Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 4. novembra 1934. Štev. 44. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806 Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: stran 800 Din., pol više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Namen Novin je: 1) z zagovordm Pravice tolažiti Srce Jezušovo, i 2) z čistimi dohodki podpirati siromake Sv. Ivan Bosko, pomagaj nam oba doseči.! Naša dobrodelna kühinja v Soboti. Letos apr. 29., gda smo obhajali prvi svetek novoga svetnika, sv. Ivana Boska v Slov. Krajini, smo odprli dobrodejno kühnjo. Odprli smo jo v Soboti, Križova 4, gde so se prvič naselili dühovni sinovje sv. Ivana Boska, toga velikoga lübitela i pomagača siromakov, predsem siromaške dece. Lepšega spomina bi teško najšli za to lepo slavnost, kak ravno uvekovečitev Svetnikove lübezni do siromakov v tistoj hiši, gde se je prvič začela vzgajati v Svetnikovom dühi naša mladina. To je začetek dobrodelne kühnje. Povezan je te k najlepšim spominom. Sama ustanova prepotrebna, ar mamo predosta siromakov. Njeno prepotrebnost pa najbole posvedoči že dozdaj izkazana lübezen. Samo pet mesecov delajo požrtvüvalno, brezplačno, samo za boži lon pri toj dobrodelnoj kühnji sestre drüžbe sv. Križa, pa majo pokazati že najlepše sadove, ki jih je rodila njihova lübezen. V teh petih mesecaj so poleg vnogih najcenejših malov po 2 Din. 50 par obed dale: brezplačno 152 obeda, 61 zajtrkov i 68 večeri, sküdno 281 malov. Zvün toga 36 krat vzele na stan brezplačno siromaške delavke. Od toga pa niti ne gučimo, da so pazile na dekličke, pomagale deklam v raznih potrebčinaj tüdi brezplačno den za dnevom. V tak kratkom časi teliko dobroga so včinole, keliko rož lübezni je precvelo, keliko svetlih dnevov v kmici sebičnosti i sovraštva se je prikazalo. Zakaj to pišemo? Lejko zato, ka bi reklamo delali? Lübezen ne potrebüje reklame. Pišemo od veselja. Pišemo od zahvalnosti. Pišemo puni z vüpanjom, ka tak lepo začeto delo bo najšlo pri našem dobrom lüdstvi i pri vseh, ki k nam prihajajo iz drügih krajov, na razumevanje. S tem vüpanjom pišemo, ka si bo vsaki šteo za čast, ka ma Slov. Krajina tüdi srce, štero skrbi za siromake i ka Slov. Krajina ma tüdi takše prebivalce, šteri to lübeče srce opazijo, je občüdüjejo, je pohvalijo i je podpirajo. Dom sv. Frančiška v Soboti, Križova 4. je lübeče srce Slov. Krajine za siromake i vsaki, ki to lübeče srce opazi, je počastio najbole sebe. Nedelska šola. Za krščansko stanovsko državo. 13. Misel, ka püstiti dnešnjim kapitalistom, naj se njuv kapital obnavla i naj ga, ar njim ne prinaša novih dohodkov, dobiček, zapravijo, lepše povedano pomali prepüstijo drüžbi, je popunoma nova. Ali je tüdi katoliška, poštena? Je. Ar prijateli te misli ne vzemejo nikaj, kaj je ne njuvo. Istina, ka tüdi ne dajo vzeti to, kaj so stvoriti Siromaki, delavci. Na ednom mesti smo že napisali, ka poznamo drüžino, ženo i moža, šteriva mata na Vogrskom Srednje velko posestvo, okoli 800 plügov zemle. Lastnika že dosta let ne živita na Vogrskom. Njuv oskrbnik njima vsakši mesec pošle v inozemstvo nikelko jezerk i iz teh lepo, brezskrbno živeta brez toga, ka bi njuv kapital zgübo na vrednosti samo edno edino paro. Jezerke, štere v tüjini zapravita, ne zrastejo same od sebe, te jezerke vstvarja delo tistih siromakov, šteri na tom posestvi delajo, pa se njim te jezerke odtrgnejo od — plače. Našim siromakom ne trbe dosta gučati od toga kak živi na marofi kočiš, kak živi tam beroš, gazda i drügi nastavlena, velka večina naših je to živlenje vidla na svoje oči. Pa tüdi lejko potrdi, ka bi po vrednosti svojega dela tej kočišje i berošje zaslüžili lepše živlenje. Pa ga majo? Ne. Zakaj ne? Ar od tistih dobrin, štere so vstvorili s svojim delom, eden lepi del morajo odstopiti tistim, šteri samo telko znajo, ka tisto posestvo na Vogrskom na tom i tom kraji — je, stoji. Tak vrejeni svet, šteri püsti, ka se vzeme eden del dobrin delavcom i se da onim, šteri so nikaj ne delali, je krivičen; krivičen je zato, ar dopüsti, ka ma kapital nezaslüženi dobiček. Pomisliti moramo najmre to, ka 800 plügov zemle je samo te vrednošča, če se najdejo lüdje, šteri na tom grünti delajo. Če moja bogatina ne bi dobila delavcov, bi zatajila, ka mata to vrednoščo, te kapital, ar bi mogla davati dačo, dače pa ne bi zmogla, če posestvo „ne neseˮ. Delavec je teda tisti, kak smo že to na ednom primeri pokazali, šteri kapitan ohrani vrednost i to vrednost s svojim delom obnavla. Če bi pravili, ka je prav tak, kak je dnes, da delavec dela i lepi del napravlenih dobrin izroči kapita- listi, šteri je nikaj ne delao, smo liberalci, smo za kapitalizem. Če pravimo, ka naj se vzeme tema bogatinoma posestvo i naj se da državi, štera püsti delavce, naj delajo i za plačilo da delavcom vse potrebščine, smo komunisti. Mi pa neščemo ne to prvo i ne to drügo. To drügo posebno zato ne, ar je popunoma ne mogoče, ka bi ednomi po pravici vzeli to, ka je njegovo, drügomi pa ne. Če je pravično, ka našima bogatinoma vzememo 800 plügov zemle, ka je njuvo po človečoj i božoj postavi, bi lejko vzeli tistomi siromaki beroši, šteri na tom posestvi dela, tüdi edino omarico, ar je ta tüdi — njegova. Teda ne vzeti, posebno ne vzeti z nasiljom, s sovražnosti punim srcom. Ka pa potem? Plačati moremo Posestniki pravo vrednost toga posestva. Če posestnik dnes dobi 5% od vseh dohodkov posestva, je strašno nezadovolen, če ma 15%, pa krasno živi. Če mislimo, da da plüg zemle povprečno na leto 10 metrov pšenice, meter po 100 Din, te je povprečni donos, letni donos toga posestva 800 krat 10 centov, ali 8000 centov, cent po 100 Din, je celi donos 8.000 sto-takov, ali 800.000 Din. Od teh penez plačá posestnik delavce, oskrbnike, dačo, plača rate za küplene stroje, da popravlati šker, na konci pa njemi ostane ešče 100.000 Din. To je njegov čisti dohodek. Lehko izračuna vsako dete, ka če pravi posestnik, ka njemi nese posestvo 5% na leto, potem je vrednost toga posestva 20 krat vekša, to je dva milijona dinarov. Če je čisti donos 15%, je prava vrednost okoli sedem krat vekša, to je samo 700.000 Din. Če pa mislimo, ka je povprečni donos v sredini med 5 in 15, potem lehko izračunamo, ka je vrednost, prava vrednost toga posestva ravno eden milion dinarov. Mamo teda tri račune: 700.000 Din, eden milijon Din i dva milijona Din. Šteroga bi vzeli za pravo vrednost ? To je stvar pogodbe. Pa pravimo, ka se prizna posestniki najvekša vrednost 2,000.000 Din. V tom slučaji ma pravico do plačila v 20-tih letih. Letno dobi 100.000 Din i s tem je vrednost njegovoga imanja poplačana, posestvo pa majo tisti, šteri so to vrednost s svojim delom rešili. Siromak je ne vzeo nikaj posestniki i s svojim dvajsetletnim delom je poleg toga, ka za silo živi, iz nemaniča, proletarca spremenjen v posestnika, eden del od 800 plügov i cele opreme, štera je na posestvi je njegova last. To je edna pot za pravično rešitev velkoga pitanja: kak spremeniti proletarce v posestnike pravično, krščansko, brez nasilja, brezi toga, ka bi prijatelje te misli tüdi dnes grešili proti zakoni. (Ar kak je nam znano, nega zakona, šteri brani, ka bi postao siromak küpec, odnosno, ka bi prodajalec morao sklenoti takšo küpčijo, štera je samo za njega dobra.) Kapitala, šteri bi pod 5% haskov noso, je malo, to že skoro ne nikši kapital; takši kapital ma samo — država. . . (Pošto, železnice, državne šume itd.