S*ti"IJ3KA Kn>2n-'CA V -LJU Zasavski TEDNIK TRBOVLJE, 7. maja 1961 - St. 19 - Leto XVII. - 20 din »Dragi naš tovariš Tito, ob zaključku petdnevnega dela našega kongresa se ti želimo še enkrat zahvaliti, da si nas obiskal in nas podprl, obenem pa ti odločno azagotavljamo, da podpiramo vsako tvojo besedo in stvaritev pri dostedui gradit, vi socializma. Vse, kar je izgovorjeno na kongresu in v pripravah na kongres — v razpravah na sestankih sindikalnih in delovib organizacij — potrjuje, da so delovni ljudje dobro zapazili, kje so vzroki naših slabosti in kje so rezerve naših sil, in da so pripravljeni premagati vse ovire, ki jih čakajo. Delavski razred se zaveda, da so interesi vseh njegovih pripadnikov enotni. Pripravljen je na temeljih samoupravljanja še naprej krepiti tesno povezanost in bratstvo delovnih ljudi Jugoslavije. Prepričani smo, da bo delo kongresa še povečalo trdno odločenost vseh naših de- lovnih ljudi, da prispevajo k hitrejšemu razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti, k vse bolj neposrednemu odločanju vsakega posameznika in k še bolj občutnemu izboljšanju življenjskega standarda in poglabljanju socialističnih družbenih odnosov . ..« 'n Delegati V. sindikatov Jugoslavije kongresa Zveze tovarišu TITU To leto bo ............... ............... ie,. novih q HRASTNIKU PRED Vlil. KONGRESOM ZKJ uspehov ______ . , ___ . Tudi letos smo dočakali praznik dela v znamenju nadaljnje vsestranske afirmacije delovnega človeka, proizvajalca in upravljavca. Dosegli smo pomembne rezultate. Ustvarili smo trdne materialne temelje za hitrejši napredek našega gospodarstva in boljše življenjske pogoje. Samoupravljanje in načelo delitve po delu sta postala nedotakljiva pridobitev naših delovnih ljudi. Pred nami je zijaj obdobje poglabljanja in izpopolnjevanja našega ekonomskega in družbeno političnega sistema. Ukrepi, o katerih razpravlja vsa naša skupnost, predstavniški in upravni organi, bodo s svojimi novimi usmeritvami prispevali k nadaljnji hitrejši rasti našega gospodarstva in življenjskega standarda delovnih ljudi. Svoje mesto bodo našli tudi v smernicah sedemletnega plana gospodarskega in družbenega razvoja dežele, uresničeni pa bodo toliko prej, če bodo prizadevanja, ustvarjalne pobude in polna družbena odgovornost vseh delovnih ljudi v delovnih organizacijah in komunah prišli do še neposredne j šega iz-" raza. Iz prvomajskega proglasa Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in Centralnega komiteja Zveze mladine Jugoslavije. Program aktivnosti komunistov v hrastniški komuni v predkongresnem obdobju ne bo predstavljal bistveno novih oblik aktivnosti komunistov, niti ne bodo v ospredju nova vprašanja. Na zadnjih posvetovanjih in seminarjih občinskega komiteja ZKS so se komunisti predvsem dogovorili, da je sedaj najpomembnejše obravnavati vsa prizadevanja v zvezi z najvažnejšimi vprašanji, ki so bila v zadnjem času deležna aktivnosti komunistov. Predvsem bo potrebno ugotoviti aktivnost slehernega komunista in Zveze komunistov kot celote. Poleg tega bodo morali komunisti pregledati opravljeno delo in preanali-zirati aktivnost oziroma prizadevanja za dvig osebnega standarda delovnih ljudi v komuni. V zvezi s tem bo treba točno ugotoviti, kako se naj nadalje razvija delo za urejanje najnižjih osebnih dohodkov. Treba bo nadzirati razvoj družbenega standarda v hrastniški komuni. Znano je, da ta mnogo zaostaja za materialno osnovo komune, zato bo brez dvoma razčiščevanje teh vprašanj postavilo v ospredje zahtevo jasnih pogledov s strani komunistov. Treba bo široko poseči v razpravo politike gospodarskih investicij, o razvoju manjših delovnih organizacij in o formiranju tistih dejavnosti, ki najbolj neposredno vplivajo na standard delovnih ljudi. Z eno besedo rečeno: komunisti si bodo morali v obdobju predkongresne aktivnosti prizadevati, da bo občan tisti, ki bo v središču občinske politike, da bo ta politika odraz njegovih želja in možnosti, ki so mu na razpolago za realizacije. Prav gotovo je, da smernice zahtevajo od komunistov jasne poglede na celo vrsto vprašanj. Vedeti je treba, da se bo večina problemov reševala predvsem v organih delavskega in družbenega upravljanja. Tu so dolžni tudi komunisti nastopati ne v tem smislu, da bi odločali namesto občanov, temveč tako, da bodo delovnim ljudem dokazali, da se Zveza komunistov dejansko bori za takšne rešitve problemov, ki so v interesu delovnega človeka. Janez Zahrastnik Našim naročnikom Vse naročnike »Zasavskega tednika« obveščamo, da so začeli pismonoše s 4. majem pobirati naročnino za naš časnik na vseh tistih poštah, kjer pobirajo naročnino pismonoše. Vsem naročnikom iz drugih krajev pa bomo v prihodnji -*■ 20. številki našega tednika — priložili položnice za poravnavo naročnine za leto 1964. Uprava »ZT« Mesec maj je najlepši v gorah. O tem pričajo številni izletniki, ki jih je mogoče opaziti v vedno, večjem številu po zasavskih gričih. Na sliki: Zasavska gora, na katero je mogoče zdaj tudi z osebnim avtomobilom Kako smo praznovali pillllllllllllHllllllllllllllllllllllll 1 DANES: »Uradni f§ ———————— | vestnik Zasavja« liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii (d, I KBOVLJ6 - Letošnji mednarodni delavski praznik — 1. maj smo tudi v našem Zasavju lepo proslavili. Številnim prireditvam, akademijam, zborovanjem po delovnih kolektivih in impozantni paradi društvene dejavnosti v Zagorju ob Savi sta se pridružili tudi dve pomembni delovni zmagi. Kolektiv Lesne industrije Litija je izročil namenu nov žagarski obrat; v Pogoniku pri Litiji pa je 29. aprila po 162 dolgem novem mostu, pedalčne konstrukcije, zavozil prvi vlak, kar pred- stavlja pomemben korak v prizadevanjih za modernizacijo železnice. Tudi v Zasavju smo letošnji 1. maj praznovali kot gospodarji, ki lahko pred vsem svetom pokažejo, kaj so ustvarili, kot gospodarji, ki se zavedajo tudi svojih napak, ki pa so trdno in neomajno odločeni zgraditi sebi in svojim potomcem družbo srečnih, ponosnih, svobodnih ljudi, prepustiti jim čimvečja bogastva, da bodo lahko še bolj sproščeno izgrajevali to, kar je bilo nekoč le sen globoko skrit v srcih tlačenih, teptanih, ki pa je postal stvarnost. Tako vzdušje je prevevalo prvomajsko letošnje slavje prav v vsem Zasavju. Delovni ljudje so si na tradicionalnih prvomajskih izletih In srečanjih izmenjavali čestitke, želeč, da bi bili uspehi tudi v prihodnje taki kot doslej In v okvir teh željS sodijo tudi številne razprave zadnjega časa v smereh prizadevanj vseh naših delovnih ljudi v bližnji bodočnosti, da bo jutrišnji dan čim bližji, čimprej na vidiku Obravnava predkongresnega materiala v Radečah ja) RADEČE — Vse osnovne organizacije ZKS na področju Radeč so v preteklih dneh obravnavale smernice In ostale materiale VI. plenuma CK ZKJ. Po vseh OO ZK so izdelali tudi delovne programe, ki bodo obvezovali komuniste za široko predkongresno aktivnost. V proizvodnih organizacijah v Tovarni papirja v Peti Itd. so največjo pozornost v programih posvetili predvsem aktivnosti komunistov v organih delavskega samoupravljanja, problematiki osebnega in družbenega standarda in uveljavljanja novih metod dela v Zvezi komunistov. Na terenskih organizacijah pa so poleg konkretnega programiranje v ocenjevan delovanja komunistov v društvih in družbenih organizacijah, det programa posvetili tudi poglabljanju v širše probleme naše družbe. Urbanizem In trboveljski športni park Gibanje prebivalstva Sedanji stadion Rudarja leži v središču trboveljske doline. Ce temu stadionu priključimo tudi igrišče in telovadnico TVD Partizan, lahko smatramo vse skupaj za centralni mestni športni park. Tak park ne sme biti v posesti nobenega društva ali kluba, ampak v lasti mesta in ga lahko vsa društva in klubi enakopravno uporabljajo. Torej je prva naloga Občinske skupščine Trbovlje, da z združenjem do sedaj ločenih športnih naprav ustvari enoten mestni športni park, ki bo dostopen vsakomur. Čeprav urbanistična lokacija za že obstoječe športne objekte ni najbolj primerna, so vanje vendar vložena sorazmerno visoka sredstva in si kakršnekoli prestavitve ne moremo privoščiti. Prav zaradi tega pa je treba celoten kompleks izgraditi v športni park, ki bo polno služil svojemu namenu. Ker je šport z vsemi vrstami združitev. Treba je porušiti provizorični objekt doma Rudarja, ki je funkcionalno slabo rešen in podaljšati tribuno za gledalce proti jugu in severu. To je potrebno storiti v glavnem zaradi bližnje bolnišnice, saj lahko hrup na športnih prireditvah moti uspešno zdravljenje bolnikov. bune (122 m) bo imela 2.700 mest za gledalce. V južnem delu tribune bi se dalo zgraditi razne športne naprave (kegljišče, strelišče, vadbeni prostori za težko atletiko . . .) vse potrebne garderobe, sanitarne naprave, ambulantne prostore in skladišča. Cela tribuna bi morala biti pokrita s streho. Vsi dostopi v športni park bodo z Rudarske ceste. Za gledalce nogometnih in atletskih tekem ter drugih športnih prireditev na stadionu so predvideni trije vhodi z blagajnami. Posebno važna je zasaditev terena z zelenjem. Vzdolž potoka Trboveljščice je treba narediti zeleno zaveso iz topolov, ki zelo Ce pa bi tribuno podaljšali po Mtr0 rastejo. Tudi ob razširjanju celi dolžini igrišča, bi z njeno K^dm^^eLTdttano^a^: •» • ■» iv tiaaauiu uicvcsd uu stctiiuvcinj- <1° brin a vseh ljudi, ga ne mo- zaprlo steno ustvarili zračno skegaobjekta K4 na Kešetovem remo uokvirjati v kalupe kul-bov oziroma društev. K vzdrževanju športnih objektov prispeva celotna skupnost in v njenem interesu je, da se ne TRBOVLJE ROJSTVA: Marija Jovan, Turje 23 — deklico; Veronika Savšek, Trg svobode 27 — deklico; Stanislava Javoršek, Kisovec 47 — dečka; Vilma Žunk, Vodenska 47 — deklico; Martina Božič, Keršičeva 47 — deklico; Albina Mravlje, Vodenska 29 — dečka; Matilda Slapšak, Radeče 24 — dečka; Ana Lenič, Trg revolucije 3 — dečka; Doroteja Grošelj, Ravenska vas 44 — dvojčka: deklico in dečka; Ljudmila Koleša, Kešetovo 12 b — dečka; Marija Popotnik, Levstikova 12 —, deklico; Manja Očkon, Zagorje, Ulica talcev 21 — dečka; Manja Belina, Izlake 87 — deklico; Ljudmila Vidrih, Rudarska cesta 13 -- deklico; Ivana Kovačič, Gabrsko 48 dečka; Amalija Prvinšek, Rove 3 — dečka; Alojzija Repovž, Okrogarjeva kol. 4 — dečka; Marija Piki, Jesenovo 23 — deklico; Marija Kolman, Žabjek 4 — deklico; Ana Hace, Podvine 30 — deklico; Ema Pistotnik, Zagorje — dečka. POROKE: Adolf Širše, del., Klek 34, in Marija Martinc, kroj., Raz-bor 25; Miroslav Boneta, štud., Loke 26, in