Poštnin t'pl: č«ha v gotovini. Leto XI. št 12. V LJUBLJANI, 26. marca 1927. XI. - 12. 26.111.27. Izhaja po potrebi, najmanj pa tedensko. Pošilja se članom in tistim, ki hočejo postati člani. Dopise frankirajte in t podpisujte, sicer še ne objavijo. Rokopisov uredništvo ne vrača. Reklamacije za list šo poštnine proste. Uredništvo in upravništvo: Velika čolnarska ul. .19. Naslov za dopise: Ljubljana poštni predal 168. Naslov za telegrame: ' Naprej Ljubljana. Poštni čekovni račun: L ubl na, štev. 14.398. (KDZ) Glasilo jug. socialno demokratične stranke in Kmetsko delavske zveze. Za pravno skupnost. Socialno demokratični program je komunističen. O tem ni nn d- znanstveniki, prav nobenega dvoma. A rte le znanstveniki socia izma, tudi naspro-rrki >p vselej vedeli, da j„e komunističen in so ga zlasti zaradi ko nu izma ostro po sijali. Tudi manj izobraženi so vedeli, da skupna last delavnih in prometnih sredstev pomeni komu vizeu,. :: Spor med , levjčarji in desničarji se torej ni dotikal komunizma, ampak le načina, kako pridemo do skupne lasti. Za prehod.iz sedanjega kapitalističi’ega družabnega reda v. socialistični družabni red, za to je šk» in za to gre. Do kod sega privatna last in kje začenja ‘škitpna last? Kdaj naj se začne, ali že zdaj, ali šele v nedo-gle.dni bodočnosti ? 'm .n' ■ Delavski interes zahteva, da naj^ sega škuphn last v ysa delavna mT prometna sredsivla brez iv^zlike, privatna; -last n >j ostane s. mo za tiste dobrine, ki so res vezane na osebo.Tudi glede' čaša zahteva delavski. Interes radikalno rešitev, čim-prej naj postanejo delavna in prometna sredstva skupna last, danes boljše ko jutri. Kajti s tem bi delavec pridobil nazaj tisti del' privatne lasti, ki bi morala biti sveta v vs ki družbi, ki jo je pa kapitalistična družba odpravila, namreč privatno last nad uspehom dela. Toda, če je to interes delavstva, ni to interes voditeljev. Na voditeljska iiiesta prihajajo, kakor je razumljivo, vedno le izobraženci. Izobrazba pa je v kapitalistični družbi predpravica kapito listov, za proletariat skoro da nedostopna.; , Tudi sama po sebi je izobrazba v kapitalistični družbi kapital, ki mora nositi o!:resti. Splošno mnenje :e, da mora imeti vsaj hkratno plačo, kdor je dolgo po šolah lenobo pasel, in da je popolnoma v redu, če mu to b krajno plačo plačujejo tisti, ki so že od malega morali delati in niso smeli v šolo, čeprav bi radi in čeprav so imeli tudi zmožnosti zanjo. Tudi oni voditelji, ki ne spadajo med izobražence, ampak so se iz delavnic povzpeli med voditelje, tudi ti imajo neke vrste kapital, zaupanje namreč, ki so si ga. med delavstvom priborili. To zaupanje zlorabljajo enako kakor kap talisti zlato, in prav nič jih ni sram te zlo- rabe, smatrajo se za boljše ljudi, ki so svojo dolžnost izvršili, če či-tajo polurno mašo ali če pridejo za pol ure pogleJat, kako so kaj delavci pridni, ali če ob nedel ah pridigajo svojim ovčicam, kako morajo biti ubogljive in disciplinirane, ali če od časa do časa v kakem časopisu povedp svojo patentirano modrost, Kadar se jim ne ljubi, takrat ne smatrajo niti tega za svojo dolžnost. S takim „deloni“ si voditelji „ zaslužijo * svoje mastne plače in provizije. Če vse to sproti zapijejo in zaplešejo, se jim prizna nagrada za 8'J letno požrtvovalno delo, če pa so skopuh', da si tiakupičijo milijone, potem veljajo za dobre gospodarje. Rčšničnp: ostrižene ovce spoštujejo svojega pastirja za dobrega gospodarja, ker njih- volne ni sp.oti za-; ' pravljal, ampak si je dal iž rije napraviti skladišče tople obleke. Iri. kadar jim ta voditelj pridiga, da je ta bogastva n kupičil za blagor ovčic, mu verjamejo, čeprav jih zebe, ker jih je ostrigel do gole kože. Taki voditelji nikdar nimajo interesa,' da bi njih nagrabljena lastnina postala skupna last. Če jih kdo na to opozori, pravijo da proletariat za skupno last ni še zrel; kadar bo zrel, takrat da mu bodo vse izročili. Zrel pa ne bo nikoli, kajti na izobrazbo imajo patent samo oni, ker so dobri gospodarji in ker so se že česa naučili. Kadar pridejo v debato s pametnejšimi, ki ne marajo biti ovce, zasučejo drugače; zdaj je še kapitalizem, v kapitalistični družbi pa je nemogoče ustvarjati socializem. Najprej mora priti „ revolucija “. Takrat bomo kapitalistom vse vzeli in začeli upravljati skupno. Marsikdo jim verjame, čeprav smo pred par leti videli, kako znajo ti voditelji porabiti revolucijo! Ničesar niso vzeli kapitalistom, pač pa so narod slekli do golega. Konsolidirali so