( To se pravi, ka bi v dvajseti letaj lehko brez klanja, brez sovražnosti, brez najmenšega nasilja spremenili naše toga vredne proletarce v posestnike, lehko bi vničili najvekšo rakrano dnešnje drüžbe: brezposelnost, siromaštvo, premoč kapitala i gospodarstvo, štero ne pozna pravoga reda, ar misli samo na dobiček. Občine zmagale. Po tistom, ka so se občine na podlogi občinskoga zakona zdrüžile, je nekak potom ministerstva znotrašnjih zadev dao to zdrüžitev v lendavskom srezi spremeniti, posebno v Lendavi mesti, v Lendavi okolici i v upravnoj občini Gaberje. Po zakoni izvršena zdrüžitev se je spremenila i občine so se razdrüžile pa dobile novo formo. Občine so se potom odvetnika g. Dr. Stupica Marijana pritožite na državni svet i zmagale. Državni svet je pod brojom 20280/34, od 8. sept. 1934. i pod brojom 20281/34 od 8. sept. 1934. razveljavo novo zdrüžitev občin i pripoznao samo staro. To pa zato, ar niti odborniki, niti Volilci neso pristali na to novo zdrüžitev i ar predlog ne šo od bana v šestih mesecaj, kak to zakon določa. Sodba se glasi: „Upravna oblast je ne vodila računa od form, štere zakon obvezno predpiše, zavolo toga se mora prizivani akt — Uredba vničiti na osnovi čl. 26. zakona od Državnoga Sveta i upravnih sodišč. Zato na podlagi čl. 17. i 26. zakona od Državnoga sveta i upravnih sodišč i Tar. br. 52 zakona od taks, Državni svet SODI: Vniči se uredba Ministra noirašnjih zadev IV. br. 1040 od 21. marca 1934 l.“ Prekmurski muzej? V zadnjoj številki „Učiteljskega tovariša" je tüdi objavo „ Pripravlalni odbor prekmurskoga muzejskoga drüštvaˮ poziv na slovensko javnost, v šterom naznani, kakše delo misli opravlati to drüštvo, nadale pa prosi pomoč prijatelov Slovenske Krajine za svoje koristne i lepe namene. Rešiti naše starine i pokazati našim prijatelom zakaj i na kakši način se je ohrano naš mali kotiček na meji vogrskoga i nemškoga morja, je zagvišno lepa miseo i izpelava te misli hvalevredno delo. Podpisana bi bila zadnja oseba, štera bi podcenjevala to lepo nakanenje ... pa itak ne vüpam zamučati nikšo na spoznanje malenkostno, v istini pa jako velko oviro. Što bo Zbirao, ocenjevao, vrejüvao naše Starine? Mamo mi za takše opravilo sposobne lüdi, šteri so ednoga düha, ednoga mišlenja? Ar, prosim ponižno, ne pozabimo, da zbiranje i vrejüvanje naših starin, tü mislim na starine vseh vrst, štere zmore Slovenska Krajina, potrebüje za to delo velki kader sposobnih delavcov. Sposobnih pravim, mislim pa ne takše delavce, šteri majo močno razvit čüt za spoznavanje pravih vred- not. Lüdje, pa naj bodo to ešče bole mladi gojenci samo Slovenske šole, če vidijo v tom, kaj smo meli v preminočem časi,samo nekaj slaboga, skoro nesrečo ... (primer naše „Novine!ˮ) zagvišno ne spadajo v kader zbiratelov naših starin. To mlado gospodo bi mogli prle temelito prekvasiti z ešče bole temelitim spoznavanjom domače zgodovine i samo te bi smeli misliti na to, da postanejo koristni sodelavci muzejskoga drüštva. Pogledajte na štero šteč stran domačega kotička i na našo najvekšo žalost lejko spoznate med našov slovenskov vzgojenov inteligencov obvüpno razceplenost. Od politične levice, do najbole skrajne desnice najdete med njimi goreče zagovornike i skoro sram me je napisati, da po vseh znakih sodeč je ta misleno temelito razbit tabor eden samo v sodbi, ka so „stariˮ, lüdje z ne popunoma slovenskov vzgojov skoro zavora našega razvoja ... Naša mlada gospoda ma — ne pravim ka namenoma — preveč predlansko mero i ta mera doma vkani .. . zato pa stavim vlüdno ete predlog: Zberite se gospodje v eden tabor — ne po političnom osvedočeni, nego po želi, ka si pridobite za oceno naše preminočnosti pravično, domačo mero. Probajte zbrati vse domače kulturne delavce v edno literarno — znanstveno drüštvo, v tom düštvi dajte priliko starim, da včijo mladino, da se kaj navčijo i kda bodo tak pripravleni dühovi za pravično mero, potem bo prekmurski muzej meo kaj shraniti. Brez te priprave, bojim se — dobimo mrtvo rojeno dete. Predlagam ustanovitev kluba prijatelov Slovenske krajine. To bodi prvi korak po poti do prekmurskoga muzeja v M. Soboti. Kovačova J. Ka so napravili Socialni demokratje na Španjolskom. Delavno lüstvo, štero mora samo vnogo trpeti v živlenji, ne nikdar i nikdi krvoločno i poštüje živlenje i delo vsakšega človeka. Sčista drügih cilov i drügoga mišlenja pa so razni od Moskve plačani agenti, šterim so ne zadosta potoki krvi nedužnih lüdi, štere so prelejali v Rusiji i sküšajo ešče po drügih državah vprizarjati vednake pokole. Ravnotak so napravili tüdi v Španiji. „E1 Debateˮ poroča, ka je v Asturiji v časi, gda so jo meli zasedeno vporniki, bilo razsekanih na stotine popunoma nedužnih i neoboroženih lüdi, od teh je bilo vmorjenih samo v ednom kraji, v Sami 110. Isti list poroča naravnost od strašnih grozodejstev, štere so vganjali anarhisti posebno nad dühovniki, redovniki i redovnicam!. P. José Villanuevá, ravnateo katoliškoga semenišča je bio mučen na grozen način: polejali so njegovo obleko s petrolejom i živoga zežgali. Nekšega drügoga dühovnika so slekli, ga v ednoj mesnici obesili ma hakeo, šteri njemi je predro grlo, k nogam pa so postavili napis: Svinjsko meso k odaji! Tretjega dühovnika so razsekali na falate i ga v ravno istoj mesnici izpostavili kak meso k odaji. Ravnotak so anarhisti z dinamitom pognali v zrak dva dekliškiva zavoda. Edno šolo te, gda je bilo v njej puno dece. V nekšoj drügoj vesi so revolucijonarje prisilili dühovnika, ka moli pogrebne molitve nad jamov, v štero so zmetali več bujtih gardistov. Ešče prle, kak so bile molitve končane, se je dühovnik sam zrüšo v jamo, ubit od dveh strelov. V Španiji je bilo od socialnih demokratov bujtih 2500 nedužnih lüdi. Neko šolo, v štero je pribežalo dosta 2 NOVINE 4. novembra 1934. lüdi, so v zrak pognali, da so nesrečni nedužni lüdje živlenje zgübili. Vmorjenih je 27 redovnikov, 40 jih pa menka, mogoče so ti tüdi dali živlenje za Jezuša i so njihova tela Bog zna kama zmetali. Vmorili so tüdi belgijskoga konzula. Tak delajo sovražniki Boga i siromaškoga naroda. Sebe bogatijo, sami se mastijo, drüge pa kolejo i mučijo. Sramotna sloboščina. NEDELA. Gospod reši nas, ár se pogübljamo; zapovej i napravi pomirenje! V. Naj se zdigne,Gospod, moja molitev. R. Kak kadilo pred tvojim licom. Molimo. O, Gospod, Ti znaš ka nemremo prestati telko nevarnosti v našoj človečoj slabosti; zato nam daj düšno i telovno zdravje, da vse, ka za svoje grehe trpimo, s tvojov pomočjov tüdi zmagamo. Po G. J. K. Amen. Nedela po