZPOREDITEV MERSKIH TOOK TEMPERATURE TLORIS PREREZ SV o* X X X ■51"|o TtMPitMUKA [ ’ <■ ) — gostota (viskoznost) — ekspanzija po 24 urah —- konec vezanja — sedimentacija — tlačna trdnost po 7 dneh — tlačna trdnost po 28 dneh 20 ± 3 sekunde 8 °/o 10 ur 0 285 kp/cm2 425 kp/cm2 Injektiranje: Injektiranje je bilo izvedeno s kooperantom GEOTEHNIKA Zagreb in ZRMK Ljubljana. ZRMK je pripravil in dobavil malto, GEO­ TEHNIKA pa je izvedla injektiranje mase v opa­ žene in z agregatom napolnjene prostore. Name­ stitev injekcijskih cevi, oddušnih cevi, kontrolnih mest in opreme za merjenje je bilo izvedeno po tehnični dokumentaciji tehnologije injektiranja, ki jo je izdelala Geotehnika. Delo je bilo zelo zahtevno in težko, zaradi omejenega prostora v globini pod reaktorsko posodo. Izvedeno je bilo solidno; po odstranitvi opažev so bili potrebni minimalni popravki. b) Betoniranje masivnih blokov Konstruktivni elementi primarnih objektov so velikih dimenzij, zato so bili v nostrifikaciji izvaja- PREREl SK.0Z.1 PRIMARNE OBJEKTE'- 8EVER -106 nja betona določeni mejni pogoji, ki so še zagotav­ ljali zahtevane kvalitetne betone. Zaradi nevarnosti temperaturnega pokanja betonov je bila določena tudi največja višina betoniranja masivnega bloka, ki je znašala 1,5 m glede na temperaturno razliko 33° C med sredino in robovi blokov. Ta pogoj je omejeval hitrejše napredovanje del, zato se je dradbena operativa odločila za umetni poseg v tehnologijo betoniranja masivnih blokov. Od dveh variant hlajenja sredine ali segre­ vanja robov je bil zaradi razpoložljive opreme in lažjega dela ter kontrole uporabljen način segre­ vanja. Praktičen preizkus porazdelitve temperatur v masivnem bloku je bil izveden pri betoniranju (priloga št. 7 in št. 8 ). Notranji betoni so bili najbolj kritična grad­ bena dela, zato je vsako skrajšanje roka na tem delu neposredno vplivalo na boljši terminski plan. Poleg tega so se ta dela začela izvajati pozimi in so bile zunanje temperaturne razlike zelo velike. Kontrolo porazdelitve temperatur v omenje­ nem bloku je izvajal ZRMK Ljubljana. Merna mesta in primer krivulje poteka temperatur so razvidni iz priloge št. 8 . Zunanje N PAZ.0VANJE VER TIK ALN IH FR EI A P R IM A R N IH o b j e k t i h . J E o1 r - i -------------------------n . TIKOV K R k o " |°*M ' L w J L T*° v ; C s/ ' \ ft °*. § ' ~b O «% i__n *14 Eft' -° *11 t . h i ! ) Tl i s ,K »W «MUK* 0 3 t i 18 Z1 K, r r 8. E . 15 3.Ü.15 v*.% H. w.n 7.<«. n U . 1 .13 REPEK, m ima vhvthkA nn W>IWA vtorNA, BVtOfNA, nn SKUP»** o. n« SKOP»* & rtrt O K, 87,«84 -81,4 -55,4 -14,4 -31,0 -88,(. o n , « « - i t .s -45,5 -fc5,S -8o,l -81,8 o R , 37,4013 - I V - -50,3 -tap -83,3 - 81,1 o K , M, 4M* -iS,* -51,3 -13,3 -10,8 -88,8 o Kc n , m -*0,7 -H ,« - i v -81,fe -80,(. o Ks 3fe.1i.3l -133 -31,3 -40,3 o K , 38,114* - v -11,8 -35 JI -881 o R „ tu ,v» - I3,fe -81,4 -43,1 temperature so se v času vezanja betona gibale med — 5° C in + 15° C, zato je bilo potrebno z grel­ ci zraka ogrevati zrak nad površino betona. Prostor nad betonom je bil pokrit s šotorskim krilom v enaki izvedbi kot pri zimskem betoniranju. Na betonskih blokih ni bilo opaziti nobenih razpok. c) Podlivanje opreme Po zahtevah projekta je bilo opremo potrebno podliti z neskrčljivo malto. Na jugoslovanskem področju nismo imeli malte, ki bi imela po izkuš­ njah ustrezne karakteristike, ki jih je projektant zahteval. Potrebno bi bilo uvoziti velike količine takšne malte. Zato smo v sodelovanju z ZRMK Ljubljana sestavili takšno malto z domačimi suro­ vinami, ki je imela zahtevane karakteristike in je bila tudi po ceni zelo konkurenčna. Sestavine so bile: — mineralni agregat 0—4 mm in 4— 8 mm — cement Anhovo PC 550 — metalni vložki iz jekla Č-03070 — dodatek za nabrekanje kombeton B Lastnosti takšne malte so bile: — prostorninska teža v suhem stanju — sveža malta — v/c faktor — posed — ekspanzija po 3 urah po 6 urah po 1 dnevu po 28 dneh — tlačna trdnost po 3 dneh po 7 dneh po 28 dneh — vezanje malte 1660 kg/m3 2 2 1 0 kg/m3 0,24 2 1 0 mm + 1,0 % + 1,2 % + 1,3% + 1,3% 369 kp/cm2 459 kp/cm2 516 kp/cm2 2 uri Metalni vložki so bili dodani samo tistim maltam, s katerimi smo podlivali opremo, ki je imela dinamično obremenitev. 21. Geodetske meritve Vsa geodetska dela je na objektih JE Krško za Gradis izvajal INŽENIRSKI BIRO ELEKTRO- PROJEKT iz Ljubljane. Obseg teh del je bil: — zakoličba objektov, — kontrola zakoličenih objektov, — zavarovanje raznih geodetskih točk, — geodetske meritve pri izvedbi gradbenih del, — geodetske meritve pri vgrajevanju opreme, — meritve posedanja objektov, — snemanje in kartiranje stalnih in začasnih komunalnih naprav, — razne druge meritve na platoju. Geodetska dela so obvezni spremljajoči ele­ ment za dobro izvdebo gradbenih del. Zakoličbe objektov so bile izvedene na pod­ lagi koordinatnega sistema. Za podobne objekte se priporoča uvedbo lokalnega koordinatnega siste­ ma, ki mora, biti že pri določitvi glavnih' točk na­ vezan na GAUSS-KRÜGERJEV sistem. Glavne geodetske točke JE Krško so bile sta­ bilizirane na področju gradbišča in so bile med gradnjo skoraj vse poškodovane ter uničene. Med izgradnjo je bilo izvršeno 27 serij opa­ zovanja posedanja primarnega dela objektov. Raz­ poreditev in najrazličnejši rezultati so razvidni iz priloge št. 10. Neenakomerna posedanja objekta so nastala zanadi neenakomerne obremenitve na talno kompaktno ploščo, do katere je prišlo glede na napredovanje gradbenih del in montaže težkih ele­ mentov. UDK 624.92 : 621.31.25 : 621.039 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (29) ST. 4, STR. 66 UDC 642.92 : 621.25 : 621.039 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (29) NR. 4, PP. 66 Janez Nučič, dipl. grad. inž. IZVAJANJE GRADBENIH DEL NA JE KRŠKO GIP »GRADIS« je slovenski nosilec razvoja grad­ bene tehnologije za industrijske objekte. Kot član zdru­ ženja za gradnjo jedrskih elektrarn je bil skupaj z GP »HIDROELEKTRA« izbran za gradbenega izvajalca na JE KRŠKO. Vsled pomanjkanja tehnične dokumenta­ cije je bila podpisana pogodba na osnovi direktnih in indirektnih stroškov dela. »GRADIS« je izvajal dela na primarnih objektih, kar je zahtevalo popolno zagotovitev kvalitete. »GRA­ DIS« je vložil v gradbena dela vse svoje napore in je, upoštevajoč pogoje dela, dovršil vse delo iz svojega programa v najkrajšem možnem času. Pri vsej gradnji se je uporabljala najsodobnejša tehnologija in je zaradi tega izvajano delo dosegalo projektantove zahteve. Nekaj elementov je bilo značilnih za to elektrarno in bodo izkušnje, pridobljene pri gradnji le-teh v veli­ ko pomoč pri gradnji podobnih elektrarn. Pomemben del gradnje elektrarne so predstavljala tudi geodetska dela. Janez Nučič, dipl. grad. inž. THE PERFORMANCE OF CIVIL WORKS ON NNP KRSKO GIP »GRADIS« is the Slovenian