St, 303 Mm gia&iii t nlsilsi ([ggti rarantt m H Hfisj V Trstu, v soboto 22. decembra 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XI,Vit f zvitka« p^ettek, d S* 4 it« T ****** tm a ptivt M. 11-S7- EDINOST PasaincsiR številke v Trabi fn ekottd po 20 cent — 0(I«ii «e račun«)« • Hrokosti tat kolčne (72 mm.) — Ojiari trgovcev tn obrtnikov nm po 40 ctflt MfMtnk.« shvate. poslanici ia vabila po L 1.—# ogfot denarnih itvotov mm po L 2 — Mali oglas! po 90 cest. beaetfa, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnin« in reklamacije ae poBOjaje iUri|«£n» upravi !>1iuo«ti, v Trato, alJca Fricčltti Asiikeg* Mev. 20. L nateopje. — Tetetei uredništvi tn npravo 11-0. Mnimim in prauice narodnih manjšin V četrtek ptedpoldnc je sprejel mini-si?-»ki pred^edinik MussoKni odposlanstvo aostkih Fraocozov, neznatne mrnclne manj^me v gornji aostski dolini ob meji Pijernonta. Odposlanstvo je vodil dr. )Kfcan, predsednik zveze aostskili Francozov, ki je imel ob tej priliki kratek go-vor, v katerem je poudarjal potrijotizem aostskih Fr*.nco*ov ter se dotaknil ludi vprašanja rabe francoskega jezika. G. 7V\ussolini. je odgovori), da mu je znan pa-tiiiotizein aostskega prebivalstva, na' katerega nc more metati raba francoskega ;p?ika nikake sence. I ; to tem masj, ker da basistov sk a vlada UHiaen prilagodili ■svojo šolsko politiko potrebam tamkaj* snje^a prebivalstva, Na drug? strani pa tda mu j'e ?.nanor da se r&h; italijanščma v ravnih in zp^cbiiih aktih v sosi5.ki dolin* pdpclno&ia Lp^edso s francoščino. Tako p rekel g. M.ussolini odposlanstvu nostskih Francozov. Podčrtali smo debelo ti: gove besede, ker imajo posebno važnost tudi za nas, ki smo tudi narodna rnsnjšina Italije. G. Mussolini naj vzame na znanje, da tudi naše ljudstvo ne za-i bleva ničesar drugega v pogledu naših je-z:kovnih pravic, nego da naj vlada prila-j godi svojo šcisf:o politiko potrebam našega' ljudstva, ki ebstojijo v tem, da se n&Ši otroci poučujejo v materinem jeziku in da so obenem učijo iudi italijanskega državnega jezika kot obveznega predmeta. V nasi borbi za pravice slovenskega in hrvatskega jezika nam ni nikdar prišlo na ti.ri, tV't bi zahtevali odstranitev državnega jezika iz uradov ."a slovanskem ozemlju .huiiske K vajine, temveč bi bili popolnoma do voljni, če bi se tudi glede na;; prizna-u ia izvajalo načelo popolnoma spo-; redne »abe državnega in našega slovanskega jezika v javnih in zasebnih aktib: in trradiJi, kakor jo je priznal C>. Mussolini j ao tskim Francozom. Ti poslednji so, ka- j t,cr rečeno, le neznatna manjšina, kajti I a h le kakih 60 do 80 tisoč duš. Naši j največji, narodni manjšini pa se odreka ne ; samo sporedna raba jezika, temveč se s j proiisiovansko šolsko in splošno politiko! v naših krajih ^re očitno za tem, da se naš! jezik naravnost iztrebi, fn nas — iujs je t vsaj 5—£> krat več nego aojtskih Francozov. Še eno vprašanje moramo tu na-! sloviti na g. Mussolinija in rsa vse njegove j oblastnike, ki izvršujejo njegovo protislo-| vansko politiko v novih pokrajinah. G.