Posamezna Številka 20 vinarje*-,
dev. 81
v LlnMM. f petek, unč 12. oprl m
Leio XL¥I
Velja po pošti: n Mlo lato naprej.. K 40 -
«a es BHK „ .. „ 3.50 aa Haadlto oeloUtno. „ 45-— n ostalo Inozemstvo. „50 —
V	Ljubljani na dom:
la Ml« lato naprej.. K 3B-— ia aa mesec „ .. K 3-—
V	iprnl prejcnan raeseftno „ 2-50
B Sobotna izdaja: b
to oelo lato.....K 8 —
n Nemčijo oelolelno. „ 10 — ■s ostalo Inozemstvo. ,, 13 —
■V UmlnižCvo jo v Kopitarjevi nlloi Stev. 0/01. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se no » sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 74. =
Enoatoipna petit vrata (72 mm Široka ln 3 mm visoka ali njo
prostor) sa enkrat .... po 50 v aa dva- in večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primerov popnat po dogovoril. Ob sobotah dvojni tarif.
i Poslano: "■« Enoatoipna petltvrata K Izhaja vsak dan lzvzemSl nedelje In praznike, ob 3. nri pop. Redna letna priloga vosnl red
Upravništvo je v Kopitarjevi ulloi St 6. — Račun poštne hranllnioo avstrijske St. 24.797, ogrske 26.511, bozn.-hero. St. 7563. — Upravnlškegn telefona it. 188.
Pismo iz Zogreha.
Policijske odredbe. — Ustava časnikov.
— Divide et impera proti narodnemu edinstvn.
Zadnje demonstracije v Zagrebu so dale povod, da so oblastodržci v resnih skrbeh, ne toliko za narod, kolikor sami zase. Kakšen je položaj v Zagrebu in kakšen duh veje, se vidi najbolje iz naznanila kralj, redarstvenega poverjeništva, ki je nabit na cestnih vogalih in ki se med drugim glasi: »Neodgovorni in na-hujskani elementi so se na drzen način pregrešili proti miru in redu v mestu Zagrebu. Njihovi protizakoniti poizkusi nalagajo policijski oblasti nalogo, da uporabi vsa zakonita sredstva in za vsako ceno ohrani javni mir in red, ki je danes potrebnejši nego kdajkoli. To je danes tudi v interesu glavnega deželnega mesta in njegovega prebivalstva. Celokupno občinstvo se poživlja, da se ogne vsakemu zbiranju in da ne prisostvuje manifestacijam in demonstracijam in to niti ne kot
Sledalec.« I. t. d. Nato slede odredbe gle-_ e vporabe orožja, zapiranja lokalov, obiskovanja kina i. t. d.
Torej se pomalem zopet uvajajo ostre odredbe. Prebivalstvo jih dobro čuti, ker ima mesto poslej lice kakor vojaški tabor. Po ulicah hodijo oborožene patrulje, vsak se mora legitimirati in na ulici ne sme nihče postati, ker mu preti nevarnost, da bi ga brez razloga aretirali. Ker se na Jelačičevem trgu vsak dan menjavajo močne straže, ni čudno, da je radovednost občinstva zelo velika; potem se pa dogajajo komični prizori, ko policija razganja in zapira ljudi. Vse se zdi, da se nekomu hoče izzivanja, kakor da bi ga nedeljski dogodki še ne bili izpametovali.
Člani pododbora regnikolarnih depu-tacij so z novimi napotki odpotovali v Budimpešto. Ah pride sedaj do končnih uspehov z Mažari, ni mogoče reči, zanesljivo se pa ve, da je večina pododbora z banom in vlado vred pripravljena za največje popuščanje Mažarom. Zastonj si grof Kulmer prizadeva, da bi vse spravil na pravo narodno pot, ko mu pa popust-ljivci iz strahu, da ne bi padli v nemilost, nočejo slediti.
Posebno banu Mihaloviču se njegova stolica menda izredno dopade, kajti ravno on kaže največji strah pred Mažari in zastopa načelo popustljivosti do skrajnih mej.
Gospoda povdarjajo, da je njihova dolžnost, da budno pazijo nad ustavnimi pravicami naroda in da sedaj ni trenutek za izzivanje spopadov z Mažari. Seveda gre to čuvanje ustavnih pravic samo tako daleč, da se reši zborovanje hrvatskega sabora. Vse ostale kršitve in tudi kla-vernost zborovanja samega jih nič ne moti. Glavno je, da je rešena oblika.
In tako bi se imel hrvatski sabor sniti še ta mesec. Točen rok za sklicanje se bo mogel določiti šele potem, ko bodo znani dogovori o finančnem vprašanju, s katerim se doseže — sporazum z Mažari.
Z ozirom na sklicanje sabora sklepajo nekateri, da koalicija v Pešti dobro stoji in da ji mahinacije proti banu na Ma-žarskem ne škodijo. No, nam se zdi, da so ta ugibanja napačna. To vse ni nič drugega nego zavlačevanje t. j, za Mažare še ni prišel ugoden trenutek. Po najnovejši verziji je Mihaloviču že pripravljen naslednik in sicer: Skerlecz redivivus. Vanj Mažari zaupajo, ker je s svojo politiko la-viranja med koalicijo in Mažari najbolje služil interesom mažarizacije.
V tem je pa za jugoslovansko gibanje t. j. za idejo, ki jo zastopa, povsem irelevantno, kdo sedi na banski stolici. Več skrbi vzbujajo vesti, da misli avstro-ogrska vlada »rešiti« jugoslovansko vprašanje po znanem načelu »divide et impera«. Tu moramo biti čuječi, ker se more to vprašanje rešiti samo v celoti. Javnost se ne sme z malenkostmi odvrniti od glavnega, to je paziti na to, kako sc namerava sedaj rešiti naše narodno vprašanje. Hrvatska javnost, pravi domoljubi ne poznajo parcialne rešitve. Edinstvenost je ■ksiom naše politike,
j lastodržcem in zato si prizadevajo, da za-duše vsako propagando za to idejo. Žrtev tega postopanja je sedaj postal tudi osje-ški »Jug«, ki so ga radi »državnim interesom nevarnega« pisanja ustavili za 14 dni.
Torej pisanje za jugoslovansko idejo je nevarno državnim interesom! Čisto frankovsko pojmovanje. Koalicija uporablja danes vse tiste metode in fraze, ki jih je do nedavna z vso vnemo pobijala. Bistri se polagoma in pomalem se opaža jasnost položaja v tem, da se ve, na kateri strani so pravi narodni domoljubi.
m „
M
S Koroškega.
Z veseljem poročajo nemški listi, da je zborovalna pravica na Kranjskem zopet omejena, oziroma preklicana. Pri nas rastejo nemški »volkstagi« kakor gobe po dežju. Na vseh pa nastopajo več ali manj isti ljudje, se doigrava ena in ista komedija, so Slovani, zlasti še Slovenci, predmet naj-grših napadov in sumničenj.
V nedeljo, 7. aprila so zborovali zopet v Št. Vidu ob Glini. Oba celovška lista radostno poročata o tem, kakor o prejšnjih, češ da se tu zrcali volja po edinosti vseh Nemcev, a vendar ne morejo se umeti v vsem! Kršč. socialni »K. Tagblatt«, ki vedno bolj dosledno stopa po izvoženih potih Vsenemc.cv, piše v uvodu: »Ni res, če slovenski časniki pišejo o nemški nasilni politiki, ali da hočejo Nemci slovanskim narodom vzeti pravice (»entreehten«); zahteve, ki jih stavimo mi Nemci, s o mnogo bolj v interesu države, kakor našega naroda.« S takimi bajkami hočejo loviti politične kaline. Vsenemškc »Freie Stimmen« pa naglašajo »globoki srd in rastoči upor vseh (?) nemških ljudskih krogov nad nedoumljivo in neodpustno slabostjo vlade, ki nas je privedla v staro notranjepolitično bedo.« Burno da so odobravali, da se morajo nemški meščanski poslanci odpovedati taki vladi »ter z brezobzirno odločnostjo zastopati nemške ljudske potrebe.« Ta ljudski shod, da je bil »1 j u d s k a sodb a«, bil je »znamenje viharja, ki naj da resno misliti vsem onim, ki še vedno nočejo zastopiti resnobo časa, veliko nevarnost.«
Shoda se je udeležilo več poslancev, med njimi seveda neizogibni dekan in dež. posl. K. W a 1 c h e r. Čudno jc bilo, da poslanca dr, Artur Lemischa, ki prebiva tik pred vrati šentvidskega mesta, ni bilo na shod. Druga, kakor pišejo, številna družba je bila nabobnana vkup iz raznih krajev šentvidskega okraja. Za shod se je trudil največ c. kr. svetnik državnih železnic, Schmidt.
Prvi je govoril posl. dr. A n g c r e r. i Kot profesor je začel z bitko v Teutobur-škem gozdu, prešel na Anglijo in obravnaval po svojem naše notranje razmere. Glavno vlogo mu igrajo seve »die sla-visehen Umtriebe«, da tega Nemci ne morejo dalje gledati, in da s tako vlado nočejo imeti ničesar opraviti. »Če gre tako brez-miselno naprej kakor zdaj, more biti konec le revolucija, na katero delajo naši (torej: nemški) boljševiki,« Govori potem zoper veliki kapital in velika posestva, potrato denarja pri vojaštvu, centrale itd. »Vele-izdaje« seve ni smelo manjkati v njegovem besedičenju. Poziva, kako se morajo zediniti vse nemške stranke, »dokler bo odvrnjena nevarnost« — potem se bodo že zopet tepli med seboj! — Da bi kak Slovenec govoril tako očito, tako revo-lucijonarno, — to bi vam bilo krika po nemškem taboru, če ne hujšega; tako pa je vse v lepem redu, in tudi naši nemški kapitalisti in veleposestniki bodo prej ko slej capljali za dr. Angererjem.
Posl. tamošnjega okraja P i r k e r razpravlja znane razmere glede prehrane in se ob koncu seve obrne zoper »nameravano raztrganje« dežele, da vsaj s tem potola ži prazne želodce šentvidčanov.