wayshower in the development of civil work construction technology for industrial plants. As a number o f the »Association for the Construction of the NPP’s«, it was chosen together with GP »HIDROELEKTRA« as the civil subcontrac­ tor of the NPP KRŠKO. Because of a lack of the tech­ nical documentation a direct and indirect work expen- ces contract was signed. »GRADIS« carried out civil works on the primary plant which required complete quality assurance. GRADIS put all its efforts into the construction work and completed all the work from its scope in the shor­ test time possible considering the working conditions. The most up-to-date technology was used on the con­ structions of all the plant and for that reason the work performed was in advance of the desinger's require­ ments. Some elements were particular to this plant and the experience gained in their construction will be a great help in the construction of similar plants. Also surveying works were an important part of the plant construction. DOKTORATI, MAGISTERIJI IN DIPLOME NA ODDELKU ZA GRADBENIŠTVO VTO GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJA FAGG* V šolskih letih 1977/78 in 1978/79 to je od 1. 9. 1977 do 31. 8. 1979 so na oddelku za gradbeništvo dosegli: Priimek in ime Rojstni Datum Naslov doktorske, magistrske, diplomske nalogest. datum zagovora ’ ^ A. Akademsko stopnjo doktorja tehničnih znanosti 31 SAJE Miran 9. 12. 1948 23. 3. 1979 B. Akademsko stopnjo magistra tehničnih znanosti 17 MILAVEC Bogdan 26. 11. 1939 18. 11. 1977 18 KRŽIČ Franci 5. 3. 1930 26. 5. 1978 19 STANEK Marjan 11. 1. 1949 6. 4. 1979 C. Diplomo II. stopnje (dipl. inž.) 1559 SLOKAR Janko 14. 6. 1948 9. 9. 1977 1560 RUSTJA Zoran 21. 10. 1952 28. 9. 1977 1561 ZGONIK Dušan 7. 1-1. 1951 7. 10. 1977 1562 TERČELJ Borivoj 1. 7. 1944 11. 10. 1977 1563 HERICKO Avgust 31. 3. 1952 24. 10. 1977 1564 KORLA Jadran 23. 10. 1950 24. 10. 1977 1565 PERClC Mihael 11. 8. 1950 24. 10. 1977 1566 TRONTELJ Ivo 6. 4. 1950 24. 10. 1977 1567 ŽITNIK Martin 14. 1. 1950 24. 10. 1977 1568 KORDIN Božo 23. 5. 1952 25. 10. 1977 1569 MIKEK Irena 5. 2. 1953 25. 10. 1977 1570 TALJAT Miro 15. 8. 1953 25. 10. 1977 1571 VOJNOVIČ Dušan 29. 12. 1953 25. 10. 1977 1572 CERTANC Niko 28. 2. 1953 3. 11. 1977 1573 TURUDIC-COTAR Jelica 14. 2. 1950 8. 11. 1977 1574 NEMEC Bogdan 3. 3. 1948 18. 11. 1977 1575 CVAR Andrej 11. 9. 1954 9, 12. 1977 Zožitev okrogle palice v nategu Raziskava odvisnosti morfoloških parametrov po­ membnejših vodotokov Slovenije od geoloških, hidro­ loških in hidravličnih razmer. Račun odziva pri cestnih mostovih pod obtežbo potujo­ čih cestnih vozil. Enakomerna torzija v elastično plastičnem področju. Kvaliteta agregatov in cementov za betonske voziščne konstrukcije. Izdelati je programsko študijo za cesto 11/305 Plave- Dobrovo, odsek Plave-Vrhovlje in poiskati vse možne variante ter jih medsebojno primerjati. Vodna bilanca ljubljanskega polja. Za nemoteni in učinkoviti proizvodni proces ljubljan­ skih mlekarn je potrebno pripraviti srednjeročno, 10—15 letno prometno-transportno študijo. Izdelajte računalniški program za dimenzioniranje kontinuirnih prednapetih nosilcev za poljubno število polj in poljuben nekonstanten prerez. Vpliv nekaterih parametrov agregata na lastnosti be­ tona. Izdelati je primerjavo med stroški lesenih in betonskih izvedb za nekatere tipične konstrukcije. Dimenzioniranje prednapetega škatlastega mostnega nosilca prek petih podpor. Izdelati je študijo o uporabnosti raznih mostnih ob- težnih norm. Primerjalna metoda in vrednotenje posameznih (pre- fabriciranih) montažnih sistemov v jugoslovanskem prostoru. Računanje konstrukcij s programom FLASH. Za večnamensko dvorano je treba izbrati ustrezno montažno konstrukcijo in zanjo izdelati statični račun, del armaturnih načrtov in načrte konstrukcije. Digitalna generacija umetnih akcelerogramov. Izdelati je metodologijo prometnih raziskav za urbana področja s poudarkom na: a. Načinu izvedbe izbire pro­ metnega sredstva, b. Metodi in modelu izbire načina potovanja, c. Aplikaciji modelov na naše razmere. Izdelati je metodologijo prometnih raziskav za urbana področja, in sicer: a. Analizo modelov za distribucijo potovanj pri procesu prometnega planiranja, b. Izbor najbolj primernega modela za naše razmere, c. Račun­ ski primer za izbrani model. Izdelajte študijo za prostoležeče prednapete montažne plošče. Izdelati je metodologijo prometnih raziskav za urbana področja, s poudarkom na simulaciji prometnih tokov: 1. Testiranje računalniškega paketa »TRANPLAN«, 2. Izdelava računalniškega programa za kalibracijo gra­ vitacijskega modela. Prejšnji seznam glej GV 1978, št. 5, str. 103—106. 1576 ABDELFATTAH Rashid Juma Jarir 2. 10. 1949 23. 12. 1979 1577 RAMŠAK Ivan 25. 12. 1953 2.3 12. 1977 1578 BEZLAJ Majda 27. 9. 1952 28. 12. 1977 1579 MOZETIČ Miloš 19. 7. 1947 28. 12. 1977 1580 BREZIGAR Bogoslav 7. 6. 1953 5.. 1. 1978 1581 KRAPEŽ Bogdan 6. 12. 1952 13. 1. 1978 1582 DOLENC Darko 24. 6. 1951 19. 1. 1978 1583 IVANUŠA Franc 25. 4. 1948 19. 1. 1978 1584 NUČIČ Janez 4. 9. 1954 19. 1. 1978 1585 BREZAR Vinko 30. 4. 1948 10. 2. 1978 1586 KODEK Matjaž 4. 1 . 1951 10. 2. 1978 1587 HADŽIALAGIČ Amira 12. 8. 1951 22. 2. 1978 1588 JUKIČ Dušan 14. 6. 1951 22. 2. 1978 1589 KERN Biserka 10. 8. 1952 22. 2. 1978 1590 KNIFIC Andrej 22. 6. 1952 22. 2. 1978 1591 MEGLEN Anton 8. 6. 1952 22. 2. 1978 1592 TEMNIK Miroslav 22. 5. 1954 22. 2. 1978 1593 ELER Ivan 14. 11. 1954 17. 3. 1978 1594 GORIŠEK Janja 20. 2. 1952 20. 3. 1978 1595 BOGATAJ Ciril 31. 1 . 1954 21. 3. 1978 1596 GORJANC Peter 17. 9. 1953 21. 3. 1978 1597 MARIČ Stanislav 25. 9. 1954 21. 3. 1978 1598 SEVER Andrej 11. 12. 1949 21. 3. 1978 1599 TOROMANOVIČ Midhat 13. 5. 1951 21. 3. 1978 1600 VRBEK Miro 6. 5. 1953 21. 3. 1978 1601 EL AMR ANI EL MERINI Hamza 1946 22. 3. 1978 1603 PEDIČEK Marko 10. 6. 1950 22. 3. 1978 1604 SAMEC Dušan 22. 10. 1954 22. 3. 1978 1605 ŠTUCIN Dušan 8. 11. 1954 22. 3. 1978 1606 ŠULIGOJ Vilko 6. 8. 1953 22. 3. 1978 1607 ŽELE Bojan 8. 8. 1953 22. 3. 1978 1608 PAVČIČ Tomaž 21. 2. 1947 17. 4. 1978 1609 STARIČ Igor 19. 3. 1951 17. 4. 