Ris. dvajsetištrta. Evangeliom sv. Mataja VIII. Vu onom vremeni: Gda bi Jezuš stopo vu ladjico, nasledüvali so ga Vučenicke njegovi: i ovo veliko gibanje je postanolo na morji, tak, da bi se ladjica pokrivala zvaimi: on je pa spao i pristopili so k njemi Vučenicke njegovi, i obüditi so ga govoreči: Gospodne, zdiži nas, ar pogiblemo. I veli njim Jezuš: ka se bojite, male vere? teda gori Stanovši, zapovedo je vötrom, i morji; i včinjeno je veliko vtišanje. Lüstvo se je pa čüdivalo, govoreče: kakši je ete? ka so vötrovje, i morje njemi pokorni. * Z mesecom novembrom se cerkveno leto bliža k svojemi konci. Ob konci cerkvenoga leta se sv. Cerkev spomni 3 velkih reči: Proslavi Kristuša Krala i nas s posvečenjom zazava,ka njemi ostanemo verni i zvesti do končne zmage ; proslavi spomin vseh odičeni i zmagoslavnih v nebi, da nas nebesko plačilo tolaži v britkosti živlenja i nam da moč stanovitosti do konca; spomni nas na trpeče verne düše, ka nam je priporoči v vsmilenje i lübezen za pomoč. Vsi tej trije dogodki najtesnejše i globokešje vežejo sv. Cerkev v sküpno občestvo. Občestvo svetih je pa najvekša moč v sv. Cerkvi, tolažba i pobüda nam vojsküjočim se na zemli. Veselimo se zmagoslavne cerkve svecov i svetnic, ár vživamo pomoč i podporo njihove priprošnje v nebesaj; jočemo s trpečimi v očiščilišči, zato bodimo njim rešiteli z molitvov; sami pa vživamo v sebi vero v bože kralestvo, za štero se ešče Vojsküjemo; ka bomo stanovitni do konca. Krali vseh vekov, nemrtelnomi, nevidnomi, njemi samomi vsa čast i slava! Politični pregled. Jugoslavija. Parlament i senat sta obdržala svoje seje na šterih se je zvolilo predsedništvo oba tela z kotrigami za razne odbore. Celo-küpni parlament se je poklono na Oplenci spomini pokojnoga veškoga krala Aleksandra 1. Zjedi-niteia i položo na njegov grob Srebrni venec. Meksika divja proti Cerkvi. Meksikanska država je pregnala vse katoličanske püšpeke i dühovnike. To pa zato, ar so starišje ne šteli pošilati dece v brezverske šole, gde se deca od Boga nikaj ne bi smela včiti. Tak delajo boljševiki, Kristuš naj nema düš. Pa bo je meo, zmago On. Nova uredba od kmečke zaščite. Na kakšo formo morejo kmetje plačati duge, šteri so pod zaščitov. Izračuna se, kelko je bio kmet dužen na den 23. novembra 1933. Ves intereš do toga dneva i vsi stroški, šteri so nastanoli do toga dneva, se kcoj računajo k šumi. Intereš se računa tak, kak je bio v vsakom časi dovoljeni. Do 20. 4. 1932 more vüp-nik zahtejvati intereš, kak je bio pogojem. Od 20. 4. 1932 dale do 23. ll. 1933 more zahtejvati, či je kmeta tožo, samo 6%, če pa je nej tožo, pa 10%, če je nej bio pogojeni menši intereš. V zadnjem primeri lejko zah-tejvle samo pogojeni intereš. Za zadruge i kase občin, banovin in ništerne drüge kase je stopila kmečka zaščita v valavo samo 20. 12. 1932. Ti morejo zahtevati pogojeni intereš do 20. 12. 1932. Od na ovo formo povekšane šume morejo kmetje do 15. novembra 1934 platiti intereš za čas od 23. 11. 1933 do 15. 11.1934, nadale pa plačajo v rataj, kak to uredba predpišüje. Te rate bodo morali kmetje plačati do vsakšega 15. nov. v leti, prvo rato do 15. novembra 1935. Intereš i rate pa predpišüje uredba na drügi način: 1. če kmet nema vekši dug pod zaščitov kak 2000 din, 2. če ma kmet vekši dug pod zaščitov kak 2000 dinarov. V drügom primeri pa uredba pali loči duge, štere je dužen kmet a) kasarn b) privatnim peršonam. 1. Či kmet nema več duga, šteri je pod zaščitov, kak 2000 din., mora platiti od šume, štera se vözračuna, kak smo gori povedali za vreme od 23. 11. 1933 do do 15. 11. 1934 6% intereša do 15. 11. 1934. Šumo s 6% intereši od 15. 11. 1934 dale pa mora platiti v 4 ednakij letnij rataj, prvo rato do 15. 11. 1935, vsakšo drügo rato pa do vsakšega 15. nov. prišestnoga leta. Vzemimo na priliko, da je nekši kmet vzeo od svojega soseda 1. 10. 1931 na posodo 1000 din pa njemi je obečao 12% intereša na leto. Drügoga duga te kmet nama. Ar je toga duga nej v pravom časi plačao, ga je njegov sosed tožo, Vzemimo prle kak 20. 4. 1932. Naš kmet je bio Obsojenca plača stroške tožbe, pravimo 300 din. Nadale njemi je njegov sosed poslao vö eksekutora i so s tem gratali novi potroši pravimo 300 Din. Ka naš kmet vözračuna, kelko njemi je potrebno platiti, more vzeti: a) šumo ....... ... ... „. ... 1000'— D b) za vreme od 1.10 1931 do 20.4. 1932, 12% intereša kak se je pogodo 66 33 „ c) za čas od 20 4. 1932 do 23. 11. 1933 6°/» intereša......... 95.50 „ d) potroše tožbe ..... ... ... 300 — „ e) potroše eksekucije ... ... .:. 300~— , vküper 1761.83 D (Či vüpnik ne bi tožo, te bi lehko zahtevao od 23. 4. 1932 do 23.11. 10% intereša, ar je tedašnji zakon dovolo jemati 10% intereša, če se je ne tožilo. Če pa je tožo sledkar, kak 20. 4. 1932, lehko zahtevle od 20. 4. 1932 do tožbe 10% intereša, od tožbe dale do 23. 11. 1933 pa 6%.) Od šume 1761.83 Din more naš kmet plačati do 15. 11. 1934 6% intereša za vrejme od 23. 11. 1933 do 15. 11. 1934. . Do 15. 11. 1935 more plačati edno štrtinko šume to je 440'45 i 6% intereša od cele šume. Do 15. 11. 1936 more plačati drügo štrtinko to je 440.45 i 6% intereša od ostanke šume, šteri je pre-ostao, da je plačao prvo rato, teda od 1321.38 Din. Do 15. 11. 1937 more plačati nadalno edno štrtinko i 6% intereša od tedašnjega ostanka šume. Do 15. 11. 1938 pa more plačati Slednjo štrtinko šume s 6% interešom od ostanka šume, to je ravno od te štrtinke. Po tom primeri si tisti, šteri so ne dužni več kak 2000 Din, lehko iz-računajo, kak i na kakšo formo morejo plačati svoj dug po novih predpisaj kmečke zaščite. Či je pa kmet dužen na večih mestaj menje kak 2000 Din, vküper pa več kak 2000 Din, te njemi te duge ne trbej plačati v 4 letaj, nego v 12 letaj, kak bomo odspodi povedali i plača od teh dugov intereš, kak bodemo spodi povedali za duge, šteri so vekši kak 2000 dinarov. Či je na priliko nekši kmet dužen na ednom mesti 1000 Din, na drügom 500 Din, na tretjem pa 700 Din, te njemi ne trbe plačati vsakši dug v 4 letaj, kak smo odzgoraj raztolmači, nego v 12 letaj. Na kraci povedano, kmet more plačati v 4 letaj svoj dug samo v tistom primeri, či vsi njegovi zaščiteni dugovje vküper ne pre-skočijo šume 2000 Din. Uredba piše, da takši kmet, šteri je na večih mestaj dužen menje kak 2000 Din, vküper pa več kak 2000 Din, lehko plača ove menše du- ge na ednako formo, kak duge, šteri so vekši kak 2000 Din, če vöskaže višino sküpnoga duga s potrdilom občine, štero more biti potrjeno po sreskom načelniki. Uredba ne piše nikaj od toga, ali more kmet takšo Potrdilo pokazati vüpniki ali pa če samo te, če pride do tožbe, biroviji. Mi mislimo, da more kmet takšo Potrdilo v pravom časi pokazati vüpniki, ar vüpnik inači nemre znati, na kelkih mestaj je njegov dužnik dužen. 2. Či pa je kmet dužen več kak 2000 Din, more plačati do 15. U. 1934 za vrejme od 23. 11. 1933 do 15. 11. 