kapital, proletariat so pa razcepili na drobce! Proletariat se pa po jakih bridkih izkušnjah uči in spregleduje Ne mara se več pričkati o tem, kako bodo prešla delavna in prometna sredstva v skupno last, ali z nasiljem, ali brez njega, ali že kmalu ali šele čez 100 let ali nikoli. To je zanj prazno pričkanje. Vsa kulturna, strokovna, gospodarska in politična vprašanja so za zavedne proletarce koncentrirana v vpraša- nju, kako si zasigurati pravico do dela in kako obvarovati uspeh dela pred grabežljivostjo lenuhov. Odgovor na to je samo- eden: s komunizmom. >• Organizacije imamo, ki jim je priznana pravna osebnost, ki hočejo in znajo upravljati skupno last, ki začenjajo z lastno produkcijo. Te organizacije so živ dokaz, da je komunizem mdgoč tudi v kapitalistični družbi, če se ne da mešati z nasilstvom, ki nima in ne sme imeti s komunizmom nobene zveze, kajti tatvina, rop in vsakovrsten terorizem je potreben le kapitalistom in njih hlapcem, ki hočejo živeti od tujega dela.' :r^ III. skupščina Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani, 19. in 20. rrtarca 1927. Dne 19. marca Qb 15. je predsednik M. Čobal: olvoril sejo. pozdravil rta-r v očega zastopnika veh k ga župana g dr. Goršiča in navzoče delegate ter prečital dnevni red: 1. ddobritev zapisnika o zadnji skupščini. 2. Poročila: a) predsednika b) tajnika c) blagajnika d) poročilo finančne kontrole, 3. Proračun za leto 1927 - 28. 4. Službeni red 5. Poročilo o porabi gradbenega fonda 6. Razno. Ker k dnevnemu redu ni želel nihče spremembe, je bil sprejet. Za oVerovate-Ije je imenoval: R. Juvana (SDS), I. Gajška (SLS) iri J Ošlaka (SPJ). Prosi, naj se delegati izjavijo, če je potrebno, da se čita zapisnik zadnje skupščine. S. AL Leskošek (JSDS) zahteva, naj se zapisnik prečita. Fr. Terseglav(S' S): Za klub SLSsma-tra, da je čitanje zapisnika nepotrebno. Urbančič: (SDS) predlaga prehod na dnevni red. M. Čobal: smatra Urbančičev predlog za najboljšega in ga da na glasovanie. Proti sta oba socialna demokrata ss Leskošek in Pevec. Zapisnik zadnje skupščine se vzame torej brez čitanja na znanje in je s tem prva točka dnevnega reda rešena. M. Čobal poroča: V svojem poročilu bom zelo kratek, ker je izšlo precej obširno’ tiskano pbročilo. Ugotavljam predvsem, da so izstopili nekateri delegati zaradi prevelike zaposlenosti ali odpotova-nja ih sicer: Jože Golmajer (SPJ), ker je odpotoval vBelgrad; na njegovo mesto je prišel s. I. Ropret. Od delegatov SLS sta izstopila Fr. Orehek in dr. Milavec, zadnji, ker je prezaposlen kot okrožni posl nec. Na njih mesto sta izvoljena gg Piterle in Fr. Milavec iz Ruš. Od narodnega kiuba je odstopila M Kisovčeva in je njen namestnik Fr. Novak. Približno eno leto je od volitev v DZ. Takrat se je človek resnično bal težkega dela. To leto pa je pokazalo da so se delegati enega in drugega kluba vsi zavedali, da je treba mirnega in treznega, res pozitivne- ga dela. Le na ta način s o dosegli, da je DZ bolj popularna p stala in da je tudi upoštevana. Dncvnp, časopisje, pri-naša izraz, da je bila DZ dosedaj na mestu v vseh vprašanih Tudi na tem polju si je torej DZ pridobila svoj ug ed. Vsi veste,, da je,bilo »j ogoče le z združenimi močmi odstraniti, nevarnosti, > i so grozile s stkani ministrstva za socialno politiko. Vsi klubi so to dejstvo upoštevali in zato opustili v zbornici vsako nestvarnost Res je, da DZ ni vsega dosegla, kar si želi naše delavstvo, vendar pa boste spoznali, da je DZ v vseh važnejših vprašanjih izjrazi a svoje stališče. Kakor do danes, tako upam,,da bodo t-:di v; bodoče vsi klubi upoštevali važnost in potrebo skupnega dela. Opozicija nam očita, zakaj še nismo .izvršili novega volilnega reda. Naša. DZ z 4ya milijonskim pro-a-čunoo ne more vsega napraviti, kar bi b'lo treba. T udi -volilnega rj-da ne bomo* napravili takega, kakor za narodno skupščino, ker ni potrebnih sredstev na razpolago. Vendar pa do takrat, ko ho volitev treba, bo izdelan tak vol Ini red kakor si ga vsi želimo. Filip Uratruk, ta nik DZ: DZ je izvršila mnogo intervencij za delavstvo, kakor je razvidno iz poroč ia (s r. 31). Vsi delegati bodo uvideli, da pri n c za d stnih zakonih in pri pomanjkanju sredstev ni bilo mogoče doseči i oijših uspehov- Dosedanja politična nest lnost in zlasti trboveljska kriza je delavski položaj vsestransko obremenila Padec denarne* vrednosti ie vse socialne odnošaje poslabšal. Posledica tega je tudi ve ika brezposelnost V Sloveniji je 12 000 brezposelnih, toda popolnoma brezposelni niso, ta gre k očetu na deželo, oni k sorodnik m i.t.d. Da se posredovaln ce za delo ohranijo, je nujna potreba. Če doti a ni mogoče zaposliti delavce je treba premišljevati, kam z njimi. Zato je efia' najvažnejših nalog bodoče DZ sodelovanje na trgu dela. Za brezposelni tond v Sloveniji bo treba še temeljite ti red iye. • Zdaj plač jejo zanj le .