Neki G a ttermaver z Dunaja govori o gospodarskih stvareh in o nemških delavcih. Urednik lista »Freie Stimmen« Lackner se je vrgel »in weit-gesteekter Rede« na »paaslavizem,« ki
straši dan na dan ne le po njegovi glavi, marveč tudi po njegovem nad vse borno urejevanem lističu. Kot velik nemški vojskovodja v zaledju, za celovškim »lindve-rom«, razloži »po najnovejših poročilih« strmečim poslušalcem vojni položaj ter okrca najostreje gonjo zoper močno »ni-belungentreue« Nemčijo, »v gotovih vi-sokomogočnih in mednarodnih krogih.« Czerninov govor mu je seve nad vse dobro došel. Govori o amnestiji, »ki je zopet vse hudiče panslavističnega pekla spustila na državi zveste Nemce in ponesla motne valove vseslovanskega hujskanja tudi na Koroško.« To zadostuj, da se zve, kaj in kako se govori na kor. nemških »volks-tagih«.
Smisel velenemških govorov se zrcali v sprejeti resoluciji. Cesarju Karlu so poslali brzojavko v kateri zahtevajo »varstva« za svoje nemštvo in da se ne »raztrga« nemška Koroška. Druga brzojavka je šla na Hindcnburga. O svojih živcih v tej brzojavki ne govore več.
V	debati je govoril dež. posl., dekan Walcher. L. 1911. so ga nemški nacionalci s pomočjo soc. demokratov pri volitvah vrgli iz državnega zbora z grdo ne le politično marveč tudi osebno gonjo. Zdaj lazi za istim dr. Angererjem in kompanijo njegovo, ki ga je takrat opljuvala. Menda res misli po tej poti prilezti nazaj do nekdanje slave. Srečen, kdor verjame!
V	svojem govoru pravi Walcher, da nc vzame nazaj nobene besede, ki jo <? govoril na »volkstagu« v Beljaku. Tam je govoril, kakor znano, tudi o krvavih glavah« na naslov Slovencev! — Jezi ga zveza Slovencev s Čehi, in zato začne z obšir-nid denunciantslvom Čehov. Nemški katoliški (!) du hovnik prevzame v službi pisane liberalne družbe nalogo, da po vsenemšk-'h virih, to je po neki obskurni knjigi: »Die Tschechen im Weltkriege«, Verlag: Deutschnationale Gcscheftsstelle, \Vien VIII., d enuncira vse češko ljudstvo. Ne dvomimo, da bo Walcher dobil še potreben odgovor.
Privlekel je Walcher na ta shod tudi znano resolucijo koroške nemške duhovščine z dne 20. marca t. 1., s katero hoče le-ta skočiti v vsenemški tabor. A tam jih vkljub vsemu in vsemu ne marajo prav, češ: »H'c niger est, hunc tu, Romanc, ca-veto!« Razun kršč. socijalnih so jo druga nemška glasila precej omalovaževala, »Fr. St.« je menda sploh niti objavile niso. Zato je mora! Walcher nesti sklep Deutscher Priesterbund« — na »volkstag« v Št. Vid, in tam so jo res sprejeli »mit lebhaftesiem Beifall «. In to je bilo nemškim gospodom za zakasnele pirhe! Nas pa bi zanimalo zvedeti, kako sodijo v celovških Marijan-skih ulicah št. 2., od koder prihaja za slovensko duhovščino toliko »zaupnega« in nezaupnega, o novejših nastopih velikega Nemca Walcherja!
Za katoliškim dekanom, kn. šk. duh. svetnikom, mestnim župnikom itd., Konrad Walcherjem, jc govoril protestantov s k i pastor v Št. Vidu, vikar Hecht in nekaj drugih »v smislu enodušnega skupnega delovanja.« Commoed-ia finita!
Maribor, dne 11. aprila.
Ljubljanska cenzura je res menda edina svoje vrste. Dr. Koroščevo brzojavko »Češkemu svazu« so smeli neovirano prinesti v celoti vsi češki in nemški listi. Tudi mariborska cenzura ni našla v njej nič državi nevarnega. Le čitatelji ljubljanskih listov nc smejo vedeti (smejo vedeti, ampak potem šele, ko to dovolita cenzorja v Gradcu in Mariboru. Op. ur.), kaj sporoča načelnik »Jugoslovanskega kluba« »Češkemu svazu«.
Čudom pa sem se čudil, ko sem videl v »Slovencu« od minulega ponedeljka veliko belo liso v poročilu o dogodkih minule nedelje v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu. Poročilo je vendar navajalo le suha dejstva in tu je trebalo res modrosti ljubljanskih cenzorjev, da so v tem poročilu našli kaj protizakonitega. Škoda, ker se ti cenzorji niso rodili vsaj 80 let prej; pod Metterr'chom bi bili gotovo napravili imenitno karijero. Dvomimo oa. da bi iih
za njih sedanjo gorečnost čakala kaka posebna nagrada!
Znani nemčurski hujskač Franc Girst. mayer iz Leitersberga pri Mariboru se je tudi udeležil shoda v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu minulo nedeljo. Mož je odnesel s shoda nekaj neprijetnih spominov. Zato se sedaj seveda silno jezi in kliče na pomoč namestnika grofa Claryja. M ož sc dela silno važnega in priobčuje v listih pismo, ki je je pisal grofu Claryju. Potem, ko jc namazal cel kup laži proti dr. Korošcu, dr. Vrstovšku in duhovščini, pravi: »N:hče se ne sme čuditi, ako bodo tudi taki gospodje, ki so smeli na onem shodu hujskati proti miru in ugledu naše države, v bližnjem času kje pobiti.«
Tako smejo Nemci neovirano hujskati na uboj in poboj! In potem, ko je ta Girst-maycr nakopičil dovolj laži in groženj, pravi; »V vsakem slučaju pa mislim, da je skrajni čas, obvestiti podrejene oblasti, da prepovedo take shode, ki spodkopujejo ugled naše države in bi mogli omogočiti tudi pri nas enake anarhistične razmere, kakor v Rusiji.«
To je važno! Nemci so hoteli s svojim nedeljskim nastopom v Št. Janžu doseči, da bi vlada prepovedala nadaljna naša zborovanja. In sedaj zahtevajo to kar naravnost.
Najlepše je pa, da govore Nemci o anarhističnih razmerah, ki bi utegnile nastati. Saj so ravno oni, ki 1 očejo uvesti pri nas anarhijo. Groze z uboji duhovnikov in razrušerijem župnišč; groze, da bodo pobili one, ki jim niso po volji. Ali ni to popolna in gola anarhija? A to anarhijo so uvedli Nemci!
Med tem, ko so Nemci in nemškutarji razgrajali na našem shodu v Št. Janžu ob Spodn'em Dravogradu, so imeli njih vredni bratci v Cmureku shod, ki ga je sklicalo nemško društvo za Maribor in oko-Hco. Mi se za ta shod nismo brigali, a sprejeta resolucija je zanimiva v toliko, da pozdravlja najnovejši Czerninov govor ter zahteva, da se preide od besed do — dejanj. To se pravi: Postavite vešala! V resoluciji je tudi rečeno, da Trst in Adrija ne smeta oostati nikdar slovenska posest...
V Mariboru imamo ta teden kruh, ki mu je primešane 25 odstotkov ržene moke, baje iz Vzhodne Prusije. Kruh je tudi res mnogo boljši. Toda glede izvira moke se morajo človeku vzbuditi marsikateri po-
m is
leki!
M OOSIljO
Graški listi poročajo: »Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je naslovil na notranjega ministra brzojavko, v kateri prosi dovoljenja, da se ustanovi oborožena slovenska narodna straža, ker nima slovensko prebivalstvo do varnostnih oblasti nobenega zaupanja.«
Tako graški listi. V resnici je odposlal dr. Korošec brzojavko ministrskemu predsedniku, notranjemu ministru in štajerskemu namestniku. Brzojavka se glasi: »Ker se je bali, da bodo prešli v smislu poziva grofa Czernina spodnještajerski Nemci na svojem zborovanju dne 14. aprila v Celju do nasilnih dejanj in surovih izgredov proti lamošnjemu slovenskemu prebivalstvu, kot se je to zgodilo zadnjo nedeljo v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu, in ker oblasti v slovenskem Šta-jerju proti Nemcem vselej odpovejo, prosimo za v soboto in poznejši čas dovoljenja, da smemo organizirati svojo lastno samoobrambo. — Poslanec dr. Korošec, načelnik Jugoslovanskega kluba.
Naša cenzura.
Včeraj je bil ves naš uvodnik »Interesni konflikt« konfisciran. Kdor ne pozna muhavosti, nedoslednosti in samovoljnosti naše politične cenzure, bi moral misliti, da se skrivajo za »Slovenčevimi« belimi lisami bogve kakšne revolucionarne grozote. Konstatiramo, da je bil naš članek oprl zgolj na vire, ki so cenzuro pa-sirali in ki smo jih vseskozi navajali deloma dobesedno. Konštatiramo, da smo v članku branili koristi monarhije proti neopravičenim napadom. A danes v Av&tcia
ni dovolj, da je človek monarhiji zvest, zvest mora biti državni misli, kakor jo
{jojmuje nemška birokracija. Kdor ni cep-jen z nemškim ničvrednim patriotizmom, tega je treba izolirati.