1934 kasarn 6°/o intereša, drügim vüpnikom pa 3.5% intereša. Zaostali dug pa more plačati na takšo formo, ka plača na vsakših V tej rataj je že notri 6% odnosno 3.50% intereš. V dolnji tablaj se vidi, kelko odpadne od edne rate na intereš i kelko na šumo i kelko ostane vsakikrat še duga. Pri drügij vüpnikaj: Kak se vidi z toga, bodo kmetje plačali v 12 letaj celo šumo i na vsakij 100 dinarov kasarn 51 dinarov, drügim vüpnikom pa 28 dinarov intereša. Tisti, šteri so pravili, ka bo celi dug brisani ali znižani, so samo prazno gučali vsi dugovje se bodo mogli plačati, samo termini so podugšani i intereš je znižani. Vidi se pa, da je za tistoga, šteri more plačati, itak bokše, da se uredbe ne posluži, nego da dug kemprle plača, ar kemprle bo dug plačao, tem menje intereša bo mogeo plačati. Šteri bi nehao pejneze doma ležati, kak je ništerni majo, dugov pa ne bi šteo plačati, nego bi se pozivao na kmečko zaščito, bi sam sebi delao škodo. Vmorjeni državni poglavarje. Kralevski vmor v Marseillei nas spomina na zgodovino zadnjih petdeset let, štera guči od raznih vladarov, ki so spadnoli kak žrtev atentatov. Prvi v teki zadnjega postoletja je spadno ruški car Aleksander II. leta 1881. Začno je svojo vlado stem, ka je v Rusiji odpravo gospočino. Zato so njemi dali častni naslov: Car Osvoboditev Čeravno je ešče morao avtokratično vladati i je bio odvisen od svoje okolice, pa je te nameravao izdati ruskomi narodi slobodno ustavo, ka je pa preprečo vmor 23. marca 1881. v Petrogradi. Istoga leta je bio 19. septembra 1888. vstreljeni 20. predsednik Zdrü- ženih držav James A. Garfield. Obe-dva atentata sta v sveti povzročila veliko razburjenje i sta pripomogla, ka je Policija vseh držav začnola bote ostro postopati. Vendar vse prizadevanje ne moglo zatreti tajnih anarhističnih organizacij. Njüva prva žrtev je bio predsednik francoske republike Sadi Car-not. Gda se je Carnot 25. junija leta 1894. vozo na kočijaj skoz mesto Lyon, je skočo na kola Italjanski anarhist i Čarnota smekno. Carnot je bio štrti predsednik francoske republike i v vsoj Franciji poštüvan. 10. septembra 1898. je pri Že-nevskorn jezeri italjanski anarhist Luc-cheni do smrti zaaodno avstrijsko ca-sarico Elizabeto, štera se je zavolo betega müdila v tistih krajaj. Drügi krao Zdrüžene Italije Hum-bert I., šteri si je pridobo vnogo za-slüg za politično državno zdrüžitev italjanskoga naroda, je 29. julija 1906. v Monzi postao žrtev italjanskoga anarhista. Ista Usoda je zadela 25. predsednika Zdrüženih držav Williama Mac-Kinleya, šteroga je tüdi zabodno anarhist v hipi, gda njemi je predsednik po amerikanskoj navadi dao roko v Pozdrav. Mac-Kinley i Garfield sta bila med najbole zaslüžnimi predsedniki ameriških Zdrüženih držav. V tom časi je bilo vmorjenih tüdi več predsednikov južnoameriških republik, ka je pa navadno izviralo bote iz maščüvanja, kak pa iz kakših idejna motivov. Pač pa je bio iz političnih vzrokov 1. februara 1908. streljen v Lisaboni postugalski krao Karlos I. s prestolonaslednikom Filipom. Te vmor naj bi preprečo nameravani razpüst parlamenta, šteri je bio v opoziciji proti monarhiji. 18. marca 1913. je bio v Soluni vmorjen grčki krao Jurij I. Kak sin dansícoga Krala Kristijana IX., je postao grčki krao i vladao je v Grčiji celih 50 let. Pod njegovov vladov je Grčija pridobila Jonske otoke, Tesa-lijo i kesnej tüdi Epir. Španski krao Alfonz XIII. je na den svojega zdavanja komaj vujšeo smrti. Vnogo članov njegovoga spremstva je raztrgala bomba. Krv spadlih žrtev je poškropila belo svileno oblačilo kralevske zaročnice. Nieden izmed teh vmorov je pa ne meo tak süne Posledice, kak vmor avstrijskoga Prestolonaslednika Franca Ferdinanda i njegove žene Sofije, šteriva sta spadnola 28. junija 1914. v Sarajevi. Te vmor je bio rieposre-den povod za krvavo svetovno bojno. Ešče med svetovnov bojnov je po izbruhi ruske revolucije v Jakate-rinnslavi. v svojoj vozi bio vmorjeni ruski car Nikolaj II. s svojov ženov caricov Aleksandrov Feodorovnov, z malim prestolonaslednikom i njegovimi štirimi sestrami. Vmorili so jih bolševiki. Bolševik je bio tüdi morilce predsednika francoske republike PaulaDou-mera, šteri je bio streljeni 13. maja 1931., gda si je ogledüvao muzej. Zadnja žrtev slepoga sovraštva pa je jugoslovanski krao Aleksander 1., šteroga smrt ešče izda pretresa vse dühove. (Slovenec) GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Naš nameri v dobi žalüvanja za pokojnim kralom. Prosimo vse dobre düše, naj do 9. aprila leta 1935 vsaki den zmolijo edno Zdravo Marijo za düšo pokojnoga krala, edno pa za našo milo domovino, Jugoslavijo. Sobota. Delavci zdrüženi v socialno demokratičnoj stranki redno držijo svoje sestanke po petkaj. Prišle so pa že nešterne delavke, kotrige socialnodemokratično organizacije vne-sporazumlenje s svojim delodajalcom, g. Cvetičom, i so bite iz slüžbe püščeno. Zakaj, ne vemo. Vekšo plačo, če je pravična, si vsaki ma pravico prositi. — Zemla kre železnice i okoli pokopališča, štera je last g. Hartnera, se parcelira za funduše. Cena orala je od 3000 do 10000 Din. Edna hiša je že gorpostávlena. Delo je iskalo v Soboti na borzi dela od 11 do 20 obtobra 10 moškov i 4 ženske. 4. novembra 1934. NOVINE 3 V nebo kriči! V kratkom se bode v Zagrebi vršila razprava proti zagrebškomi trgovci Leoni Fogliardiji, šteroga je državno tožilstvo obtožilo 149 slučajov oderaške obresti. V Nikoličevoj vulici je meo zakotno zastavlalnico i je posojao lüdem peneze. Izkoriščao je siromaštvo na najokrutnejši način i zahtevao naravnost do nebe segajoče obresti. Kak je ta pijajca drla lüdi, je razvidno iz nekaj primerov: 5000 Din je posodo na 3 mesece za 1500 Din obresti; 5500 Din na tri mesece za 3000 Din obresti. 950 Din na eden mesec za 400 Din obresti; 300 Din na eden mesec za 350 Din obresti; itd. Obtožnica navaja 149 takših slučajov. Pri Fogliardiji so iskali lüdje najrazličnejših stanov peneze. Zanimivo je, ka so bili med njimi tüdi inteligenti. Pa pitamo pri tom groznom odiranji, jeli bi prišli pomoči potrebni lüdje v škripce, če bi tisti, ki majo milijone, te v kaso nosili, ne pa v inozemstvo ? Ne bi li mogle posojilnice davati na fal intereš posojila, če bi tisti lüdje, ki pri petaj ali pod zglavniki majo v cotezasükane peneze, te v kaso vlagali? Ednok bo od vsega toga račun davam tistomi, ki še ne da podmititi, ar je najpravičnejši. Širitelski sestanek v Črensovcih. Na misijonsko nedelo 21. oktobra so se zbrali Širitelje iz lendavskoga sreza v Črensovcih v Našem Domi. Zvün bogojanske fare, štera navadno v Soboto pride na sestanek, so bile vse fare zastopane i zbralo se je 31 lüdi v uradnoj dvorani. Vrednik naših listov jih je pozdravo, potem njim je pa navdüšeni govor držao g. Zelko Ivan, bogoslovec; V svojem govori je povdarjao troje: 1) naši listi so do korna krščanski; 2) so nam v čast, kadili je rodila naša mala krajina; i 3) velika sramota bi bila za nas, če bi se jih sramüvali, kak je sramota za dete, ča se sramüje svoje proste rojstne hiše. Po zahvali za lepi govor so širitelje