1978 Izdelati je predlog linijske mreže MJP v Ljubljani z upoštevanjem podrobno določenih zahtev. Statična preiskava poligonalnega rezervoarja iz mon­ tažnih prednapetih betonskih elementov. Uporaba eksplicitne oblike končnih razlik za račun ne­ stalnega toka v elastičnih ceveh (ožilje). Sončna hiša. Alternativne rešitve za prometni dostop v Piran in njih vrednotenje. Primerjava analitične metode stabilnosti po Morgen- stemu in Priceu z grafičnimi metodami rezin. Temeljenje obalnega zidu na malo nosilnih tleh. Problematika ravnih streh. Dinamična analiza konstrukcij z eno prostostno stop­ njo v neelastičnem področju. Račun razpok armiranobetonskih konstrukcij. Izdelati je študijo o stroških armiranobetonskega grednega mostu z razponami 39,05 + 46,86 + 39,05 v odvisnosti od obtežne norme. Dimniki sežigalnih naprav. Mejna stanja uporabnosti in nosilnosti gred iz alumi­ nijevih zlitin. Dimniki sežigalnih naprav. Naravna osvetlitev industrijskih hal. Primerjava metod za račun gobastih plošč. Vpliv seizmičnih koeficientov kc na stroške gradnje skeletnih objektov. Stebri in prečke se ne spreminjajo po etažah. Preštudirati in med seboj primerjati je treba vse mož­ ne variante za regionalno cesto med Šoštanjem in Črno na Koroškem. Razvoj komunalnega gospodarstva v športno—rekre­ acijskem centru Planica in komunalna problematika v zvezi z nadaljnjim razvojem tega območja. Statična in konstrukcijska obdelava montaže razde­ lilne transformatorske postaje sistema GRADIS — Slo­ venija ceste. Generacija akcelerogramov simuliranih potresov. Statična in konstrukcijska obdelava montažne razdelil­ ne transformatorske postaje sistema G RAD IS--Slo­ venija ceste. Sovprežna mostna konstrukcija z montažnimi ploščami. Sovprežna mostna konstrukcija z montažnimi ploščami. Sovprežna mostna konstrukcija z montažnimi ploščami. Za podani tloris stanovanjskega bloka P + 6 izdelajte statični elaborat in armaturne načrte za ploščo ka­ rakteristične etaže in steno s temeljem. Upoštevajte gradnjo po sistemu »Outinord« in 9. po­ tresno cono. Izdelati je študijo o izvedbi »TT« elementov raznih razpetin in obtežb. Izdelati je študijo za objekt nove Livarne lahkih meta- lov »Kovinar — Vitanje«. Vpliv seizmične obtežbe na ceno stavb, grajenih s tu­ nelskimi opaži. Izdelati je študijo o stroških prednapetega mostu raz­ pona 28 m v odvisnosti od obtežne norme. Račun večnadstropnih nesimetričnih konstrukcij pri seizmični obtežbi. Presoja deformacijskega modula E kot kriterija nosil­ nosti glinastih, peščenih, laporastih, gramoznih in po­ dobnih materialov. Presoja deformacijskega modula E kot kriterija nosil­ nosti materialov in odvisnost od vlažnosti in od zrna- vosti vgrajenega materiala. 1610 VITEZ Drago 30. 9. 1953 17. 4. 1978 1611 FRELIH Peter 11. 8. 1955 18. 4. 1978 1612 GROM Bojan 11. 5. 1954 18. 4. 1978 1613 KNEŽEVIĆ Milorad 27. 2. 1954 18. 4. 1978 1614 KOTNIK Katarina 10. 10. 1954 18. 4. 1978 1615 LEŠNIK Zvonimir 14. 3. 1949 18. 4. 1978 1616 MILANIČ Dušan 19. 1. 1952 18. 4. 1978 1617 POTOČNIK Branka 10. 4. 1954 18. 4. 1978 1618 IGNJATOVIČ Borislav 22. 6. 1948 21. 4. 1978 1619 J AKIN Stojan 14. 4. 1954 21. 4. 1978 1620 JURAK Vida 17. 8. 1953 21. 4. 1978 1621 KOKOL J Željko 10. 6. 1954 21. 4. 1978 1622 PROKOP Branko 10. 1. 1955 21. 4. 1978 1623 TANKO Anton 11. 5. 1954 21. 4. 1978 1624 TERGLAV Jurij 19. 12. 1953 21. 4. 1978 1625 TOMINEC Matjažek 21. 1. 1955 21. 4. 1978 1626 TORKAR Franc 9. 3. 1954 21. 4. 1978 1627 ŽELEZNIK Drago 21. 11. 1954 21. 4. 1978 1628 ŠIBENIK Tomislav 24,. 5. 1932 25. 4. 1978 1629 GEC Marjan 27. 7. 1951 5. 5. 1978 1630 MUŽIC Anton 28. 2. 1954 5. 5. 1978 1634 BATISTIČ Branko 2. 11. 1953 25. 5. 1978 1633 LUNAR Ivan 20. 10. 1954 19. 5. 1978 1632 LESKOŠEK Milka 21. 1. 1952 15. 5. 1978 1631 ZUPAN Stanislav 5. 11. 1952 5. 5. 1978 1635 BERKE Vladimir 31. 1. 1955 25. 5. 1978 1636 ILIJEVSKI Andrej 20. 8. 1954 25. 5. 1978 Napraviti je glavni projekt prestavitve ceste 11/344 iz­ ven naselja (cca 2 km) v Šentjurju pri Celju in jo teh­ nično, prometno in ekonomsko primerjati z rekonstru­ irano cesto skozi naselje. Vpliv seizmičnih koeficientov kc na stroške gradnje skeletnih objektov. Stebri in prečke ke spreminjajo po etažah. Primerjati je potrebno dvoje različno visokih stano­ vanjskih objektov a) P + 4 b) P + 8 glede gradbeno — statične problematike, vzdrževanja in socioloških vidikov. Analizirajte notranje sile in pomike pravokotne in po­ ševne ravne plošče pod enakomerno zvezno obtežbo pri različnih načinih podpiranja s pomočjo programa FLSH. Notranje sile in pomiki prednapete montažne mostne konstrukcije sestavljene iz TT nosilcev tipa Gradis. Enakomerna torzija v elastično plastičnem področju. Finalizacija zunanjih sten. Notranje sile in pomiki prednapete montažne mostne konstrukcije, sestavljene iz TT nosilcev tipa Gradis. Uporaba in analiza obstoječih programov za račun sta­ bilnosti pobočij. Izvedite hidravlični preračun vodovodnega sistema bo­ dočega celjskega vodovoda, in ugotovite sodelovanje vodohranov tako za merjeno spreminjanje urne porabe med dnevom, kakor tudi za ustrezni črtež ljubljanskega vodovoda. Vključitev obstoječega poiskusnega nasipa v traso avtoceste Ljubljana—Vrhnika. Analiza diferencialnega vodostana z nesimetrično du- šilko. Vključitev obstoječega poizkusnega nasipa v traso ceste Ljublj ana — Vrhnika. Fundiranje nove osnovne šole v Idriji. Projektirajte primerjalno čistilno napravo za odpadno vodo naselja, za 10 000 priključenih prebivalcev ienot) nCp = 300 1/os. d. BPKs = 60 g/os. d. Projekt obsega predhodno čiščenje, mehansko čiščenje, biološko čiščenje, čiščenje in presnavljanje blata ter način uporabe tega. Fundiranje nove osnovne šole v Idriji. Fundiranje nove osnovne šole v Idriji. Vključitev obstoječega poizkusnega nasipa v traso avtoceste Ljubljana—Vrhnika. Izdelati je oceno prometne situacije v SRS za obdobje 1967—1977 glede na prometne nesreče in na osnovi ob­ delave razpoložljivih statističnih podatkov. Na osnovi statističnih podatkov prometnih nesreč v SRS (1967—1976) je izdelati grafikone z ekstrapolacijo za leto 1985, 1995 in 2000. Stabilnot asfaltnih zmesi: Presoja postopkov ugotav­ ljanja in vpliva na stanje voznih površin. Izdelati je predlog za prometno ureditev v mestu Kranju. Upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem v občini Žalec. Testirati je treba računalniški program »STRASSEN- ENTWURF« — CEC CYBER za projektiranje cest in to glede na situacijski načrt, potek nivelete in izračun mas zemeljskih del. Armirani betonski silos za cement kapacitete 20001 in ekonomska primerjava z jeklenim silosom. Izdelajte računalniški program za prostoležeče pred­ napete nosilce. Program naj obsega račun napetosti za vse obtežbe in račun vseh izgub prednapetosti. Upošte­ va naj tudi linearno spreminjanje višine prereza. 1637 KENDA Bojan 12. 1. 1955 25. 5. 1978 1638 PEZDIRC Miran 30. 7. 1954 25. 5. 1978 1639 TONI Peter 2. 7. 1954 25. 5. 1978 1640 FON Julka 22. 9. 1952 14. 6. 1978 1641 LEBENICNIK Ivan 2. 3. 1953 16. 6. 1978 1642 MROVLJE Milan 27. 3. 1953 16. 6. 1978 1643 ZAGORC Borut 21. 5. 1952 16. 6. 1978 1644 GRABERSKI Anton 20. 7. 1952 19. 6. 1978 1645 KOVAČEVIČ Žarko 17. 9. 1952 19. 6. 1978 1646 PRAPROTNIK Tibor 2. 5. 1953 28. 6. 1978 1647 KRANJC Anton 17. 5. 1955 30. 6. 1978 1648 ŽUŽEK Ljubo 5. 10. 1954 30. 6. 1978 1649 CEKLIN Franci 7. 8. 1954 19. 7. 1978 1650 FLAJS Valter 28. 10. 1953 19. 7. 1978 1651 KRAJTNER Bojan 11. 12. 1954 19. 7. 1978 1652 SLOKAN Iztok 12. 4. 1944 19. 7. 