« je rekel, dn raba Trancoščiiie | n« more metati nikake sence na petrijo-1 t tre m aostskih Francozov. Zlikaj ni g. i MussoHni istega mnenja tudi giede drugo- j rodnih državljanov novih pokrajin, ozi-j ro rta, ker si je težko m^Uti, da ima sestav mištjenja g. n»inistrskega predsed-rJka nedostatek k-:J%e kronične nedosled-iiosti, zakaj sc ne odloči za prilagoditev šolske in splošne pol/tike k potrebam :-biva!stva novih pokrajin, ria katere iitibezen svojega rodnega jezika in ! njega raba v javnih in zasebnih zadevah tudi ne moreta metati nikake sence nelojalnosti napram državi? To vprašanje naj rešijo naši gospodarji pred svojo vestjo — in drugače bodo presojali tudi položaj na-| rednih manjšin v novih pokrajinah, razu-j meli bodo njihovo pravo razmerje do države in italijanske večine, izprevideli bodo, da ni njihova borba za rabo in ■ ohranitev rodnega jezika v nikakem na-jsprotju z lojalnostjo napram državi, uvideli bodo, da sc tem - manjšinam dela kruta krivica ter jim bodo mogli končno postati pravični in s tem zadostiti prvemu predpogoju vsake uprave, ki hoče veljati i za ;:cdobno in kulturno! G. Mussolini je s svojo izjavo o zdruz-ijurosti patriotizma in rabe materinega jezika podal načelno rešitev cvprašanja«, k< sicer ac more biti > normalnih rcunerah nikako vprašanje, toliko manj pa sedi j po svetovni vojni, ko obstoja določeno manjšinsko pravo, preko katerega ne more in | ne sme nobena država, naj bo že zmagovalka ali poraženka. Vendar pa so razna i nasilja in razne gonje zadr-jih let, ki so ; se vršile in se sc vršijo proti našemu je-| ziku pod uradno in neuradno zastavo, 'ustvarile izik položaj narodnili manjšin v Italiji, ki jc v vsakem pogledu popolnoma istoveten z najbrezebzirnejšo negacijo teh manjšin. In nekateri vidni italijanski politiki so se povodom razprave o novem volilnem redu tudi izrecno izrazili v smislu takega zanikanja drugorodnih plemen in njihovih posebnih manjšinskih pravic. Sedanje manjšinsko pravo predvideva, kakor znano, poleg manjšinskih pravic, tudi gotove njih dolžnosti napram državi, s I katero jih jc zvezala njihova zgodovina in ! usoda. In s tega stališča je Mussolinijeva izjava posebno važna, ker je priznal, da so jezikovne pravice narodnih manjšin popolnoma združljive z njihovimi manjšinskimi dolžnostmi napram državi. S tem je obenem tudi priznal upravičenost in utemeljenost borb prizadetih manjšin za pravico do popolnoma speredne rabe lastnega jezika poleg državnega, ako se jim taka pravica odreka ali krati. Vsak pošteni Italijan, vsak pošteni italijanski uradnik, ki službuje v naših krajih, mora priznati, da niso naši listi, da ni naše ljudstvo nikoli prekoračilo one meje, ki rnu jo je začrta! njegov novi državnopravni pojožaj in ki mu jo predpisujejo njegove državljanske dolžnosti. Zato pa je tem globlja njegova zavest, da ne sme in ne more odnehati od svoje vsiljene mu borbe vse dotlej, dokler ne doseže popolnega izenačenja med svojimi dolžnostmi in svojimi pravicami. Ker se že noče verjeti našim izjavam, da ni v tej naši borbi ničesar, kar bi bilo naperjeno proti državi, kličemo sedaj za pričo Mussolinija samega*in njegovo izjavo aoslskim Francozom. ^InisSm! svet o.dobiii precredbo . ravnega položaja drž, i? amesčen c zv RIM, 21. Davi ob 10. se je zopet sestal r.