Romana Volaj, usiuž., Hrastnik 230; Karel Vukovič, štud., Opekarna 33, in Henrietta Arzenšek, usiuž.. Zasavska 9; Jože Pirc, tehniški risar, Trg revolucije 24, in Antonija Zajc, radiomehanik, Kolonija 1. maja 28; Radoslav Hribar, med., Šuštarjeva 42, in Ana Kokalj, med. sestra, Idrija, Partizanska 11; Peter Pešak, delovodja, Ljubljana, Majke Jugovičev 8, in Cvetka Jerman, del.. Gabrsko 29; Anton Možic, šofer. Kolonija 1. maja 7, in Zofi Jerman, del., Gabrsko 29; Anton Ačko, bolničar, Ankaran 102, in Ljudmila Medved, usiuž., Ankaran 130; Anton Pišek, rud., Hohkrautova kolonija 40, in Ana Hvale, del., Šuštarjeva 19; Anton Arh, del., Ljubljana, Šmartno ob Savi 50, in Erika Pirečnik, delavka, Partizanska 50. SMRTI: Alojz Livk, Savinjska cesta 29, upok. — star 73 let; Valentin Anton Lazar, strojnik, Trg svobode 36 — star 39 let; Marija Kokec, roj. Kobilšek, upok., Ob železnici 11 — stara 54 let; Štefanija Strmole, upok., Savinjska cesta Z0 — stara 65 let; Dominik Pavelšek, upok., let. Planinska vas 13 —• star 65 do hiše na Rudarski cesti št. 2. Ta drevesa bi opravljala dvojno funkcijo: ustvarjala bi večjo Tudi zidana ograja ob Rudarju ^T*®**? se bo morala umakniti na račun "toru* *enco Parkirnemu pro- bariero, ki bi usmerjala zvok stran od bolnišnice. razširjanja pločnika ln cestišča, ker je treba tukaj predvideti pre- ži! vsem športnikom v vseh športnih udejstvovanjih. Da bi lahko izvedli to zamisel, je treba storiti marsikaj. Treba je prestaviti južno od Rudarja sedanjo cesto, ki loči oba objekta in preprečuje ločujejo ampak združijo v “j pr^tor Trbov! ena od ključnih pozicii v sre enoten športni park, ki bi slu- lje namreč smatramo za center ... . ^ ^ , vsem športnikom v vseh vsega zasavskega reglona ln lah- dlnl mesta, zato v takem sta- ko prepostavljamo, da bo na pro- nju, kot je sedaj, ne more več štorih bodočega športnega parka - - - vse več ln več športnih prireditev, ki Jih bodo prihajali gledat ljudje lz sosednjih dolin. V ta namen bo treba razširiti tudi cestišče v ovinku. Skupna dolžina podaljšane trl- V SKUPŠČINA OBČINE TRBOVLJE SL: 822-0 Datum: 27. aprila 1064 Splošni poziv obveznikom - nabornikom V smislu določil 1. odstavka 56. člena Zakona o na- ,i rodni obrambi (Ur. list FLRJ, ŠL 30/55) pozivamo vse ob- <1 (I veznike-nabornike, rojene v letu 1946, stalno ali začasno \ stanujoče na območju občine Trbovlje, ki iz kakršnih koli razlogov niso prejeli pozivnice za obvezni fluoro-I1 grafskl pregled obv. nab. dne 12. maja 1964 ob 6.30, da 11 se navedenega dne točno ob določeni url obvezno zglase f pri vojaški fluorografskl ekipi, ki bo delala v zgradbi (' Občinske skupščine Trbovlje, Leninov trg št 10. <1 Ta poziv velja tudi za tiste obv. nabornike, stalno I1 ali začasno stanujoče v Trbovljah, rojene v letih 1937 do l' vključno 1945, ki tz kakršnega kolt vzroka niso prejeli i1 pozivnice za flnorograflranje, bili pa so že odregrutiranl I1 i1 v prejšnjih letih in čakajo na vpoklic v JLA (razen ti- I1 < stih, ki zaradi študija odlagajo službo vojaškega roka, in V v onih, katerim Je naborna komisija v letu 1963 odredila, f <'da se za oceno sposobnosti zglase pri naborni komisiji f V šele leta 1965). f * S seboj prinesite: osebno Izkaznico, knjižico VP, za- <* V časno stanujoči v Trbovljah pa ludl začasne odjavnice I1 tz svojih občin po obr. 4-EV. f Vojaška ekipa za fluorograflranje začne z delom točno ob 6.30 dne 12. maja 1964, zato opozarjamo na točnost x Obvezniki-nabornikl, ki zapadejo navedenemu pozivu ■ i morajo po njem ravnati, v nasprotnem primeru so po *• točki, 1. odstavka, 146. člena Zakona o narodni obrambi upravno kazensko odgovorni. dolgo ostaff Lahko bi rekli, da je to v interesu vsega mesta, da spada k nadaljnji izgradnji doline in zaradi tega mora biti izgradnja celotnega kompleksa že tako rekoč pred vrati. Čeprav je zamisel obširna ln terja večja materialna sredstva, si je treba vseeno priza- Svet »REVIRSKEGA MUZEJA« TRBOVLJE organizira v času od 15. maja do 3. Junija 1964 Teden muzeja pod geslom »Buržoazlja in Orjuna sta s pohodom na Trbovlje doživeli svoj prvi poraz«. dneh za obiskovalce: Muzej bo odprt v navedenih — ponedeljek od 8. do 13. ure, — torek od 14. do 18. ure, — sreda od 8. do 13. ure, — četrtek od 8. do 13. ure In — petek od 14. do 18. ure. Pojasnila dobite na upravi »Revirskega muzeja« Trbovlje, telefon 80-201. devati uresničiti jo in se izo- stavljali nepotrebne izdatke in gibati kakršnimkoli provizo- ovirali zamišljeno gradnjo ričnim objektom, ki bi pred- športnega centra. Kul urno življenje na K ebu KPD Tončke Čečeve na Kleku z uspehom deluje. V klubu se redno sestajajo odrasli In mladina. Največ zanimanja je za televizijski program. Tudi potujoči kino iz Trbovelj je bil v zimskem času dobro obiskan, medtem ko sedaj v letnem času nazaduje zaradi boljših filmov v mestu. 8. marca so žene lepo proslavile svoj praznik. Dr. Irena Ivančič je predavala o higieni žene in otrok, po predavanju in proslavi je bil prijeten družabni večer, ki so ga pripravili svojim ženam možje. Tega praznovanja so se žene udeležile polnoštevilno, saj jih je bilo nad sto. Preteklo nedeljo je društvo organiziralo javno oddajo »Pokaži, kaj znaš«!, na kateri je nastopalo nad 30 pionirjev Trbovlje Statut Investicijskega biroja Trbovlje sprejet Delavski svet Investicijskega biroja Trbovlje je na zasedanju v ponedeljek, 27. aprila, potrdil statut delovne organizacije in tako uzakonil, kol eno od prvih delovnih organizacij na področju trboveljske občine, osnovni pravni akt, R. T. in cicibanov s harmoniko, pesmimi, recitacijami in baletom. Predstavo je vodila Mari Grčar, dijakinja ESS Trbovlje, uvodni govor k 40-letnici napada in zloma Orjune v Trbovljah pa je podal predsed- nik KPD »Tončke Ceč«. Med drugim je omenil Andrej For-te tudi hrabrost Tončke Čečeve, ki je z borbenim nastopom pozivala zbrano mladino in rudarje na borbo proti Or-juni. M. G. V središču zasavskih revirjev v Trbovljah — zgradijo vsako Jelo okrog 100 novih stanovanj. Stanovanjska izgrad-nja je v polnem teku tudi letos. Na sliki: nova stolpnica pri Dimniku ZVEZNI POSLANEC SILVO HRAST V HRASTNIKU Pred dnevi je bil v Hrastni- da so te naložbe ekonomsko razvoju podjetja »Sijaj«, pro-ku sestanek ožjega aktiva go- in družbeno utemeljene in da blemom, s katerimi se ukvarja spodarstvenikov, ki mu je pri- je treba začeta dela nadalje- Tovarna kemičnih izdelkov sostvoval tudi poslanec Zvez- vati. Odpraviti pa bo treba itd. ne skupščine, tovariš Silvo investicije, ki nimajo urejenih Poslanec tov. Hrast bo te Hrast. Na dnevnem redu je dokumentacij in utemeljenih dni ponosno obiskal Hrastnik bila obravnava nekaterih ak- ekonomskih vrednosti. Del oziroma nekatere delovne or-tualnih gospodarsko-politič- razgovora je bil posvečen tudi ganizacije v občini, nih problemov v komuni. __________^_____________________ Največji del razprave je bil posvečen problemom, ki. onemogočajo uspešnejše gospodarjenje v rudniku. Na posvetu so bile nakazane možnosti, da se del problematike rudnika rešuje vzporedno s Seja skupščine občine Ur* sinil* podjetij za proizvodnjo in razdeljevanje električne energije Konkretno bi bilo lahko orogočiti celo vrsto izboljšav v odnosih med rudnikom in elektrarno, zato bo v kratkem sklican sestanek s predstavniki teh delovnih organizacij. Na posvetovanju so obravna- nim ozirom na investicije v Steklarni Hrastnik in na investicije v družbeni standard v komuni. Poudarjeno je bilo, LETOŠNJA PROIZVODNJA MANJŠA OD PREDVIDEVANJ Hrastniško gospodarstvo sttijskimi delovnimi organi-je do konca meseca mar- zacijaml je Steklarna plan-ca doseglo le 24 odst. ske naloge presegla za 2,1 predvidenega letnega pla- odstotka; Tovarna kemična realizacije; zadovoljivi nih Izdelkov in obrata uspehi so bili doseženi v Hrastnik in Dol Rudnika izvozu, kjer so bile plan- rjavega premoga Trbovlje-ske naloge presežene za Hrastnik pa sta pod pla-11 odst. nom. Med obrtnimi delov- bla neizpolnjevanje plan- nimi organizacijami Izstopa skilr nalog so vplivale ob- »Sijaj«, ki je presegel piag jektivne težave. Med indu- za 6 odst. -n. Skupščina občine Hrastnik Hrastnik. Mimo drugega je je na zadnji seji razpravljala razpravljala še o razširitvi spremembami, ki jih je priča- o vrsti važnih vprašanj. Tako predmeta poslovanja Sploš-kovati v sistemu delovanja je razpravljala o izpolnjeva- nega trgovskega podjetja nju družbenega načrta obči- Hrastnik. Odbornikom pa je ne Hrastnik za razdobje ja- bila podana tudi informacija nuar—marec; sprejela je od- o urbanističnem načrtu obči-lok o načelih za določanje ne Hrastnik. — Več o tem v sredstev, ki pripadajo šolam prihodnji številki »ZT«. in drugim vzgojnim izobra--------------------------------- ževalnim zavodom za njihovo Hrastnik nor,™,-« A,-,,z Rojstva: Emilija Artvlga, del., osnovno dejavnost iz aruz? Hrastnik 253 — deklico, benega sklada za šolstvo Ob- Poroke: Janez Javornik, del., vali tudi nekatere probleme v čine Hrastnik ter potrdila fi- Hrastnik 91 — Marija Marinci, investicijski politiki s poseb- nančni načrt upravneg^ od- nfari, dei,s, ‘Hrastnik 2« — Erika ---- ■---*=-=-- - bora sklada za Šolstvo občine Kirn', uslV, Hrastnik 240; Eduard Hrastnik ter potrdila finanč- ^ako^19°-"mmjeiaM; ni načrt upravnega odbora roj. skobe, učit.. Nova vas 53, sklada za šolstvo občine Markovci. Strokovni kodri In štipendiranje V ponedeljek, 27. aprila, ge je sestal v Hrastniku na raz- štipendistov ln dodeljevalcev širjeni seji občinski odbor SZDL. Uvodni del plenuma je bil štipendij, pri čemer so bile posvečen 23-letntcl ustanovitve v)F Slovenije, govoril pa je doslej še določene pomanjklji-predsednik ObO SZDL Martin Klinar. vosti. Prav zato je bil spre- Nadalje so razpravljali o problemih okrog pridobivanja jel sklep, da bodo sklicali se-slrokovnih kadrov in o politiki štipendiranja. Tako so tudi stanek z vsemi štipendisti, ta ugotovili v samem začetku, da je bil ObO SZDL dobro zašlo- povezava pa naj bi potekala pan, navzoči pa so bili nekateri predstavniki Svita tn Skla- v smislu, da bi se štipendisti da ja šolstvo pri občinski skupščini, manjša pa je bila ude- že med študijem seznanjali s ležba predstavnikov samoupravnih organov delovnih orga- procesom proizvodnje svoje nizarij. delovne organizacije, dobili že • v tem času širši pogled na Razprava je bila zelo Živah- dij zaradi socialnih razmer samoupravljanje ter bili tako na In je bila nakazana vrsta otežkočen. že delno usposobljeni za svoje pomanjkljivosti, ki se pojav- y nadaljevanju razprave je bodoče delovno mesto. Ijajo v delovnih organizacijah (,11 še govor o povezavi M. K. in družbenih službah — tako kadrov kot tudi v strokovnem kadiav kot tudi v strokovnem Izobraževanju. Zaključki oz. priporočila bodo preko kadrovske komisije pri občinski skupščini poslana vsem gospodarskim organizacijam oz. samoupravnim organom v posameznih delovnih organizacijah. Dejstvo je, da je konkretno štipendiranje v občini potrebno postaviti na realno osnovo (sicer je bil v zadnjem času storjen korak v napredku), Izdelati je treba na podlagi 7-letnega perspektivnega razvoja gospodarstva v občini plan potreb teh kadrov. Te plane potreb pa naj bi Imele tudi vse šole, saj bi bilo to zelo koristno pri poklicnem usmerjanju mladine. - f Pri Izbiri kadrov ln podeljevanju štipendij je treba upo- SKUPSC1NA OBČINE HRASTNIK Odsek za narodno obrambo Številka: 822—0/6 Hrastnik, 29. 