plačali naročnino, izrazili razne žele i si v najlepšoj lü bezni pogovarjali i navdüšavao za ešče bole goreče širjenje božega kralestva po naših listaj. Nazadnje so se njim razdelili neki dari i tiskovine, štere odnesejo v vsako hišo, da si je Vsaka hiša prešte i se jih kem več naroči na dober krščanski domači tisk. Düšam naših pokojnih naroč nikov, širitelov i dopisnikov kak i vsem pokojnim naših naročnikov tak skočimo na pomoč te mesec, da opravimo za nje vsaki tjeden edno sveto mešo. Naj najdejo večni mir pri Bogi i molijo za nas. Krog. Največ „Ljudske Praviceˮ, novoga lista je nekak poslao v našo ves. Bojati se ne da, „Sl. Gospodarˮ i Novine zgübite zavolo njega svoje naročnike. Tistim, ki ste küpili agrarno zemlo, naznanjamo, da čeravno mate | 8% intereša pogojenoga, plačate samo 6%. Za to ne trbe nindri nikaj prositi, nego sami si odračunate 2%. Vsem pa priporačamo, da si dobro prečtete razlago zakona od zaščite kmeta v Novinaj. Ta razlaga sama je več vredna kak 24 Din., pa Novine dobite celo leto za 24 Din. Kak sodijo od naše „Nedelsko šole ?“ Naročnik nam piše: Članki „Nedelska šolaˮ, so jako dosta vredni, lüdstvo je rado ma. K tomi ne trbe drüge razlage kak naročiti si Novine, šteri je nema. Trnje. Dobili smo novo gd. vučitelico Škrbinc Faniko, ki je lani zvršila vučitelišče v Maribori. Naj se počüti dobro med nami. Turnišče. Od Sv. Ane v Slov. Gor. je k nam premeščena vučitelica gd. Zanfuits Julija, naša domačinka iz Slov. Krajine, ki je duga leta včila našo deco na več mestih. Prostovolna gasilska četa v v Zamostji je počastila spomin blagopokojnoga viteškoga krala Aleksandra I. Zedinitela z žalnov slovesnostjov, ki se je vršila dne 17. X. v primerno okrašenom razredi nar. šole v Zamostji. V žalnom govori je g. tajnik opisao pokojnoga viteškoga vladara kak junaka, velikoga državnika, miritela ino skrbnoga očo Jugoslavije. Kralevska oporoka: „Čuvajte mi Jugoslavijoˮ naj bo nam gasilcom na meji posebno sveto naročilo. — Nato je članstvo položilo prisego mladomi krali Petri II. Nesreče. Žena našega širitela Stanko Ivana v Žižkih je spadnola doli z štao, gda je v temi šla po krmo, ar se je pod njov lestvica v en kraj pošamerila, Po spadaji njej je reč zbegnola i po ednom kraji se je preveč stukla, da je vsa čarna. Notrašnje poškodbe ne i se že bole počüti. Želemo njej, da kemprle popolnoma ozdravi. — Kanžar Horvat Štefana Lükača v Črensovcih je vdaro na dvorišče Törnar Matjaša. Gda ga je te vö z dvorišča spravlao, ga je kanžar z kanzobcoma na obema nogama močno rano. Hotiza. Pri nas se je odkrila skrivna tatvina, štera je trpela leto dni. Pri Hozjan Ivani je nekak znoso letos z kleti tri akove vina, lani pa ešče več. Krivec se pa ne mogeo najti. Zgodilo se je pa te dni, ka se je gospodar zakleno v pivnico v noči okoli edenajsete vüre i s sekirov za dverami čakao nepozvanoga gosta. Med pounočjov se samo odprejo vrata i stopijo notri z dojionicov trije dečki, pipo odškrnejo i si lepo začnejo gučati, kak je bilo snočkar. Neso pa mogli vsega dopovedati, ar je gospodar vdaro med nje, se zednim začno metati, ga vrgeo. Te püsti tam kranščak svoj, nato pa v strahi vsi trije odbežijo. Po kranščaki se je tak ✓dognalo, da so bili nočni nepozvani gostje ne daleč od Hozjanove hiše, pa celo v rodi so z njim. Starišje te zablojene mladine so za klinton plačali 500 Din. i dali na pivnico napraviti j novi špor. Dozdaj pa ne smo zvedili, | jeli so bili tüdi kaštigani od starišov j ti dečki, ali pa ne. Na dobrodelne kühnjo v „Do mi sv. Frančiškaˮ v M. Soboti so darüvali: G. Benko Jožef, nar. poslanec, vsaki mesec 10 kil masti, Edšit Ana, stol, desko za meso, lonec i steklenico za vkühavati. V Krogi so darüvali 115 belic, 11 kg bele mele 30 kg pšenice, 1 košaro krumplov, 4 1. mleka, Kata Mes, eden kolač krüha; Bejek 8 kg žito za kokoši; Marija La- | poša, 2 kolača krüha; gospa Cvetkova, M. Sobota: 3 kg cukra, 3 kg mele, ½ kg kave, ½ cikorije; Matilda Gumilar, M. Sobota: 2 kg masti, 4 kg bele mele, 1 košaro krompira; Ana Kolmanič: voz slame; v Mlajtincih nabrano: 40 kg mele, 50 kg jabok, 52 belic; neimenovani: 5 kg soli, 1 kanto | vloženih ugurk; č. sestre iz Beltinec: i 3 košare paradajza i šalato; preč. g. Krantz pleb. Tišina: 2 vreči zelja; Grah Marija, Bakovci, več glav zelja; Antalič, Ljutomer: 350 kg krumplov, 30 | kg kukarice, zmočaj, drobnarije i vse sam pripelao; Dom sv, Frančiška stol, 2 stolici, 200 kil Pšenične mele, 2 praseti, 2 vreč krumplov, vrečo otrobov, 3 glav zelja i 8 metrov; premoga. | Bog povrni vsem. — Odbor! Turnišče. Kak čüjemo so dozdajšnji vlč. g. provizor Ivan Greif i imenüvani za prosta v Ptuj. Törniška fara je z dne 22. oktobra t. 1. zavolo spraznile po odhodi vlč. g. f plebanoša jožefa Sakoviča, ponovno razpisana. Prošnje je potrebno vložiti do 2. decembra t. 1. Vsem vernikom törjanske fare priporočamo, ka pobožno molijo za srečno rešitev. Preiskava napadalcov na naše dühovnike je pa najbrž zaspala, ar je nikaj ne čüti od nje. Ob priliki bomo objavili to zadevni zapisnik. „Zadružna elektrarna v Beltincih je mela dne 18. oktobra žalno sejo v spomin blagopokojnoga krala Aleksandra, na šteroj je predsednik inž. Mikuž orisao vrline velikoga vladara, šteri je pridobo nevenlivih zaslug na poli pospeševanja kmetijskoga zadrüžništva. S trikratnimi „Slavaˮ kriki se je seja zaklüčila in v globokoj žalosti ino potrtosti se je članstvo razišlo z zaoblübov, da hoče verno ino dosledno spunjavati oporoko velikoga pokojnika: Čuvajte Jugoslavijo! Na sirotišnico „Deteta Marijike“ v Türnišči je N. z Črensovec darüvao meter pšenice, ki se je semlela, N. 100 Din. za cepike v sadovnjak sirotišnice, Dom sv. Frančiška 7 metrov premoga, vreče pšenične mele, otrobe pa dve vreči krumplov. — V imeni sirot Bog povrni. Samarijanski tečaj v Soboti. Okt 15. se je otvoro samarijanski (smilenostni) tečaj v hiši šolskoga vrtca za vse, 16 pa za gasilce. Tečaj je vodo Dr. Brezovnik Vladimir, primarij bolnice. Spomenik krali Petri J. Oslo-boditeli v Lendavi. Odbor nam naznanja, da ma zbranoga 52.653.05 Din., šteri penez je naložen v kmečkoj hranilnici i posojilnici pa zadružnoj hranilnici i posojilnici v Lendavi. Odbor bo vloge odpovedao i začeo s postavlanjom spomenika. Vmor. Zdaj v nedelo noč je vmoro Horvatov maloletni sin z Bratonec Barbarič Martina, 18 letnoga vrloga dečka v Lipovcih. Nesrečen mladenec je vmro vpondelek zajtra ob 3. Vmore prepreči samo globoka krsčanska vzgoja. Širitelski sestanek i posvetitev Srci Jezušovomi v Soboti. V nedelo na god Kristuša Krala so se po božoj slüžbi zbrali Širitelje naših listov v Domi sv. Frančiška, Križova 4, izročili naročnino i povedali svoje žele. Nato so njim g. Cigüt Peter, salezijanec v krasnom dugšem govori razložili pomen dobroga tiska, predvsem potrebo našega domačega krščanskoga tiska i njihovo vzvišene slüžbo pri širjenji tej, ka je misijonstvo, ka je prava kat. akcija. Po večernici so se znova zbrali širitelje i širitelice z