Svojim čitateljem smo dolžni, da jih informiramo o dnevnih dogodkih. A ker nočemo dr. Skublu dajati znova povoda, da uraduje, citiramo le, kar je pisal »Gra-zer Volksblatt« dne 10. aprila in na kar smo se tudi mi sklicevali v svojem zaplenjenem članku. Pod naslovom »Obramba ostrih napadov na našo monarhijo« poroča imenovani Ust:
»V hesenski poslanski zbornici je pred kratkim voditelj hesenskih narodnih liberalcev dr. Osann ostro napadal Avstro-Ogrsko. Njegove napade je zavrnil poslanec pl. Brentano, ki je izvajal:
Izvajanja gospoda tovariša Osanna o Avstriji globoko obžaluj; Tudi tedaj, če bi bila popolnoma opravičena, ne bi se bila smela govoriti s tako odgovornega mesta daleč v svet. Ali more gospod dr. Osann in tisti, ki so mu vzklikali, v resnici zahtevati zavezniško zvestobo, če zavezniku odreka vsak vojaški uspeh m sposobnost? Ali ne ve, v kako strašnih bojih so se Avstrijci v enajstih soških bitkah borili proti številno mnogo močnejšemu in silnemu sovražniku? Ali nc ve več, da so začetkom vojne avstrijski topovi in topničarji v zmagovitem teku šli preko Belgije in rušili belgijske trdnjave? Ali dr. Osann ne ve, da je Avstrija po dogovoru z nemškim vojnim vodstvom na nesebičen način potegnila ruski parni valj v svojo deželo, da nam je preskrbela zrak, svobodo, prostor in čas za nastop na vzhodu? Če tega ne ve, bi se bil moral preje na kompetentnem mestu izvestiti. In ali gospod Osann tudi tega ne ve, kar mora vsakdo vedeti, da so z visokih vojaških mest izšla posvarila proti tistim neumnim in deloma nezrelim gospodom, ki so smatrali za prav in zavezniško-prijazno, da so po jedilnih vozovih in gostilnicah kritikovali zavezniško avstrijsko armado? Ako hočete nepriljubljenost našega naroda v svetu še bolj pospešiti in doseči, da ne bomo imeli nikjer več prijateljev, tudi pri naših dosedanjih zaveznikih ne, potem, gospodje, nadaljujte, kakor ste danes začeli. Da bi pa bilo to v korist nemškemu razvoju, tega ne verjamem. Nič hujšega bi se ne moglo zgoditi, nego če bi šli ti govori ven, in prosil bi časopisje, naj bo zelo previdno. Kajti če bi naši nasprotniki ta govor v stotisočih izvodih razširili, bi bilo to več nego izgubljena bitka, na to se morejo tako imenovani politiki v tej zbornici trdno zanesti.«
To je torej zgolj citat iz lista, ki je šel skozi graško cenzuro. Nobene svoje besede nočemo pristavljati, navedli bomo le še en citat iz lista »Finanzpresse«, ki ga je pregledala dunajska cenzura. Ta tednik piše dne 6. aprila pod naslovom »Avstrijska liga narodov«:
»Če pove kdo iz najčistejše ljubezni to usode lastne države stvari, ki so ne-družljive z uslužnostjo, kakršno skazujejo lekateri uradi sedanjim mogočnjakom v tJemčiji, se oglasi iz vseh kotov birokra-ije pomirjujoč: pst, pst! Človeka potrep-iajo malo po rami in mu pravijo: Molči, ta božjo voljo, molči! Saj je res, kar praviš, in mi smo prav za prav tudi tvojega mnenja, toda govoriti se take reči ne smejo. To žali zavezniški takt.
Kakor bi bila rajbovska publicistika kdaj pokazala kaj zavezniškega takta do nas! Saj je morda znamenje kulture, da naši listi na napade slaboglasnih organov, kakršen je list grofa Reventlowa, ne odgovarjajo. Ampak zakaj ne stori nemška vlada sama ničesar, da spravi to Avstriji sovražpo agitacijo na stvarno višino? Na-še oblasti so čisto drugačne. One ne do- : voljuje niti popolnoma abstraktne razpra- i ve, ki bi hotela ugotoviti bistveno razli- j ko med Nemčijo in Avstrijo. Tudi najpra- | vičnejša polemika proti nemškim metodam, in če je še tako mirna ter hladna, brez vsake ostrine ali agitacije, zapade rdečemu svinčniku cenzorjevemu. Zakaj to? Ali je pri nas tiskovna svoboda manjša kot v deželi najboljše policije? Ali umevajo pri nas zvezo kot dolžnost devot-nosti do zaveznika ali pa je to morda račun, ki meni, da jc nam bolj potrebno zvezo ohraniti, nego njemu?«
Tudi tem besedam nočemo nič pristavljati. V glavnem osvetljujejo popolnoma zmisel našega včerajšnjega članka. Z njimi so čudne praktike ljubljanske cenzure dovolj označene.
ftvssršla in Francija.
Ponarejena cesarjeva pisma.
Včeraj smo po »Miinchcner Neueste Nachrichtcn« poročali o novem komunikeju francoskega ministrskega predsednika. Avstrijski korespondenčni urad je zdaj tudi na koncu koncev objavil vsebino tega komunikeja, ki je vzbudil povsod velikansko pozornost. Avstrijski cesar je brzojavil nemškemu ccsarju. da ogorčeno odklanja Cemenceauovc trditev o upravičenosti Francije do Alzacije Lorene. O tej zadevi došla naročila slove:
Komunike Clemenceaaa.
Pariz, 9. aprila 1918.
»Agence Havas« poroča: Ministrsko predsedstvo je objavilo sledeči komunike:
Tudi z vodo zmešana laž oetane laž. Czerninova laž obstoja v tem, ker je rekel, da ga je Clemenceau nekaj časa poprej dal povprašati, če je pripravljen se pogajati in na kakšnem temelju. Clemenceau je nasproti tej trditvi postavil listi odstavek iz lastnoročne note Revertera, v katerem pravi, da je šlo Avstriji za to, »dobiti od Francije mirovne predloge«. To prosilčevo besedilo je avtentično; Czernin se ni upal 'ga zanikati. Da prikrije svojo usupnenost, poskuša trditi, da so se pričeli zopet raz-govarjati na željo Clemenceaua. Njemu na nesrečo pa obstoja dejstvo, ki zadošča, da se njegov opis razblini v nič, namreč: Clemenceau se je pričel s to zadevo pečati 18. novembra 1917, torej dan poprej, ko je prevzel vojno ministrstvo, ker je dobil obvestilo nekega posredovalca, datirano z 10. novembra, ki je bilo namenjeno njegovemu predniku. Czernin bi bil govoril v tej zadevi resnico le, če bi bil Clcmenceau v tej zadevi iniciativno nastopil prej, ko je bil ministrski predsednik.
Czerninovih trditev torej ne dementi-rajo kategorično le osebne protiizjave, marveč tudi dejstva. Ne preostaja mu zato nič drugega, kakor trditev, da je Armand Clemenceauov zaupnik. Clemenceau je pa tega častnika do pripetljala, za katerega gre, samo enkrat pet minut pred približno petnajstimi ali dvajsetimi leti videl. Czerninu na koncu koncev ni preostalo drugega, kakor da trdi: nastop, ki ga je gospodu Clemenceauu izpesnil, ni važen. V resnici, tako trdi, ne gre toliko za to, da se ve, kdo je podvzel iniciativo za razgovore, preden se je pričela ofenziva na zahodni bojni črti, marveč za to, kdo jih je razbiL Zakaj torej ves trušč? Morebiti zato, da se pribije, da nobena francoska vlada, kakor tudi Francija sama, z ozirom na vprašanje Alzacije Lorene ne odneha? Kdo bi bil verjel, da so potrebovali Revertero za to, da Czerninovemu umu pojasni vprašanje, o katerem je avstrijski cesar sam spregovoril zadnjo besedo? Cesar Karel je namreč tisti, ki je v nekem pismu mesca marca 1917 lastnoročno pritrdil: Pravične zahteve Francije za povratek z ozirom na Alzacijo Loreno! Drugo cesarjevo pismo pribije, da cesar soglaša s svojim ministrom. Czerninu ne preostaja drugega, kakor da sprejme svoj lastni dementi.
Cesar Karel cesarja Viljema.
Dunaj, 10. aprila. Cesar je danes poslal nemškemu cesarju naslednjo brzojavko:
»Francoski ministrski predsednik, ki
je prišel v škripce, se skuša iz mreže lažij, v katero se je sam zapletel, rešiti s tem, da kopiči vedno več in več neresnic in se ne straši sedaj popolnoma napačne in neresnične trditve, da bi jaz priznal »pravične zahteve Francije po vrnitvi Alzacije-Lorene«. To trditev z ogorčenjem zavračam. V trenutku, ko avstro-ogrski topovi grme skupno z nemškimi na zapadni fronti, je pač komaj treba dokaza za to, da se jaz za Tvoje province prav tako bojujem in sem pripravljen bojevati se tudi naprej, kakor če bi šlo braniti svoje lastne dežele. Čeprav smatram z ozirom na ta govoreči dokaz popolne edinosti v ciljih, za katere se sedaj že skoro štiri leta vojskujemo, odveč zgubiti tudi eno besedico o zlagani trditvi Clemenceaua, mi je vendar na tem, da Te ob tej priliki vnovič zagotovim popolne solidarnosti med Teboj in Menoj, med Tvojo in Mojo državo. Nobene spletke, nobeni poskusi, naj izhajajo od kogarkoli, ne bodo ogrožali zvestega orožnega bratstva. Skupno bomo izsilili časten mir.«
Izjava avstrijskega zunanjega ministra.
Dunaj, 10. aprila. Uradno sc razglaša: Gospod Clemenceau skuša z aadaljnim zavijanjem dejstev izmotati se iz položaja, v katerega je prišel, ker je tajil trditve, katere vsebuje Czerninov govor z dne 2. aprila. Smatramo od več, da bi posebej dokazovali neresnico vsake njegove posamezne trditve, ker bi se s tem postavili v službo njegovega očividnega namena, z razpravljanjem o predzgodovini fribur-škega sestanka odvrniti pozornost od tistih dyeh dejstev, za katera edino gre v Czer-ninovem govoru, da je namreč gospod Clemenceau malo pred začetkom zadnje ofenzive na zahodu iskal zbližanja z Avstrijo in ji potem dal vedeti, da Francija ni za mir brez aneksije Alzacije Lorene.