1978 1653 TOMOV Andrej 22. 5. 1952 19. 7. 1978 1654 MAROK Marko 4. 3. 1951 24. 7. 1978 1655 HAREJ Rajko 25. 1. 1953 8. 8. 1978 1656 GRM Janez 8. 2. 1953 13. 9. 1978 1651 DVORŽAK-LOKOVSEK Dušica 5. 10. 1947 9. 10. 1978 1658 GRADNIK Leon 31. 5. 1949 9. 10. 1978 1659 VEDLIN Miran 4. 1. 1955 9. 10. 1978 1660 BOLE Dragomil 23. 9. 1948 9. 2. 1979 1661 BEG Darko 5. 6. 1945 28. 2. 1979 1662 VOVK Mira 20. 2. 1955 28. 2. 1979 1663 MILANEZ Aleksander 9. 5. 1953 2. 3. 1979 1664 REJC Marjeta 10. 6. 1951 9. 3. 1979 SIDEN — program za nelinearno dinamično analizo konstrukcij z eno prostostno stopnjo. Vpliv potujoče obtežbe na linijske konstrukcije. Statična presoja 10 — etažnega nesimetričnega objekta. Izdelajte primerjalno študijo montažnih strešnih no­ silcev za industrijske hale. Upoštevajte uporabo krhke­ ga in normalnega betona ter armiranje z navadno ar­ maturo. Samoupravljanje v komunalnem gospodarstvu v občini Ljubljana — Center. Na novi obvozni cesti okoli Ljubljane je v Kozarjah (km 13.0) urediti priključek in križanje s Cesto na Vrhovce. Okvirna vsebina študija o prometni ureditvi ožjega — širšega območja mesta Celja. Določiti je kriterije, ponderje in načine ugotavljanja črnih točk na izvenmestnih cestah. Izdelati je študijo o stroških armiranobetonskih ploščatih mostov z razponami L = 9, 18 in 36 m. Izdelajte z računalnikom tabele in grafikone za dimen­ zioniraj e pravokotnih prerezov na ekscentrični tlak — mala in velika ekscentričnost — po metodi dovoljenih napetosti. Urbanistično — zazidalne konstante centra Ljubljane. Primerjava metod za račun visokovodnih valov v reki s poplavnimi področji. Izbira črpalne hidroelektrarne ob srednji Savi. Vpliv seizmičnih koeficientov kc na stroške gradnje, skeletnih objektov, dimenzioniranih po metodi mejnih stanj. Analiza 17 — etažnega stanovanjskega objekta pri po­ tresni obtežbi. Določiti notranje statične količine za mostno konstruk­ cijo, sestavljeno iz montažnih prednapetih škatlastih nosilcev. Obdelati je primer neprekinjene konstrukcije čez tri polja pri spremenljivem prerezu. Hidroizolacije — sanacije — elektroozmoza — silikoni. Ograje na cestnih mostovih. Razvoj javnega mestnega potniškega prometa v Ljub­ ljani kot komunalni dejavnosti. Optimizacija gradbenih stroškov po programu OPTIMA na praktičnem primerku. Statična analiza armiranobetonskih kaštnih konstruk­ cij. Izdelajte študijo masivne izvedbe poslovnega objekta za Inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljana. Idejno obdelajte variante z vmesnimi stebri in brez. Za najugodnejšo varianto izdelajte statični račun in ka­ rakteristične armaturne načrte. Izdelajte študijo o mostnih montažnih nosilcih z na­ knadno monolitno voziščno ploščo: a) v armiranobetonski izvedbi (razpetina nosilca -- 15, 17, 50 in 20 m) b) v prednapeti izvedbi (razpetina nosilca = 20, 25 in 30 m) Izdelajte z računalnikom interakcijske diagrame za vpliv ekscentrične osne sile po metodi mejnih stanj (MMS). Upoštevajte jugoslovanske predpise za beton in armirani beton (PAB) in pravokotni prerez. Predlog za tehnično in regulativno urejanje prometa v naseljih. Nelinearna analiza tenkostenskih nosilcev. Izdelati je treba statični račun z dimenzioniranjem in armaturnimi načrti trietažnega poslovnega objekta v montažni izvedbi. Izdelati je metodologijo raziskav hrupa v prometu in sicer glede na: osnove zvoka, izvore prometnega hrupa, meritve in napovedi prometnega hrupa, zaščito in ukrepe za zmanjšanje hrupa. 1665 JANŽEKOVIČ Božidar 23. 4. 1953 14. 3. 1979 1666 PUŠAVEC Franc 20. 11. 1955 14. 3. 1979 1667 URŠIČ Emilija 17. 7. 1955 14. 3. 1979 1668 KOPAČ Irena 14. 11. 1955 23. 3. 1979 1669 GOSTIŠA Irena 12. 8. 1954 28. 3. 1979 1670 BEGUŠ Lea 8. 4. 1955 29. 3. 1979 1671 CREPINŠEK Milan 28. 7. 1955 29. 3. 1979 1672 LAZIČ Petar 2. 1. 1935 29. 3. 1979 1673 LEBEN Germana 21. 10. 1955 29. 3. 1979 1674 MERTELANC Duška 21. 7. 1955 29. 3. 1979 1675 DERNIC Peter 24. 5. 1955 5. 4. 1979 1676 LIPAR Peter 15. 2. 1955 5. 4. 1979 1677 MAHER Tomaž 16. 8. 1955 5. 4. 1979 1678 ŽEŽELJ Marko 20. 5. 1953 5. 4. 1979 1679 FAZARINC Rok 28. 10. 1955 6. 4. 1979 1680 KLEIBENCETL Iztok 9. 1. 1956 6. 4. 1979 1681 ŽAVRLAN Vilko 28. 10. 1955 16. 4. 1979 1682 FERJANČIČ Boris 4. 5. 1955 17. 4. 1979 1683 KOSEC Alenka 21. 7. 1955 17. 4. 1979 1684 SAJE Marjetka 12. 2. 1956 17. 4. 1979 1685 STROJNIK Štefan 24. 11. 1955 17. 4. 1979 1686 OBERMAYER Natja 18. 8. 1951 18. 4. 1979 1687 PAPLER Bojan 4. 6. 1955 18. 4. 1979 1688 VALENTINČIČ Majda 27. 5. 1956 18. 4. 1979 1689 BUNDARA Borut 31. 7. 1955 19. 4. 1979 1690 ČEPON Miklavž 1. 10. 1955 19. 4. 1979 1691 ŠVEGELJ Roman 4. 3. 1955 19. 4. 1979 1692 TASIČ Štefan 25. 12. 1953 19. 4. 1979 1693 VIDIC Tugomir 4. 11. 1954 19. 4. 1979 Večnamensko izkoriščanje akumulacije Planina. Dolo­ čite vpliv akumulacije na: oskrbo s pitno vodo, boga­ tenje nizkih voda Ljubljanice in Save, plovbo, proiz­ vodnjo električne energije in zmanjšanje poplav. Uporaba rezultatov preiskav v ravninsko deforma­ cijskem triaksialnem aparatu pri stabilnostnih anali­ zah. Izdelati študijo o ekonomski izvedbi nadvoza čez avtocesto na barjanskih tleh in primerjati varianto z lesenimi lameliranimi lepljenimi glavnimi nosilci in va­ rianto z armiranobetonskimi glavnimi nosilci. Izdelajte študijo o računanju elastičnih in plastičnih deformacij linijskih armiranobetonskih elementov ob upoštevanju dejanskih upogibnih togosti in različne li­ terature (ameriška, nemška, ruska, itd.) Izvedite hidravlični preračun kanalizacijskega omrež­ ja na področju zbiralnega kanala Ai in upoštevajte določene pogoje. Izdelati je ekonomsko primerjalno študijo montažnih dvokapnih strešnih nosilcev v armirani in prednapeti izvedbi do razpetine 30.00 m. Izdelati je študijo o masivni izvedbi štirietažne garažne hiše. Izdelajte računalniški program za dimenzioniranje po­ ljubnega prereza na poševni upogib z in brez osne sile po metodi dovoljenih napetosti. Staranje stanovanjskih objektov in pogoji bivanja. Študija sodelujoče širine pri stenastih konstrukcijah v visokogradnji. Hibridna metoda — teoretične osnove hibridne metode in primerjava računalniških rezultatov programov SAP IV in FLASH — stene. Določitev prepustnosti voznih pasov na semaforizira­ nih križiščih in izdelava predloga za nadaljne raziska­ ve (meritve) na tem področju. Za avtocestni priključek v Senožečah je ugotoviti pro­ metne razmere. Oblikovati priključek AC Šentilj—Bertoki v Senože­ čah in dimenzionirati križišča oz. priključka. Izdelati je nalogo Optimizacija cestne semaforske mre­ že, s stališča avtomatsko vodenega prometa. Izdelati je metodologijo za »Ugotavljanje, analizo in izboljšavo nevarnih mest na cestah«. Nestalni tok s prosto gladino, analiza desnega robnega pogoja O = f(H). Lokalna erozija za podslapjem. Izračun faktorjev ekvivalentnih obremenitev za tovor­ na vozila in avtobuse na osnovi strukture vozil, obre­ menitve vozil, števila pnevmatik na kolesu in infla­ cijskega pritiska v pnevmatikah. Ocena uporabnosti približnih metod za račun nesi­ metričnih večetažnih konstrukcij pri potresni obtežbi. Prečna nihanja regularnih plošč. Dimenzioniranje pasovnih temeljev žerjavnih prog za gradbiščne stolpne žerjave. Poenostavitev računa regularnih konstrukcij v visoko­ gradnji pri potresni obtežbi. Servisna delavnica z avtopralnico. Armiranobetonska konstrukcija osemetažne stanovanj­ ske zgradbe. Pospešitev konsolidacije zasičenih deponij z vodoravni­ mi drenažami. Elastoplastične lastnosti prerezov z upoštevanjem razbremenitve vlaken. Metode nelinearne analize ravninskih okvirjev. Analiza nestabilnosti trikotnega ravninskega okvirja po točnih in približnih metodah. Statika nekaterih elementov kompleksne jeklene no­ silne konstrukcije. 