č. sestrami z drüžbe sv. Križa i drügimi dobrimi düšami, da so navzoči pri posvetitvi Doma sv. Frančiška Srci Jezušovomi. Obred posvetitve so zvršili Vrednik naših listov, ki so v svojem govori omenili, kak lepo i primerno je to, ka se ravno ta hiša posveti Srci Jezušovomi, ar je namenjena za pomoč siromakom, Jezuš je pa Oča siromakov. Opravile so se molitve za vse siromake sveta i razne drüge potreboče i popevale lepe pesmi gd. Švarcova, Kodilova, Antaličova i Titanova. Č, sestre so hišo i podobo Srca Jezušovoga lepo okinčale. Sodišinci. Štirje siromaki so zgübili agrarno zemlo, ar so ne plačali stare arende. Zemlo je dobo Flisar iz Gederovec, ki je svoje lepo posestvo odao na Štajari. Med lüdstvom je velika pobitost zavolo toga. Tišina. Naša fara je dve zadnjivi nedeli opravila svetoletne procesije na Petanjce v kapelo i nazaj v farno cerkev. Vernike je pomagalo več dühovnikov spovedavati. Procesije se je vdeležila cela fara punoštevilno. O kak lepo je bilo z najsvetejšim romati. Lendava. Na svetek Kristuša krala so bile v tükašnjoj cerkvi prve slovenske večernice. „Ljudsko Pravicoˮ ne podpira z penezi g. Dr. Makso Peterlin, kr. notar v Lendavi. Se je toti mislilo na izdajo novoga lista, a on ztem listom nema zveze. Tak nam piše g. kr. notar i drage vole objavimo te reči. Novine naraste za komadov: 2 v Franciji, 1 v Beltincih, 1 v Prosečkoj vesi, 1 v Gančani, 1 v Sloveniji. Sküpno za 6 komadov. Uprava. Divjaški napad. Zdaj v soboto v noči sta mirno šla z goric lendavski črensovski gostilničar Škoberne i njegova žena.PribližNo na sred poti jiva je neki pijanec tak vdaro z količom, pa sta vküp spadnola. Sum je spadno na nekoga dečka z Črensovec, šteroga so orožniki tüdi aretirali. Hranilno knižico od Kmečke posojilnice v Soboti če što oda, naj to javi vredništvi Novin. Bogojina. Okoli sto posestnikov je poslalo pritožbo na srezko načelstvo, v šteroj se zavzemajo za premestitev občinske pisarne. Prosvetno drüštvo v Črensovcih obdrži zdaj v nedelo 4. nov. po večernici v Našem Domi sestanek. Na sestanki bo predavao g. Bejek Janoš kaplan od prosvete. Vableni vsi, posebno mladina. Melinci. Bistri valovi Müre nam ta nosijo najboše zemlo, ograde i šume. Zdaj, ka je voda odnesla 1. 1927 pa 1928 napravleno traverze, je nevarnost preteča, da nam odnese hiše. Prosimo oblast za hitro pomoč. — Nočni kupinarje so nas tüdi radi obiskavali i praznili naše kürnjeke. A tišinskim žandarom se je posrečilo je zasačiti. Gda so žandare ovarali, so küre ta zmetali i začali nesmileno bežati. Ne pa mogo bežati tisti, ki je küre meo v hlačnicaj. Zgrabili so ga i tak se je zvedilo, da so tovajje bili borejski ciganje, ki so tüdi po Ižekovcih i Bakovcih kradnoli razne reči. Naš vzor. Doživeli smo zaporedi svetek misijonske nedele, svetek Kristuša Krala. Zdaj je pred nami svetek Vseh svecov. Ne so brez pomena postavleni eden za drügim. Misijonska ne dela nas opomina, ka je pred nami naloga, kakše nepozna svetovna zgodovina: osvojiti si nad jezero milijonov poganov! Svetek Kristuša Krala .. nas pa zove v dvojni boj; eden boj se godi deleč od nas, v misijonih. Toga lehko podpiramo z molitvijov, z darom; drügi se pa godi okoli nas, šče dele, v nas samih. V te boj pa moremo in moramo dejansko sami stopiti. Dvojno nalogo ma dnes Cerkev: na ednoj strani spreobračati nezgrüntano vnožino starih poganov, na drügoj pa se boriti proti vsikdar močnejšemi novomi, civiliziranomi poganstvi. Prva naloga je velka, zapopadne celi svet. Drüga, vničiti novo pogan sivo, moderno brezverstvo, je, človek bi mislo, menša, ležejša. V istini pa prvo po žmečavi deleč presega. Pri prvoj ma Cerkev že pripravleno žetvo, pri drügoj pa more računati z okornostjov, ki nam šče razdreti in vni čiti edino, ka nam ostane, če tüdi vse zgübimo: vero. Na te dvojni boj nas spomina svetek Kristuša Krala. Či smo dužni pri prvom sodelovati, kelko bole pri drügom. Vseširom se bije; celo v najbole skrite globočine srca nam sega. Kristuš je pa neizprosen, on ne trpi poleg sebe niednoga drügoga vladara: istina je samo edna! Zapovedao nam je, ka smo dužni iti vsi v te boj. Vsi smo dužni ne samo moliti za bože kralestvo, liki tüdi graditi ga. Velki florentinski predgar Savonarola je nekda napravo z razvüzdano florentinske republike državo, šteroj je bio kral sam Kristuš. „Jezuš Kristuš, kral florentinskoga naroda,ˮ je bilo napisano na pročelji parlamenta Jezuš Kristuš, kral našega srca, naše držine, našega naroga! To je naš cil! Pridemo do njega? Cerkev nam kaže kak vzor božega kralestva na zemli bože kralestvo med nebeskimi sveci. To je zaistino popuno kralestvo, tü vlada vekivečno sreča, mir, blaženstvo, tü so oči vseh obrnjene v Kristuša Boga. Po tom nebeskom vzori si moremo vrediti svoje zemsko živlenje. Jasno nam je zdaj, zakaj so v takšem redi postavleni ti trije svetki. Tak se vidi, kak bi nas sv. Cerkev štela s tem opominati: »O ví v zemske skrbi in v pregrehe zatopleni lüdje, ví kratkovidni državniki in politiki, ki se trüditi za mir in srečo svojih narodov, zakaj se ne zglednete gor, v nebesko državo? Zakaj ne provučavlete zakone nebeske ustave ví, ki iščete in delate vsikdar nove zakone in paragrafe, ki pa nosijo za sebov šče vekšo nevoló i ^zadovolstvo?" Vnoga in vnoga bridka zgüba bi nam bila prihranjena, či bi se dnesdén bole gledalo na tisto dühovno vez, ki more vladati med državlani, tak kak vláda med državlani nebeske države. Z batom me lehko prisiliš, düha mi pa nemreš potreti. Düh se z dühom premaga, srce se s srcom pri-dobL V nebeskoj državi so vsa srca zdrüžena v Bogi, zato so si tüdi med sebov edina. Edinost bo med nami, zemskimi državlani, samo te mogoča, kda bodo tüdi naša srca vsa edina v Bogi. To bo v istini boža držáva, v šteroj bo sam Kristuš kralüvao, kak kralüvle med nebeskimi svéci. Ne bo se vam te trbelo bojati za svoje živlenje, vladarje! Vsakši bo v vas gledao sveto, od Boga postavleno oblast, štera nam je potrebna, kak nam je potreben naš vsakdenešnji krűh. Evropski narodi gübijo Kristušov düh in idejo nekam v grozno nego-tovosL Ž naš velki püšpek Mahnič je kričao Evropi: »Jaj tebi, či se ne po-vrneš k Bogi!" Cerkev nam v tom žmetnom časi Stavla za vzor nebesko državo vseh svecov. Trüdimo se za njo! V našem srci je nje začetek! 