-Uusli-.'ki :»vet. Po teoieljitem razpravija-rje !r-a odobrena, preuredba zakona o pra v nc-in položaju osobja pri državnih uprav ali. Nato je bil na predlog ministrskega pradsadrika odobren načrt za cdlck, ki odreja, da bodo smela zdravilišča v novih » i krajinah uterjevati do 31. decembra •924 posebne davke, ki jih predvidevajo v^kcr.i in pravilniki komisij za upravo > luajsv zdravilišč. Končno je bilo sprejetih \cć predlogov ministra za mornarico, ti ed drugimi tudi določba za vpis mornarjev bivše avstro-ogrske mornarice v ki*, italijansko mornarico. Ti mornarji bodo obdržali svojo šaržo, ki so jo dosegii pod bivšo vladavino, ako bodo spoznani za sposobne za to toliko moralno, kakor tudi tužbe no in telesno. Prihodnja seia ministrskega sveta se bo rJila 27. t. m. OriJsntsdifi slrank mi vclltvomi Nar^ni svet popoiarske stranke za same-lin^n nastop popolarov — Uberalci bodo pessea-^ii jpopalsr«? RIM, 21. Narodni svet popo'arske Mranke, ki zaseda ie dni v Rimu, se je v pv i seji izrekel za popolnoma samostojen nastop stranke v bližnjih volitvah. Folc-^ triumvirata on. Rodino, on. Groncni in vvv. Spataro so bili pri seji navzočni člani vodstva, med temi don Sturzo, De Ga-speri in Cingolani. Poslanec Gronchi je poročal o parbmentarnem položaju. Vodstvo izključuje vsak revizijonizem, bodi 4 na desno, bodi« na levo. Ko jc n* željo Miissolimja nehalo razmerje sodelovanja med popolari in vlado, je padla vsaka možnost, da bi popolarska stranka vplivala na politiko rasizma, in vodstvo stranke je stalo pred izbiro: ali naj stranka popolnoma pristane na fašistovsko politiko »ji pasivno motri delovanje vlade, aH pa naj to delovanje objektivno kritizira; v prvem slučaju bi r-e siraaka odpovedala svojemu programu in tako izgubila lastno • *ebnost, nakar bi morala poginiti. Vodstvo stranke jc poroča, da se poda v 'Rim posebno odposlanstvo županov zgornjega Poadižja, da predloži na pristojnih mestih vse tiste želje, ki jih je ljudstvo že večkrat izrazilo v kulturnih stvareh glede šolskega in Jezikovnega vprašanja. ^Največje važnosti je —■ pravi rečeno gladilo — da se najvišja in me-rodajna obla siva natančno poučijo o razmerah v naši domovini. Ce si je g. ministrski predsednik — kakor smo že poročali — pridržal uredbo vseh tozjadevnih vprašanj, bo le koristno, da mu tudi zastopniki občin opišejo stanje, kakor je v resnici ter da ministrski predsednik Mussolini potem na podlagi teh opisov siori svoje končaoveljavne okrepe-- Gospod? slovenski župani, v Julijski Krajini - S-:. vi?! A!i se še ne mislite zganiti tudi vi po z£'«.-du, ki vam ga dajejo vaši tovariši v zgornjem PoadSižju? f Mari menite, da: naše ljudstvo v Julijski Krajini nima nikakih žeija iti da zanje ne obstoji potreba, da njegovi poklicani zastopiviki — in to ste vi, gospodje Župan: predložijo le želje na kompetentnih mestih da cjpišejo resnično stanje, tudi na tem našem slovenskem ozemlju, ter da moško in odkrito nastopijo v obrambo kulturnih in jezikovnih pravic posebno pa našega šolstva?! Saj jc tudi naše stanje več nego žalostno! Poznamo težki položaj naših županov in ga tivožujemo v polni meri. Verao, tla se jim je ob vsakrra koraku, da. ob vsakem svobodnem dihu, bati tudi osebnih neprilik, ki jim more slediti usoden udarec tudi za občino .samo z odpravo občinske avtonomije. Vse to vemo in nvažujemo. Ali v lem slučaju ni nobene bojazni. ki bi ovirala naše