1694 CERK Rihard 17. 10. 1955 10. 5. 1979 1695 KOŠEC Remigij 2. 3. 1956 10. 5. 1979 1696 MALEK Branko 14. 4. 1955 10. 5. 1979 1697 BRUMEN Zdravko 4. 6. 1954 18. 5. 1979 1698 ARNUŠ Janko 12. 4. 1954 24. 5. 1979 1699 HRIBAR Miklavž 17. 10. 1954 24. 5. 1979 1700 JERIN Barbara 17. 5. 1956 24. 5. 1979 1701 MOHORIČ France 8. 3. 1956 24. 5. 1979 1702 GLOBOKAR Tomaž 11. 10. 1955 31. 5. 1979 1703 JUVAN Smiljan 13. 3. 1956 31. 5. 1979 1704 KRULJC Vojko 3. 6. 1953 19. 6. 1979 1705 LAPAJNE Matej 19. 6. 1949 19. 6. 1979 1706 NAGLIC Igor 9. 5. 1955 19. 6. 1979 1707 REP Boris 1. 8. 1954 19. 6. 1979 1708 CIMPERMAN Zorislava 16. 9. 1953 27. 6. 1979 1709 DERMOTA Ljubo 4. 7. 1954 27. 6. 1979 1710 RAJH Dušan 18. 11. 1950 2. 7. 1979 1711 BRAZ Januša 22. 1. 1956 18. 7. 1979 1912 ERCULJ Alojz 13. 2. 1953 18. ni . 1979 1713 HABJAN Dušan 9. 2. 1954 18. 7. 1979 1714 HERGA Jožef 30. 1. 1952 18. 7. 1979 1715 JANEŽIČ Igor 15. 12. 1955 18. 7. 1979 1716 PIRLING Tomislav 19. 10. 1954 18. 7. 1979 1717 ŠLIBER Katarina 18. 1. 1951 18. 7. 1979 1718 TOMLJANOVIC Gorazd 21. 10. 1955 18. 7. 1979 1719 BITENC Branko 23. 12. 1954 31. 8. 1979 Študija jeklene strešne konstrukcije dvorane ŠRC Svo­ boda. Konstruiranje duktilnih armiranobetonskih okvirjev na seizmičnih področjih. Izdelati je študijo o ekonomskem razstoju lesenih no­ silcev pri danem razponu in dani obtežbi. Nosilnost in varnost armiranobetonskih linijskih ravninskih konstrukcj. Na osnovi preliminarnega zazidalnega načrta (Ul SRS) za Log — vas (SOB Vrhnika) je pripraviti cestno-pro- metno študijo. Enakomerna torzija večkrat sovisnih področij v elastič- no-plastičnem področju. Vpliv življenjske dobe konstrukcijskih sklopov in grad­ benih materialov na planiranje, projektiranje in vzdr­ ževanje visokih zgradb. Račun 16 etažne stolpnice za ŠGP Delo. Izdelajte statični račun in dimenzioniranje glavne no­ silne elemente za poslovni objekt ŠIŠKA. Primerjava uporabnosti MKE IN MRE ter prireditev programa za risanje mrež potencialnega toka na ra­ čunalnik HP 9845. Račun gladin stalnega toka za Dravo od Markovcev do Ormoža za obstoječo strugo in za predlagano regulira­ no strugo ter približni račun prodonosnosti. Armirana zemljina. Obdelava cementne stabilizacije: — Vpliv količine ve­ ziva na tlačno trdnost in obstojnost proti zmrzovanju, — Odvisnost med lokalnimi drobljivimi materiali: gra­ mozom in drobljencem. Vpliv prekomernih osnih obremenitev na utrujanje vo- ziščnih konstrukcij in izdelava predloga za odškodnine za prevoz s prekomerno obremenjenimi vozili. Izdelati je treba idejni projekt regionalne ceste 11/366 Kamnik—Ločnica na odseku Kozjak. Poiskati je vse možne variante, jih medsebojno primerjati. Enakomerna torzija pravokotnih prerezov v elastično- plastičnem področju. Sanacija plazu v km 24 na kanalu Donava — Tisa — Donava. Izdelati idejno študijo obvoznice Ribnice. Magistralne ceste št. 6 Škofljica—Kočevje—Bro&' na Kolpi, in vse možne variante medsebojno primerjati. Izdelati je študijo o masivnem skeletu s samonosilnimi stenami. Izdelati je študijo za premostitev reke Drave v Mari­ boru z armiranobetonsko palično konstrukcijo. Most je dvoetažen (spodaj lokalna cesta, zgoraj avtocesta). Izvedba ceste na Radeljski prelaz preko plazu v profi­ lih 256 do 260. Izdelati je ekonomsko primerjavo med montažno in monolitno izvedbo za dvoetažni skelet armirane beton­ ske industrijske zgraobe. Vzdolžni stiki montažnih škatlastih nosilcev pri cestnih mostovih. Statični račun za objekt Tovarna mineralnih mešanic in aditivov LEK v Lendavi. Numerični račun hidravličnih potencialnih polj. Račun lesne zveze. Način določitve vpliva oblik zrn mineralnega agregata na stabilnost plasti. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV GIP INGRAD, CELJE Lani investitorjem predani večji objekti Lani smo uspešno zaključili nekaj pomembnih ob­ jektov, kot so: hotel v Dobrni, dijaški domovi v Celju, industrijska cona Zreče, most Lovrenčan, dom upo­ kojencev Grmovje, proizvodna hala v Senovem, avto­ busna postaja v Celju in druge. Letos predvidoma za okoli 10 °/o povečan obseg del Od lani je za letos ostalo še veliko dela. Od novo­ gradenj je treba omeniti objekt Mesnine za HME­ ZAD, proizvodno halo KLIMA, blagovnico MERX Nova vas, halo TKANINA in druge. Letos bomo pričeli z izgradnjo BOLNIŠNICE v Celju, ki jo bomo gradili skupaj z GRADISOM. Prevzeli smo tudi izgradnjo mostu čez Savo v Radečah, ki naj bi bil gotov do maja 1981. V Laškem gradimo upravno poslopje za pivo­ varno, v Celju hotel EVROPA, v Žalcu hotel GOLDING RUBIN, v Slovenskih Konjicah rekonstrukcijo v to­ varni KONUS, na Roglji gradimo hotel, v Dramljah šolo, v Ljubljani proizvodno halo PAP, halo v TAM Maribor idr. Vse TOZD pa gradijo še ca. 1700 stanovanj, od katerih naj bi jih bilo okoli 1010 letos dokončanih. Sodelujemo tudi v programu odprave posledic po­ tresa v Črni gori, kjer gradimo v sklopu GIPOS v prvi fazi 100 stanovanj. V pripravi so še nekateri večji objekti, kot proiz­ vodna hala za LIP Sopota, hala za kovačnico in MAR­ KET v Vitanju, hala v Kovaški industriji Zreče, šolski objekti v Frankolovem ter v Slivnici, hala v MIK Pre­ bold, samopostrežba v Polzeli itd. Most čez Savo in Medijo bomo gradili po enakem sistemu kot most v Radečah, to je po sistemu betoni­ ranja konstrukcije na bregu in nato s potiskanjem te konstrukcije prek reke. S tem smo dobili potrditev, da je sistem, ki ga je osvojila naša delovna organizacija, našel svoje mesto tudi pri nas. V Šentjurju bo celjski EMO pričel graditi novo tovarno kotlov. Ta objekt bo zgrajen iz montažnih, ar­ miranobetonskih elementov tipa Ingrad, v izvedbi tro- ladijske hale z žerjavnimi programi z veliko nosil­ nostjo. Tudi pri industrijski gradnji se torej še naprej uveljavlja naš sistem montažnih hal, ki nudi investi­ torju in projektantu obilo variantnih izvedb. Pomembni bodo tudi drugi manjši objekti, ki jih