4 1964 SPLOŠNI POZIV OBVEZNIKOM — NABORNIKOM! V smislu določil 56. člena Zakona o narodni obrambi (Uradni list FLRJ, št. 30/55) pozivamo obveznike — nabornike, rojene v letu 1946 in starejše, ki še niso odslužili kadrovskega roka v JLA, na OBVEZNI FLUOROGRAFSK1 PREGLED, ki bo v torek, dne 12. maja 1964, ob 9. uri v prostorih skupščine občine Trbovlje, Leninov trg 11. Ta poziv velja prvenstveno za tiste obveznike — nabornike, ki iz kakršnihkoli razlogov niso sprejeli osebnega poziva ter so stalno ali začasno prijavljeni pri odseku za narodno obrambo skupščine občine Hrastnik. Poziv ve-Ija tudi tistim obveznikom — nabornikom, ki so že bili rekrutirani, a še niso bili poslani na odslužitev kadrovskega roka v JLA. Na pregled pa ni treba priti obveznikom — nabornikom, ki odlagajo služenje kadrovskega roka zaradi študija po 74. členu Zakona e narodni obrambi (Uradni list FLRJ, št. 30/55) ter tistim rednim študentom, ki zaradi vojnih razmer niso mogli pravočasno dokončati šolanja in odlagajo služenje kadrovskega roka. v JLA po 157. členu Zakona o narodni obrambi (Uradni list FLRJ, št. 50/55). Obvezniki — naborniki morajo s seboj prinesti osebno izkaznico in dokumentacijo o morebitnih že prebolelih boleznih pljuč. Obvezniki naborniki naj se poslužijo za prevoz i« Hrastnika v Trbovlje avtobusa, ki odpelje iz Hrastnika ob 8. uri. Opozarjamo vse obveznike — nabornike, ki se ne bodo udeležili fluorografiranja, da bomo postopali v smislu določil Zakona o narodni obrambi ter jih predlagali v upravno kazenski postopek. ' • ...'■■■■#$ 1 r-k r SREČANJE INTERNIRANCEV NA GORAH Sekcija internirancev pri občinskem odboru ZB NOV Hrastnik prireja že nekaj let tovariška srečanja internirancev iz občin Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik io Laško. Tako so se na Gorah nad Hrastnikom v sredo, 29 aprila, sestali tudi interniranci iz Dachaua, Auschwitza, Bu-chenvvalda, Mauthausna in drugih taborišč. Taboriščniki so na Gorah oživljali spomine na težke dni, ki so jitt preživeli v teh zloglasnih okupatorjevih koncentracijskih taboriščih. V planinskem domu pa so jim Nasi tasilci morajo biti iz dneva v dan pripravljeni na svoje velike humane ak- gostitelji — sekcija internl-števatl domače ljudi In le-tem cije, ko požrtvovalno rešujejo gozdove, stanovanjske hiše ln gospodarska poslopja ob po- rančev iz Hrastnika — pri-omogočltl študij, predvsem pa žarih. Ko smo se pred nedavnim mudili na Dolu pri Hrastniku, je naša kamera zabele- pravili veselo rajanje. Ustim, ki bi jim bil sicer Slu- žila tudi tale prizor. Pred gasilskim domom PDG Dol so čistili gasilski pribor. (rap) mm U nižje razrede pouk e treh izmerah Nižji razredi zagorske osnovne šole imajo zdaj pouk v treh izmenah, in sicer v domu ŠD Proletarec in v domu PVV — Začasno rešen problem šolskih prostorov Poročali smo že, da so 22. aprila prenehali s poukom v starem šolskem poslopju na Cankarjevem trgu v Zagorju ob Savi. V 90 let starem šolskem poslopju je namreč grozila nevarnost, da se udrejo stropi. Do-4. maja so imeli učenci nižjih razredov Osnovne' šole Zagorje ob Savi počitnice (višji razredi imajo pouk v poslopju strokovno izobraževalnega centra); s ponedeljkom pa so začeli spet z rednim šolskim delom. Z razumevanjem vod- stva ŠD Proletarec je Osnovna šola Zagorje ob Savi dobila v športnem domu tri prostore, prav tako pa bo uporabljala tudi prostore v domu PVV, ki je v bližini Proletarca. Za nižje razrede je zdaj vpeljan pouk v treh izmenah. S poukom začnejo ob pol osmih, končajo pa zvečer ob šestih. Razumljivo je, da bo zaradi tega šolsko delo otežkočeno, vendar drugače probleme v zvezi s pomanjkanjem učilnic ni bilo mogoče re- šiti. Pričakovati pa je, da bodo vsi — tako učenci kot starši — upoštevali nove pogoje za delo. Verjetno bo težje na začetku novega šolskega leta 1964-65. Novo šolsko poslopje dotlej še ne bo dograjeno, da bi bil lahko v njem pouk. Zatorej bo treba s poukom nadaljevati v začasnih prostorih. Ker se bo število učencev v nižjih razredih — konkretno v prvem razredu — povečalo (podatki še niso znani, ker je vpis te dni) bodo spet nastale težave s prostori. Dosedanje učilnice verjetno ne bodo zadoščale za vse učence. 2e zadnjič smo zapisali, da je zdaj neodložljiva naloga: čimprej dograditi novo šolsko poslopje. Pred zagorsko občinsko skupščino, pred vsemi občani in še posebej pred kolektivom gradbenega podjetja Zagorje ob Savi stoji zdaj precejšnja naloga, ki jo bo mogoče rešiti le s sodelovanjem vseh. Novo šolsko poslopje je treba dograditi kar najhitreje in s tem omogočiti nekaj sto mladim Zagorjanom normalne pogoje za osnovno šolanje. (P) m BBBBBBBBBflflflBBBBBflBBflBflBBflBflBBBBBflBBBBB Uspela prvomajska parada Na 1 večer pred mednarodnim delavskim praznikom —r 1. majem — je bila po ulicah Zagorja ob Savi parada društvene dejavnosti, ki si jo je ogledalo precejšnje število občanov Zagorja ob Savi, pripravila pa sta jo občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet. Od Kisovca proti Zagorju ie najprej krenil motorizirani del sprevoda z mopedisti, motoristi in vozniki osebnih avtomobilov; na tovornjakih pa so Rudnik rjavega premoga. Tovarna elektroporcelana, »TEVE-VARNOST« in Gradbeno podjetje prikazali del svojih dejavnosti. V Toplicah so se motoriziranemu delu sprevoda pridružili še člani društev in organizacij. Posebnega priznanja je bila deležna skupina rudarjev v tradicionalnih rudarskih uniformah s svetilkami. Po paradi je bilo pred Delavskim domom zborovanje, na katerem je govoril republiški poslanec Mivko Draksler; predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Dušan Kolenc pa je izročil odlikovanja ekipi Zagorjanov za posebne zasluge in posebno požrtvovalnost (pri reševanju v Skopju /jo je predsednik Tito odlikoval z redom bratstva in edinstva z zlatim vencem). Odlikovanja je izročil še trem posameznikom. 2. maja pa sta bili spominski slovesnosti na Zeleni trati in na Plešah. STATUTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI DO KONCA MAJA Poročali smo že, da je Občinski odbor SZDL Zagorje ob Savi v aprilu pripravil s predstavniki krajevnih organizacij Socialistične zveze posvet o krajevnih skupnostih in sicer z namenom, da se proučijo še nekatera vprašanja okrog krajevnih skupnosti. ne bo 7 krajevnih skupnosti na področju zagorske občine preveč. Po mnenju udeležencev posvetovanja bodo morale krajevne skupnosti občane Uvodoma je l»WUk«0 ES"d"j“£.'**> >'*!“ SiE* htSTStS Sela skupščine občine Zagorje ob Savi SZDL Zagorje ob Savi, Slavko viti vse sile, da bodo pred vsem krajevne skupnosti v okolici našle potreben kader in -zagotovile sredstva za nemoteno delovanje; postavljeno pa je bilo še vprašanje, čb 1 Na 12. seji Skupščine občine Zagorje ob Savi, ki je bila 29. aprila, so v uvodni točki razpravljali o osnutkih statutov delovnih organizacij. Komisija za statute delovnih organizacij je poročala, da so 'delovne organizacije upoštevale predloge oziroma pripombe komisije in vskladile določila statutov. Tako je Skupščina občine Zagorje ob Savi »Bagažovi« šiviljski | tečaji Predstavništvo šivalnih strojev »Bagat« organizira šivalne tečaje po vseh zasavskih krajih. Po uspešnem šiviljskem tečaju v Trbovljah, ki ga je obiskovalo 280 žena in deklet, so podobnega organizirali tudi na Izlakah. Za ta tečaj je bilo ve- liko zanimanje, szy se je prijavilo nad 50 žena in deklet, Iti ga tudi redno obiskujejo. Tečaj poteka v izmenah, tako da je omogočen obisk tudi zaposlenim ženam in dekletom. Prvi del tečaja —■ krojenje in šivanje gre h kraju. Temu bo sledil še nadaljevalni tečaj, kjer se bodo tečajnice lahko naučile stroj nega vezenja. Ker je za ta tečaj veliko zanimanja, ga bulo organizirali tudi v Cutalih zasavskih krajih. M. G. priporočila samoupravnim organom 9 delovnih organizacij, da sprejmejo statute; Istočasno pa je potrdila statute 4 šolskih zavodov. Nekatere delovne organizacije ln zavodi pa še doslej niso predložili osnutke statutov, zato je bilo sklenjeno, da jih naj čimprej izdelajo in predložijo v razpravo. Skupščina občine Zagorje ob Savi je na zadnji seji ugodno ocenila trimesečne proizvodne dosežke zagorskih delovnih organizacij. Razpravljala Je še o poročilu o delu uprave Skupščine v letu 1963 ter o finančnem poslovanju okrajnega sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Sprejela je pa tudi odlok o ustanovitvi svetov kot politično izvršilnih organov Skupščine občine Zagorje ob Savi. (maj Slavnostna seja ObO SZDL ZagOrje V ponedeljek, 27. aprila, na dan ustanovitve Osvobodilne fonle, je bila v Delavskem domu slavnostna seja ObO Socialistične zveze Zagorje ob Savfr posvečena temu prazniku. Na seji je govoril predsednik ObO SZDL Slavko Ajtič. rr 28. aprila pa je pripravila godba Svpbodc slavnostni koncert. (n) Ajtič, govoril o nalogah krajevnih skupnosti in o izdelavi statutov krajevnih skupnosti. Poudaril je, da so bile v zadnjem času na področju zagorske občine številne razpravno krajevnih skupnostih; občanij pa so na zborih volivcev izoblikovali stališča, da naj bi delovalo na področju zagorske občine 7 krajevnih skupnosti x in sicer za območja Podkum, > Senožeti-Tirna, Mlinše-Kolo- * vrat, Cemšenik-Jesenovo, Lo-ke-Kisovec, Zagorje-Center in Izlake. Ker so se volivci iz Colniš odločili za vključitev (l njihovega področja v krajevno skupnost Zagorje-Center, bodo ostala izven krajevnih skupnosti le področja Sentgo-tarda (volivci so predlagali vključitev v krajevno skupnost Trojane v občini Dom- (| Žale, kar pa ni izvedljivo), (l Ravenske vasi in Kotredeža, i kjer pa v zadnjem času raz- ;l previjajo, če bi ustanovili sa-jl mostojno krajevno skupnost. Krajevna skupnost