4 NOVINE 4. novembra 1934. Žižki. Pri Reckovih, gde je bilo gostüvanje, so se pod okni zbrali dečki domači, črensovski, polanski i dolnjebistrički. I zbili so se. Čurič Jožef Reckov je celo dobo z nožom nekši opomin v nogo, naj drügoč ne nosi noža s sebov. Na podporo Novin so darüvali Poredoš August, žandarm., Dobrica Din. 17.50. Bog plačaj! G. Bistrica. Preminoči četrtek smo zakopali Jakšič Matjaša, dobroga krščenika i smilenoga očo do siromakov. V njem je zgübo „Dom sv. Frančiškaˮ tüdi velikoga dobrotnika. Sprevodili so ga trije domači dühovniki z velkov vnožinov naroda. Pokojni so bili goreči naročnik i plačnik Novin i M. Lista. Čeravno so nej znali čteti, so je vendar naročili, ar so bili osvedočeni, ka s tem včinijo jako dobro delo. „Naj drügi čtejoˮ, je bila njihova reč pri naročitvi. V močnom betegi so do zadnjega zdihlaja bili potrplivi i z Bogom zmirjeni sladko zaspali. Pokojni so tüdi to navado meli, da so nikdar ne pili nači vina, kak da so se prle prekrižalii te natihoma pravili: Hvalen bojdi Jezuš Kristuš. Srce Jezušovo naj se smili njihove düše. Obrtna šola. Prejšnji tjeden je začela s poukom obrtna šola. Vodi jo g. Pečnik, vučiteo na meščanskoj šoli v Lendavi. Čakovec. V špitali v Čakovci je mro Marko Raj, šteroga so v lendavskih goricaj pred kratkim napadnoti i smrtno ranili. Starešina preskrba pri Karitas. Vnogo jih je, ki na stara leta nemajo niti falačka krűha i so odvisni od milosti tüjih lüdi. Živlenje takših je žalostno. Vnogi celo zdvojijo... Kakša Usoda čaka vas na stara leta, ne vete. Edno pa lehko včinite, da se naprej rešite skrbi. Zavarte se za „starostno preskrboˮ pri Karitas. Kak je s tem zavarvanjom. Na priliko: 24 let stara osoba si žele po preteki 25 let zagotoviti izplačilo edne šume. Odloči se, da bo mesečno plačüvala 40 Din. Po preteki 25 let njej Karitas izplača 12800 Din. Če bi pa zavarvanec prle vmro, izplača Karitas taki celo zavarvano šumo. Če bi se zavarvanec smrtno ponesrečo, izplača Karitas taki dvojno zavarvano šumo. Ka pravite k tomi? Obrnite se kem prle na vodstvo Karitas v Maribori, Orožnova ulica 8, na uredništvo Novin v Črensovcih, ali na domačega zastopnika i se zavarte! Od naših v tüjini. Pozdravlajo: Lang Jakob, Lointe-Foy-Lés Lyon, domače, celo občino Ropoče in celo Slov. krajino; JuIiška Gašparič i Frančiška Trplan, Roanne v Franciji, drage domače, poznance, prijatelice, celo Slovensko Krajino i Urednika Novin; Škafar Vinko, par Bayel, gospoda vrednika, ženo i malo svojo deco, pa celo Slovensko krajino; Ošlaj Barica, Neubourg Francija iz Filovec. Naznanja, ka jo naši listi jako veselijo, ar že osem mesecov ne čüla materne reči. Šte pa naše liste ponoči od 10—12 vöre. Vredništvi Novin se toplo zahvalüje za trüde. — Hozjan Štefan, Alentovvn Pa. Severna Amerika iz Hotize Pozdrav pošila vredniki Novin, svojemi rojstnomi kraji i celoj Slovenskoj krajini. Naznanja, ka redno dobiva naše liste, šterim se jako veseli, ar so v našoj maternoj reči pisani. Višek naročnine pošila na „Dom sv. Frančiška.ˮ Strahote glada v Rusiji. Tajnik medverskoga i mednarodnoga odbora za izgladüvane ruske province, šteroga predsednik je bečki nadpüšpek kardinal Innitzer i šteroga sedež je v Beči, je objavo zanimivo poročilo, štero kaže, da je lani na miljone lüdi vmrlo v Rusiji. Na miljone jih je vmrlo, čeravno je vláda proglasila, ka je bila žetev zadosta dobra. Računa se, ka je 1. 1933 ne bilo menje žrtev od pet miljonov. Nešterni postavlajo to število ešče više na 10 miljonov. A vse to je potrjeno po očevidcih. Tak pravi Harry Lang iz New Yorka, ka je v Ukrajini vmrlo 40% lüdi od glada. Po informacijah nemškoga odbora za pomoč, štero so poslali nemški inženiri v Rusijo, je od miljone Nemcov v Rusiji mrlo 140 jezero od gladi v osem zadnjih mesecaj po pokrajinah Ukrajina, Kavkaz i Volga. Edna anketa „Mauchester Guardianaˮ iz lanske jeseni kaže, da je spadnolo število prebivalstva v teh provincah v prvoj polovici 1. 1933 za 5 do 10%. Profesor Duggan. Anglež, šteri je prišeo nedavno iz Rusije, pravi, da se glad nemre več tajiti i ka je vzgledni ameriški novinar i dopisnik zračunao, ka je število žrtev glada 1. 1933 do 5 miljonov. Dopisnik „Neue Freie Presseˮ, šteri ovak prijazno piše od sovjetov, prizna, ka je glád dao „telko žrtev kelko i Svetovna bojna". To poročilo tajnika dr. Amende določüje ešče naslednje: „Gda je pet miljonov lüdi, kmetov vmiralo od smrtnih krčov glada, so Sovjeti vrgli na evropsko tržišče 620 jezero hektolitrov žita, ka bi odnesli na te način zaslüžek našemi evropskomi kmeti. I zdaj ponovno, gda se kristjanje celoga sveta zdrüžüjejo za pomoč Sovjetskoj Rusiji Sovjeti ponovno trdijo, ka njim je vseedno, če vmira sirmaška ukrajinska raja i kmetski rob. Sv. Oča Papa od zvünešnjega prostoga dela. Za časa edne avdijence, so Sv. Oča Papa Pij XI. gučali ete reči: „Potrebno je, ka vam povem, ka je nieden poklic ne nizek v smisli nizkosti. Če je delo častito i koristno, je dostojno časti. Če bi šteli postaviti relativne stopnje različnih pozvanj, bi je trbelo soditi po poštenji i hasnovitosti. Ka bi pomagao najbogatejši i najlepši grad, če bi bio blaten i nesnajžen? To so povedali pometačom cest. Spominski den na kapucina Marka od Aviana. Gda so Türki 1. 1683. napadali Beč, je poslao tedašnji papa kapucina Marka od Aviana za dühovnika proti Osmanom. Sküpno s kardinalom je vršo kapucinec Marko junaška dela ob časi zasedanja mesta. Pred velkov bitkov je obdržao svečano mešo pred celov krščanskov vojskov. Ministrirao njemi je sam Ivan Sobieski. Ešče za časa pokojnoga kanclera Dolfussa je bio ustanovlen posebni odbor, ki je skibo, da se proslavi te spominski den. Tüdi letos je bio proslavlen. Obdržana je bila meša v kapucinskoj cerkvi, gde ma Marko svoj spomenik. Gučali so: kardinal Innitzer i predsednik Avstrije Miklas. Obdržana je bila tüdi akademija, na šteroj je gučao podkancler Starhemberg. Junaštvo dühovnika na gorečoj ladji Mavro Castle. Na engleškom parobrodi „Mavro Castleˮ, šteri je nedavno zgoro blüzi ameriške obale, je bio tüdi katoliški dühovnik O. Egan iz New Yorka. Gda je plamen obkolo celo ladjo, je on nepretrgoma spovedavao i davao odvezo potnikom, šteri so se zbirali okoli njega. O. Egan je bio med zadnjimi, šteri so zapüstili gorečo ladjo. Njegovo junaštvo posebno hvalijo amerikanske novine. Anekdota od + krala Alberta. Belgijski krao Albert je že duge mesece mrtev, pa ešče izda krožijo od njega zanimive anekdote, štere nam dokažüjejo, kak prilüblen je bio. Krao Albert se je rad vozo z biciklinom na sprehod. Eden den se je pelao v okolico Brüslja. Po istoj poti se je vozilo več flamskih delavcov. Gda so zagledali samotnoga kolesara, ga je eden pitao. „Gde si pa dobo tak lepi biciklin?ˮ Krao njemi je odgovori, ka si ga je küpo od svojih prihrankov. „Moraš meti pa dobro slüžbo, ka lehko telko prihranišˮ, je pravo delavec. „Hvala ga pitanje, zavolo plače se pa resan ne morem pritožavatiˮ. je odgovoro krao. „Ali zaslüžiš več kak 1000 frankov na mesec?ˮ „Preci več!ˮ „Gde pa delaš, da te tak dobro plačajo?ˮ „Toga ti pa ne povem, ar bi potom šo i bi me šče s slüžbe spravoˮ, je pravo krao i se odpelao mimo delavcov, šteri so ga ne ne spoznali. Posta. Ratnik Anton, Vančaves 41. Zakon od zaščite kmeta najdete v Novinaj. Martinec. A. Rankovci 22. Gda se list razširi, te bo mogoče nekaj dobiti, prle ne. Zakon določi, kakšo izobrazbo more meti urednik. Hozjan Ana, Martinetse, Francija. Peneze sprejeli. Duga je bilo na letos 1.40 Din. Na koj je višek poslani ? Balažic Ignac, a Gerzat, Francija. 