Sedaj skuša gospod Clemenceau odvrniti pozornost od teh dveh točk s tem, da spravlja v diskuzijo dozdevne politične izjave cesarja Karla, in katere, kakor Clemenceau trdi, pravijo, da »pritrjuje pravičnim zahtevam Francije po vrnitvi Alzacije Lorene«, da dalje njegov zunanji minister prav lako misli kot on. Nesmiselnost te trditve leži na dlani. Ta trditev je v najhujšem nasprotju z vsemi javnimi govori, katere jc odgovorni zunanji minister govori! ir, kateri so tudi v Franciji znani. Posebno dokazuje dejstvo, katerega tudi Clemenceau ne more utajili, da sc c. in kr. čete boiuieio za Alzaciio Loreno na zapa-
dni front!, bolj jasno kot vsi argumenti, nad vsak dvom vzvišeno zvesto zavezni-iko mišljenje našega vladarja. Končno bodi izrecno pribito, da so podatki gospoda Clemenceaua o pismenih izjavah cesarja Karla od začetka do konca zlagana.
Jasno izhaja iz vseh teh izjav Clemenceaua od njega samega odkrito priznano dejstvo, da sc vojska na zapadni fronti nadaljuje, ker hoče Francija osvojiti Alzacijo Loreno. Boljšega dokaza za to, da se osrednje sile bojujejo za obrambo svojega posestnega stanja, bi gospod Clemenceau ne mogel doprinesti.
Glasovi časopLsfa.
»Westminster Gazette« zahteva, naj cesarjevi pismi dobesedno objavijo, ker bosta raztrgali osrednji velesili. Pariški listi izražajo svoje zadoščenje, ker je cesar Karel pritrdil francoskim zahtevam do Alzacije Lorene. Več listov vprašuje, če se ni to zgodilo sporazumno z Berlinom. »Journal de Geneve« trdi, da je Clemenceau objavil izvleček iz pisma cesarja Karla z dovoljenjem angleškega kralja, na katerega je bilo pismo naslovljeno.
Sestanek v Freiburgo.
»Tribuna de Lausanne« poroča: Grofa Armand in Revertera sta se sestala v salonu princese Aldobrandini-Sarsina v Frei-burgu; ena njenih hčera je poročena z avstrijskim diplomatom grofom Reverterom. Njeni zeti in vnuki se vojskujejo v različnih armadah. Z grofom Armandom, ki ima blizu Freiburga posestvo, je bil žc prej znan. Sicer se pa zastopniki vojskujočih držav niso šele prvič sestali.
Czerninove izjave v francoski zbornici.
Zbornični odsek za zunanje stvari je sklenil, da poročaj Clemenceau 17. t. m. odseku o izjavah grofa Czernina. K seji povabijo tudi armadni in mornariški odsek.
Združitev Besaraie z Rumunijo.
Besarabski deželni svet je 9. aprila ob 7. uri zvečer s 86 proti 3 glasovom sklenil, da se Besarabija združi z Rumunijo. Ru-munski ministrski predsednik Marghilo-mann je združitev že proklamiral.
Sa na zoM.
. • EMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. aprila. Veliki glavni stan:
Bitka pri Armentieresu se bije od 9. aprila naprej z vso silo.
Armada generala pl. Quasta je vzela med Armentieresom in Festubertom na ■ južnem bregu Lysa in na vzhodnem bregu Lawe angleške in portugalske postojanke. | Potem ko so Nemci z navalom vzeli Bois Grenier in Neuve Chapelle, so preleteli zamočvirjeno polje udrtin in premagali obe na žilavo obrambo pripravljeni planoti z njih brezštevilnimi, tekom let v trdna opirališča izpremenjenimi seli hišami' in skupinami dreves. Pod krepkun vodstvom generalnega majorja Hoferja so po zaslugi poročnika Drelinga pešpolka št. 370, ki je odločno nastopal, že zvečer 9. aprila izsilili pri Bac St, Mauru prehod čez Lys,
Včeraj smo na še širši bojni črti na- | daljevali napade. Čete generala Sixta pl. ! Armina so vzele Hollebeke in prve angleške črte, ki se strnejo južno od tam z navedenim krajem; vzete črte smo držali proti močnim sovražnim protinapadom. — Južno od Waastena (Warnetona) so predrli naši v gozd Plogsteert in prišli do ceste Plogsteert—Armentieres.
Armada generala pl. Quasta je prekoračila med Armentie^esom in Estaire-som Lys, kjer se bije na severnem bregu rel^e z angleškimi četami, ki so jih iznova privedli tja.
Južno od Estairesa smo z boji dosegli L.v/ve in pokrajino severnovzhodno od Bfethune.
Število ujetnikov se je zvišalo na nad 10.000 mož, med njimi je tudi en portugalski gene al.
Na bojišču na obeh straneh Somme in na južnem bregu Oise so se boji omejevali na boje s topovi in na manjše nastope pehote.
Berlin, 11. aprila. Uradno: Naše tor-pedovke na Flanderskem so 9. aprila zvečer pod vodstvom korvetnega kapitana Albrechta močno obstreljevale vojaške naprave pri Lapanni (pristanišče Fournesa). Obrežne baterije so brc/ uspeha odgovarjale. Sovražnih pomor-.1 sil nismo videli.
Berlin, 11. aorila • ečer. Uradno:
Bitka pri Armentieresu se ugodno razvija. Vdrli smo v predmestja Armen-tieresa.
Južno od Estairesa smo na nekaterih HČkah prekoračili Lawe.
Angleško noročilo,
London, 10. api večer. Uradno. Sovražnik je danes : j zopet močno napadel naše postoj. med Lysom pri Armentieresu in pre ->m Ypern-Comi-nes. V tem odseku so se "1 dan hudo bili, kakor tudi na celi bojni < Sovražni napadi so včeraj pri orelco: a Bassee se-
verno od Armentieresa potisnile naše čete iz črte Wytschaete - Messines - grič Ploegsbist. Iz Messinesa so naše čete danes zjutraj s protinapadom vrgle nemške
Rehotne oddelke, ki so si napravile pot v Lessines. Sovražnik se je ustalil na levem bregu Lysa, gotovih točkah vzhodno od Estairesa in pri Bac St Mauru. Sovražnik je prekoračil danes zjutraj tudi Lawe pri Lestrenu, a naše čete so ga napadle s protinapadom in ga vrgle iz vasi in čez reko. Med Estairesom in Givenchyjem smo držali postojanke. Na ostali britski bojni črti je bilo podnevi še precej mirno.
XXX
V bitki pri Armentieresa so Nemci po« tisnili Angleže in Portugalce na skoraj 35 kilometrov dolgi bojni črti med La Bas-seeom, Armentieresom in Warnetonom v departemente Pas-de-Calais in Warneton. Nemci so včeraj vdrli v predmestja Armentieresa in prekoračili Lawo.
WolHovo poročilo.
Berlin, 11. aprila. Wolff: Nemške divizije so dne 9. t. m, po skrbni pripravi na 15 km široki črti napadle. V sredi dveh angleških divizij sta stali dve portugalski diviziji, ena angleška divizija je bila v rezervi. Na tem zelo neugodnem prostoru nI sunka nihče pričakoval. Priprave so s« popolnoma prikrile. Ob 4. uri 30 minut so pričeli sovražne postojanke obstreljevati s topovi in zastrupljati s plinom sovražne postojanke in baterije. Ob 8. uri 45 minut dopoldne je pehota naskočila; čez dve uri je vzela prve črte jarkov. Napredovala je do širokega močvirnega odseka Lys, tam se je ustavila, ker so vse mostove podrli, a kljub temu je nemška pehota še v isti noči prišla na severni breg reke.
Zajeta francoska armada?
Curih, 11, aprila. »Morningpost« poroča: Pri Couchyju so trije zbori generala Hohna odrezali tam stoječo severno francosko armado.
Angleške ojačbe.
Rotterdam, 11. aprila. Britska admira-liteta javlja, da so kljub podmorskim čolnom v zadnjih desetih dneh Angleži prepeljali čez Kanal nad 250.000 mož.
Boji z Haliiani.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. aprila. Uradno: Zahodno od Gardskega jezera in v dolini Brente so naše naskakovalne čete z uspehom nastopile. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Polifižne novice.
-f Dr. Seidler pojde? »Miinchener N. Nachrichten« poročajo z Dunaja, da je stališče dr. Seidlerja vsled Czerninovega govora zelo omajano. Računajo z ministrsko krizo.
-f S parlamentom odlašajo. Dunaj, 11.
aprila. Zbornični predsednik dr. Gross se je razgovarjal danes z ministrskim predsednikom glede zasedanja zbornice. Tudi predsednik delegacij prelat Hauser se je posvetoval z dr. Seidlerjem. Sodijo, da ne bo zbornica sklicana 23. t. m., ampak šele 30. aprila.
-f Dopusti kmečkih delavcev. Dunaj, 11. aprila. Načelnik Češkega svaza Stanek in načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec sta se obrnila včeraj s posebno brzojavko na cesarja, v kateri zahtevata oprostitev kmečkih delavskih moči, ker drugače mora prebivalstvo umreti gladu.
-j- Odmevi šentjanškega tabora. Marburger Zeitung poroča: Na kolodvoru v Slovenjem gradcu se je v nedeljo zvečer vršila krvava bitka. Nemške udeležnike shoda, ki so izstopili iz vlaka, je neki slovenski, nalašč za to določeni izzivač do skrajnosti izzival. Kar je bilo neizogibljivo, se je zgodilo. Izzivač je dobil svoje plačilo s krepko nemško zaušnico. To je bilo znamenje za pripravljeno slovensko tolpo, da se vrže s koli na Nemce, ki so bili v družbi številnih dam. Vršili so se srditi boji. Slovenske žene so trgale plote, da so svoje ljudi preskrbljevale s koli in se obnašale kot divje furije. Neki slovenjegraški Nemec je bil s kamnom težko ranjen na bradi. Da je bilo razburjenje vsled tega divjaškega napada velikansko je umevno; dva od nasprotnih napadalcev so morali takoj spraviti v slovenjegraško splošno bolnišnico. Vidi se, kako hitro je Koroščevo hujskanje rodilo sadove. Imena najbolj divjih pretepačev šentjanškega tabora so se ugotovila in prišlo bo lepega števila obravnav, ki bodo oblasti in javno mnenje šc natančneje poučile o delovanju jugos'ovanske »stranke«. — V neki drugi notici piše isti list, da se dr. Korošec ni upal na kolodvor v Sp. Dravograd, marveč da sc je skrivaj odpeljal k Sv. Jederti in od tam z vlakom v Slovenjgradec. List se norčuje, da so ga ženske tako zavile v rute, da je izgledal kot pustna šema nc pa kot jugoslovanski »kralj«, ki je še pred kratk'm v Zagrebu izjavil, da vprašanje dir.astje bodoče :u-goslovanske države še ni rešeno. — Ko bi mi priobčili o teh dotfodkili ohiektivno
poročilo, bi bili po § 302 k. z. zaplenjeni. »Marburger Ztg.« pa sme neovirano prinašati zavita, zlagana in hujskajoča poročila. Zdi se, da mariborski državni pravd-nik v svojih zakonih nima § 302. Najlepša med vsemi lažmi mariborskega lista je trditev, da je dr. Korošec v Zagrebu izjavil, da vprašanje dinastije še ni rešeno. Kdaj je dr. Korošec kaj takega izjavil? S takimi bedastimi izmišljotinami ni težko fabrici-rati veleizdajalcev, kolikor se jih mariborski Nemci le poželijo.