Cemšenik (I že ima izdelan osnutek statu- (l ta, ki ga bo treba delno spre- V meniti; v Podkumu pa že ima-jo teze za statut krajevne V skupnosji. Statute drugih kra- V jevnih skupnosti bo treba iz- V delati do konca meseca maja. V Predsednik ObO SZDL J, Slavko Ajtič se je v uvodnih , izvajanjih — zraven drugega — dotaknil predvsem še vpra- (l šanj v zvezi z ustanavljanjem (| krajevnih skupnosti, njihovi- > mi nalogami, pravicami in (i dolžnostmi, finančnim progra- (i mom, financiranjem in dohod- p ki krajevnih skupnosti ter vlo- (i go nadzornih odborov. ,i gospodariti s sredstvi. Občani pa naj bi dejanskj aktivno sodelovali tudi pri sestavljanju statutov in programov dela, ki jih bodo morali potrditi prav oni! (ma) PODKUMČANI GRADIJO VODOVODI V Podkumu so začeli z urejanjem vodovoda. Več tem v prihodnji' številki našega tednika °i V razpravi tj e bilo nekajkrat / Nova pomembno delovna zmago Lesne industrije Litija Kolektiv litijske Lesne industrije je na dan pred 1. majem slavil pomembno delovno zmago. Namenu so izročili nov žagarski obrat v Zagorici. Slovesnosti v Zagorici so se SILVO HRAST. Začel jo Je udeležil člani kolektiva in Ste- predsednik delavskega sveta vilni gostje, med njimi tudi ALOJZ GOLOB, nato pa je di-poslanec Zvezne skupščine rektor IVAN FINŽGAR govo-________________-_______________ ril o razvoju delovne organizacije tn o prizadevanjih, da modernizirajo proizvodnjo v obstoječih obratih. Pri tem se je dalj časa zadržal v opisovanju prizadevanj za ureditev novega žagarskega obrata, ki bo postal osrednji žagarski obrat v Zasavju, na katerem bodo razžagali okrog 20.000 kub. metrov hlodovine. Direktor Ivan Finžgar je seznanil prisotne tudi s podatki o razvoju delovne organizacije. Celotni dohodek se je od leta 1957, ko je znašal 224,5 milijonov din, povečal do leta 1963 za 306 odst.; dohodek in čisti dohodek pa v isti primerjavi za 528 oz. 573 odst. Z OBČNEGA ZBORA TVD PARTIZAN ŠMARTNO V torek, 2. aprila, je imel šmarski »Partizan« redni letni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Največ je bilo mladine, ki si je po enoletnem premoru spet zaželela stopiti v telovadnico. Poročali smo že o težavah društva v preteklem letu. V vseh prostorih Je gostovala osnovna šola, ker se je morala po lanskem potresu iz svojih prostorov izseliti. Člani so se že bali, da bo društvo v kratkem razpadlo. Občni zbor je pokazal, da je bila ta bojazen odveč. Vsi prisotni so soglasno sklenili, da naj društvo deluje Se naprej. Telovadnica Je do sedaj edini prostor, kjer se mladi ljudje radi shajajo. Tudi mladina šmarske osemletke je bila nad tem navdušena, posebno še zaradi tega, ker sedaj v šoli nimajo redne telovadbe zaradi pomanjkanja kadrov. Sklep prisotnih Je potrdil tudi predsednik skupščine občine Litija in predstavnik TVD Partizan, Litija, tov. Stane Pungerčan. Obljubil Je, da. jim bodo nudili ustrezno strokovno pomoč. Ob koncu Je še predlagal, naj se šmarski Partizan vključi v združenje zasavskih telesno vzgojnih društev. Po občnem zboru Je bila prva seja upravnega odbora, kjer so Izvolili vodstvo društva ter se dogovorili o strokovnem kadru. Se v tem tednu bodo sklicali vaditeljski zbor In sestavili urnik. Upajo, da bodo pričeli z redno vadbo že v prihodnjem tednu. Šmarskemu Partizanu želimo, da bi res zaživel ln dosegel tisto kvaliteto ln ugled, ki ga le imel pred leti. -Is Produktivnost so v razdobju 1957—1963 povečali za 215 od- NAČRTI TURISTIČNO 0LEPŠEVALNE-.bd„b,„ m GA DRUŠTVA VAČE nov din, za potrebe družbenega standarda pa blizu 52 milijonov din; vse v pretežni meri iz sredstev lastnih skladov. Računajo pa, da bodo do leta 1970 povečali obstoječe zmogljivosti v proizvodnji furnirja ter zgradili v Zagorici nov mizarski obrat za izdelavo drobnega ploskovnega pohištva. Zvezni poslanec Silvo Hrast je podčrtal pomembnost uspeha delovnega kolektiva, nato pa je izročil namenu nov Turistično olepševalno društvo Vače si je zadalo nalogo prikazati s pomočjo strokovnjakov vsem obiskovalcem prazgodovinsko naselbino in izkopanine iz tiste dobe, prav tako pa tudi svoj kraj v času NOB. V ta namen namerava na pobočju Krone zgraditi kočo, ki naj bi imela videz zgradbe izpred 2800 let. V notranjosti koče pa naj bi bil muzej, ki zajema zgodovino Vač In okolice od prazgodovinske dobe do naj bližje preteklosti, se pravi, do konca NOB. V ta namen Je treba zgraditi cesto, napeljati elektriko ln vodovod. Na sestanku društva se je Dr. France Stare, univerzl-večina navzočih priglasila k letni docent iz Ljubljane, tudi žagarski obrat v Zagorici, prostovoljnemu delu. Pomagali član odbora, je obljubil mesec Prve deske, ki so prišle iz pol-nojermenika, pa Je kolektiv Lesne industrije Litija podaril litijski Vzgojno varstveni ustanovi, katere gojenci so ob delovni zmagi čestitali kolektivu Lesne industrije Litija. bodo sami ali pa bodo posodili svojo vprežno živino, prav tako bodo pomagali pri tesanju koče, pri električni napeljavi, pri gradnji ceste in pri raznih drugih potrebnih delih. Litija Vaščani Gabrovke pri Litiji so 25 in 26. aprila slhvili krajevni praznik v spomin na množični odhod Gabrovčanov leta 1942 v partizane. 25. aprila je odšla šolska mladina skupaj z borci k spomeniku na Javorški pil (na sliki), v nedeljo, 26 .aprila, pa je bila najprej parada motorizacije, potem pa akademija in tovariško srečanje borcev. dni dela. Odbor upa, da se bo odzvala tudi mladina. Ti bi dobili za 100 prostovoljnih ur dela pisano spominsko značko z grbom Vač, za 50 ur pa enobarvno. V Vačah nameravajo na rojstni hiši pisatelja Matevža Ravnikarja, kjer Je že vzidana njegova plošča, prizidati še ploščo skladatelju Antonu Lajovicu. V letošnjem turističnem tednu, ki bo konec Julija, pa bosta Glasbena matica in Slovenski oktet po vsej verjetnosti priredila koncert Lajovčevih del. Seja 10 ObO SZDL i Litija Zadnjo soboto v aprilu je izvršni odbor Občinskega odbora SZDL Litija razpravljal o programu dela v prihodnjem obdobju, ki temelji na osnovnih smernicah za predkongresno aktivnost ZKJ. Člani izvršnega odbora so ob sprejemu programa dela poudarili, da je treba v prihodnje več delati z ljudmi, redno pa jih je treba obveščati o problematiki, sedanjem delu in programih razvoja. (N) Zbori družbeno političnih organizacij o politiki v kmetijstvu in gozdarstvu Ko je aktiv komunistov iz -kmetijstva in gozdar stva litijske občine raz pravljal o kmetijstvu in gozdarstvu, je predlagal da naj bi organizacije So cialistične zveze pripravi le vrsto razgovorov s kmetijskimi proizvajalci V torek. 5. maja, je ple nuni občinskega odbora SZDL Litija že razprav ljal o kmetijski in gor, darski politiki v občini, pri čemer je bilo podrob no obravnavano stanje in perspektive kmetiiskih zadrug Litija in Gabrov ka — Dole. Plenum občinskega od- bora SZDL je na torko vem razširjenem zaseda nju med" drugim tudi sklenil, da naj bi krajev ne organizacije SZDL v času od 6. do 20. marca sklicale krajevne zbore družbenopolitičnih orga nizacij, na katerih bi skupaj z individualnimi kmetijskimi proizvajalci razpravljali o politiki v kmetijstvu in gozdarstvu na področju litijske obči ne. Po sestankih zborov družbenopolitičnih orga nizacij bodo predvajali tudi nekaj filmov o kme tijstvu in gozdarstvu. (ma) Šmartno - praznovanje 27. aprila ln 1. mala V počastitev 23. obletnice ustanovitve OF ln mednarod- na Grilovcu, zagorela kreso-nega delavskega praznika — 1. maja — je bila v nedeljo, va, ki so ju pripravili člani 26. aprila, v avli osemletke v Šmartnem svečana prosi a- TVD Partizan in mladina to-va, ki jo je pripravila pionirska organizacija. Proslave so varne usnja Podobno je bilo se udeležili tudi mnogi prebivalci Smartna. tudi na predvečer L maja. V kulturnem programu sta sodelovala otroški ln. mladinski pevski zbor pod vodstvom Lojzke Korltnikove, nadalje so sodelovali še dramski krožek in recitatorji iz posamez-vih. in drugih razredov. In če-ključilo »Prvomajsko kolo«, ki so ga odplesale deklice prvih In drugih razredov In čestitke pionirjev vsem učiteljem in drugim prisotnim. Istega dne zvečer sta na bližnjih hribih, na Selah ln -is ČESTITKE PIONIRJEV Pionirji šmarske osemletke v razne delovne organizacije, obiščejo ob državnih prazni- da čestitajo delavcem ob nji-kih delovne organizacije in hovern prazniku, saj je zna-jim izrečejo čestitke ler za- no, da so šmarske delovne želijo čimveč delovnih uspe- organizacije mnogo pomagale hov. Tudi prejšnjo soboto, pri gradnji njihove osemiet-zadnjl dan pouka pred praz- ke. Prav zato se jim skušajo niki, smo na cestah opazili pionirji za to pomoč skromno, pionirje, ki so hiteli s šopki prisrčno oddolžiti. -is s DVA STOLPCU Otroško vzgojno vorstvooo ustonovo v Zosoviu g izgodbe, 15-kmt - dedek! Tokrat vam želimo predstaviti, tretjo »grčo« iz Zasavja; tretjega Zasav-čana, ki sodi v vrsto tistih, ki so stari 90 ali več let ali pa bodo letos dopolnili devetdeseto leto starosti. Na Dolah pri Litiji smo pred dnevi obiskali Jožeta MEDVEDA, ki se je rodil 14. januarja 1874 leta v vasici Selce, zdaj pa že nekaj desetletij živi na Dolah pri Litiji, in sicer v hiši s številko trinajst. Jožeta Medveda od zadnje zime sem »daje naduha«, kot sam pravi — kar precej. Pozimi pa ga je položila v posteljo gripa. Vaščani Dol so tedaj mislili. da si ne bo več opomogel. vendar je tudi tokrat pokazal svojo žila-vost in niso se mogli načuditi, ko se je kmalu prikazal v gostilni »Pri Tončku« na svoja — dva deci. Trdo kmečko delo je ustvarilo žilavega človeka, ki je dolga leta vozil (največ v Trbovlje in Zi-s konji z Dol v Zasavje dani most), in sicer les, oglje in drugo. V prvi svetovni vojni je bil Jože Medved med vojaki v »cvajte kompani« v Judenburgu. Med zadnjo vojno pa je moral zapustiti domačijo in vse imetje; izselili so ga v Nemčijo, kjer je precej prestal. 