* zavarovanci ' OUZD, člani bratovskih; skladnic pa ne Skrajni čaš je, ‘ da se kaj ukrene za gradnjo stanovanj oz roma za pobijanje stanovanjske krize. Ljubljanska občina je zelo intenzivno pričela z delom na tem potju, zato je tudi DZ priskočila, da prispeva in pospeši :o akcijo. O t in bo poročal pos ben teferent. Zapreke, ki ovirajo gospodarski napredek našega ljudstva, je iskati tudi v neizvrševanju zakonov. Zakot?i'e določbe o ^urn ku se ne upoštevajo. Tako .moram na žalost ugotoviti, da se niti tukaj ni storilo dovolj za obrambo duha, zakona o Surniku. Najtežje je to. da kjer ni tožnika ni sodnika. Treba je nujno poskrbeti, da bodo delavski zaupniki zaščitenj. Tozadevni pravilnik, ki ga ie izdala DZ, imajo vsi delegati že^v rokah. Pereče vprašanje je tudi zavarovanje rud rjev. zlasti ker dajatve nikakpr niso v ravn-težu s pre etitki. Vpliv našega dela je tud pravilnih Bratovskih skladnic. e bo dr. Obersnelpv predlog sprejet, bo vendar boljše kakor zdaj V pripravi sta 2 važna zakona in sicer Rudarski zakon ter Obrtni red. Pri obeh bo morala DZ temeljilo sodelovati. Tako da upravičeno lah o trdimo, da smo kakor stari Izraelci ki so ž eno roko gradili svoj tempelj, z drugo pa se branili nasprotnikov, M.. Čobaf: ugotavljam daje navzočih 53 delegatov,, upravičeno odsotnih pa 7, in je torej skupščina sklepčna. Rado Č lešnik ( SPJ ): Prečita računski zaključek z dne 31. Vil .1926(iz Poročila str. 26.—29.) in ga predlaga v odobritev.. Prečital je tudi samo zase sestavljeni predlog dohodkov in izdatkov za zadnjih 7 mesecev. Pr tem ugotavljamo, da je prispeva o ministrstvo za socialno politiko za Posr dovalnice dela Din 1C0.000, Delavska zbornica je pa dala iz testnega do 1 3. 1927 še 88 000 Din. Potem je prečital tudi pregled dohodkov in tetatLc/ kulturno prosvetnega odseka Josip Ošlak (S J): kot predsednik nadzorstva DZ ugotavljam, da so bile knjige 6 krat pregledane in da se je izvršila mesečna škontracija blagajne in je bilo Vedno vse v redu, zato predlagam nai plenum sklene odobritev računskih zaključkov in absolutofif upravnemu odboru. Rado Čelešnik (SPJ): poroča dodat-, no da bo po poskusni bilanci oziroma kalkulaciji znašal gradbeni fond koncem julija 1927 s prebitkom DZ vred nad ’ 2,000.000 Din. Miroslav Pevec (JSDŠ); Prosim da se mi pojasni, katere organizacije in koliko je vsaka dobila iz vsote nad 80 000 Din za podpore kulturnim organizacijam. Rado Čelešnik (SPJ): Din 88 000 je bilo razdeljeno po ključu in po stat .tu ,■ vsem kulturnim organizacijam, ki so zastopane-v DZ, . ■ ■■• * ^Miroslav se točno pove, katere organizacije in koliko je vsaka dobba od tčga denarja ( nedklici od vseh strani, da smo otročji i.t.d.) Miroslav Pevec (JSDS): Očita se nam, da 'smo otročji. Pa zdi se mi, da je narobe. Ne le, da imam pravico brigati se za denar DZ amoak je to tudi moja dolžnost; zlasti če vem, da se denar DZ troši, npr. brezposelni fond, ki ga razdeljujejo posamezne organizac je popolnoma proti pravilom DZ. Tako mi je znan slučaj, da je Jug. strok, zveza delita brezposelnim podporo v obli i potrdil za naročnino *Pravice“ in članarino, KDZ deluje po svojih pravilih tudi na kulturnei)! polju, pa vendar ni ne s ma ne nobena kulturni‘sekcija dobila nikakega prispevka iz omenjenega, fonda, ki se je razdelil kakor pravite po ključu. Rado Čelešnik (SPJ): Din 88 00(1 smo delili s 00 (kolikor je mandatov DZ) in tako. je dobila .Svoboda približno Din -35 000, Krekova mladina približno Din 18 000 in Bratstvo približno Din 11 000. ;(Qp. ur. To je. skirpat šele 64.000 Din, kje ostalo še 24 000 Din ? Kdo je dobil za naša dva mandata? ' Al. Leskošek (JSDS ): S. M Pevec je upravičeno žahteval pojasnila o razdeljevanju denarja KDZ ni dobila „ po ključu “ ničesar za svoje kulturne sekcije, „ Slovenec “;pa piše o razsipavanju d lav-s e a,denarja sam pa oziroma nj egoii po-litičarji jemljejo t k denar kar iz 2 strani, Ali za nas mdfda ni ključa, ker ne maramo „ Svobodaških “ govornikov za predavanja ? Striktno zahte rarn, da se v DZ ravna pravično. Mi ne maramo noben h izj em, vendar pa hočemo kar nam prit če. Ni in ne sme biti y zbornici skupine, ki