-f- Zborovalna svoboda. Naš koroški dopisnik omenja v svojem današnjem članku, da se Nemci vesele omejitve zboroval-ne svobode na Kranjskem. Tu je treba malo pojasnila. Vsled netočnega poročila »Slov. Naroda« je nastalo mnenje, da so shodi pri nas prepovedani, a temu ni tako. Vsled izrednih razmer ne sme shodov skli-cavati pcs^mezna oseba, more jih pa sklicati vsako politično društvo v kraju, ki spada Še v delokrog dotičnega društva. Ta odredba je torej zgolj formalnega značaja in zborovalne svobode ne omejuje.
-f Grozilna pisma dr. Korošcu, »Narodni Listy« poročajo, da dobiva dr. Korošec nemško pisana grozilna pisma.
-f Čehi nenemškim strankam. Načelnik Češkega svaza posl. Stanek je poslal načelnikom Poljskega kola, ukrajinski parlamentarni zvezi in rumunskemu klubu sledeče pismo: »Velecenjeni gospodje! Dovoljujemo si Vas obvestiti, da se vrši v soboto, dne 13. t. m. v Pragi protestno zborovanje čeških parlamentarcev in zastopnikov umetnosti in vede proti duhu in vsebini zadnjega govora grofa Czernina, v kolikor ima ta govor namen protežirati Nemce in Mažare pri preureditvi razmer v državi in tako zapostavljati vse druge narode. Trdno pričakujemo, da nas boste podpirali moralno v naših stremljenjih proti vsem tendencam, ki hočejo diferencirati enakopravne in enakovredne narode, ki zahtevajo po vsi pravici svojo samostojnost in enakopravnost. Proti tendencam, ko hočejo notranjo vojno poojstriti in podaljšati.«
+ Dr. Lodgmann o Nemcih in Jugoslovanih. V dunajski »Die Neue Zeitung« priobčuje dr. Lodgmann članek pod naslovom »Država in osem narodov«, kjer pravi tudi: Še vedno vpijejo Nemci na Štajerskem, da bodo s pomočjo nemško-centra-listične ustave Slovence v skupni deželi obvladali. Toda ne uvidevajo, da ravno ta ustava omogočuje Slovencem, da združijo vse nezadovoljne elemente proti Nemcem in da jim tako dajo čutiti, kako so v manjšini, kar dokazujejo državnozborska zasedanja. Ponemčenje važnejših delov je danes nemogoče, toda nasprotno bi bilo pričakovati, da bosta vojna in ljudski prirastek na slovanski strani sedanje razmerje na škodo Nemcev spremenila. — Nemci s svojo negativno politiko in Mažari s svojo hrvatsko politiko podpirajo stremljenja Jugoslovanov po lastni jugoslovanski državi.
-f Graški Nemci se b ije Jugoslovanov. V seji graškega mestnega sveta je svaril mestni občinski svetnik Ramor pred Jugoslovani, ki so zadnje čase kupili v Gradcu 34 hiš.
-f- Proti jugoslovanski deklaraciji se je izjavil občinski odbor v Slov. Bistrici na štajerskem.
-f- Nov posvet sporazuma bo zboroval, kakor poročajo milanski listi, v petek ali v soboto v Londonu ali pa v Rimu. Son-nino se je s francoskim veleposlanikom v Rimu radi zadeve Clemenceau - Czernin dolgo časa posvetoval. Zveza nar. obrambe očita Franciji, da ni nasproti Italiji korektno postopala, ker se je ravno z Avstrijo pogajala o miru.
-(- Mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo. Agentura poroča, da je nemški zunanji urad vprašal ruski zunanji komi-sarijat, kdaj sklene z Ukrajino mir, kakor je zavezana po členu VI. mirovne pogodbe. Ruski zunanji komisarijat je odgovoril, da je že 4. aprila brzojavil kijevski radi, naj se prično o miru 6, t. m. v Smo-lensku pogajati, a ker rada še ni odgovorila, naprosi nemško vlado, naj naznani radi besedilo brzojavke, s katero naj bi se pričeli pogajati 8, aprila v Smolensku o miru.
-)- Odesa proti Ukrajini. »Kurier Lwowski« prinaša izvirno poročilo iz Odese po vhodu nemško-avstrijsko-ukrajinske armade. Prebivalstvo noče ničesar vedeti o Ukrajini. Pri volitvah v rusko konstitu-anto so dobili Ukrajinci v Odesi samo 26 odstotkov vseh glasov. Odesa ima 120 občinskih svetovalcev, med katerimi so samo trije Ukrajinci,
-f Rusija obdana od nevarnosti. »Dai-ly News« prinaša brzojavko z dne 9. t. m,, da je Ljenin dan prej v nekem govoru izjavil, da je Rusija obdana od nevarnosti. Nemci se pripravljajo na jugu, kjer so se baje pojavili znaki nemirov, Japonci, podpirani od Angležev, so v Vladivostoku. Rusija se trudi, da bi preprečila nove grozote, pa bo zaman; boriti se bo morala na novo. Odposlal se je uradni protest v Washington. Ljudski komisar za zunanje nadeve bo obiavil tajne spise, ki bodo dokazali, da so Japonci to akcijo pripravljali ie od začetka revolucije.
-f Zborovanje iredentistov v Rimu. O
zborovanju iredentističnih socijalnih naci-jonalistov v Rimu se poročajo naslednje podrobnosti: Otvoritev se je vršila na Ka-pltolu. Državne oblasti niso bile zastopane. Samo rimski župan je pozdravil navzoče. Kot italijanski udeležniki se imenujejo: 4 senatorji, 8 poslancev krajne levice zveze narodne obrambe in 12 vojnih poročevalcev. Navzočih je bilo poleg češko-slo-vaške in rumunske delegacije tudi 8 poljskih, 8 jugoslovanskih zastopnikov s Trum-bičem na čelu in 12 poslancev srbske skupščine pod vodstvom Koste Stojanoviča, dalje angleški publicist Steed, publicist Nelson Gay, bivši francoski minister Tho-mas in voditelj francoske propagande Franclin Bouillon.
-f- Rusko časopisje v bitki na zahodu. Petrograjski dnevnih »Utro Rossi« piše: V času splošne narodne žalosti bijejo naša srca z enim udarcem s srci branilcev Francije. Postavljeni so ti na težko in trdo preizkušnjo, toda trdno upamo, da se bo Francija obnesla. Oči celega sveta zro na bojna polja, kjer se odigrava zadnje dejanje, — Petrograjska »Strana« naglasa: »Nikdo ne ve, kako bo bitka izpadla, toda o naši usodi ni treba nobenega prerokovanja, Pred revolucijo in po revoluciji smo pokazali, da nismo dovolj pripravljeni. Naposled smo se popolnoma odtegnili od vojne in igramo vlogo ubogi gledalcev v zadnjem poglavju velike svetovne drame. Tudi naša usoda • bo odločila na zahodu.«
-f Češko-slovaška armada v Rusiji za Francijo. Petrograjska brzojavna agentura poroča iz Moskve: Vsled odredbe Trockega in francoskega poslanika so izročili če-ško-slovaški zbori, ki odpotujejo v Francijo, orožje sovjetom. Častniki zborov, z izjemo generala Diterichu, bodo spremljali armado v Francijo.
LMMuska irevizocfii.
a Meso bodo jutri dobile stranke pri mesarjih in sicer le 10 dkg na osebo.
a Meso na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo meso v soboto, dne 13. aprila v cerkvi sv, Jožefa po normalnih cenah od 3. do 5, ure popoldne. Določen je tale red: od 3 do 4 štev. 1 do 275, od 4 do 5 štev. 276 do konca.
a III. in IV. uradniška skupina prejmeta meso v soboto, dne 13. aprila po normalnih cenah v cerkvi sv. Jožefa. III. uradniška skupina pride na vrsto od 1 do 2 popoldne, IV. uradniška skupina pa od 2 do 3 popoldne,
a Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1201 do konca prejmejo meso po znižanih cenah na Poljanski cesti štev. 15 v soboto 13. aprila popoldne. Določen je tale red: od 1 do pol 2 štev. 1201 do 1320, od pol 2 do 2 štev. 1321 do 1440, od 2 do pol 3 štev. 1441 do 1560, od pol 3 do 3 štev. 1560 do 1680, od 3 do pol 4 štev. 1681 do 1800, od po! 4 do 4 1801 do 1920, od 4 do pol 5 štev. 1921 do 2040, ocl pol 5 do 5 štev. 2041 do 2160, od 5 do pol 6 štev. 2161 do 2280, od pol 6 do 6 št. 2281 do konca.
a Jajca za III. in IV. okraj. Stranke III. in IV. okra;a dobe jajca v soboto, dne 13. t, m. v cerkvi sv, Jožefa, vhod skozi glavna vrata. Vsaka oseba dobi največ 10 jajc. S seboj je treba prinesti krušne izkaz-! niče. Jajca bodo oddajali od 8. do 11. ure j dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Jajce j stane 70 vinarjev.
a Stranke se opozarja, naj pri nakupu mesa ali jajc pripravijo drobiž, da ne bo nepotrebnih zamud, — Pripomba: Prosili bi mestno aprovizacijo, naj poskrbi, da se meso že pred prodajo razseka na manjše kose, ker se tudi pri tem dogajajo zamude, | ki tudi povzročajo čakanje občinstva oo ' nepotrebnem, kar bi se tudi dalo odpraviti.
a Kruh na izkaznice štev. 20 se dobi od nedelje dalje, t. j. od 14. t. m. naprej v vojni prodajalni v Prešernovi ulici. Pekarna Pire je začasno zaprta.
a Petrolej za II. in III. okraj se dobi j in sicer na izkaznice: za II. okraj št. 1200 do 1500 v konsumu v Sodni ulici, za III. okraj št. 900 do 1100 pri Holzerju na Dunajski cesti, na št. 1100 do 1300 pri Me-rassiju v Gradišču in ne pri Zorčiču v Kolodvorski ulici.