90-letni Jože Medved že Šest desetletij in pol živi na Dolah pri J itiji. Zdaj je v drugič poročen. Iz obeh zakonov ima živih štirinajst otrok (dva sta umrla). Vinko Slavko. Franci, Mici, Gelcaf Rezi, Maks, Tilka, Ani, Lojzka, Rudi, Pepca, Albin in Jože imajo skupaj petnajst otrok, tako da je Jože Medved kar petnajstkrat — stari ata. Sinovi in hčere ga večkrat obiščejo (povedal je, da živi sin Albin v Trbovljah). Da pa llilliil je Medved na tekočem z dogodki, večkrat zaide v vas, da izve, kaj je novega. Pravi, da gre sicer zadnje čase malo težje, vendar — do vasi in do »Tončka« - m«; v.. »'iJt+Ms - x. h Vt > v,: 4 <»:-->-j'/ ■. ■ h‘\\ -(■> VHv jp tramrli Tomildp Srtn- sledili razigranim domačinom Tekmo je motil veter, zato za oko ni bila lepa. Sodnik Novakovič ni imel težkega dela ob lepi igri Lilijo je dal N n rudam ZASAVSKI 1 E D N I L « Pošiljati mi ga zndnilc takoj — rinem 1%. Priimek in ime Kraj, ulica, hišna 51. I aslnorodni podpis PoAla dalci (500) so uživali domačinov. Gola za Pavlica v 60. in 70 minuti Sodnik iovički je bil prav dober MLADINCI: MENGEŠ - LITIJA 4:1 Proletarec : Domžale 2:3 (1:2) (C) ZAGORJE - V 20 kolu nogometnega prvenstva v LNP je moštvo Proletarca sprejelo v goste enajsterico Iz Domžal. Tekma se Je končala z zmago gostov z rezultatom 3:2. Srečanje je vo dll sodnik Solner Iz Ljubljane /za oceno 7). Moštvo Proletarca je nastopilo e naslednji postavi: Dragar 7, Zupan 7. MoSkon 6 Rukavina 7 nut kasneje zaradi zamude sodnika. Mogoče Je prav to bistveno vplivalo na razvoj kasnejših dogodkov. Domačini so bili sicer enakovredni gostom, le s to razil ko. da so znali dati tudi gol. Nogometašem hrastnlškega Rudarja primanjkuje zlasti iznajd IJivosti ln učinkovitosti pri stre lih na vrata. To se jim Je ma ščevalo že s serijo zaporednih porazov doma ln na tujih Igriščih Častni gol v tej tekmi Je za Rudarja dosegel Kranjc. Sodnik Zec iz Ljubljane Je pred okrog 300 gledalci sodil pod povprečjem Omenimo naj Se da -fe tekmo vseskozi motil močan veter, tako da so podjetni napadalci Slavije tudi to s pridom Izkoristili. MLADINCI: 8LAVIJA - RUDAR 3:š. p. f. na tujih terenih zelo dragoceni a Rudarja. Prihodnjo nedeljo bodo odšli Rudarjevi nogometaši spet v goste, in to k Triglavu iz Kranja, kjer bo verjetno težko doseči (fš) KOPER — V izenačeni bi bila premoč Trboveljčanov borbi je Rudar ime! več od igre. izraž.ena verjetno še izdatneje. V Napadalci Rudarja so, kot kaže, moštvu domačinov bi bila za po-preboleli krizo in spet efektno sameznike najbolj pogostna oce-zaigralL Tipično prvenstvena na 4, medtem ko igralci Rudarja tekma bi se na slabem terenu poleg dobre kolektivne igre za-odvljaia normalno, če ne bi iz- služijo tudi solidne individualne popoln uspeh, pač pa lahko upa- redno slab sodnik Kalin Iz Aj- ocene: mo vsaj na remi, kajti le tako dovščine Imel posebno slab dan. Ahlin 7, Potokar 6, Lukančič 6, se bo Rudar lahko še vnaprej po-Zaradi grobe igre je celo lzklju- Lamovšek 5, Bostič 7, Breznikar tegoval za mesto na vrhu lestvice čil Piška (R) in Milojkoviča (D) 7, Pišek 5, Majcen 5, Irt 7. Pajer slovenske nogometne lige. iz igre. Ekipa Delamarisa Je de- 7 in Halilagič 6. MLADINCI: lovaia kot »razbita garda«, zato Okrog 500 gledalcev ni bilo za- DELAMARIS — RUDAR 2:1 ni bilo težko solidni ekipi Ru- do voljnih z igro domačinov. Ce- darja doseči popoln uspeh — 2 prav je prvo mesto v SNL prak- “ •—“““ točki. Ce ne bi sodnik tako očlt- Učno že oddano Kladlvarju. bosta Forte , Kojnik 6, Jere 3. Kovač no pomagal slabim domačinom, v prihodnje obe osvojeni točki 8 Ponikvar 7. Prosenc 7. Šprah 7 , ln Blažič 6. " Tekma Je bila lepa in borbena, domači napadalci pa zaradi neokretnosti niso znali izkoristiti mnogih priložnosti za dosego gola — predvsem v prvem polčasu. Po prikazani igri bi bolj ustrezal neodločen rezultat ali celo zmaga Proletarca. Gola za domačine sta bila dosežena po Rukavini (enajstmetrovka) ln avtogol Nahtigala; za Domžale pa sta bila uspešna Vavpotič (2) In Cvijanovič. MLADINCI: PROLETAREC — DOMŽALE 6:3 (ld) Slovijo : Rudar (H) 6:1 (5:1) (fŠ) LJUBU AN A-POLJE — ZAGORJE — Mlada telovadka Marlenka Kovačeva iz Zagorja je bila v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču ponovno najbolj, uspešna v reprezentanci Slovenije. Zasedla je odlično'2. mesto za Madžarko Tasanadi. TRBOVLJE — V začetku maja je slovenska nogometna reprezentanca (brez Maribora in Olimpije) Igrala z reprezentanco Koroške v Celovcu. Trener Pišek je določil v to ekipo tudi Toneta Bostiča in Otona Pajerja — člana trboveljskega Rudarja. TRBOVLJE — Mladinska nogometna reprezentanca LNP je bila katastrofalno poražena v srečanju s članskim moštvom Rudarja, ki se je končalo z rezultatom 9:0. TRBOVLJE — Rokometno moštvo gimnazije je premagalo vrstnike iz trboveljske TSS z rezultatom 18:17 (11:9). LITIJA — Preteklo nedeljo so se zbrala v Litiji vsa zasavska TVD Partizan. Domače društvo je namreč organiziralo v okolici Litije prvi spomladanski kros. HRASTNIK — V prijateljski rokometni tekmi z ESS iz Trbovelj je bil poražen domači Rudar s 25:20. TRBOVLJE — Na Izbirnih tekmah za občinsko pionirsko rokometno reprezentanco Trbovelj so igrale osemletke takole: dečki osnovne šole I. Cankar — A. Hohkraut 16:9, T. Ceč — A. Hohkraut 16:3 ln I. Cankar — T. Ceč 11:6. Pri dekletih je ekipa osnovne Sole Ivana Cankarja premagala ekipo osnovne šole Tončke Čečeve kar z 9:1. TRBOVLJE — Darko Ahlin, mladi vratar NK Rudar, je bil Izbran za mladinsko nogometno moštvo, ki bo zastopalo Slovenijo v Avstriji meseca maja. CEUSKA NOGOMETNA PODZVEZA Papiraičer (Radeče) — Brežice 5:2 (2:1) (K) RADEČE - V derbi tekmi, ki bo verjetno odločala o vstopu v consko ligo so nogometaši radeške-£u Papiruičarja dosegli na domačem igrišču četrto zaporedno zmago in si tako utrdili drugo mesto na lestvici. Igra ni bila zanimiva, ker so bili igralci spričo pomembnosti srečanja precej nervozni. Prvi gol so dosegli Jlrežičani iz kazenskega udarca domačini pa so po Brvarju Izenačili, po Zahrastniku pa povedli z 2 1 V drugem polčasu je postala igra zanimivejša. Za domačine so dosegli gole lliršelj in Brvar — dva; za goste pa levo krilo in srednji napadalec. Okrog MM) gledalcev je bilo z zmago domačinov zadovoljnih. Zmaga Papirničarja je zaslužena in je rezultat prizadevanja v r o (F S.) TRBOVLJE - Zadnjo nedeljo v aprila Je tekmovalna komisija pri občinski zvezi za telesno kulturo organizirala pod pokroviteljstvom občinskega komiteja Z M S Trbovlje prvi spomladanski kros na terenih v okolici gimnazije Cez drn In strn se Je spustilo okrog HO mladincev In mladink, ki so se potegovali za prehodne pokale ObK ZMS. TEHNIČNI REZULTATI V KATEGORIJI MLAJŠIH PIONIR-JEV: na 600 m Je zmagal Slavko Hren (TVD Partizan, Trbovlje) s časom 1.18 minute. EKIPNO JE Pl. ASM A NASLEDNJI: 1 TVD Partizan 74 točk. 2. osnovna šola A Hohkraut 71. 3 osnovna tola T Čečeve (1 točk STABEJ Bi PIONIRJI NA 600 METROV: 1. mesto Je dosegel Darko Abram (osnovna šola A. Hohkraut) s časom 2,00 minute. EKIPNI PLASMA: L osnovna Sola A Hohkraut 32 točk, 2. osnovna Sola T Čečeve 21 točk Itd MLAJŠI MLADINCI NA 1203 METROV: l. Vasja Kraševec » časom 1,38 minute (gimnazija, Trbovlje! Ekipno Je zmagala gimnazija s 15 točkami pred ESS s 1 točkami. STAREJŠI MLADINCI: 1 Ivan Tomšič (gimnazija, Trbovlje) s časom 5,50 minute Ekipno Je bila prva gimnazija s 28 točkami pred lKS s 16 točkami. ČLANI NA 2600 METROV: 1. Bruno Matko (TSS, Trbovlje) s časom 5,27 minute, 2. mesto Leopold Pavšek IE8S, Trbovlje) In 3 mesto Frlc Peršič (gimnazija). MLAJŠE PIONIRKE NA 300 METROV: 1. mesto Jožica Kržišnik (osnovna šola I. Cankar) s časom 49,7 sekunde. EKIPNO: 1. osnovna šola I. Cankar 30 točk, 2. osnovna šola T. Čečeve 21 točk. STAREJŠE PIONIRKE NA 506 METROV: 1. Ani Trlep (osnovna šola A Hohkraut) s časom 1,65 minute. EKIPNO: 1. osnovna Sola T. Čečeve 56 točk, 2. osnovna šola A. Hohkraut 55 točk, 3. osnovna Sola I. Cankarja 32 točk. MLAJŠE MLADINKE NA 500 METROV: I. Zlata Kajba (osnovna Sola T. Čečeve) s časom 2,00 minute. EKIPNO: l. osnovna šola T. Čečeve 26 točk, 2. osnovna šola A. Hohkraut 16 točk Itd. STAREJŠE MLADINKE NA 506 METROV ZA SREDNJE SOLE: 1. Sliva Kostanjšek (ESS, Trbovlje) s časom 1,51 minute. EKIPNO: I. gimnazija (Trbovlje) 15 točk. V konkurenci STAREJŠIH MLADINK na ftOO m Je zmagala Joža Kranjc (ESS) s časom 2,35 minute, EKIPNO pa gimnazija z 6 točkami ter edina članica Draga Zale (ESS) 2,20 minute. Koledarček Četrtek, 7. maja: STANKO Petek, 8. maja: VIKTOR Sobota, 9. maja: GREGOR Nedelja, 10. maja: IZIDOR Ponedeljek, 11. maja: ŽIGA Torek, 12. maja: PANKRACIJ Sreda, 13. maja: SERVACIJ Četrtek, 14. maja: BONIFACIJ Petek, 15. maja: ZOFIJA REPUBLIŠKA ROKOMETNA SOBOTA, 9. MAJA 18.00 Poročila (Zagreb). 18.05 Mladinska igra (Zagreb). 19.00 TV obzornik — Naš teleobjektiv (Ljubljana). 19.20 Potopisna reportaža iz oddaljenih krajev (Ljubljana). 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (JTV). 20.30 Propagandna oddaja v (Ljubljana). 20.45 »Nekoč v mestu kdo ve katerem« — zabavno glasbena, ugankarska oddaja (Beograd). 21.45 »Mozaik« — zgodba iz serije dr. Kildare (Ljubljana). 22.35 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 19.00 TV pošta (Beograd), 19.20 S kamero po svetu (Beograd). 21.45 Serijski film (Zagreb). ČETRTEK, 7. MAJA 10.00 TV v šoli (Zagreb). 11.00 Tečaj francoskega jezika (Beograd). 17.30 Tečaj angleškega jezika (Zagreb). 18.00 Poročila (Za- NEDEUA, 10. MAJA 9.00 Kmetijska oddaja (Zagreb). 9.30 Serijski film za otroke (Zagreb). 10.30 Pohod ob žici okupi-greb). 18710 Na črko, na črko . . ., ™c. Ljubljane (Ljubljana) 1L0O oddaja za otroke (Beograd). 19.00 Otroci pojejo (Zagreb). 17.45 Avto-- - - • mobilske dirke za GRAND PRIX — evrovizijski prenos iz Monaca (Ev-rovizija). 18.15 Zgodba o starem tramvaju — film (Ljubljana). 19.10 TV obzornik — aktualni razgovori (Ljubljana). 19.30 Narodna glasba (Zagreb). 20.00 TV dnevnik (JTV). 20.30 Leon Kruczkowski: »Gubernator« — prenos iz ljubljanske Drame (Ljubljana). 22.20 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 - SLJEME 19.00 Reportaža (Beograd), ljana) 19.00 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Sprehod skozi Čas dokumentarna oddaja (Ljubljana). 20 00 TV dnevnik (JTV). 20.45 Zabavno glasbena oddaja (Zagreb). 21.45 Kulturna tribuna (Ljubljana). 22.15 Serijski film o inšpektorju Leclercu (Ljubljana). 22.45 Poročila (Ljubljana). NA KANALU" 9 — SLJEME 19.00 Panorama (Zagreb). 19.30 Serijski film (Beograd). 21.45 Poročila (Zagreb). PETEK, 8. MAJA 17.00 Ruščina na TV — 73. lekcija (Ljubljana). 17.30 Angleščina na TV — 92. lekcija (Ljubljana). 18.00 Poročila (Ljubljana). 18.05 »Partizanski dokumenti« — film Staneta Virška (Ljubljana). 18.30 Poljudno znanstvena oddaja (Ljubljana). 18.50 Glasbeni kotiček: zabavno — narodna glasba (Ljubljana). 19.00 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Resna glasba (Beograd). 20.00 TV dnevnik (JTV). 20.30 Propagandna oddaja (Beograd). 20.45 Celovečerni film (Zagreb). 22.15 Jazz na ekranu (Ljubljana). 22.45 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 18.30 Sovjetski kratki film (Zagreb). 19.00 Zagrebški tednik (Zagreb). Film iz serije »Laramie« (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.45 S Babel. Somrak — ponovitev televizijske drame (Zagreb). 