bi imela n onopol na kulturo in zlasti rte v ta^i zbornic, kjer „ marksistična “ večina složno dela sodeti alizrtio in fašizmom. ( Dalje pr hod j č ) Kartel strank. Lani se je več imsecev vršila debata med ljub janskim organizac jami raznih strank, ki se im« nujejo delavske Včasih set.je udeležil tudi ka< zunanji sodrug in od zunaj prinesel želje proletariata po združitvi. Vse se "je vrtelo sarrto okob združenja, pa vendar ni prišlo niti do najmanjšega napredka — druga po arugi so skupi te izostajale in končno so ostati Si o soci.Jni demokrati. To je jasen dokaz, da s želijo resničnega združenja samo ti, druge skupine ra govorijo o združenju le iz demagogije. Kadar pride do resnega sodelovanja, so demagogi pripravljeni samo na združenie „vodite-ljev“, nikakor pa. ne marajo, da b se združili tudi delavci i i da bi združeno kontrolirali voditelje’. Podobno so ugotovili lani trboveljski rudarji, ko so prisilili razne stranke na skupne razgovore v akcijskem odboru. Tam se je zgodilo, da so najprej krista-novci pokazali da resnične, poštene združitve ne marajo, potem so pa tudi druge skupine druga za drugo po azale svojo barvo. Krščanski socialci so na li- sta svojega rudarskega tajnika celo izjavili, da „rudarji ne marajo združ tve“. Najgrše pa so nastopili voditelji levičarjev. Levičarski delavci so povsod in vselej pri ravljeni za pošteno združitev delavstva, ker se sodelavcev nič ne bolijo, saj imajo smpnc in erese. A vselej so prišli nj'h »voditelji* zraven in preprečili združenje. Seveda so tudi pri teh prilikah kazali svojo »revolucionarnost* stem, da so namjgavali, kako imenitno da bi povedali svojo misel, a žal, zak m o zaščiti države ji n veže usta.. Dobili so odgovor. Eden izmed takih odgovorov tvori uvodno stran letošnje-njega .Socialističnega koledarja* Pona-tiskujemo ga, da tako opozorim t 't-.di od te strani na nepotr bnost političnih kartelov. Zveze strank brez sodelovama delavstva po načelu javnosti ne pomenijo nič drugega ko kariel za izkoriščanje delavstva. SPJ že ima s podporo »ka^-munistov,, tak kartel'i SLS n SDS v Delavski zbornici Komunizem in „ komunizem “. (Za skupno last-^-proti nasilju ) Podružabljenje produktivnih sredstev zahtevamo in po dokazih znanstvenega socializma vemo, da bod > produktivna sredstva gotovo podružabljena, prej ali slej. Kadar bodo,, bomo imeli komunizem. Socialni demokrati delamo na to, da se to čim reje zgodi, kapitalisti pa, ki imajo produktivna s edstva zdaj sami v rokah, poskuša,o z vsemi-tu li z naj pod -lejšimi sredstvi, da č rn najbolj zadržijo, prehod produktivnih sredstev y skupno last. • Najnevarnejše in najpodlejše sredstvo imajo v demagogiji. Kupili so si agente ki zapel ujejo vsakega, kdor se da zapeljati Pobožnim pravijo, da je komunizem produktivnih sredstev prepovedati od Boga, narodniakom razlagajo, da je komunizem produkt vnih sredstev škodljiv narodu. Ko vse to ni nič pomagalo, so podtaknili komunizmu hudobne tianerie, so s posebnimi agemi-provukatori tudi res dosegli nekaj zločinov in pod vtisom teh zločinov so komunizem—prepovedali. h še zdaj hodijo kap talovi agenti po Jugoslaviji hinavsko razlag.t, da bi radi delali za proletariat, da pa žal ne smejo, ker je komunizem prepovedan. Hinavci! Kakšen komunizem je prepovedan 7 Ali mar komunizem produkti nih sredstev ? Ali ni prepovedano samo nasilje in propaganda nasilja? Res je v zakonu beseda komunizem zap:sa-na, foda vsebirta odiočuje ne beseda. Terorizem je prepove . nizirade na pošten konju jstični program, ki ni prepovedan ! Če ste pa te oristi če hočete z nasiljem vladat^ potem ved tg, da naš proletariat ne mara terorizma, ker ve, da delajo vsi teroristi le zase ne pa za proletariat. „Jutro*: Boljševiki pljujejo na Rusijo in ruski narod: Pod tem naslovom je priobčilo i;Jutro*'29 HI. daljši-članek—pismo nekega vana Obuhova, ki je pobegnil iz Moskve, kjer je zavzemal v komunistični stranki ugledno funkcijo. — V tem pismu izjavlja, da ne veruje več v dobre namene komunistične stranke, govori 6 neznosnih davkih, ki obremenjujejo kmečko ljudstvo, o draginji in o majhnem zaslužku, zaganja se s precej čudno vehemenco (morda pa je to le «Jutrov» slog) v komunistično internacionalo, se spodtika ob nerusko večino boljševiške vlade (mi o tej neruski večini nič ne vemo ) in s tem dokazuje, da se briga ta boljševiška internacionalna neruska vlada za svojo komunistično stranko bolj nego pa za ruski narod in da prihaja narod do prepričanja, da ruski državni komisarji