Uublianske novice.
lj Opozarjamo na predstavo »Mater Dolorosa«, katero uprizori dekliška Marijina družba pri sv. Petru v Ljubljani, dne 14. aprila 1918 v »Našem domu« v Hrušici, ob 4, uri popoldne, ki se vsled raznih ovir prej ni mogla vršiti.
lj Katol. slov. izobraževalno društvo za Selo, Udmat in Moste vabi k predstavi, ki bo v nedeljo, dne 14. aprila ob 7. uri zvečer v Društvenem domu v Mostah, — : Predstavljala se bo veseloigra »Županova i Micika« in burka »Brez krajcarja!« Cene i prostorov: I. prostor 3 K, II. prostor 2 K, i balkon 3 K, galerija 1 K. — Otrokom pod 14 leti vstop ni dovoljen!
lj Osebne vesti. Naslov cesarskega j svetnika je podelil cesar davčnemu nad-I upravitelju Karlu Pircu povodom vpoko-' jitve. — Namestnik državnega pravdnika
dr. Adolf Kaiser je imenovan za državnega
pravdnika. — Sodni pisarniški predstojnik Ivan Bizjak je imenovan za višjega pisarniškega predstojnika.
lj Meso. Pišejo nam: V torek sta dobili 1. in 2. uradniška skupina prvič meso v deželni mesnici pri sv. Jakobu. Meso je bilo vsekakor »zadnjevrstno«, ker je menda že tako določeno; kajti ko je ostalo v mesnici v prvih dopoldanskih urah le lepo meso, se je nehalo sekati in ljudje so morali čakati, da se je pripeljalo vratno in drugo meso najslabše vrste. Da je že določeno, da dobe ti uradniki le slabo meso, dokazuje izjava mesarja v omenjeni mesnici, ki je dejal čakajočim ljudem: »Saj imamo še meso, kot vidite, pa kar je lepega mesa, ne smemo sekati za Vas, to moramo prihraniti.« Mislim, da govorim v imenu vseh uradnikov 1. in 2. skupine, če pravim, da rajši resigniramo na tako milost in zahtevamo, da se nam nakaže meso pri mesarjih po tržnih cenah, kot da bi morali jesti le »vratove in glav'e«. Nehote se nam vriva upravičena slutnja, da nas je prevzelo »Deželno mesto« le zato, ker ni vedelo, kam bi dajalo slabo meso. Gospodje si mislijo: če bo ta uboga para pojedla vratove in drugo meso najslabše vrste, ostane drugim prvovrstno brez priklade.
lj Mleko. Pišejo nam: Čudna je preskrba mleka v Ljubljani. Zakaj mestna aprovizacija ne poskrbi za to, da se ne bi rodbini z eni m otrokom dostavljalo po pet litrov mleka na dan? Kaka kontrola bi bila vendar mogoča! Sicer pa dobivajo celo v mestnih prodajalnah mestni uslužbenci in drugi privilegiranci z odraslimi otroki ali brez otrok cele litre mleka, druge rodbine pa nimajo niti za dveletne in manjše otroke niti četrt litra mleka. Dokazi na razpolago!
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Lassner, telegrafist na južni železnici, 20 let. — Ivana Lampe, učiteljica glasbe, 24 let. — Josip Čebulj, mornariški vpokojcnec, 86 let. — Jakob Pušavec, kočijaž, 79 let. —• Cvetka AnžiČ, vojakova hči, 15 mesecev.
—	Milan Kovač, sprevodnikov sin, 4 dni.
—	Alojzij Biber, carinski nadzornik v n., 64 let. — Ivan Manfreda, begunec, 16 let.
—	Ivan Lah, užitkar, 80 let. — Anton Ster-niša, občinski ubožec, 82 let. — Anton Mu-rovec, posestnik, 69 let.
—	Kako je neki deželni odbornik na-plahtal učiteljice. Neki deželni odbornik ia član deželnega šolskega sveta je osebno naročal lansko spomlad učiteljicam, ki se nahajajo v bližini fronte, naj delajo prošnje za podpore, češ, da dobe učiteljice, ki službujejo v bližini fronte, ako narede prošnjo, neko posebno vojno doklado. Povedal jim je, kako naj delajo prošnje in rekel, naj jo kolekujejo z eno krono. Se.laj, po preteku več kot enega leta, so pa dobile dotične gospodične obvestilo — da ne dobe podporo — ampak da so kaznovane, ker niso kolekovale prošenj z dvema kronama.
Demonstracije na Dunaju. Na Dunaju so bile 11. t. m. zjutraj pri mesarjih velike demonstracije, ker so na teden določili za osebo le 20 dkg mesa, a revnejšim so delili le 12% dkg konjskega mesa. Demonstriralo je na tisoče oseb.
—	Po?tna vest. Omejitve, ki so bile odrejene za promet zavitkov v Galicijo, so od 9. aprila t. 1. naprej razveljavljene.
—	Okrajna sodnika sta postala dr. Fr. Schaubach v Črnomlju in dr. Erih Eberl.
—	Poročil se je 9. t, m. gosp. Ph. Mr. Mihael Rafael Klanjšček, vojaški lekarnar, z gospico Ivanko Tratnikovo.
—	Preminul je 8. t. m, gospod Jakob Delakorda, podomače Petre, v starosti 83 let.
—	Umrl je na Dunaju podmaršal v p. Luka Sertič, rojen 1. 1850, v Dzerniku na Hrvaškem.
—	Oprostitev planšarjev. Kakor do-! slej, se bodo dovoljevali planšarjem tudi I letos dopusti, oziroma oprostitve in sicer i od 1, maja do 15. oktobra. Oprostitve se
bodo dovoljevale le nujno ootrebnim plan-! šarjem letnikov 1868 do 1893. Prošnje za oprostitev se morajo takoj vložiti pri okr. glavarstvu. Zaradi hitrejšega poslovanja priporočamo, da izpolnijo županstva za vsakega posameznika uradno »oprostitve-no razvidnico«, katera naj se s prošnjo vred Čimpreje vloži pri okr. glavarstvu.
—	Dr. Kranz — redivivus. Dr. Jožefa Kranza so soglasno izvolili za predsednika špiritovega sindikata.
—	Umor. V noči 2, aprila je bila umorjena v Dornavi pri Ptuju posestnica Jera Simonič. Umora sta osumljena dva ruska ujetnika, katera so orožniki aretirali.
—	Zagonetna zastrupljenja. Učiteljska kandidatinja slovenske samostanske šole v Mariboru, Muršič, je šla o veliki noči k svojcem v Osjek. Na vožnji v Maribor so
j se pojavili pri nji znaki zastrupljenja in je , morala že v Kaniži vsled tega izstopiti. ! Končno pa je vendarle prišla v Maribor, | kjer so jo takoj oddali v bolnišnico in je ; tamkaj kmalu po prihodu umria. Ko je še : ležala v bolnišnici, je prišel v Maribor br-I zoiav, da je tudi njen «č« podpelkovnik
Muršič, ki je imel oditi na bojišče, vsled zastrupljenja obolel in umrl. Pozn<*e je dospelo iz Osjeka poročilo, ki se *lasi: »Pred par dnevi so umrli podpolkovnik Muršič in njegova 201etna hčerka, kakor tudi njegova žena. Sledeči dan je umrla tudi služkinia in 651etni linijski kapitan Adolf Tischler, podpolkovnikov tast. Dognalo se je, da je kupila v častniški me-naži gospa Muršič začetkom aprila šunko, ker se ji pa ni zdela popolnoma sveža, je napravila iz nje klobase. Vsi, ki so jedli te klobase, so umrli.«
— Izžrebani porotniki pri ljubljanskem deželnem sodišču za prihodnje porotniško zasedanje. Glavni porotniki: Auman Franjo, c. kr. davč. upravitelj v p. v Ljubljani, Ahačič Franio, tovarnar in posestnik v Tržiču, Anžič Josip, mesar in posestnik v Štenanji vasi, \všič Jakob, posestnik in gostilničar v Klcčah, Dovgan Mihael, posestnik in trgovec v Kosezah pri II, Bistrici, Ferčej Jožef, posestnik v Višelnici, Fiirsager Leopold, posestnik in trgovec v Radovljici, Golob Matija, posestnik in mesar v Kranju. Guzelj Josip, tovarnar v Škofji Loki, Hainrichar Franio, trgovec v Staremdvoru, Kosler Peter, veleposestnik v Ljubljani, Kozak Josip, mesar in posestnik v Ljubljani, Kramar Alojzij, posestnik v Škofji Loki, Klofutar Josip, posestnik v Tržiču, Kolenc Jakob, posestnik v Ladji, Kos Ivan, posestnik in gostilničar na Vrhniki. Košmerl Valentin, urar in posestnik na Vrhniki, Lavrič Franjo, posestnik in gostilničar v Planini, Modic Ludvik, posestnik in trgovec na Bloški polici, Mihevc Ivan, posestnik in šoediter v Čevicah, Mu-lej Karol, c. kr. scd. svetnik v p. in posest, na Vrhniki, Primožič Avguštin, posestnik v Tržiču, Pintbach Josip, posestnik v Ratečah pri Kranjski gori, Papler Franjo, posestnik in trgovec v Dolstovčeh, Pangera Franjo, posestnik v Vrhnjeh, Rebolj Franjo, posestnik in gostilničar v Kranju, Šlempi-har Mihael, posestnik' v Olševku, Sartori Ivan, ključavničar in posestnik v Radovljici. Siherl Franjo. posestnik in trgovec v Zalogu, Šetinc Martin, trgovec in posestnik na Vrhniki, Tekavčič Ivan. c. kr. računski svetnik v p. v Ljubljani, Thaler Gabriel, posestnik in gostilničar v Železnikih, Tušar Ivan, posestnik v Idriji, Tomšič Mihael, stroiar in posestnik na Vrhniki, Valenčič Rudolf, nesestnik in tovarnar v Trnovem, Velkavrh Franjo, trgovec na Brezovici. — Nadomestni porotniki: Buh Matevž, posestnik, Klovar Josip, faktor in posestnik, Lo-j žar Jernci, krojač in posestnik, Mole Fra-! njo, pek in oosestnik, Morgutti Valentin, i oosesrnik, Oblak Jakob, posestnik,' Pock j franjo, posestnik, Zalokar Makso, izdelovalec drož in posestnik, Tenente Rudolf, trgovec, gostilničar in posestnik, vsi v Ljubljani,
—	Tragika naših dni. V zagrebškem Maksimiru« je izvršila somomor s samokresom mlada gospodična S., doma tz Koprivnice, drugače uslužbenka v pisarni nekega zagrebškega odvetnika. Pustila je dve pismi, V enem pravi, da jo je do tega dejanja prignala krutost današnjih razmer: draginja, vsled katere ni več mogoče, da bi se na pošten način preživela, V drugem pismu prosi, naj jo pokopljejo v obleki, ki jo ima na sebi, ker jo ta obleka spominja nečesa lepega in prijetnega. »Pokopljite me, četudi bi še ne bila popolnoma mrtva,« zaključuje. — V Zagrebu obstoja humanitarno društvo »Patro-naža za varstvo mladih deklet«. Ne verjamemo, da bi bila koalicijska vlada ustavila delovanje tudi tega društva.