22.00 Poročila (Zagreb). NA KANALU -9 - SLJEME 19.00 87. policijska postaja — serijski film (Beograd). PONEDELJEK, 11. MAJA 10.40 TV v šoli: O. Župančič — »Duma« (Ljubljana). 15.20 Ponovitev (Ljubljana). 17.30 Angleščina *na TV — 14. lekcija (Zagreb). 18.00 TV v šoli (Zagreb). 18.30 Poročila (Ljubljana). 18.35 Lutkovni in risani filgii (Ljubljana). 19.00 TV večerni film (Zagreb X. 22.00 Poročila (Zagreb). NA KANALU 9 - SLJEME 18.30 Poročila (Zagreb). 19.00 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). TOREK, 12. MAJA 19.30 Poročila (Beograd). 19.40 Sprehod skozi čas (Beograd). 20.00 Svečana akademija ob 20-letnici službe državne varnosti (Beograd). 21.00 Celovečerni domači film (Beograd). 22.35 Poročila (Beograd). SREDA, 13. MAJA 17.00 Ruščina na TV — 74. lekcija (Ljubljana). 17.30 Angleščina na TV — 93. lekcija (Ljubljana). 18.00 Poročila (Ljubljana). 18.05 Kathleen Guthri: Čarobni gumb II. — slikanica (Ljubljana). 18.20 Sli- ke sveta — otroški filmski žurnal (Beograd). 18.45 Britanska enciklopedija (Ljubljana). 19.00 TV .obzornik (Ljubljana). 19.30 S kamero po svetu (Ljubljana). 19.50 TV pošta (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb). 20.45 Nocoj improviziramo — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana). 21.45 Kulturna tribuna (Ljubljana). 22.15 Inšpektor Leclerc — serijski film (Ljubljana). 22.45 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 18.00 Poročila (Zagreb). 19.00 Spekter (Beograd). 19.30 Serijski film (Beograd). ČETRTEK, 14. MAJA 10.00 TV v šoli (Zagreb). 11.00 Tečaj francoskega jezika (Beograd). 17.30 Tečaj angleškega jezika — 16. lekcija (Zagreb). 18.00 Poročila (Zagreb). 18 10 Mendov program (Zagreb). 19.00 TV obzornik — aktualni razgovori (Ljubljana). 19.30 »Kakor vam drago« — oddaja resne glasbe (Beograd). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Milan Grgič: Postrežba točna in solidna — TV igra (Zagreb). 21.35 Magne-toskopski posnetek »Praške pomladi« (Beograd). 22.30 Poročila (Beograd). NA KANALU 9 — SLJEME 19.00 Po Jugoslaviji (Beograd). ZAHVALE Ob težki izgubi, ki nas je zadela ob smrti ljubljene mame, babice in prababice, sestre in tete FRANČIŠKE ZUPANČIČ roj. KUHAR se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in jo spremili v lepem številu na zadnji poti. Najlepša hvala pevskemu zboru »Zarja«, mešanemu pevskemu zboru Svoboda II ter duhovniku za ganljiv govor, vsem sorodnikom in sosedom za vence, ki so nam stali ob strani. Žalujoči: hčerka Mira, sinova Miha in Jože z družino. Ob hudi izgubi drage žene in mame MINKE FABJAN se lepo zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti, govornikoma ter godbi in pevcem. Posebno se zahvaljujemo zdravnici dr. Južničevi, dr. Drnovškovi ter strežnemu osebju trboveljske bolnišnice za skrb in nego v času njene bolezni. Žalujoči mož Albert, hčerka Marjanca," sin Albert. Čestitamo ZLATOPOROČENCEMA V Litiji sta te dni obhajala 50-letnico zakonskega življenja Janko Dovjak in Justina Dovjak, rojena Štrubelj, iz Rozmanovega trga 5. Čestitamo! KINO KINO DELAVSKI DOM V TRBOVLJAH: 7. maja franc, film »Tako veliko srce«; 8. — 11. maja amer. barv. CS film »Sedem veličastnih«; 12. — 14. maja jug. film »Sreča s teboj«. KINO SVOBODA - TRBOVLJE II: 7. in 8. maja sov. barv. zabavni film »Sedem dojilj«; 9. — 11. maja angl. barv. film »Torea-dorje-v valček«: 12. in n. maja amer. film »Maščevalec Zoro«. KINO SVOBODA - ZASAVJE V TRBOVLJAH: 9. in 10. maja nemški film »Zaljubljeni detektivi«; 16. in 17. maja jug. cin. film »Kozara«. Predstave ob sobotah ob 17. in 19.15, ob nedeljah ob 15., 17. in 19.15. KINO SVOBODA II. V HRASTNIKU: 7. maja sov. barv. film »Vrstniki«; 9. — 11. maja amer. barv. CS film »Salomon in kraljica od Labe«; 15. in 14. maja amer. film »Čudodelka«. KINO LITIJA: 8. — 10. maja amer. barv. kavbojski film »Cowboy«; 12. in 15. maja franc.-ruski vojni film »Eskadrila Normandija — Njemen«. KINO ŠMARTNO: 9. in 10. moja amer. barv. CS film »Sin rdečega gusarja«; 15. maja zahodnonein-ški film »Zadnji bo prvi«. OBVESTILO TRBOVELJČANOM Obveščamo prebivalce, da je pričela poslovati v Zgornjih Trbovljah na Trgu Franca Fakina št. 2 redna pošta, ki bo sprejemala vse vrste pisemskih in paketnih pošiljk ter vplačila po tekočih računih, vršila vplačila in izplačila hranilnih vlog, dajala telefonske zveze in prevzem-ala telegrame. Delovni čas: ob delavnikih od 8. do 13. in od 16. do 18. ure; ob sobotah od 8. do 15. ure; ob nedeljah ne posluje. Podjetje za PTT promet Trbovlje RT V- Ljubljana FJoiočlla ob 5 15, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13 00, 14.00 17.00. 18 00, 23.00 in 24 00, Pozor, nimaš prednosti ob 11.00; Kmetijski nasveti ob 12 15; Vsak dan za vas ob 16 00; radijski dnevnik ob 19 30; oddaja Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — vsako nedeljo ob 9 05 ln 12.05, vsak ponedeljek. Četrtek ln soboto pa ob 14 35. PONEDELJEK, 11. MAJA 8.05 Ljubljanski oktet poje pesmi Lovra Hafnerja in Leopolda Černigoja. 8.25 Veliki zabavni orkestri. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.24 Po- jeta mezzosopranistka Milka Evti-mova in basist Pihler. 10.15 Slovenska solistična koncertna glasba. 10.35 Naš podlistek: Živi človek. 10.55 Glasbena medigra. 12.05 Za-bavnd glasba. 12.25 Popevke in plcspi zvoki. 13.30 Glasbeni sejem (pester glasbeni spored). 15.15 Zabavna glasba. 15.45 S knjižnega trga 17.05 Glasbena križanka št. 16. 18.10 Sovjetska zabavna glasba. 18.45 Svet tehntke*— inž* Viktor Turnšek: Potresita varnost objektov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske fij-hamionije. 2V SO Glasbena panorama. 21.50 Razpoloženjska glasba. 22.10 Od popevke (jo popevke. TOREK, 12. MAJA 8.05 Mozaična oddaja: a) havajske listi. 18.45 K.i od Sundhcima. son ski program. Fran^ois igra francosko program. 22.15 Skupni j JRT studio Zagreb. 23.05 S popevkami po svetu. SREDA. 13. MAJA 8.05 Jutranji divertimento. 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.25 Popevke na tekočem traku. 10.15 Gr- ške narodne pesmi in plesi. 10.45 Človek in zdravje. 10.55 Glasbena medigra. 12.05 Žabavna glasba. 12.25 melodije, b) orkester Franz Thon In-ansambel orglic Larry Adler. 8.35 Slovenske melodije. 9.25 Majhni zabavni ansambli. 9.45 Danilo Švara: Intima. Ciklus pesmi za glas in klavir. 10.15 Veliki valčki. 10.40 Zad- Koncertna zabavna glasba. 13.30 Odmevi z ljubljanskih koncertov. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Steklenica mleka. 14.35 Češkoslovaška zabavna glasba. 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Komorni' zbor RTV Ljubljana poje češke umetne in narodne pesmi. 17.05 Chopin — skladatelj — 20. oddaja. 17.35 Iz fon nje dejanje Puccinijeve opere »Ma-non Lescaut«. 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Kar^po domače... 13.15 teke Radia Koper. 18.10 Mojstri orkestrske igre. 19.05 Glasbene razglednice. 2CL00 Iz filmov in glasbe- Obvcstila in žabavna glasba. 13.30 Baletna suita. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Grčija — to so Atene. 14.35 Slovenske narodne v priredbi za glas in orkester. 15.15 Zabavna glasba. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah po slušalcev. 18.10 Zabavni orkester Franck Chacksfield. 18.25 Plesni or- kester RTV Ljubljana in njegovi solisti.18.45 K.i mednarodnih križpot jih. 19.06 Glasbene razglednice. 20.00 Poje zbor »Slava Klavora« iz Ma ribora. 20.20 Radijska igra: Slovo Jheima. 21.20 Pianist Sam slovan- program nih revij. 20.30 Risto Savin: Lepa Vida. 22.10 Nočni akordi. ČETRTEK, 7. MAJA 8.05 S koncertnih in opernih odrov. 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo. 9 25 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. 10.15 Pianist in aranžer Page -Cavanaught. 10.30 Pet mi Alt za novo pesmico, in pozdravi, mladim risarjem. 12.05 Zabavna glasba 12.25 Bolgarska zabavna glasba. 13 30 Glasbeni seiem^(pe-ster glasbeni spored). 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Literarni sprehod; Iskreno sožalje. 17.05 Glasbena medigra. 17.15 Turistična oddaja. 18.10 Iz domače koncertantne literature. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Če- trtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Lahka glasba in harpo Manc. 21.00 Izročilo 20. stoletja — Konstantin Fedin. 21.40 Johannes Brahms: Variacije na Haydnovo temo. 22.10 Glasbena* medigra. 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd: Naši umetniki muzicirajo. PETEK, 8. MAJA 8.05 Zabavni zbori in orkestri. 8.30 Pihalna godba LM. 8.55 Pionirski tednik. 9.25 Divertimento in sim-fonietta. 10.15 Noč na Kleku — iz Boitove opere Mefistofeles. 10.35 Novost na knjižni polici. 10.55 Glasbena medigra. 12.05 Zabavna glas* ba. 12.25 Domače pespmi in napevi. 13.30'Instrumenti vas zabavajo. 14.35 Poljska zabavna glasba. 15.20 Zabavna glasba. 15.45 Jezikovni pogovori. 17.05 Iz življenja in dela An-tonina Dvofaka. 18.10 Pesmi borbe in dela. 18 30 Pripoveduje nam . . . 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Glasbeni izlet po Canadi. 20.30 Od Schumanna do Roda z jugoslovanskimi glasbtmimi umetniki. 21.00 Spomin na Italijo 21.15 Oddaja o morju in* pomoršcakh. 22 15 Skupni program JRT — studio Beograd. 23.05 Nočni akordi SOBOTA, 9. MAJA 8.05 Vedre melodije >a konec tedna 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Matic in Alenka v naši diskoteki 9.49 Catheriae Valente s popevkami iz raznih dežel. 10.15 Ne- kaj domačih viž. 10.35 Ameriški z.bor Roger VVapier poje črnske duhovne pesmi. 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Za prijetno sobotno opoldne. 13.30 Glasbeni sejem (pester glasbeni spored). 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Nastopata zbor in orkester »Zarje« Svobode Center iz. Trbovelj. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Pe- smi in plesi jugoslovanskih narodov. 18.10 Recitali znamenitih pevcev: poje (enotist Richard Tauber. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Majski preludij. 20.20 Milenko Misailovič: Sanje v izsanjanem mestecu (radijska priredba). 21.00 Sobotni ples. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 10. MAJA fc00 Mladinska radijska igra: Lisica. 8.35 Izx albuma skladb za mladino. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Popularen dopoldanski koncert. 11.30 Nedeljska reportaža. 11.50 Igrajo vam godalni orkestri. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo 13.50 Koncert pri vgs doma. 14 10 Schcrze in iantazija •(spored Solistične in orkestralne glasbe) 15.05 Danes popoldne (šport in glasba). 