pljujejo na Rusijo in na ruski narod. ! Prorokuje nato konec boljševizma. Nočemo biti antipreroki niti zagovorniki boljše-viškega sistema. Izjavljamo da ne verujemo nikdar nobenem izdaja!cu, še najmanj pa temu O-, buhovu, ki trdi, da je res zvesto služil boljševizmu. Komur je bil boljševizem všeč v najtežjih časih krvave državljanske vojne, ta pač ni poštenjak, ce mu bolj- evi em zdaj ni več všeč, ko se razmere že očitno konsolidirajo. Kakor pri nas, tako vlada tudi v i usiji .Je brezposelnost in draginja in z njmia beda nižjih pla- sti. Vendar pa ne moremo iti preko dejstev: usija se nahaja danes na sigurni poti do popolne sanacije. Njena industrija dosega že pred vojno produkcijo, ln njena žitna polja so zopet ipostaia žitnica Evrope. Vse kulturno in gospodarsko življenje ruskega naroda se nahaja v zria-fmenju novega razmaha narodovih sil. usija raste tudi kulturno. Poglejmo samo rezultate, ki jih je dalo njeno kulturno delo v zadnjih letih! Kaj pa je dala ostala Evropa? študentje marksisti. Zdelo se nam je, da z objavo dopisa »Voditelji okrog Enotnosti — Zanimivosti iz Kluba marksistov uisino škodovali temu klubu niti se spodtikali nad njegovim delom, nasprotno je bila v dopisu prej hvala nego graja. Pač pa so gospodje komunpatrioti dobili primeren odgovor na svoje vsiljevanje. Vedno in povsod ponujajo zedinjenje, enotnost, enotno froi.: . in druge podobne fraze, a vse le pod pogojem, da ostane vodstvo v njih rokah, češ, oni so naj avednejši del proletariata. Da je taka želja po voditeljstvu« že sama ni sebi nasprotna razredni zavesti, o tem se jim niti ne sauj«„ . Pag, ?o: jjhrdej«Wa -že poučila-,. , da proletariat ne,yidi svoje odrešitve v »voditeljstvu«, ampak v Odkritosrčni združitvi in resnem ‘sodelovanju vseh, ne le tistih, ki so zajemali pamet z veliko žljco. To pomeni zanje poraz, ker generali brez vojske nič ne pomenijo, zlasti pa ne takrat, kadar se razne nasprotne vojske direktno med seboj dogovarjajo, da je že čas ustaviti sovražnosti. : Gustinčiču mora biti zlasti neprijetna konferenca v Dravogradu. Nenaprošen je prišel prodajat svojo učnost in priporočat kristanovsko (« samostrokovnoj« združenje, pobijat pa odkritosrčno združenje delavstva na vseh poljih. Delavstvo p?4 ki je zborovalo samo, se ni nič oziralo na « 'prepovedanega » generala in se tudi ni dalo provocirati v kakšne «revolucionarne» izbruhe, predobro že ve, da raste «krvava revolucija» na kapitalističrfem zelniku. kes jeA,z'adn ji čas, da se loči komunizem od nasilja in provokator -stva.» Kajti polteni komunisti imajo zaprta usta in zvezane roke, nasilneži in provokatorji pa popolno svobodo—-dokler bodo provokatorji v senci zakona 6 zaščiti države prodajali svoj »tajni* in « prepovedani» komunizem. Take in podobne misli so komunpatriotom skrajno neprijetne, zato onemogočujejo vse debate povsod, kamorkoli seže njih denarni ali pa demagošk' vpliv. Mladi izobraženci pa niso pristopni takim vplivom, zato se med njimi vr i in se bo vršila debata. ln to je prav, čeprav rajnim papežem ni všeč. Mladost sicer .rada prestreli; ker je. bolj čustvena. Se včasih tudi zaleti in /aide v zmoto, a vse to je naravno in nič tragično. Nenaravno in tragično pa je, če kdo nespora-zumljenja in zmote postavlja v tako luč, kakor da bi izhajale iz zlobnega namena. In to se je v Klubu marksistov posrečilo, kakor vidimo iz sledeče izjave: Izjava Prosimo Vas, da priobčite k navedbam v notici: »Voditelji okrog - Enotnosti. Zanimivo ti iz kluba marksistov*, kije izšla v 9. št. Napreja,» sledečo izjavo: Klub študentov marksistov je popolnoma samostojna organizacija, ki ni v nikaki zvezi z Vašimi « nekimi zadevami« drugih organizacij. Naš klub je popolnoma neinformiran o tem, kaj policija ve in česa ne ve ter se za to sploh ne zanima. Neresnična je tudi trditev, daje nekaj študentov iz kljuba i stopilo kakor pišete. Ljubljana 24. marca 1927. Za « Klub študentov marksisto »: Dušan Kermauner, Ivan Grahor. Mislimo, da bi imel klub možnost drugače reagirati na dopis, v »N?preju«, .