bomo letos še pričeli graditi. Pridobivanje novih del pa zahteva danes, ko so pogoji financiranja gradnje veliko ostrejši, dobre reference izvajalcev. Vseeno smo si za­ stavili za leto 1980 plan, v katerem smo predvideli po­ večanje obsega del v primeru z letom 1979 za ca. 10 °/o. Kdaj žveplena kislina? Za izvršitev ekološkega programa sanacije Cinkarne bo letos na voljo okoli 80 milijonov dinarjev. S tem pa je prižgana tudi zelena luč za začetek postopka za pri­ dobitev dovoljenj za gradnjo tovarne za proizvodnjo žveplene kisline. Ta naložba bo veljala okoli 480 milijonov dinarjev ali za okoli 170 milijonov več, kot je znašal njen pred­ račun pred dvema letoma. Zato se zdaj bije bitka, kje dobiti večja sredstva. Del naj bi prevzeli tudi so­ investitorji. Zaradi tega nerešenega vprašanja je težko reči, kdaj bodo pričeli z deli in kdaj bodo končana. Sicer pa gre za tovarno, ki bo dajala na leto 160.000 ton žveplene kisline. Vir: Glasilo INGRAD, št. 1-2/80 SGP KONSTRUKTOR, MARIBOR Toplejši plašč Novi zakon o toplotni izolaciji ureja Pravilnik o dopustnih toplotnih izgubah zgradb, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 12/79 in velja že od 10. julija 1979. Novi zakon je prišel ravno ob pravem času, ko pričenjamo varčevati z vsemi energetskimi viri. Tako bo v spremenjenem načinu gradnje poslej tudi gradbeništvo prispevalo dobršen delež k varče­ vanju s toplotno energijo in tudi k izboljšanju okolja. Prvo nalogo pri tem opravijo že projektanti, ki morajo izračunati potrebne debeline posameznih slojev materialov, namenjenih za toplotno izolacijo. Tu bomo naleteli na določene težave, ker pač nimamo potrebne prakse in izkušenj. Pri projektiranju in gradnji objektov bomo morali v prihodnje bolj kot doslej misliti na tri osnovne pojme pri našem delu, in sicer na: — večslojni zunanji zid, — debelejši sloj toplotne izolacije, — akumulacijo toplote v zidu. Enoslojnih ali »masivnih« zidov, kot smo jih pozna­ li, v prihodnje ne bo več. Nujno bodo potrebni posa­ mezni sestavljeni sloji, kot so zunanji ali zaščitni sloj (fasadna obloga), sloj s toplotno izolacijo, parozaporni sloj, nosilni sloj konstrukcije, ki naj bi bil po možnosti hkrati tudi sloj za akumulacijo toplote. Naj v ilustracijo navedem švedski primer gradnje večslojnega zidu, ki sem ga na lastne oči videl na strokovni ekskurziji v Göteborgu in Stockholmu. Pri nas smo vajeni graditi betonske zgradbe iz vidnega betona, ki jih potem znotraj izoliramo. Popolnoma narobe! Švedi najprej do tretje faze zgradijo objekt z armiranobetonskimi zunanjimi zidovi, ki ga potem obvezno od zunaj obložijo s tervol ploščami debeline 15—20 cm. To od zunaj še zaščitijo z aluminijem, jek­ lom, lesom, steklom in podobnim. Včasih uporabljajo za fasadno oblogo klinkersko opeko, ki jo skrbno za­ ščitijo. Če so zgradbe od zunaj ometane s teranovo, napravijo najprej nosilni del zidu (opečni ali armira­ nobetonski), potem sledi obloga s tervol ploščami debe­ line 10 cm, nakar pride na zunanji strani še 20 cm obloge iz siporexa, ki jo končno še omečejo s fasadnim ometom. Kar zadeva debelejše sloje toplotne izolacije mo­ ramo vedeti, da 5 cm debeli sloj tervola ali styropora ne zadošča več, pač pa bomo naredili najbolje, če bomo poslej k temu še kaj dodali. Pri horizontalnih slojih se najbolj obnese 8-centimetrski dodatek sloja nadbetona iz glinopora ali perlita. Pri vertikalnih slo­ jih pa je vsekakor treba misliti na večslojni zid iz toplotno dobro izoliraj očih materialov. Akumulacijo toplote v prostoru bomo dosegli s potrebnim masivnim slojem zidu na notranji strani. Seveda, če bomo za samo toplotno izolacijo uporabili v večslojnem sistemu še poseben material, ki bo na zunanji strani zidu in ki naj bi akumuliral toploto. Pridobivanje zemljišč je velika ovira pri stanovanjski gradnji Vzrokov za zastoj pri stanovanjski gradnji je več, vendar bi tu opozorili na enega izmed njih, s katerim se srečujemo pri vsakdanjem delu. Gre namreč za pri­ dobivanje zemljišč, kar je prvi pogoj za uspešno sta­ novanjsko graditev. Sedanji način pridobivanja in̂ opremljanja zem­ ljišč je veliko prepočasen, preveč zapleten in pre­ močno podrejen tržnoekonomskim zakonitostim, kar vpliva na potek gradnje in tudi na ceno. Sistem finan­ ciranja komunalnih naprav je nedograjen in neučin­ kovit. Posledica je, da zemljišča pogosto niso pravo­ časno opremljena. Pridobivanje in komunalno oprem­ ljanje zemljišč tudi ni dovolj dolgo in srednjeročno programirano, niti še nimamo enotnih kriterijev za izdelavo normativov ter standardov komunalne oprem­ ljenosti. Stavbnozemljiške skupnosti še vedno ne delujejo, medtem ko je nalog vedno več. Ena najpomembnejših je vsekakor dogovarjanje o t. i. »odvečnih« zemljiščih. To je tolikanj bolj potrebno, ker potrebujemo za iz­ gradnjo 65.000 stanovanj v naslednjem srednjeročnem obdobju nekaj več kot 2000 hektarjev opremljenih zemljišč. Ker tega ni, ni mogoče zagotoviti kontinuitete planiranja in gradnje. Zdaj še vedno grozi pomanjka­ nje zemljišč. Dokler ti problemi ne bodo zadovoljivo razrešeni, bo krivdo za neuresničevanje načrtov stanovanjske izgradnje težko valiti enostransko le na gradbeniške organizacije združenega dela, ki so sedaj vedno v ospredju kot nekakšen strelovod, vsi ostali krivci pa se lepo umaknejo in zavijejo v molk. Pri tem pa je očitno, da si bomo pravočano gradnjo lahko zagotovili le s sistematičnim pridobivanjem zemljišč, z dolgoročnimi prostorskimi plani in z etapnim urejanjem zemljišč. Pomurski proizvodni program farm Informacije o gradnji modernih in industrijsko izdelanih živinorejskih objektov na gradbišču v Nem- ščaku, kjer TOZD Pomurje gradi sodobno farmo pujskov, smo že zasledili v Glasilu. Marsikoga zanima, za kakšno novost pri tehnologiji gre. Vodja tehnične priprave dela in razvoja v TOZD Pomurje je med drugim pojasnil: »Ideja o programu farm je dozorela že spomladi leta 1978, ko smo dobili v roke investicijski program za farmo v Puconcih. Takoj v juniju smo pri našem razvojnem oddelku naročili študijo konstrukcije z razponom 12 do 18 metrov. Želimo namreč razviti lahke in cenene konstrukcije, ki bodo konkurenčne jeklenim. Konstrukcijo je razvil naš razvojni oddelek. Nato smo osvojili proizvodnjo konstrukcije. Danes ima­ mo opaže, s pomočjo katerih lahko izdelamo letno v eni izmeni 50.000 m2 elementov. Stalno smo v stiku s projektanti in z investitorji. Znotraj DO Konstruktor sodelujemo z razvojnim oddelkom in z marketingom. V obratu v Lipovcih bomo proizvajali betonske in armiranobetonske konstrukcije. Obrata bomo pričeli graditi letošnjo pomlad. Pri tem računamo na sovla­ ganja zainteresiranih partnerjev. Vso investicijo delimo na tri faze. Prvo bomo končali letos v novembru, drugo v maju prihodnje leto, tretjo pa oktobra 1982. Proiz­ vodnja v obratu za betonske prefabrikacije naj bi stekla že letos. Naj še omenim, da je zanimanje za naše objekte veliko, in sicer v neposredni bližini, zanje pa se zani­ majo tudi kmetijski proizvajalci po vsej državi.