—	Od koga so vračujoči se ujetnOd najprej pozdravljeni. Neki mažarski list
i piše o tem v poročilu iz Lvova: Vračajo-! čim se ujetnikom jemljejo vse. To se pričenja takoj na kolodvoru. Židovski dečki se polaščajo njih prtljage in se ponujajo za odnašalce v mesto, čc jim plačajo vsaj 10 kron. Če noče ujetnik toliko plačati, mu vrže pebalin prtljago v blato in steče smeje se. Židovski kramarji ponujajo ujetnikom zlatnino in dragulje, a tucli še drugačno blago »prve vrste« — vlačuge, katerih v rnestu kar mrgoli. Za hrano morajo ujetniki plačevati dvakratno ceno. O kakšnem sočustvovanju ni med občinstvom niti govora. Pač lepa slika »delavnosti« poljskih Židov, ki nas pa ni iznenadila.
Pn morska novice.
p Cesar v Baderni. Na svojem potovanj po Primorskem dospeio je Njegovo Veličanstvo v petek 5. aprila iz Pereča tudi do Baderne, Na križišču cest Trst-Pulj in Poreč-Pazin smo postavili v največji naglici slavolok z napisom: »Živio naš car!« ter z njegovo sliko in z mnogimi cesarskimi zastavami ter s hrvatsko tro-bojnico, Pridrčali so 4 avtomobili ob dveh | popoldne. V prvem je sedel naš ljudski ! cesar. Zaoril jc gromovit »Živio!« od mno gobrojnega naroda in šolske mladine. Pod slavolokom so cesarja pričakovali duhovščina, občinski zastopniki in drugi. Cesar je ustavil ter pomigml naj pristopimo. Pristopila sta občinski zastopnik in g. župnik, ki ga je pozdravil. Cesar mu je podal roko z ljubeznivostjo, kakršna ie last-
na samo našemu ljudskemu cesarju Karlu. Vprašal ga je, koliko časa je župnik v Bu-derni, jih je li mnogo padlo v vojski iz njegove župnije in kako je tam z aprovi-zacijo. Na zadnje vprašanje mu ie g. župnik moral reči, da je lokalna aprovizacij-ska komisija delavna in skrbna, a da jo centrale puščajo cedilu ter vsled tega narod trpi lako. \'ladar je obljubil svojo pomoč. Na to s mu je g. župnik zahvalil ter izrazil, da samo v njega zaupamo in od njega pričakujemo pomoči. Nato mu jc cesar zopet najljubezniveje podal roko in se odpeljal proti sv. Lovreču, Kanfanaru in Rovinju.
p V drugič odlikovan jc bil te dni od nadvojvode Franca Salvatorja naš rojak Rudolf Ferluga, doma iz Rojana pri Trstu, s častno svetinjo rdečega križa z vojno dekoracijo prosto takse.
p »Odbor za obnovitev Gori?lie« vabi vse gg. člane stavbene zadruge »Svoj dom« v Gorici na nujen posvet dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni »Zlatorog« v Ljubljani, Gosposka ulica in sicer radi obnovitve njihovih pos'opij.
«1
Društvo slovenskih profesorjev
v Ljubljani žaluje ob preranem grobu svojega podpredsednika, g. gimnazijskega profesorja v p.
Ludovika Lederhasa
ki je dne 10. t. m., po vzorno dovršenem učiteljevanju, komaj sto-pivši v pokoj, umrl. Društvu je bil zvest član, dolgo vrsto let delaven odbornik, vedno dober svetovalec. Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu!
V Ljubljani, dne 12. aprila 1918.
pr Arhitekt Oton Wagner umrl. Včeraj dne 1). aprila je na Dunaju umrl Oton Wagner, star 77 let, ena najmarkantnejših umetniških osebnosti novega časa. Bil je arhitekt z vso dušo, mož izredne izobrazbe, genialne nadarjenosti, v svojih umetnostnih nazorih brez kompronrsa. Najznamenitejši dunajski deli njegovi sta cerkev v Steinhofu ter stavba poštne hranilnice. Ogromna večina njegovih del pa je ostala le v načrtu — izdana so v več debelih zvezkih; njegovi načrti so bili razsodiščem navadno »preradikalni«, zato so ostali večinoma neizvedeni. Kot arhitekta ga označuje zlasti volja, da zida pristno, značaju materijala in namena primerno, ter praktično. V oliv Otona Wagnerja na učence in vse sodobno stavbarstvo je bil velikanski, obilica plodnih misli je potekala iz njegove delavnice. Deloval je ne le kot arhitekt, ampak tudi kot profesor na tehniki in od L 1894. na akademiji.__
OPOZARJAM cenjeno občinstvo, da ie dospela večja pošiljatev
ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE.
Prosim torei, kdor je stroi naročil ali se za istega zanimai, da se oglasi čim preje v trgovini
JOS PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 7.
Tovarniška zaloga Šivalnih strojev. 299
Podpisani izreka s tem toplo zahvalo vsem, ki so se udeležili pogreba preč. g. svetnika
Zlasti iskrena zahvala visokoč. g. stolnemu dekanu Kolarju, preč. gg. dekanoma Hoenigmanu in Juvancu, prečast. gg. očetom frančiškanom ter vsem ostalim duhovnikom.
Hvala občinskemu odboru in Marijini družbi za tako obilo krasnih vencev.
Ljubljenemu pokojniku sladki mir v Gospodu! Vam še enkrat: Hvalal Bog plačaj!	1225
P r c s e r j e , 10. aprila 1918.
Ign. Skobe, kaplan.
Stare časopise
kupi
A. PAUSCHIN Ljubljana, Woliova ulica 6.
1197
Lifil)><
z izbero agentur raznih dobroidočih strok. Pojasnila daje Univcrsal-Verlag 19, Dunaj, II., Schiittel štev. 93.	1190
Oddati je še nekaj
Cebulček
liter K 5'— priporoča
SEVER & URBANIČ, Ljubljana.
Proda sc dober

«TW C
SI
Slovenskega delavskega stavbenega druStva. Radi
1210 ' pomladanskega obdelovanja naj se kupci nemudoma oglasijo ▼ pisarni dr. Pegana na Dnnajski cesti nasproti mitnice.	1229
Poizve se Slomškova ulica St. 16, dvorišče. V najem se vzame pripravna
Ponudnik izve naslov pri upravi »Slovcnca pod štev. 1208.
z nekoliko zemljišča s krasno lego ob morju v Grljanu pri Trstu. Pojasnila da Mikelič Herman, Trst, Via Zonta 3/IL, 1.	1226
Prodajam zopet
IfJ
1223

Cena od K 40 — do K 59'—. Ljubljana, Marije Terezije cesta 13/IL, vrata 107.
" j^ "kuharica"
frajena gospodinjstva, išče službe v gostilno na de-Jteli; gre tudi na večje posestvo. — Naslov pod št. 1224.
li mi® tajil in ližol
Sam podplate. Ponudbe »Krompir 1216« na upravništvo ^Slovenca«.
.'v —.	.
pa peresih, spredaj lep sedež in streha iz usnja, /e naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 1215.
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žaklje-vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje	l228
E. KOTZBEK V KRANJU.
sprejme po dogovoru; stanovanje in hrana v hiši. Edmund Kotzbek, Kranj. 1227
Lepo
Kupi se
konlsk« komat
Kdor ga ima na prodaj, naj pošlje svoj naslov p navede ceno pod »Komat 1213« na upr. »Slov.«
Prosiovo^ prodaja posestva.