če bi ne bili »voditelji« kakor Kermauner spravili v ospredje samostojnost in neinformiranost kluba. Vsak klub je samost jen in ni z nobeno »neko zadevo« nič v zvezi, pač pa so v zvezi z njo nekateri njegovi člani. Tudi je vsak klub neinformiran, dočim so informirani nekateri člani. V tretji ugotovitvi se nam očita še celo neresnica in to tako, kakor da bi bila že tudi V prpjšnih dveh neresnica-ugotovljena. Pa tudi ta »tretja« neresnica je le netočnost, kajti zelo malo je razlike med »izstopom« in »črtanjem zaradi neudeležbe«. Klub študentov marksistov je na pravi poti, čeprav pooblašča Kermaunerja za take izjave. Zato bomo tudi prihodnjič simpatično pisali o njem, dasi se premalo zanima za delavske organizacije, Kermaunerje pa bomo gledali z nezaupanjem, dasi smo jih že slišali govoriti, kako da zaradi svojega dela med delavstvom po obratih — nimajo časa za debato. Prava naša domača^ Kolinska cikorija Vam jamči pristnost in ja.kost; ! Tiskovni sklad. Zadnji izkaz 10.3.27 Din 13.664 20 M. Pevec, neizrabljene potnine , 80. — A Leskošek, „ •„ 'n 30.' _ A Martinšek; „ b 50 _ Ivan Domšek. Hrastnik. ” 5. — R O oc m 0 fza dom, obrt in industrijo 20 v vseh opremah. Istotam pletilni stroj DUBIED Pouk v ve tenju brezplačen ] Večletna garancija { Lelavnica z . op/ .vila. M Ke cent', tu ii na- obroke. Josip PETELINC Ljubljana Blizu Prešernovega spomenika Vse sodruge, ki hočejo z rokopisom prispevati za „Majskl spis“, opozarj .mo, da je skrajni čas. Požurite se, da ne bo [zopet zamuda J Pletilni stroji najnovejšega patenta »IDEAL“, nemškega izdelka, so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila daje: Fran Kos, Ljubljana, Zidovska ulica štev. 5 Zadnji dnevi meseca potekajo. Skrb* na gospodinja razmišlja, kaj mora za kuhinjo kupiti pri svojem trgovcu Pri *em naj pač ne pozabi na Ž'ko, kajti otroci jo pijejo radi ter je ne morejo več pogre-sati VELIKONOČNI PRAZNIKI PRELOŽENI ? Nam ni nič znano o tem. Ostanejo, kakor so določeni. Opozanamo naše cenj. čitatelje na današnji inserat manufakturne trgovine (pri Golobu ) v Celju, Narodni dom, katera nudi svoje ravnokar dospelo blago za pomladansko in letno sezono po najnižjih konkurenčnih cenah. Strankam, katere radi oddaljenosti trgovine ne morejo' osebno obiskati, pošlje na zahtevo vzorce. Ker je trgovina solidno domače podjetje, jo vsakomur najtopleje priporočamo. KAKŠEN TISKOVNI ZAKON IMAMO ? V 5. št. „ Napreja * smo objavili sledečo notico: Verd. Prilikom volitev v oblastne skupičine ni trgal naše plakate g. Ignac Hren, temveč njegov brat Karl Hren. Storjen krivico s tem popravljamo. Vsak bi mislil, da je tak popravek zadostno opravičilo dopisnikove zmote, ker je zamenjal dva brata. Vendar je bila vložena proti „ Napreju “ tiskovna tožba in smo prisiljeni plačati stroške ter objaviti še sledečo izjavo: IZJAVA: „Uredništvo obžaluje, da je v našem listu z dne 29. I 1927 v dopisu iz Verda pri Vrhniki obdolžilo g Ignacija Hrena, da je trgal volilne letake. Prepričali smo se. da priobčena notica ne odgovarja resnici, vsled česar g. Ignaciju Hrenu storjeno krivico lojalno popravlja < 0.“ DrŽ vno pravdništvo je institucija ki nikakor ne odgovarja modernemu pravnemu čutu. Namesto da bi bilo odvisno od ustaye in zakonov, je odvisno od vsa- kokratne vlade. Zato vidi včasih premalo včasih pa preveč. Juristi se nad tem nič ne zgražajo, navajeni so in pravijo, da je to v redu, češ državno pravdništvo ni tu za pravico in moralo, ampak za interes države. Ali je pravica morebiti interesom države nasprotna? To bi se reklo toliko, kakor da išče država svoj interes v krivici! Pa ni tako. Države stojijo in padajo s pravico, s krivico stojijo in padajo samo vlade. Tako je razumeti dejstvo, da je bil 26. III. vzet s. Leskošek v preiskovalni zapor, da se je to govorilo tudi o s. Moderndorferju in da se je konečno tudi res izvršilo. O ponarejevalcih bilanc iz Mežice se to ne govori, čeprav je bila že davno proti njim vložena ovadba na drž. pravdništvo. Ker je na vladi moralna in pravična SLS, prosimo za pojasnilo te zadeve. ' Mežiški nered še’ vedno ni fešeri.v '•* Mislili smo, da bo novi Veliki župan vsaj občinske volitve takoj razpisal in s tem odpravil protizakonito stanje, ki ga je zakrivil njegov prednik- Sedanji vladni možje govore mnogo o avtono-m ji in glede razpuščanja občinskih odborov so zelo ostro nastopali proti " pre šnji vladi dokler so bili v opoziciji. Zda pa, ko imajo sami moč v rokah, nadaljujejo nezakonitosti svojih predn -kov na popolnoma enak način. Zan mivosti z mariborskega okrožnega bora. Demokrati so bili tako demokratični, da so šli skupno s klerikalci k sv., maši in so prosili Boga, da bi smeli biti v okrožnem zboru proti klerikalni večini v opoziciji. Da bi bil »blagoslov« u-činkovitejši, je obiskal rim. kat. cerkev tudi pro-testantovski župnik, demokratski poslanec iz Prekmurja. Naš poslanec je predlagal pri poslovniku, da se črta prisega. Vsi trije klubi (SLS, SDS in radičevci) so glasovali pr ti temu predlogu — V« so namreč bili v cerkvi! Za predlog radičevcev i? Prekmurja, da se sklene odredba pa pobijanje ode-ru tva, pa ostala dva prijateljska kljuba i cerkve nista glasovala, pač pa naš klub. Takjna je ka pitalistična enotna fronta! Črna. Odgovor „ Delavski Politiki “ z dne 19. marca ki poroča o shodu v Trbovljah pod naslovom „Fiasko za brno-tovce!