16.00, Humoreska tega tedna. 1*9.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20 00 Izberite svojo-popevko. 21.00 Ob 5U-letnici Ruda Simonin ja. 22.10 Plesna glasba. 23.05 Trije skladatelji jugoslovanske »moderne«. . - „1 c:-. #i Igra 2 vžigalicami -požar in i mili one d n škode (ek) LITIJA — Ko je Ivan- stanovanjskih zgradb in go-ka Pavli, stara 38 let, iz vasi spodarskih poslopij in kjer Moravče pri Gabrovki v če- so gospodarska poslopja kri-trtek, 23. aprila, šla proti go- ta večinoma s slamo, kon-spodarskemu poslopju po dr- strukcija pa je iz lesa, še več-va, je zaslišala klice »POMA- ja nevarnost, vendar so uspe-GAJTE, POMAGAJTE!« Ko li gasilci, ki so prišli iz čase je ozrla, je videla, da gori brovke, Tihaboja, Litije, v kozolcu-dvojniku koruzna Trebnjega, Čateža in Polšni-slama; otroka Berto Pavli, ka, lokalizirati požar, star 5 let, in njegov tri leta starejši bratranec Jože Pavli pa sta s palicami tolkla po goreči koruzni slami, misleč da bosta ogenj pogasila. ŠKODE ZA 3,800.000 DIN Otroka v prizadevanjih, da VŽIGALICE JE DOMA VZEL 5-LETN1 BERTO PAVLI Požar sta povzročila — kot smo že omenili — petletni Berto Pavli in njegov tri leta starejši bratranec Jožko bi ogenj pogasila, nista uspe- pavu. vžigalice je doma vzel la. Požar se je v vetrovnem Berto Pavli, zažgati pa sta vremenu hitro širil in zajel hotela koruzno slamo v ko-poleg kozolca-dvojnika, last zolcu-dvojniku. Otroka sta Franca Pavli in solastnikov, dejanje priznala. Ko sta više gospodarsko .poslopje, last dela, da je začela goreti ko-Justine Grčar, ter končno še ruzna siama, sta hotela ogenj gospodarsko poslopje Franca pogasiti, vendar zaman. Pavli in solastnikov. Vnemali otroška nepremišljenost je sta se že stanovanjska hiša povzročila precejšnjo škodo, Otroška neprevidnost je povzročila skoraj 4 milijone din škode. Na sliki: pogorišče ko-in gospodarsko poslopje, last tj pa bi bila lahko še večja. žolca — dvojnika v vasi Moravče pri Gabrovki Franca Potrbina, vendar so gasilci preprečili nadaljnje . t t • t * r> šit^op,cSrdaVojniku je bi,« Avtomobil pris al na strehi v strugi Sdve okrog 3000 kg sena, 8 kubičnih metrov lesa, 3 kubične metre drv in 3 vprežna vozova; škode pa je za 2,500.000 din. V gospodarskem poslopju — prav tako last Franca Pavli in solastnikov — je bilo le nekaj slame, zato znaša škoda le 500.000 din. V gospodarskem poslopju Justine Grčar, v katerem je bil Spodaj živinski hlev (v njem sta bili tedaj krava in tele — gasilci so govedo rešili), pa so bili: slamoreznica, vetrnica, vprežni voz, slama, seno in škopniki — škoda pa znaša 850.000 din. Zaradi vetrovnega vremena je grozila vasi Moravče pri Gabrovki, v kateri je 15' (rap) TRBOVLJE — Zaradi je na omenjenem odseku ceste strehi obstal v strugi Save. bil pod vodo), nepoškodovan premalo pozornosti voznika Je obračal svoje vozilo, zaradi Voznik je bil ves čas v avto- srečno rešil, prišlo na cesti za Savo do neprevidnosti pa je avtomobil mobilu in se je kljub temu. Materialne škode pa je na prometne nesreče 27. aprila zdrknil s cestišča in se 12 me- da je iz vode molel le pod vozilu za preko 100.000 dinar- ^______________ trov kotalil po strmini ter na avtomobila (ves ostali del je jev. Nesreče ob 15. uri. Voznik osebnega avtomobila D. G. iz Ljubljane Hude poškodbe mopedista (rap) ZAGORJE — Na cesti iz smeri Moravč proti Izlakam se je pripetila hujša promet- na nesreča 11. aprila letos ob 22.30 se je peljal na tem odseku mopedist Mirko Prašnikar (33), po poklicu ključavničar iz Zabave, ki je na blagem ovinku padel in obležal nezavesten na sredi cestišča. Nezavestnega jč našel Ivan Strmljan iz Kandrš; ko pa se je ponesrečeni prebudil iz nezavesti, je ponovno sedel na moped in se odpeljal domov, omenjena nesreča pa tako ni »Fičko«, ki ga je upravljal D. G. iz Ljubljane, v strugi Save bila prijavljena. Ker pa je ponesrečenec doma omagal, so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v Zdravstveni dom Zagorje, kjer so ugotovili, da ima počeno lobanjo in tudi ušesni bobenček. Trčenje dveh motoristov (rap) TRBOVLJE — 26. aprila ob 8.30 se je pripetila na cesti lil. reda na Trgu revolucije v Trbovljah prometna nesreča, v kateri je prišlo do trčenja med voznikom motornega kolesa, Marjanom Plevnikom (23 let), in mopedistom Francem Stariho (21), sopotnik Plevnika pa je dobil lažje telesne poškodbe. Voznik Stariha ni upošteval prometnega znaka »nimaš prednosti«, zaradi česar je prišlo do trčenja. Nadalje je bilo tudi ugotovljeno, da je Plevnik vozil motorno kolo brez vozhiškega dovoljenja. Na vozilih je za okrog 100.000 dinarjev materialne škode. Otrok pritekel pred avtomobil (rap) HRASTNIK — Na prehodu v stari hrastntSkl koloniji Je 15 aprila ob 19. url pred hišno številko 223 prišlo do prometne nesreče. V tem čašo Je peljal po omenjeni koloniji z osebnim av tomobllom znamke opel LJ 124-84 voznik Inž. Stane Herzog Iz Hrastnika 239. Pri hiši št. 221 pa mu Je z leve strani pritekel v bok avtomobila 12-letnl Franjo Tacar Nesreča se Je Izšla po krivdi neprevidnega otroka z lažjimi telesnimi poškodbami, poškodovanega Tacarja pa so takoj prepeljali v trboveljsko bolnišnico Vožnja po sredi ceste (rap) ZAGORJE — V križišču Ceste zmage in Ceste 9. avgusta v Zagorju je prišla 23. aprila do lažje prometne nesreče med osebnim avtomobilom LJ 188-18, ki ga je upravljala Olga Kržišnik, in kolesarjem Vinkom Garanti-nljem Iz Zagorja. Do' omenjene prometne nesreče je prišlo, ker sta oba voznika vozila po sredini ceste. Na osebnem avtomobilu je materialne škode za okrog 10.000 dinarjev, na kolesu pa za približno 2000 dinarjev. Vam ugaja 2«h TEDNIK Kupujte humoreska Direktorjeva najrada V podjetju »Vino pa takšno« so jo še kar dobro vozili. Tako dobro, da so se lepega dne v kolektivu vprašali, od kod toliki uspehi? Računovodja je trdil, da zaradi tega, ker se je v zadnjem času podražilo vino, sladkor pa ne. Komercialni direktor Pipa se je s tem strinjal, samo je pripomnil, KRIŽANKA ST. t VODORAVNO: 1. cvetni prah, 6. mesto v Sloveniji, 8. moško ime, 9. ime črke, 10 denarna okrajšava, 11. industrijska rastlina, 12. učenje, 13. narejeno, izdelano, 14. založen, 16. grd. NAVPIČNO: 1. vodni ptič, 2. tuje žensko ime, 3. premogovi uga-ski, 4. osebni zaimek, 5. soteska na REŠITEV KRIŽANKE ST. 9: Čedad — napotek — epik — me — par — rek — aj — dete — lenivec — vihtr. da je temu uspehu pomagalo tudi to, ker koristijo vodo iz lastnega vodnjaka, ki ga ni treba še plačati. Mnogo tega so še ugotovili. Na koncu so prišli do zaključka, da bi se ob tako ve-likih uspehih morala nekomu v podjetju podeliti nagrada, kakšnih 30 jurjev za prvič. Za vsak primer, da pri delitvi nagrad ne bi vsekali mimo, so jo namenili direktorju. Toda, glej čudež? Tovariš direktor je vstal in s pohlevnim pogledom pobožal vse navzoče ter z žametnim glasom rekel: »Dragi tovariši, vaša odločitev me je zelo ganila!« (Denar vsakega gane.) »Ne vem, kako bi se vam zahvalil za to priznanje?« (To nihče ne pričakuje.) »Za mene že samo priznanje mnogo pomeni. Denar niti na važen.« (Kdo bi se pa naj »sekiral« za teh par jur-jev?) »zato se zadovoljim s pohvalo, a denar odstopam sindikalni organizaciji.« Naslednji dan se je povsod govorilo o tem. Neprestano so prihajali telegrami in telefoni so zvonili kot za stavo. Nekateri so izrekli direktorju priznanja, drugi so mu na ta ali oni način grozili. Po tem dogodku je ostal tovariš direktor pri svojem kolektivu tako dobro zapi- san, da so se ga pri naslednji priliki spet spomnili. Toda, zopet vse tako, kot prvič. Po teh dogodkih so prišli člani kolektiva na izvrstno idejo: ob prvi priliki je treba direktorju zopet podeliti nagrado, samo malo krepkejšo vsoto. In za ta denar, ki ga bo tovariš direktor, naravno, odklonil, bi sindikalna podružnica napravila prijeten, enodnevni izlet. Sestanek se je bližal h koncu. — Vstal je predsednik delavskega sveta ter s svečanim glasom izjavil, da je delovni kolektiv poklonil svojemu tovarišu direktorju zopet »skromno nagrado« — 200.000 dinarjev. Vsem je zastal dih (verjetno tudi direktorju). Tovariš direktor se je s tresočim glasom zahvalil: »Dragi tovariši, pozornost, katere sem pri vas deležen, presega vse meje. Do solz sem ganjen, ko mi dajete v roke nagrado, ki je plod tudi vaših, žuljev. Ne vem kakšno srce bi moral imeti,« (pravzaprav, kakšno pamet), »da bi odrekel nekaj takšnega, S tem denarjem bom napravil daljši izlet po naši lepi domovini. Seveda se bom na potovanju spomnil tudi vas in naše sindikalne organizacije s kakšno čedno razglednico!« H. K. (m - \ 1 ji! I' V N * - J it \ <3? ir ! ^1$ 1 j ega bazena in za trenutek odprt svoje krvavo podplute oči, lame, kamele ln zebre, ki so se • sprehajale s kraljevskim dostojanstvom; neka žirafa je stegovala vrat preko ograje ln nad nami opice, ki so skrivnostno žlobudraje skakale z drevesa na drevo. Očka je pokazal na velik šotor pred nama in menil: »To mora biti vadbeni šotor.« Bil je precej zdelan. Številni viharji so mu spremenili obliko in platno Je obledelo od dežja in sončne pripeke. V notranjosti sva se znašla v zmešnjavi vrvi, ki so vsepovsod visele Izpod stropa. Tu Je vladala čudna tišina — morda zaradi vlažne .žagovi-ne, ki je pokrivala tla arene. Visoko gori so se možje in žene gugali na trapezih sem in tja. Učinkovali so tako smešno majhno, da sem jih od kraja imela za otroke. Prostor Je bil, kot je to običajno v velikih ameriških cirkusih, razdeljen v tri arene, ki so bile tu ločene z dvema lese- nima odroma, kjer so stale in klepetale deklice v kratkih hlačkah in v dolgih črnih trikojih, nekatere pa so sedele na robu arene ln zdolgočaseno kadile. Bilo Je videti, kot da vse na nekaj čakajo. Tu ln tam je katera brezbrižno poizkusila kak baletni korak, neka druga se je spustila (kot da bi bila brez kosti) v hrbtni zaklon. »Kaj, če bodo tudi od mene kaj takega zahtevali?« sem vprašala očka. »Oh, kje pa — ti si povabljena zaradi tvojih dolgih las, ne pa zaradi umetpij.« Pridružila šem se skupini, ki je bila zbrana okrog s platnom oblečene vrvi, po kateri je brez truda plezala izredno čedna deklica s širokimi ličnicami in čudovitimi temnimi očmi. Približno tri in pol metra od tal se je ustavila; z eno nogo brezbrižno ovito okrog vrvi, se je z rokama spustila, da bi si prižgala cigareto. »Hej, Anne,<< je zaklical nekdo, »hitro cigareto stran, Barbette prihaja!