« Iz te informacije se sam od sebe ponuja sklep, da čakajo v prihodnje gradbeništvo časi, ko bomo nove naloge morali reševati z novimi prijemi! Vir: Glasilo Konstruktorja št. 2/80 EM — HIDROMONTAŽA MARIBOR Slovenija sadje Bohova Slovenija sadje se je odločilo, da v Hladilnici Bo­ hova zgradi skladišče sadnih sokov skupne zmogljivosti okrog 3,800.000 litrov, v dveh etapah po 1,900.000 litrov. Prva etapa obsega 64 rezervoarjev, ki bodo name­ ščeni v že za to pripravljeni klimatizirani hali. Skupna vrednost pogodbe za prvo etapo je 64 milijonov din. Rok izgradnje objekta je 30. 9. 1980. Uvoziti je treba pločevino za rezervoarje kvalitete X2CrNil8.9., arma­ ture, ki jih domača industrija ne proizvaja in napravo za čiščenje rezervoarjev CIP. Investitor zahteva kom­ pletnost, od projektiranja, dobave, izdelave, montaže in predaje do vodenja in sodelovanja z zunanjimi part­ nerji. Takšne naloge ne morejo biti projektirane brez uporabnikov, ki imajo bogate izkušnje in tudi svoje želje, ki jih je mogoče uresničiti le z veliko mero sodelovanja. Pri investitorju smo tu res naleteli na popolno razumevanje. Gradbišče KW Jänschwalde, NDR V okviru poslovnega združenja Rudis smo s pod­ pisom dodatne pogodbe z vzhodnonemškim naročnikom firmo LIMEX, Berlin, edini izvajalec cevne montaže na termoelektrarni KW Jänschwalde. Dela bodo pote­ kala vse leto 1980, opraviti pa bomo morali okoli 755 ton zelo zahtevne cevne montaže, pod izredno strogimi tehničnimi pogoji in kontrolo. Vrednost navedenih del doseže skupaj 1 milijon obrač. dol. Na objektih termoelektrarn v NDR opravlja naša delovna organi­ zacija že prek osem let razna montažna dela v popolno zadovoljstvo in priznanje vzhodnonemških investitor­ jev. Ras Lanuf — Libija Za objekt RAS LANUF v Libiji, petrokemijski kompleks ob sredozemski obali, oddaljen 680 km za­ hodno od Tripolija smo podpisali z italijansko firmo BOSCO INDUSTRIE MECCANICHE S. p. a. Terni po­ godbo o podizvajanju strojne, elektro in instrumen­ tarij ske montaže treh enot za desolinalizacijo in po­ možne opreme ter naprav. Dela naj bi skupina 30 monterjev končala že v štirih mesecih. Na tem libijskem kompleksu se je Hidromontaža pojavila že v začetni fazi izgradnje, kar ji omogoča konkurenčno sodelovanje pri vseh nadaljnjih fazah. Prav zaradi pričakovanja novih poslov je Hidromontaža posvetila izredno pozornost organizaciji gradbišča in naselja. Zaradi težkih delovnih razmer v puščavi je bilo treba poskrbeti za vse, od elektrike prek lastnih agre­ gatov do prehrane in vode, ki ju vozijo 100 do 150 km daleč. Ob tem moramo pohvaliti bivalne kontejnerje Avtoradgone, ki so se z vgrajenimi klimatskimi napra­ vami izredno dobro obnesli. Vir: GLAS EM, št. 1/80 SGP KRAŠKI ZIDAR, SEŽANA Naši Prešernovi nagrajenci Na slovesni proslavi Prešernovega dne so podelili letošnja naj višja priznanja za umetniške dosežke — PREŠERNOVE NAGRADE — med drugimi tudi sku­ pini naših arhitektov. Naši delavci arhitekti so pre­ jeli Prešernove nagrade za uspeli projekt zgradbe skupščine občine Sežana. Citiramo utemeljitev, ki jo je podal upravni odbor Prešernovega sklada: »Upravni odbor Prešernovega sklada je na svoji seji 18. 1. 1980 sklenil, da podeli nagrado Prešernovega sklada skupini arhitektov Marku Deklevi, Matjažu Gar- zarolliju, Vojtehu Ravnikarju in Egonu Vatovcu za projekt Skupščine občine Sežana. Utemeljitev Zgradba po projektu nagrajenih arhitektov se od­ lično vključuje v svojstvenost urbanizma in arhitek­ ture krajevnega in širšega prostora. Čeprav se podreja danostim lokacije, ustanavlja nove kvalitete arhitek­ turnega izraza in urbanizma javnega prostora. Ta ar­ hitektonska stvaritev prispeva k identiteti občinskega središča, daje pa tudi nove pobude razvoju naše arhi­ tekture.« Vir: Glasilo KRAŠKI ZIDAR, št. 30 INFORMACIJE 2 2 0 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L Leto XX 4 Izvedba razširitve nog armirano betonskih na Livadi 1.0 Splošno V Informacijah Zavoda za raziskavo materi­ ala in konstrukcij Ljubljana št. 190, 191 in 192 iz leta 1977 smo že opisali metodo povečanja nosil­ nosti armirano betonskih pilotov z razširitvijo njihovih pet ob uporabi razstreliva. Princip te metode je ZRMK TOZD Geoteh­ nika Ljubljana leta 1979 uporabil tudi pri razši­ ritvi pet armirano betonskih pilotov za most čez Ljubljanico na Livadi v Ljubljani. Metoda je bila spremenjena toliko, da je bilo namesto ene minske polnitve uporabljeno več minskih polnitev, name­ ščenih simetrično po obodu armaturnega koša. Iz­ delana pa so bila tudi ohišja minskih polnitev dru­ gačne oblike. Naloga te spremenjene konstrukcije ohišja je poleg dobrega tesnenja in zanesljivega aktiviranja razstreliva v njem predvsem radialno usmerjeno delovanje razstreliva ob njegovi deto­ naciji. Metoda je zanimiva in ie dala ugodne rezul­ tate, zaradi tega želimo seznaniti z njo širši krog strokovnjakov. Statikom daje možnost večjih ob­ remenitev posameznega pilota, oziroma zmanjša­ nje števila pilotov in s tem pocenitev gradnje. Ra­ zen omenjenega pa se s to metodo skomprimira tudi neposredna okolica v nogi pilota in izboljša kvaliteta ter nosilnost zemljine. 2.0 Geološke razmere tal na mestu gradnje mostu Sondažne raziskave so pokazale, da se pod površino nahajajo gline težko gnetne konsisten- A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I APRIL 1980 pilotov za most čez Ljubljanico ce, ki prehajajo v menjajoče se plasti melja, melj- ne gline in drobnega peska. Glineni sloji so lahko gnetni pa tudi židki. Na globini 6—7 m pod dnom reke Ljubljanice ali okrog 16 m pod površino te­ rena na obrežju reke je bil ugotovljen sloj pešče­ nega in meljastega proda, ki je več ali manj vodo­ raven in enakomerne debeline okrog 4 m. Pod to plastjo proda pa se zopet pojavljajo srednje do težko gnetne gline. Ta sloj proda je bil izbran za temeljenje pilo­ tov. 3.0 Temeljenje mostu Na vsakem obrežju so izdelani po trije piloti v vrsti. Razen njih pa so v sami strugi reke izde­ lani prav tako ob vsakem obrežju po trije piloti v vrsti. Zaradi velikih obremenitev pa tudi zaradi zmanjšanja števila pilotov je bilo odločeno, da se srednjima pilotoma v strugi Ljubljanice razširi noga in s tem poveča nosilnost, istočasno pa skom­ primira zemljina v okolici noge pilota. 