“ Lažete, da je bilo na shodu samo f>. bernotovcev, ki da so glasovali proti govoru g. , rha. Vemo pa dobro, da je gospodom znano, da je sama mežiška dolina v^č k 5 be notovcev poslala na konferenco II. rudarske skupine v Trbovlje, kateri so bili vsi na shodu. Res pa je, da smo glasovali da naj govori g. Arh, tudi sodrug Leskošek je to zahteval, ker je to socialistično, a tega gospodje niso navajeni, res pa je tudi, da je nastal hrup po dvorani, ko je nastopil g. Arh To je znamenje, da so ga tudi v Trbovljah do grla siti kakor mi. Hvalite se v »Delavski Politiki", kakšna odobravanja da žanjete s svojimi govori na shodih; res je da Vas še poslušajo ljudje, a verjamejo Vam pa nič! T se je slišalo na shodu, ko je govoril g Čo-bal in se je izrazil njegov sodrug: Dolgo si me varal ali zdaj me ne boš več!“ Drugi zopet govori: „To so same obljube!" Veseli nas pa, da ravno zdaj se hvalite v »Delavski Po itiki“, kakšno o-dobr iyanje da ste dosegli s svojimi govori na shodu, ko smo se delegati sami lahko prepričali, ki smo bili Iz cele Slovenije navzoči. Če pogledamo malo nazaj v leta 1919—20—21 vidimo, da je bila armada proletarcev pod vašim vodstvom, in da jih zdaj ni. In zakaj to??? R jši so šli v nacionalne organizac je. Če vprašaš proletarca zakaj to. ti odgovori: »Zaradi voditeljev." Slišali smo tudi na občnem zboru II rudarske skupine, da Vaši lastni člani Vas kritizirajo. Gospodje, svetujem Va , n anj hvale, pa več požrtvovalnosti za delavski razred, ki ste zato poklicani. Pokažite, kaj delate za de avca dobrega, in mi Vam bomo ploskali.— Dne 20 t. m. smo imeli člansko zborovanje Kons.društva za Slov. Udeležba 15—20 ljudiv to gotovo iz samega zaupanja! Upamo p«, da se bo pr letariat združil preko Vas, gospodje, ker se kažejo znflki. Izvršujte svoje dolžnosti! Združenje ! Združenje ! ( Konec.) Patrioti so imeli 21. 1. shgd pri Žumer-ju y. Celju. Manjkali niso izvežbani fašisti v rdeči halji. Garnizija je bila na negah, saj je govoril sam general Franc Koren. Govorili so Koren, Komavli, Bjohm, še Hrastnik je čivkal kake tri besedice. Govoriti so tako zvito, da se.-niso .nase stranke dotaknili Kakor domenjene), so čakali, kako bodo lopnili po nas, če se bomo oglasili. In res je s. Leskošek dobil besedo in poročal brez strahu, ter tudi povedal, fia v mestu Celju kandidira so-cialdemokratična stranka, sama. -j- To je patriote tako razkačilo, da bi bili najrajši vsi na enkrat govorili Bqhm, je nesramno udrihal proti naši stranki in blatil s. Bernota, češ da bo tieba pp-dregati tisti grmič, kjer zajec notri tiči, da ga bo delavstvo spoznalo ! (medkli.c s. Oseta : te^aj bo že Bohm ven skočil ! ) Na ta medklic je Bohm takoj ukazal udarnikom da naj postavijo s Oseta na ees BoaaaaaooooooBBHi maaoonooBBMOBODDoooooD°°° g POZOR! § O Kdor hoče dol?ro dalmatinsko kapljico, o- g S riginalni, Viški Opolo, belo, iri specialno^ ro- g ° žico. po Din 12, čez ulico po Din 11, crno g | specialno Din 10, čez ulico Din ta naj g g obišče dalmatinsko klet v Ljubljani Dunajska g • cesta 9, dvorišče, ter tudi v gostilni »Zlato- g • rog« v Gosposki ul. 3. Za gostilničarje iz g g zaloge jako zmerne cene. Zahtevajte □ g in vzorce. Se priporočata: Braltf Lozic g DaDBBBJoaoooaooaaoBaDaoDaoDaooDoooooaoooBBBBB Vsled velikega nakupa raznega tu in inozemskega blaga za spomla dansko sezono nudim nadalje po izredno nizkih cenah fabrlSko platno oa Din 6 50 naprej belo n n ® ” platno za rjuhe „ * 28* - „ oksford za srajce „ „10 — „ blago za moške obleke „ „ 75‘— „ druk » „10— „ močna hlačevlna > dvojna ši.lna ,, „ 30— „ seviot v raznih barvah dvojna š rina » . 