« Anne je brezskrbno potegnila še enkrat in nato odvrgla cigareto, ko je ravno stopil v šotor gospod zelo nenavadnega videza. Nosil je dolg usnjen plašč, hlače iz svilenega gabardena in potiskan plastron. Imel je lepo oblikovan obraz ter neverjetno majhne noge, s katerimi je bolj drsel kot hodil. Take pojave doslej še nisem srečala. - Zagrabil je Annino vrv in posmehljivo zaklical: »Do kraja skadlla, Anne? Dobro. Ce misliš, da se boš danes lahko skoncentrirala, lahko zdaj začneva. Ena... dve... tri... štiri ... arabeska ... pet... zravnati... nožne konice stegniti... šest... misli, Anne, misli!« Pri vsakem povelju je dobival njegov obraz bolj mučeniškl izraz. Potem je ukazal Anni, da se naj pripravi za kroženje. Zapestje je vtaknila v zanko, pritrdila varnostni kavelj in pokimala. (Se nadaljuje) HUDOBNI »2eli,m ogrlico, ki bi bila natanko takšna, kot je ta, toda zelo se mi mudi,« sem dodal. »Kot ta tu?« Ni me pogledal. »Sicer pa biseri niso holandski, temveč češki.« »To mi je vseeno. Lahko napravite enako ogrlico?« Odkimal je in odrinil žametasto podlogo, kot da se boji, da se bo umazal na njej. »Morda v trdi mesecih. Pri nas te vrste steklenih biserov ne izdelujejo. Ce naj bodo zares podobni, bo trajalo najmanj tri mesece. Sicer pa naša tvrdka takih naročil sploh ne sprejema.« »Lepo je, če je človek tako vzvišen,« sem občudujoče dejal in mu potisnil vizitko pod nos. »Imenujte mi kakšno tvrdko, ki bo to napravila — pa ne v treh mesecih — in dobro bi bilo, četudi ne bi bili čisto podobni tem tule.« Skomignil je z rameni in odšel z vizitko nekam nazaj. Cez pet minut se je vrnil in mi pomolil vizitko. Na hrbtni strani je bilo nekaj napisano. Stari Levantinec je imel prodajalno na" bulevarju Mel-rose. Pravzaprav je bila starinarnica, kjer si v izložbi našel vse mogoče: zložljiv otroški voziček, francoski rog, lornjon z držajem in biserne matice pa revolver posebne vrste kalibra 44 in s šestimi naboji, kot ga še zmerom nosijo šerifi na Zahodu. Stari je imel na plešasti glavi čepico, dvojna očala in brado. Ogledal si je moje bisere in žalostno zmajal z glavo. »Za dvajset dolarjev vam naredim skorajda tako dobre. Toda čisto tako dobre ne, saj razumete. Steklo ni tako dobro.« »Kakšni bodo?« Razkrečil je močne prste. »Povedal vam bom resnico. Z njimi boste lahko preslepili kakšnega dojenčka.« »Napravite mi ogrlico s to zaponko. Druge bisere ždim seveda dobiti nazaj.« »Da, bom napravil. Ob dveh pridite ponje.« Leon Valesanos, mali temnopolti mož iz Urugvaja, je prišel na vrsto v popoldnevnikih. Pisali so, da so ga našli obešenega v nekem stanovanju, toda niso napisali v katerem. Zraven je bilo še napisano, da policijska preiskava še ni končana. Ob štirih sem prišel v dolg, hladen bar kluba Esquire in počasi stopal ob ložah, dokler nisem našel tiste, v kateri je sedela osamljena ženska. Na glavi je imela' klobuk, ki je bil videti kot plitek krožnik z zelo širokim robom. Oblečena je bila v rjav krojaški kostim z bluzo z moškim ovratnikom in kravato. Sedel sem zraven nje in ji potisnil zavitek po klopi, »Ne odpirajte,« sem ji rekel. »Najbolje bi bilo, če bi ga kar nezavitega vrgli v peč.« Pogledala me je s svojimi temnimi trudnimi očmi. Med prsti je vrtela droben držaj kozarca, iz katerega je dišalo po menti. »Hvala,« je rekla. Njen obraz je bil zelo bled. Naročil sem kozarec viskija in natakar je odšel. »Ste brali časnike?« »Da.« »Ali me sedaj razumete, kako je bilo s Copernikom? To je vzrok, da mora držati jezik za zobmi ln da vas ne more več vmešati v zadevo.« »Zdaj mi je že vseeno. Kljub vsemu pa sem vam hvaležna. Prosim, pokažite mi bisere.« Iz žepa sem potegnil biserno' ogrlico, ki sem jo Imel zavito v kos svilenega papirja, in ji jo pokazal. V svetlobi stenskih luči se je zasvetila srebrna zaponka. Drobni briljant je je svetlikal, biseri pa so bili motni kot bela svila. Niti po velikosti niso ustrezali originalu. »Prav imate,« je topo rekla. »To niso moji biseri.« Vrnil se je natakar s pijačo zame ln ona je urno spravila bisere v svojo torbico. Ko je odšel, jih je znova pogledala, pustila, da so ji polzeli skozi prste in padli v torbico. Potem je pogledala mene in okrog usten ji je lebdel samogiben nevesel smehljaj. »Da, prav ste imeli. Toda ohranila bom lahko vsaj zaponko.« Preudarno sem rekel: »Ne požrla te me. Sinoči ste mi rešili življenje in za en sam trenutek sva si bila blizu. Toda to je bil le trenutek. Se sedaj ne veste nič o meni. V policiji imajo inšpektorja, ki se imenuje Ybarra, je Mehikanec dobre vrste. On je obravnaval ta primer in našel bisere v VValdovem avtomobilu. To vam povem zato, če se ždite morda prepričati, da...« (Se nadaljuje) t m NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME V prihodnjih dneh je upati na izboljšanje in je pričakovati lepo in sonč-io vreme. X Ustanovljen ' decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZ1)1 Hrastnik, l.ltlja, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK ifiHI Serijo sestavkov o urbanizmu v Trbovljah nadaljujemo v današnji številki s prispevkom »Urbanizem in trboveljski športni park«, na 2. strani. Na sliki: aksonometrični pogled na nov trboveljski športni park Vsi kot eden so prijeli za delo (S. S.) TRBOVLJE — V trboveljski Strojni tovarni v letošnjem prvem četrtletju planske obveze niso dosegli. Zaradi tega so sklicali Izredno sejo delavskega sveta in razpravljali, kako bi nadoknadili zamujeno. Naloga ni bila lahka, lotili pa so se je vsi, od prvega do zadnjega delavca v tovarni; vsi so si prizadevali, da bi dosegli plan 500 milijonov realizacije in so ga celo presegli za 50 milijonov. To pot se je pokazalo, kaj se da napraviti v kolektivu z enotnim mišljenjem. Ta uspeh je tudi garancija bodočih uspehov in najlepše darilo celotnega kolektiva prazniku dela OSREDNJI DELAVSKI SVET RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE-HRASTNIK razpisuje v skladu s pravilnikom o štipendijah naslednje štipendije: 1. za študij na rudarskem odseku FNT 3 štipendije; 2. za študij na fakulteti za strojništvo 1 štipendijo; 3. za študij na fakulteti za elektrotehniko 1 štipendijo; 4. za študij na ekonomski fakulteti (za izredni študij) 2 štipendiji; 5. za študij na višji ekonomsko komercialni šoli (za izredni študij) 1 štipendijo; 6. za šolanje na srednji komercialni šoli 1 štipendijo; 7. za šolanje na višji upravni šoli (smer personalna služba, organizacija dela in delo s področja socialnega zavarovanja) 2 štipendiji; 8. za šolanje na strojnem oddelku TSŠ 3 štipendije; 9. za šolanje na elektro oddelku TSŠ 2 štipendiji; 10. za šolanje na rudarsko nadzorniški šoli 5 štipendij. Prosilci za dodelitev razpisanih štipendij morajo predložiti kadrovskemu sektorju Rudnika Trbov-lje-Hrastnik, pošta Trbovlje, do vključno 20. maja 1964 naslednje listine: a) prošnjo za dodelitev štipendije; b) kratek življenjepis s podrobno navedbo števila družinskih članov, preskrbljenih in nepreskrbljenih; c) overjen prepis zadnjega spričevala; č) potrdilo podjetja oziroma ustanove o višini prejemkov staršev, kjer so ti zaposleni. Pri dodeljevanju štipendij bo kadrovska komisija upoštevala predvsem to, če so starši prosilca zaposleni pri RTH, uspeh v šoli in pa višino osebnih dohodkov prosilčevih staršev. Prosilci bodo obveščeni o načinu rešitve njihove vloge do 20. junija tega leta. Idejo za naslednji sestavek smo vzeli iz pisma našega rednega bra, fca ke. En dan pred predstavo sem jih iz _ _ obesil še enkrat. In kakšen je bil rezul A. K. iz Zagorja, ki smo ga prejeli v tat na prireditvi? žalostno smo lahko uredništvo pred nedavnim Zdi se nam gledali 70 obiskovalcev v dvorani, ki so potrebno, da o tem razpravljamo v naši sicer z zadovoljstvom zasledovali naše stalni rubriki »Ljudje med seboj«, saj podajanje. Pomisliti bi bilo vredno, da kra- ni razveseljivo igrati prazni dvorani (in zraven še pri visoki najemnini!) in nt čudno, da je ta primer demoraliziral čla ne naše igralske skupine...« itd. Po vsem tem se lahko upravičeno se taki primeri dogajajo v mnogih jih — ne samo v Zagorju. Gre namreč za lepake, ki nas vabijo na to ali ono prireditev, vendar se pre-mnogokrat zgodi, da lični lepaki najdejo mesto v obcestnem jarku, še preden vprašamo, ali res ne znamo več ceniti mine prireditev. O takem primeru nam kulturnega dela. Mnogokrat lahko berp posredovati Iju saj je le-ta potrebna našemu de piše omenjeni bralec iz Zagorja med mo: kulturo je treba drugim tudi tole: dem, saj je le-tc . ____ _______ »Ob zadnjem gostovanju neke igralske lovnemu človeku, tn kje bi v našem pri skupine v Kisovcu smo doživeli neljubo 'meru iskali krivca? Morda so to celo tarteaiiiitoi » * * * ■ ■ S am B'. razočaranje. V priprave za prireditev je bilo vloženega mnogo dela in vsak član ansambla je imel določeno nalogo. Moja naloga je bila izobesiti nekaj dni pred predstavo lepake. Po dveurnem delu sem tistega večera opravil to nalogo. Že naslednjega dne pa sem opazil, da je nekdo potrgal popolnoma vse lepa odrasli, ki k.a te/o i trganju lepakov svo jo moč irt junaštvo, morda so to vlogo v našem primeru zaigrali otroci. Tokrat bi bilo pametno razmisliti o vzgoji na ših otrok, katerih starši ne vedo za po men besede »kultura«. Kdaj bo indivi dualni »jaz« našel smisel kulturnega po slanstva? (rap) Zasedanje Skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja (mat TRBOVLJE — Na VII. zasedanju je Skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Trbovlje najprej razpravljala o poslovnem poročilu za leto 1963". Zatem je sprejela finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1964 (1.526,109.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov), program dejavnosti za zboljšanje varstva zavarovanih oseb na področju skupnosti ter sklep o spremembi višine pogrebnine. Skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Trbovlje je razpravljala na zadnjem zasedanju še o tezah za novi pokojninski sistem; poročano pa ji Je bilo tudi o poteku sklepanja pogodb z zdravstvenimi ustanovami. POSEBNO OBVESTILO Zaradi prvomajskih praznikov smo morali redakcijo 19. številke »ZT« predčasno zaključiti in vanjo nismo mogli uvrstiti vse prispevke sodelavcev. • 7.AS A Vi.K l I hl)NIK» Trbovlje — Uredništvo In uprava: Trbovlje, Trg revolucije II'II - telefon 80-191 - poštni predal 82 - *lro račun pri SDK v Trbovljah 600 13-608-1 — Naročnina posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev trimesečna 180 dinarjev polletna 360 dinarjev Id letna 720 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini Naročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji In tisk ČP »Mariborski tisk«. Maribor.