župane, da ne bi mogli posm-mati zgled poadižkih županov. Ne le, da je pot, ki jo nastopijo, strogo zakonita in v sklada z državljansko pravi'nostjo (saj se obračajo do zakonitih mest); ampak tudi dejstvo, da je v liimu že določen funkcijonar, (državni podtajnik Oissia), ki ima sprejeti poa-dižke župane ter jih zaslišati. kaže, da vlada v Rimu ne le da ne smatra njihovega koraka ra nedopustnega, marveč za potrebnega in ko-rislnegr, ozirom na končne uspehe g. ministrskega predsednika. Težka bi bila torej odgovornost naših, županov, ako ne bi tudi oni v tem prevažnem hipu storili svoje dolžnosti v obrarrho pravic in koristi svojega ljudstva. Zamuda bi bila tem hujša, ker bi jim bila dana pri'iVa tudi za opis žalo pri Sv. Ivanu priredi dn*» 25. t. m. pop. običajno božićnico, pri kateri nastopajo malčki tamošnjega vrtca. Opoz; --jimo cenjeno občinstvo na to prireditev. _________ Is tržsšfeesia ilvlJenia Tra^itsfi poledica igre z orožjem. — Deček ležke ranil svojo mater. Včeraj popoldne okoli 17. ure sc je v uiici Rossctti št. 28, v stanovanju vdove Albine Barissich, stare 41, pripeli! žalosten dogodek. Vdova se jc nahajala doma s svojim 13-letaim sinom Brunom. Med tem ko je bila mati zaposlena v kuhinji, sc je deče'. ! dv v sobici podnajemnika Barissiche-ve, 2h železiiičarja Gregorja Capriot- ti. i: i - nahaja začasno v mesti;i bolnišnici. Brskal jo n.-d prtljago in končno odprl Capi ioflijev kovčeg, v katerem je iztaknil samokres. Vzel ga jc iz kovčega ter sc podal v kuhinjo. Misleč da je samokres prazen, ga jc v Sali nameril na mater, rekoč, da jo bo ustrelil. Zena je obstala osupnjena, pa predno jc utegnila posvariti dečka, jc ta sproži' petelin. Počil je strel. Uboga žena se je z bolestnim krikom zgrudila na tla; krogla jo je zadela v levo stran prs. Ko je deček videl žalostne posledice svoje neprevidne Žale, jc Jel kakor blazen vpiti na pomoč. Prihiteli so ljudje iz bližnjih stanovanj ter obvestili o dogodku rešilno postajo. Zdrav-* nik rešilna postaje, ki je prišel kmalu poleta na lice mesta, je ugotovil, da je stanje Barissi-chevc precej opasno; krogla ji je poškodovala nolranje organe ter obtičala v hrbtu. Podal je ranjenki potrebno pomoč, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Tragikomičen pustni prizor v adventu. — Kako je bil nasilni kočljaž odveden v zapor in kaLco Je prišel v opazovalnico. Čeprav smo v predpustnem času, vendar so meščani, ki so sc včeraj predpoldne nudili na nekuterih ulicah v srcdižču mesta, imeli priliko prisostvovati smešnemu in obenem tudi žalostnemu prizoru. Na ročnem vozičku, katerega jc vozil nek mestni postrešček, je ležal, zvezan kakor razbojnik, mladenič, čigar borna obleka je bila vsa raztrgana. Ob vozičku sta korakala dva mestna stražnika, tretji pa se je vozil spredaj na kolesu. V kratki razdalji za vozom pa je sledela tolpa razposajenih paglavcev. Ljudje so postajali ter zrli nenavadni prizor; mlajši so se smejali, starejši pa kimali % glavami. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Mladenič v raztrgani obleki na vozu je bil 28-lclni voznik Julij Parsch, stanujoč v ulici Riborgo št. 15. Včeraj zjutraj sta ga blizu Ro-jana ustavila dva mestna stražnika, ker je prenaglo vozil z vozom. Parsch je bil precej vinjen; razburjen radi posredovanja stražnikov, jc jel slednja psovati te se končno s silo uprl aretaciji. Po dolgem ruvanju sc je stražnikoma posrečilo ukrotiti nasilneža. Ker ga ni bilo mogoče drugače spraviti z mesta, sta ga zvezanega položila na voziček in tako se je začela premikati čudna procesija. Sprva je bil Parsch prepeljan na poveljstvo mestnih stražnikov v ulici Castcllo, potem pa — vedno z istim vozičkom — na policijski komisarijat v ulici M. R. Imbriani in končno še na kvesturo, kjer je bilo smešno-žalostnega sprevoda vendarle konec, na splošno žalost paglavcev, ki so tako prišli ob brezplačno zabavo. Čudno pri tej zadevi pa jc, da niso znali stražniki izbrati kakega drugega prevoznega j ■sredstva, da bi spravili moža na varno. Čemu je rešilna postaja, ..Zeleni križ* in Treves? Parscha so zaprli na kvesturi v celico. Snoči pa je imel mladenič hud živčni napad. Z«čel je razgrajati m razbijati v celici ter se pri tem pobil po rokah in po glavi. Moral je posredovati zdravnik rešilne postaje, ki je dal prepeljati aioža v mestno bolnišnico. Tam so tru obvezali praske in rane, nato so ga spremili v opazovalnico. Mož ni pri zdravi pameti. Zbežal r. doma, ker je ultradel materi 5 lir. Šolar Josip Vidau, star 14 let, stanujoč v ulici Udine št. 39, je dne 19. t. m. izmaknil materi iz denarnice 5 lir. Radi tega mu je mati naštela par gorkih. Se isti dan pa je dečko šel z doma in sc ni več vvnil. Podal se jc k svoji stari materi Katarini Ptršič, stanujoči na Op-činah št. 39, a je ni našel dema, ker je ta odšla v Nabrezino. Kljub temu se dečko ni hotel povrniti domov. Splazil se je na senik, ki se nahaia poleg hiše ter čakal, da sc vrne stara mati domov. Brez hrane in izpostavljen mrazu je ostal v seniku do včeraj popoldne, ko so ga začele zapuščati moči. S težavo se je splazil s senika, a komaj je bil spodaj se je onemogel zgrudil na tla. Našli so ga ljudje iz sosednje hiše ter rnu pedali potrebno pomoč. Ubogi dečko je imel obe nogi prezebli. Morali so ga prepeljati v mestno bolnišnico. Okreval bo v 10 dneh. Po tem, kar jc doživel, ga menda ne bo več mikala materina denarnica. Pomoloma pila strup. Snoči okoli 23. ure je 36-letna Cecilija Grossa, stanujoča v ulici So-litario št. 7, pomotoma izpila par požirkov li-zola; hotela je piti konjak, pa je zamenjala steklenico. Zastrupljenka sc je v spremstvu neke druge ženske podala v mestno bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Njeno stanje ni nevarno. Poskušcn Munottor. Zascbnšca Gina Del Te-desco, stara 25 let, stanujoča v ulici Madotmi- ua št. 24, je snoči okoli 22. ure zavMTa s samomorilnim namenom dve pastilji jedkega sublimata. Zastrupljenko so »z avtomobilom «Zele-nega križa-, prepeljali v mestno bolnišnico, kjer ji je zdravnik izpral želodec. Ženska ni ensrala ostati v bolnišnici, zato je bila prepuščena domači oskrbi. Del Tedescovo so pi i tirale do obupneoega koraka baje nesrečne družinske razmere. Mafi oglasi KRONE, srebro, zlato in platin kupujem Plačam več kol drugi. Zlala/na Povh Albert. "i rs t, 7ia Mazzini 46. 58 KONSUMNO DRUŠTVO JADRAN SV. JAKOB išče krčmarja. Nastop taP.oj. Prošire poslati na odbor. 1754 PEKOVSKI POMOČNIK, išče službo. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe pod «Pekovski pomočnik7, na upravništvo. 1757 V GOSTILNI FURLAN (ex Franc), via Gep-pa 18, se toči od danes naprej prvovrsten vipavec po L 3.20, prvovrstna vipavska Črnina po L 4.80, prvovrsten istrski refošk po L 4.—, za družine 3.60, okusen, pa šibkejši vipavec po L 2.40. Pridi, okusi in sodi!!! SPALNA SOBA se proda za L 1000.— Via G. Boccaccio 7, pritlieje. 1761 PRODAM hišo v najlepši legi v Matuljah. <2 M» poštno ležeče, Matulje. 1708 BABICA. aviorifeiraha, sprejema noreče. Nizka cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giflia 29. 1677 PREDNO PRODATE zlato in .tehr.,, vprašajte cene veliko zlatarno — urarno /ia Gia-cinto Gallina 2 (nasproti hotela Aionccni-sioj. Velika izbera predmetov za darove Popravila. Cene nizke. 25f2f GOSPODIČNA, sirota, sprejme vsako delo na! dom. Izvežbana v šivanju, vezenju, krpanju! L t. d. Gre tudi za sobarico. Naslov pri upravništvn. 1763 ♦♦♦H-♦ SKLADIŠČE oglja na prodaj. Naslov pri uprav-ništvu. 1760 POROČNA SOBA, z žimnicami, in vzmetmi, vse novo, sc proda za L 1000.— Via Scali-nata 10. 1762 KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 stotink več kot drugi. Edini grosist, via Pondares 6-1. 44/1 Mlina Mi toii družba z cm. j. Trst - Via ftrllstl 9 - Tttt Kupnje zlato, srebro, platin v vsaki obliki in srebrn denar. — Prodaja dragocene kovine izdH«n<» kosih in keniičn»- sestavine. — Glajenje, ploščenje in nitka nje. — Kemična delavniea za vsakovrstno preizkušanje. (692) ItaMi ČREDNE SOBE vsake vrste in v vsakem slogu SPALNE SOB v veliki izberi LAKIRANE KUHINJE po izredno nizkih cenah VIA RETTORI 1 VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 DAROVI Pri občnem zboru podr. *šoh Dr.s v Škedniu so darovali L: N. N. 5, Ivanovič 5, P. S. 5, za refeketjo otr. vrtca v Skednju: Godina 20, Podgoršek 5, Emilja Mešek 2, Puc Franica 10, Sub?n Vilma 20, veselo omizje v Zavijah nabralo 24.65 in 8 dinarjev, na imendan naše Zore jc nabrala dražba 20 za refekcijo in 20 za fcožičnico. Gosp. A- Masič iz Grete-Trstenikn daruje sSoL diuštvus 10 L hi za božićnico 5 L. Borim porekla. Valuta na lizaikem trg t/, ogrske krone. 0.11 (H2 avstrijske krone . Čc3kof!ov*£ke kr^ne ••••••• 67.:*) 67 "JO d lurji . . ••••••••••» liji ............... 12.25 iHffkc ...«...••*.•.• —*—— — <1oi;i4. - sngležki funti pepirnati •«•••• lO).75 lO^On Pevski zbor «HUBELJ«< v Ajdovščini naznanja tužno vesi, da je njegov ustanovitelj in cian MM avtomobil Sv. Ana-Bollunec-Dolina Odhodi : Trst, Via Carducci (vogal Ponte della Fabbra) V delavnikih 12.30, 15.20 in 18.10. V praznikih 7.—, 12.30, 15.20 in 18 10. Vsi odjemalci odlikovane specijalitete „Jajčna Crema maršala" dobijo popolnoma brezplačno krasno stensko uro s 36 urnim na-vitkom. TVRDKA R. Crismanclch Trst, Via Vafdirivo 34 Ttltfon 13.59 ^^ ^T^ mj^ p i j v naših oddelkih: JonKo Furlan po kratki in mučni bolezni preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, 22. t. m, ob 16. uri na tukajšnje pokopališče. Ajdovščina, 21. decembra 1923. (693) ODBOR. m POSEBEN PETMLEJ za csrJIš&s, peti En svsHHie. UvA JRfii'41«. tMm l - Teleta 24-03. Hočete prihranit! ? Palsfots (Ranglan) od L S3.— naprej K2šk2 oMeKe. . „ „ 93,— „ OIMenmfcđeBife M „ S5.— „ fiSače Iz de&elegs bl^sa „ 32.— »«