59 Din sprejeli. Duga je ešče 13 Din. Balažic Marija, Geay, Francija. Sprejeli smo 29 Din 50 p. Duga je ešče 10 Din 50 p. Cör Štefan, Les Baius, Crense, Francija. Peneze, sprejeli. Hvala za pozdrav ! Duga je ešče 20 Din, ar je naročnina za Novine, Marijin list letno 100 Din. Kalendar do bite. Tanacek Franc, Vadarci. Letošnja naročnina za vse tri liste plačana. Bog plačaj za trüd. Nemec Jožef i žena La Villette, Francija. S Kalendarom vred ste ešče dužni 33 Din. Mihalič Vera, Airvault, Francija. Kakši molitvenik Vam naj pošlemo ? Miholič Jožef, Šülinci. Na letos i lani si vse plačao. Belec i Simon tüdi mata plačano naročnino iz penez, štere si poslao. Tvojih listov ne računamo. Na prišestno leto maš naprej plačano 74 Din. Marijin list i Ograček smo ti pa tak poslali. Ranko Marija, Petanjci. Pisarniško moč bomo potrebüvali, gda vse delo vred postavimo. Horvat Marija kod Kovačiča Zagreb: Višek od sv. meš med siromake razdelili. PREKOSNICE. Paroven somar. Somar je ednok zaišeo med dva navila otave. Bio je strašno lačen m je v svojoj parov-nosti nej jo niti z ednoga niti z drügoga navila. Mislo je: „Če bom jo s toga, mi ostane ov, če pa z ovoga, pa mi ostane te.ˮ Tak je siromak zgino od same parovnosti med senom. Cene. Pšenica 115—130 Din, kukorica 60—70 Din. meter v Novom Sadi na borzi. V Ljubljani pšenica 160—162.50, kukorica stara za mleti 147.50—150, lctošnja 107.50—117 Din. meter, če je süšena. Senja meseca novembra: 5. v Beltincih i v Soboti, 6. pri Sv. Križi, 10. v Puconcih, 11. v Draškovci, 15. v G. Radgoni, 16. v Bogojini, 25. v Čakovci, 28. v Prosenjakovci, 30. pri Gradi, v Veržeji i v Kotoribi K odaji je hiša v Turnišči št. 58 z vsem orodjom i zraven pripadajočim ogradom. Več se Poizve pri KÜČKO ŠTEFANI v Turnišči št. 7. BANKA BARUCH 15, Rue Lafayette, PARIS odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija; št. 1458-66; Ned.Dienst;Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice 24-23 Dvorba pri betežniki. Betežnikova hrana ne sme biti mastna. Mast, štera se včasih nabere na župi, trbej dol pobrati. Od perutnine naj dobi betežnih samo belo meso, temnejše je bole žmetno prebavlivo. Vendar vala pri naših lüdeh tmično meso za bolše kak belo, ka je pa ne istina. Pri žmetno betežnih Íüdeh, šteri nesmejo vživati zelenjave v navadnoj obliki, moremo pač skrbeti, da dobi betežnik tiste hranilne snovi v kakšoj drügoj ležejše prebavlivoj obliki. Najenostavnejši način je kühati vso zelenjavo v župi. Gda je župa kühana, se zelenjava pretlači skoz cedilo. Od zelenjave je tak ne ostalo nikaj drügoga, kak gosta župa i pa vlakna, štera se vržejo vkraj, Takša župa se lehko da čista ali pa zakühamo v njo jajce ali drobne režale. V župi lehko kühamo sledeče zelenjave : petržeo, paradajs, mrkevco ali samo zvünešnji deo (srednji deo, stržen diši preveč po divjem pa se more zato odstraniti), grajšček, cvetača ali karfijol, listi zelnate glave, falajček žute kolerabe i mali lük. Takša župa je jako tečna i hranilna, betežnikov želodec se je ne vteršo, čeravno je dobo vse potrebne snovi. Beležniki trbe že naprej zbüdili tek stem, ka njemi pripovedavlemo, ka bode dnes jo nekaj posebnoga, ka je ešče ne jo. Že miseo, ka bo dnes morao jesti ravno tisto, ka je včera zavrno, njemi jelo že naprej zmrzi. Zmešani krumplinov — piré— je od vsej načinov krumplinov najleži prebavlivi. Biti mora dobro stlačen. Zabelimo ga s par žlicami mleka i z nerazdroblenim presnim mastni ali zmočajom. Za betežnika bi bilo najbokše, če bi se vsa njegova hrana pripravlala na putri ali olji. Svinjska mast je od vseh maščob najmenje priporočliva. Nešterne zelenjave se dajo jako dobro pripraviti z mlečnov omakov. V ne preveč zabeleno maščobo denemo malo bele mele, hitro pomešamo i zaljemo z mlekom. V to omako denemo zelenjavo i ešče nekelko pokühamo. Paziti je dobro, ka se mela nikaj ne zažuti, ar je to potem navadno prežganje, štero je ne za betežnika. V takšoj omaki lehko pripravimo špinačo, grajšček, karfijol, pa tüdi krumplinom ali sladkoj repici se poda. (Dale). Sresko-kmetijska ino šolsko vrtnarska razstava v Soboti. V pondelek, dne 22. okt. t. 1. že v rani vöraj so začnoli prihajati marlivi gorički kmetje i so se zbirali v vékši i ménši trumaj pred sokolskim domom v Soboti. Nekaj minut po devetoj vöri je narodni poslanec g. Benko odpro sresko kmetijsko razstavo za srez Sobota. V prelepom govori je g. ing. Zidanšek, odposlanec kralevske banske uprave v Ljubljani razložo pomen razstave. Pri toj priliki se je Spomno z našega pokojnoga krala Aleksandra I. i pozvao vse navzoče kmetovalce i razstavlence, da bomo testament našega krala najbole spunili s tem, če bomo z vsemi silami i složno delali za procvit i napredek našega trpečega kmeta i njegovi z žüli pridelanih pridelkov. Že prvi pogled na prestrano dvo- i rano je prevzeo gledalce z veseljom pa Zednim z globokov žalostjov. V sredini dvorane je približno dva metra visiko bio pritrjeni napis „Bog živi našega kmetaˮ. Te napis je sestavo g. Faflik, hotelir v Soboti na 4 metre dugo i 75 em šörko blanjo iz žutih i rdečih jabolk. Pod tem napisom v ozadji na odri je bio postavleni z čar | nim pantlikom prevlečen kep našega pokojnoga krala Aleksandra I. z napisom : „Čuvajte Jugoslavijo !“ V ozadji | nad napisom „Bog živi našega kmetaˮ pa so se vidle gore z lepov cerkvicov, ar je ta itak najbole prilüblena našemi dobromi, poštenomi i trpečemi kmeti. Na razstavi so bile zastopane vse panoge našega gospodarstva i to v tak velkoj meri, ka je velka dvojna s stranskimi prostori prenapunjena bila. Razstava sama je bila razdeljena na več oddelkov i te oddelke si bomo pogledali po vrsti. Šolsko vrtnarska razstava že na prvi pogled I pokaže nevtrüdlivo delo našega vučitelstva v sobočkom srezi i mladine’ štera je izročena njemi v vzgojo. Po napisaj na razstavlenih predmetaj je razvidno, da nega šole v sobočkom srezi, ka ne bi bila zastopana na razstavi. Pododdelki te razstave zavzemajo: domače sadje vseh vrst, zelenjavo, semena, vkühano sadje i zelenjave, kompote, lekvare, likere, razne brezalkoholne soke. Sadna drevja v razvoji od semena do zgojene krone. Posajeno drevo s kolkom, sadni škodliva i zatiranje istih v naravi i kepaj. Po vnožini razstavlenih predmetov sta prednjačilo brata Titan. Posebno pa mlajši g. šol. upravitel v Puconcih. Njegova sküpina obsega: Razvoj jablan v šestih sortaj, plava akacija ceplena navadno, breskve v obliki U kardona, velika muza, štera posebno zbüja pozornost. Dale zrele jagode, asparagos, glicinije, škodlivci sadnoga drevja v naravi i na kepi. Slika najlepše vrtne čite (lope) i vsa Vrtnarska šker, štera pride v poštev v dobro vrejenom ogračeki. Vse to i ešče dosta neopisanoga je požrtvovalno delo našega vučitelstva, za štero ne bode dobilo drügoga plačila, kak lübezen i poštüvanje naše mladine i dobroga kmetskoga lüdstva v Slovenskoj krajini i vüpamo, ka je to tüdi najsrčnejša žela vsega vučitelstva. (DaIe.) Novine izbajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest. Dolnja Lendava. — izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pole.