Proda se na lepem in zdravem mestu 4 km id Lu]<inske ceste 1 i če posestvo v velikosti 240 »ralov. Od tegi je 15 oralov njiv, 5 oralov vrta in /adovnjaka, 4 orale travnika, 7 oralov vinograda, (80 oralov lože, drugo pašniki, z novo pritlično lišo in jiospodarskimi poslopji. Cena 350.000 kron. Bližja pojasnila daje Mijo Ribič, obč. tajnik v Ne-retiču pri Karlovcu na Hrvatskem.	1214
Kupi se
hiška
A eno stranko z vrtom in dvoriščem, ali pa najame
stanovanje v
2 sobama in kuhinjo ter uporabo dvorišča in Tta ob periferiji mesta Ljubljane od 1. junija letos a c. kr. državnega vpokojenca. — Dopisi na E. Baycr, Celovec, St. Martin 23. 1211
Razmi irago
^»ecerijsko kakor tudi nadomestke imam vedno v
alogi. Poštni zavitek sortiran za poskušnjo 50 K. Pošiljam po povzet)u ali proti predplačilu. Ne uga-jniočc se sprejme nazaj.	1222
IP3|F~ Razpošiljalnica
?yr« > »>: -M. t.jiMjana
Mestni trg 13.
ScoiaselJ
fin in eleganten, jc na prodaj. Kje, pove uprava lista pod štev. 1186. (Znamka!)
Za ureditev zelo dobičkanosne obrti prosi dobro osebo vojni invalid za
proti mesečni vrnitvi po 300 K. uprava »Slovenca« pod št. 1152.
Naslov pove
Službo gozdnega in poljskega čuvaja odda
takoj občina Zgornja Šiška. Prošnje s priloženim nravstvenim spričevalom in domovinskim listom je poslati do 20. aprila t. 1. županstvu Zgornja Šiška.
V prošnji naj se navede tudi zahtevek plače in naturalij za prehrano.	1177
Županstvo Zg. Šiška, dne 7. aprila 1918.
nove in stare
vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
OBVESTILO.
Uljudno naznanjam cenjenim damam v Postojni in okolici, da jc odprt
modiiš salon
v Postojni — Mailand 201,
vsake prve dni v tednu: nedelja, pr-.edeljek in torek. Zaloga najnovejših dunajskih modelov in svilenih čepic. Sprejemajo se vsa popravila in pre-krojenje klobukov.
S točno postrežbo se priporoča
_P. RECKNAGEL, nasled.
Proda se nlii
(nekdaj Štrekljevo posestvo) v Gorjanskem pri Komnu, blizo železniških postaj Nabrežina oziroma Štanjel, obstoječe iz dveh enonadstropnih hiš in gospodarskih poslopij ter iz okroglo 58 oralov vrta, njiv, travnikov, pašnika in gozda. — Natančni pogoji se izvedo v Mestni hranilnici ljubljanski v LjubljanL	11%
1163
že več let v rabi pri armadi, ujetniških taborih, gospodinjstvih in pralnicah, hotelih, pisarnah, tovarnah, rudnikih itd., za pranje perila v gospodinjstvih, pralnicah, hotelih itd., za čiščenje rok, tlakov, tovarniških prostorov, stanovanj in vseh vrst predmetov iz železa, lesa, porcelana itd. se izdeluje in dobavlja v velikih množinah. Vprašanja na
M. SCHAUREK, PRAGA, 7. okraj, 773.
hvaležnih odjema), po-trjajo, da uničevalec korenin „Rial)al«am" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja očesa, bradavioo, trdo kožo. Uspeh zajamčeni Cena 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 10 K. Posip. prašek „lta" odstranja naglo pot na rokah in nogah. Cena K 2'50, 3 5katlje6K. Krema „Ciroe" omehča rnzpo-kane roke. Ceno 5 K, 3 lonCki K12. 7nHnhnl odstranja .Fides', naj-LUiiUUU! trdov. revmat. bolečine, ko je 2e vse odreklo, In pri otlih zobeh. Če ni uspeha, denar na^aj. Cena 3 K, 3 pušlce 7 K, 6 puSlc 10 K. Nlkako okBm. zobovja, ne neprijet duhalSne2no-bele zobe da ,Xirls', zobna te-tekoC. Takoj, uspeh. Cena 3 K, 3 stekl. 7 K. KE»ENY, Kasohau (Kassa) I. poštni predal I2-C-1B. Ogrsko.	1116
100.000 i
1230
z električno razsvetljavo se odda. — Gruberjevo nabrežje 6,
Ženitna ponudba.
Mladenič 30 let, s srednjim premoženjem, ! išče dekle okoli 25 let z dežele in z nekaj pre-1 moženja pod šifro: »Sreča 424/1220 na upravo tega lista.
LADO RAKOVEC
narednik	1209
PAVLA RAKOVEC roj. VERBAJS poročena.
Kupi se
na stalni vodi ali pa tudi VODNA SILA, na kateri bi sc fužina lahko na novo postavila, '"cnjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Fužina
1154« do 20. t. m.
Šivilie m pomočnike
sprejme proti dot-ri plači v trajno delo
modni salon POTOČNIK, Gradišče št. 7, 1202	Ljubljana.
J«*^ SLUŽKINJA -m-
za postrežbo v hiši in delo na vrtu se sprejme v mali družini brez otrok v Krškem proti hrani in mesečnim 30 K. Ponudbe pod znamko »Pridnost 1172« na upravo »Slovenca«.
h konjem, zanesljiv, dobi stalno službo v hotel« »Slon« v Ljubljani.	1178
z večletno prakso, samostojna moč, se za stalno sprejme. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo Hotel »Slon« v LjubljanL 1179
Rozi Fabčič, Rimska cesta 6
Velika izbira SLAMNIKOV od 15 K naprej. V zalogi imam vedno najnovejše dunajske modele in žalne klobnke po možno najnižjih ccnah.
Sprejme se
pernica ii itnli
m n zelle
kupimo vsako množino- — Obširne ponudbe na poštni predal 49, Gradec.
Cenjenim
trgovcem, uradom, šolam
naznanjam, da radi prevzetja drugega podjetja
opustim svojo trgovino
ter prodajam v večjih množinah
SAT vso svojo zalogo m
ki obstoji iz vsakovrstnega
galanterijskega in papirnega blaga ter šolskih, uradnih (pisarniških) potrebščin. Prodaja se le na debelo.
Trgovina je odprta od 8. do 12. ure dopoldne, popoldne pa je trgovina zaprta.
Fr. Iglič, LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 1L
NAJNOVEJŠI
aetinar
ali
računski podMadeh
v katerem se nahaja vse v kupilo in prodajo potrebno :: :: že natanko preračunjeno. s: :: Izdaja v kronski veljavi. Cena 1 K 60 vin. po povzetju. — Celovec Tisk in založba Jan Leona star.
A 1 137/18—23.
Dražtsral oklic.
Vsled sklepa z dne 16. marca 1918, opr. Stev 137/18—13 se prodado dne 15. aprila 1918, dopol dne ob 9. nri, v Ljubljani, Lončarska steza, hiši Drelse, na prostovoljni javni dražbi nastopne v zapuščino pokojnega g. Avgusta Jagodica spadajoče premičnine:
1.	2 devetletna srednjevisoka belca (Eisenschimmel), dobro rejena, po 3000 K .......... 6000 K
2.	1 par prsnih oprav po 50 K = . . 100 K
3.	1 par komatov z opravo po 100 K . 200 K
4.	1 rabljena plišasta vozna odeja . 5 K
5.	2 karirani rabljeni konjski odeji
po 2 K 50 h ........ 5 K
6.	1 lahka dvovprežna kočija, rumeno pleskana........ 1800 K
7.	1 lahka dvovprežna kočija, zeleno pleskana.......... 1700 K
Reči se smejo ogledati dne 15. aprila v čast med 9. in M10. uro dopoldne na licu mesta.
Pod cenilno vrednostjo se premičnine ne prodajo.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. L dne 8. aprila 1918.
Nove avstrijske
srečke Rdečega križa
Izvrsten igralni naCrt! — Glavni dob'tek prihodnjega žrebanja dne 1. maja 1918
2 0 0.000 K.
Nadal ni dobitki:
1	dobitek po K 40.000 11 2 dobitka po K 5000
2	dobitka po K 10.000 || 10 dobitkov po K1000
in mnogo manjših dobitkov. Do 1920 4 žrebanja letno. — Vsaka srečka mora do leta 1956 biti izžrebana.
j Nakupna cena 45 kron.
Po pošilja t vi tega zneska in 60 h za rekomanda-cijo in efektni prom. davek, se dopoSlje narotilcu nemudoma originalna srečka.	■
,■	Cena na zmerne mesečne obroke:
3 komadi	na 37 maseEnih obrokov po K 4.50
5 komadov	na 37 mesečnih obrokov po K 7.50
IC komadov	na 37 mesečnih obrokov po K 15.—
15 komadov	na 37 mešal nih obro<ov po K 22 —
Kupci na obroke dobe po nakazilu prvega mesečnega obroka zakonit dobitveni list z naznanilom Številke. — Edina igralna pravica po plačilu prvega obroka. — Žrebalna lista in položnice na razpolago. — Naročniki z bojišča naj naznanijo svoj domači naslov, ker so vrednostne po-šiljatve na bojišče nedopustne. Bančna firma:
JOSIP KUGEL & Co
Poslovalnica c. kr. razredne loterije Duna), VI. flUrlahilferstraBe St. 105.
Pošt. hran. račun 146.965.	1219
Usfais ovijeno I. 1893.
Ustanovljeno I. 1893.
Hi
Proda se:
Starinska garnitura: 1 klečalnik s predalom, Madona iz alabastra s stekleno omarico, 2 srebrna svečnika in razpelo. Ponudbe pod znamko »Starina 1174« na upravo »Slovenca«.
B
reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom.
dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi živ:;e.iI;£*Jfa polic, posestev, vrednostnih papirjev aH zaznambi Eia službene prejemke.
Vralajo se posojila v 7>/„ IS ali 22>/» letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor Seli posojila, naj se obrne na pisarno » LJubljani, K^n vrcsnl trg St. 19, kl daje vsa potrebna pojariitT. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge In jih obrestuj j po 4'/4o/0.
Druitveno lastno cremoZanle znalR koncem leta 191S 519.848*40 kron. D<:le2-'lkov je biilo koncem leta 1915 1924 slS.fe deieti, ki reprezentujejo jamstvene glavnic«
za ti,d89.83Q kron.