4.0 Izvedba razširitve noge pilota Zahteve naročnika so bile naslednje: — noge pilotov se naj razširijo tik nad plast­ jo proda, — v nobenem primeru ne sme biti predrta peščeno prodna plast v območju pilotov sicer bi se občutno zmanjšala nosilnost pilota. Zaradi zagotovitve teh zahtev smo se odločili za spremembo v svetu poznane metode in smo Slika 1 prikazuje izgled takšne minske polnitve Slika 2 prikazuje pripravljene minske polnitve tik pred montažo na armaturni koš uporabili namesto ene minske polnitve šest pol­ nitev, ki so bile simetrično porazdeljene po obodu armaturnega koša. V vsaki mini je bila enaka pol­ nitev razstreliva. Mine pa smo injicirali z mili- sekundnimi električnimi detonatorji od št. 1 do št. 6, in sicer v obratni smeri urinega kazalca. Samo razstrelivo pa je v posebej izdelanem ohišju, ki je vodotesno, vzdrži določen visok pri­ tisk, zagotovi varnost pred predčasnim aktivira­ njem in zlasti usmerja delovanje razstreliva v radialni smeri. Pred spuščanjem armaturnega koša v vrtino so bile minske polnitve pritrjene z žico po obodu koša in skupno z njim so se spuščale v vrtino, ki je bila do vrha napolnjena z vodo. Med samim spuščanjem je bilo potrebno pri­ vezovati dovodne kable ob palce armaturnega koša. Ko je sedel koš na dno vrtine se je po kon­ troli brezhibnosti vsake mine posebej pričelo pol­ njenje vrtine z betonom. Najprej so vrtino zapolnili s 5 m3 betona, nato smo dvginili kolono obložnih cevi za 2 m. Sledilo je betoniranje pilota do vrha in takoj za tem akti­ viranje razstreliva, nakar smo izvršili meritev po­ greza in zapolnjen j e z betonom do vrha. 5.0 Rezultati Slaba stran te metode je v tem, da ne moremo ekzaktno ugotoviti velikost razširitve noge. Na razširitev lahko le sklepamo iz pogreza betona po aktiviranju min. Po aktiviranju se je nivo betona znižal pri pilotu na desnem bregu za 1,6 m, na levem bregu Slika 3 prikazuje pritrjevanje minskih polnitev na koš Sliki 4 in 5 prikazujeta takšno pritrjevanje pa za 1,85 m. Iz tega znižanja sklepamo na razširi- ritev. Noga pilota je torej razširjena za količino betona, ki znaša: desni pilot 1.52 . n — -— . 1,6 = 2,83 m3 levi pilot 1.52 . n —--------1,85 = 3,27 m3 4 Skupno se nahaja v dnu pilota torej: desni 2.2,83 = 5,66 m3 betona levi 2.3,27 = 6,54 m3 betona Mine so bile postavljene 0,3 m nad slojem proda, tako da so bile oddaljene od konca obložene kolone cevi 1,6 m. Pri predpostavki, da je nastalo razširjenje no­ ge v obliki krogle, se je tedaj povečal premer pi­ lota v tem delu: desni pilot: 4 V = y Ri3 . n 3 Ri3 = ------V = 1,354 . n Ri = 1,106 Levi pilot: 3 3R,3 = -----v 2 = ----- . 6,54 = 1,56 4 . n 4 . n Rg = 1,16 m J Dž = 2,32 m Premer desnega pilota naj bi se povečal od 1,5 m na 2,2 m, premer levega pa od 1,5 m na 2,32 m. V primeru predpostavke, da se je noga pilota razširila v obliki valja višine 1,6 m in za kolikor je bila dvignjena kolona obloženih cevi od raz­ strelilnih nabojev, tedaj se je povečal premer: desni: V = -“ (Dt2 — D2) X 1,6 1.257 Dt2— 1,885 = 2,83 Di2 = 3,75 Di = 1,936 — 2,0 m levi: 1.257 + D2— 1,885 = 3,27 D42 = 4,10 Di = 2,2 m D4 = 2,025 ~ 2,1 m Ob predpostavki povečanja noge pilota v ob­ liki valja se je premer desnega pilota povečal od 1,5 m na 2,0 m, levega pa od 1,5 m na 2,1 m. S tem se je površina prereza pilota povečala od n . D 2 n D i 2 Fi = — -— = 1,77 m2 na F2 = — 7— = 3,80 m2 4 4 ali za 114'°/o oziroma pri predpostavki poveča­ nja v obliki valja od 71 . Da2 Fi = 1,77 na F2 = —-— = 3,14 m2 ali za 77fl/o V vsakem primeru lahko zaključimo, da je delo bilo uspešno opravljeno in je mogoče po tej metodi prihraniti veliko dela, zlasti pa še sredstev. Tudi kasnejše kontrolne meritve amplitude pilotov, ki jo povzroča kontinuirno povečanje frek­ vence so pokazale izrazito boljšo kvaliteto pilotov, pri katerih je bila razširjena noga. Danilo Belšak, dipl. inž. rud. IZUZETNE MOGUĆNOSTI - U POSLOVIMA GRADJEVINARSTVA, UTOVARA I MANIPULISANJA KS-3571 HIDRAULIČNI TERETNI KRAN SMANJUJE TROŠKOVE, POSEBNO KADA SE RADOVI IZVODE NA ODVOJENIM LOKACIJAMA VELIKA SPOSOBNOST ZA TERENSKU VOŽNJU Maksimalni utovarni kapacitet, sa minimalnim domašajem poluge, u tonama: sa podupornjem 10.0 t bez pođupornja 2.5 t Dužina poluge, u metrima: dvosekcijska teleskopska 8 do 14 m teleskopska sa prečkom 20 m Maksimalna brzina kretanja, u kilometrima na čas: prilikom rađa sa teretom obešenim na kuku 5 km h izmedju gradjevinskih lokacija 85 km'h MACHINOEXPORT S 14715-42 O ' SSSR MOSKVA 117330 / / MOSKVA V-330 MACHINOEXPORT^* 7207 GORIŠKE OPEKARNE BUKOVICA n o sol o (pri N. Gorici) m a m s i n T tozdTOVARNAKERAMIČNIH PLOŠČIC KERAMIX VOLČJA DRAGA o sub'k TALNE KERAMIČNE PLOŠČICE MONOSINT Keramične talne ploščice MONOSINT se izdelujejo po novem tehnološkem postopku, ki daje temu zdelku vrsto odličnih lastnosti: upogibno trdnost trdota glazure upijanje vode 350 kp/cm2—400 kp/cm2 nad 6 po MOSH-ovi lestvici cca 2 7o odpornost glazure na kisline in luge ustreza zahtevam JUS standarda odpornost glazure na mehansko obrabo velika, priporoča se za uporabo v močno frekventiranih prostorih pokanje glazure (lasavost) se ne pojavlja MEHANSKE TRDNOSTI Visoke mehanske trdnosti MONOSINT ploščic prenesejo ugrajene, večje mehanske obremenitve in udarce. POROZNOST Nizka poroznost in temu ustrezno vpijanje vode je rezultat po posebnem tehnološkem postopku pripravljene mase in visoke temperature žganja (nad 1140° C). Ploščice MONOSINT so zato odporne na zmrzovanje in posebno primerna za ugrajevanje v objekte, ki niso stalno ogrevani, počitniške hišice, hladilnice itd., ter za zunanje površine (balkoni, terase). OPRIJEMLJIVOST GLAZURE NA OSNOVO Ploščice MONOSINT so izdelane po posebnem postopku, pri katerem se glazuro žge istočasno z osnovo. Pri tem se glazura s kemično reakcijo poveže z osnovo tako močno, da se stvori enotna struktura. Zato pri ploščicah MONOSINT ne srečamo neugodnega pojava; da glazura razpoka v tanko mrežo lasastih razpokic, znan pod imenom lasavost. Prav tako so ploščice MONOSINT odporne na hitre temperaturne spremembe. To pomeni, da jih lahko polagamo v neposredno bližino izvorov toplote (kamini, odprte peči itd.). ODPORNOST NA MEHANSKO OBRABO Glazura ploščic MONOSINT je pripravljena iz izbranih, visokokvalitetnih surovin in žgana pri takih pogojih, da je dosežena izredno visoka odpornost na obrabo. Zato so ploščice MONOSINT primerne ne samo za ugraditev v stanovanjske prostore, ampak tudi v prostore s povečano frekvenco prehodov (javni prostori: trgovine, pisarne, gostinski objekti, industrijski objekti, športni objekti.) ODPORNOST NA KEMIKALIJE Glazura mora biti odporna ne samo na mehanske obremenitve ampak tudi na kemične vplive. Ploščice MONOSINT so odporne na delovanje kislin in lugov ustrezno zahtevam veljavnih JUS standardov. ODPORNOST NA SONČNE ŽARKE IN ATMOSFERILIJE Glazura na ploščicah MONOSINT je odporna na atmosferilije in pod vplivom sončnih žarkov ne spremeni barvnega tona. Zato fasadne površine obložene z MONOSINT ploščicami obdržijo s časom nespremenjen estetski izgled. VOLČJA DRAGA 43 b 65292 RENČE TELEFON (065) 53-111 TELEX 34383 YU GOROP ŽIRO RAČUN 52000-601-12830 PRI SDK NOVA GORICA