35: volneno blago za obleke / vs^h barvah dvoj iirina „ „ 48 — „ nočne ženske nogavice 4 , 15 — moike B „ 10 — , srajce za moške ; 31— , spodnje hlače . » 20— , Lastna izdelava delavskega perila. Velika izbira svilenih robcev, nogavic, naglavnih robčev, brisač, odej, potrebščine za šivilje in krojače. Zunanjim strankam vzorci na razpolago. Manufakturna trgovina, Pri GOLOBU, CELJE Narodni doni. to. Policijski organ jim je bil na razpolago in prišel je nad s. 0?eia. S. Oset je pa hotel besedo in jo je le koncem s težavo do il 5 ovedal je marsikaj, kar voditeljem ni bilo všeč, dasi so se strinjali n ih člani z izvajanjem s. Oseta. Ni “si pomišljal povedati, da je Koren dezerter, ki je zagnal puško v koruzo, in da je on ki iv. da nismo v Celju združeni. Na to je imel Koren zaključno besedo. Bil je zelo razburjen, zrasel je kmalu do stropa, govoril je nesramno, blatil je s. Bernota, Leskoška, Stojana in Oseta, kateremu je očital, da je pred leti širil komunizem S Oset mu ni ostal odgovora dolžan Koren je pokazal svojo kulturo, ko se je izrazil da pride tu sem kakor kaka Dunajska vlačuga, ( mislil je s. Oseta, ki mu je z nedklicem odgovoril: ali jih poznaš?!) S takim uspehom je zaključil svoj go^ vor. Drugi dan 22.1 so' prišli SPJotarjij na naš shod k janžeku, akbravno je-bilo na plakatih * natančno napisano, da imajo vstop samo volilci mesta Celja in vsi člani JSDS Vseh srezov. Pripelia- 'i » • t ' - ' ■ (’* V - Železna industrija d.d. Zenjea (Bosna) išče ža takojšni nastop slecječe kvalificirane delavce: • 1 predvaljača (»Vorvvalzer ) i 3 predpružace ( >'Vorstrecker ) 1 Staucherja* * 1 »Ueberzieherja« 2 pomožna valjača (»Hilfswalzer ) 6 Aufheberjev« 1 • Appreturvorschneiderja . , 1'»ŠChvveisšerja«' 1 'prvega •Sehvveisshelferja - 1 izprašanega strojnega čiivaja, kateri se razume tuili na električni motor, ; 2 ključavničarja za progo!(»Streckenschlos- ■ser ) 1 tokara valjaka (strugarja valjev ) , 1 kova k ega preddelavca T pomožnega kovača 4 zidarje ?a Martinove pe i in , peči za, taljenje ’ - . 2 kotlarja 2 f Schienengeraderichterja■<' za> '"Stempel- rfchtmaschineh ! ;! 4 'Schienenfraserje? 1- »Schienenbohrerja* Prednost imajo državljani SHS’ z večletno prakso. Ponudbe z japričev^lr in popisom vseh oSsebtiih in rodbinskih podatkov je poslati na Direkcijo • Industrije Gvoždja d. d. Zenica » (Bosna). Najceneje nakupite Izgotovljene moške obleke pd Din 400 —naprej obleke za dečke po izredno nizki ceni, kakor tudi spomladansko volneno dlago, sifon in kontenino, kambrike in vse manufakturno blago, moško in žensko perilo itd. pri M. BENEDIK, Ljubljana, Kette Murnikiiva c 8 (prejšnja Martinova c.) obleke po meri* li s ' svoje pristaše iz cele okolice in vse s'oje pretepače. S s'lo so udrli v uvo-ratio. S. Leskošek jim je pojasnil, da nimajo vstopa, na to so začeli s silo : u (arili so več naših sodrugov in sodru-žico L. je udar.l neki kričač s pokalič-no steklenico po roki ter ji zdrobil uro ! Sodrugi ! To smo povedali vsej javnosti da bo znala soditi, ter da jim ne bo slepo sledila na limaute, ki so na-nnzane z lažmi. Delavci govorijo: tj.SP-Jotarji so hujši kakor — „ Orjuha"! Tisti, ki so'še dozdaj po neštetih izkušnjah bili za združenje, — so sedaj proti, ker vidiio, da to niso soc al'sti, ampak- da je to čisto navadna razbijaška tt)l>>a. „ Udarni f“ v pravem •• pomenu besede Tudi s. Oset seje o tem prepričal. Vsa1« lonec se enkrat ubij ■, tako se bo tudi ta lonec SPJ. Mi praViino: mi smo vsako minuto, za združitev vsega de avstva! Pristopite k so-cialdemokratični stranki in Kmečko delavski zvezi, pustite farizeje same! Samo v enotni organizaciji bomo tano združeni, da nas ne bo premagala nobena sila ! V zavednosti je moč! Franc Oset □ □□□□□ Ep □□□ □□□□□□OdDD ° Triko perilo ° □ za tnoške, žene in otroke, a ° volna v raznih barkah, roka- ° □ vice, nogavice, dokolenice, □ □ nahrbtniki za šolarje in lov- o ° ce, dežniki, kloti, Sifoni, žepni ^ □ robci, palice, vilice, noži, škar- p □ je, potrebščine za šivilje, g § krojače, čevljarje, □ □ edino le pri tvrdki i Josip Peteline i □ •• ■ % ■'■■■’ '• v • O a Ljubljana g □ blizu Prešernovega □ ° spomenika ° ° Najnižje c ne! Na veliko in m»>?! Q □ □□□□□□OOO □□□□□OOODD f MODNA TRGOVINA R. SAVNIK, CELJE, Aleksandrova cesta 4. Vam nudi vsakovrstno blago po najnižjih cenaH kakor n. pr. moško in žensko perilo, moške klobuke in kape* velika izbira pletenin, nogavic in rokavic, belo platno in šifone za perilo. (VELIKA IZBIRA SVILENIH ROBCEV.) > DELAVCI DOBIJO POSEBEN POPUST. Tvornica dežnikov in solnčnikov L. Mik uš, Ljubljana Mestni trg štev. 15 priporoča svojo bogaio zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni. Ustanovljeno leta 1839• UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 registrovana zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd. Stereotipna Litografija. Tisk Kmetsko delavske zvejei. V imenu izvrS. odbora JSDS in KDZ odgovarja za Izdajatelja, urednika in tiskarno lza Prijateljeva, Ljubljana.