Političen Mzn slovenski narod Diodo in Jugoslovani. (Govor poslanca dr. Ploja v državnem zboru dne 10. februarja.) V imenu »Slovanske zveze" imam nalogo, da pojasnim naše stališče nasproti sedanji vladi in posebno z ozirom na progra-matično izjavo gospoda ministrskega predsednika v seji dae 24. januarja t. L Ne mislim obširno se baviti s to izjavo, marveč le označiti naše stališče glede važnejših točk v izjavi. Iz te programatične izjave gospoda ministrskega predsednika odmeva vodilo, ki nam je že znano in ga je rabil prednik dr. pl Ktirber v raznih tonovih vrstah, sedanji gospod ministrski predsednik naj mi torej oprosti, ako rečem jasno in kratko, da smo že siti lepih besed in si želimo tudi dejanj. (Tako je!) Gospoda ministrskega predsednika ne bomo sodili po njegovih besedah, marveč po njegovih delih. Sodili bomo dela in brez predsodkov pravično uvaževali dejanjske razmere. Z,a sedaj hočemo čakati in uvaževati, ali bode ta vlada svoje obljube tudi izvršila s pravičnimi samostojnimi odločbami in ali bode prikrito ohranila tudi v bodoče zistem, ki je nas Hrvate in Slovence prisilil, da smo bili v najhujšem boju proti prejšnji vladi na strani čeških bratov. Jako pazno bomo zasledovali, ali se ni morda izpremenila le tvrdka in se pod novo tvrdko goji le stari kupčijski duh, staro vladno in upravno načelo. Tudi mi želimo, da se prične v tej zbornici trajno in stalno delo, vendar pa smo mnenja, da predpogojev za to ne more ustvariti zbornica sama, ampak da ima tudi vlada velik in dober del te naloge. In vlada more izvršiti to svojo nalogo, ako v svojih vladnih in upravnih odredbah z vso res-nobo in potrebno odločnostjo varuje stališče, da je treba tudi praktično zadovoljiti opravičene želje in zahteve posameznih narodov. (Pritrjevanje.) Vlada nasproti Slovencem in Hrvatom. Z največjo simpatijo pozdravljamo prizadevanje vlade, da zbliža Cehe in Nemce da napravi narodnostni mir na Ckškem. Po- LISTEK. Izborna zabava. Veseli predpust se je bližal že svojemu koncu, ko so si zmislili spoštovanja vredna mamka Rožmarinova, da morajo prirediti domačo zabavo s plesom, z godbo in s krofi. Zastonj se je močni in debeli mož Rožmarin upiral na vse kriplje, suha, toda odločna Rožmarinka ni odnehala od svojih zahtev niti za las. »Če so plesali pri Žabonovih, bomo pa še pri nas!" je odbijala možu pomisleke »Ali smo mi morda kaj manj, kakor Žabo-novi? Žabonka naj nikar ne misli, da ne Premoremo predpustnega bala in par krofov!" »I kje pa naj plešemo, ko je v našem stanovanju že tako na tesno, da se človek komaj obrne med stoli in omarami?« je poskušal pregovoriti Rožmarin svojo častihlepno ženo, dasi je slutil že naprej, da ne bo nikdar dobil pravde »Seveda ti s svojim vedno sitim trebuhom se ne moreš obračati nikjer dobro in si ljudem še na veliki cesti na potu", ga je sebno mi želimo, da se to lepo delo tudi posreči, četudi smo prepričani, da bode to delo jako težavno. Ako pa se reši to vprašanje, ako se ublaži ali celo konča češko-nemški prepir, s tem ni še vse storjeno, da se reši „največje vprašanje", katero je gospod ministrski predsednik naglašal v svoji izjavi. Opozarjam, da narodnostniboj divja tudi na jugu države, da Hrvatje in Slovenci bi-jejo hud boj za svoje politične, narodne, kulturne in gospodarske pravice. Vlada, ki pravi, da se hoče popolnoma nepristransko in upoštevaje individualnost ozirati se na opravičene koristi posameznih narodnosti, ne sme zatiskati svojih oči tem dejstvom. Vlada tudi ne sme prezreti zgodovinske istine, da ravno Hrvatje in Slovenci ob Adriji izvršujejo zgodovinsko misijo in torej že s stališča avstrijske državne misli zaslužijo popolno varstvo vlade v dosego svojih zakonitih interesov in ciljev. (Pritrjevanje.) In kako se vede avstrijska vlada nasproti temu zgodovinskemu dejstvu? Samo tako, da mirno lahko rečemo : Avstrijske vlade so največ škodovale dinastičnira interesom na jugu države. Opozarjam vlado, da je le njena dolžnost, ako na jugu države prične Hrvatom in Slovencem pravično politiko. Le tako more ublažiti med Hrvati in Slovenci veliko nevoljo ter preprečiti razdraženost, katere velike in hude posledice bi morala neprijetno občutiti vlada in država. (Pritrjevanje.) Tudi mi smo za to, da se varuje državna avtoriteta in javni red, a smo tudi mnenja, da se to zaželjeno stanje more le tedaj doseči, ako tudi državne organe pre-šinja prepričanje, da more državna avtoriteta le tam rasti in uspevati, kjer nositelji avtoritete in javnega reda vestno izvršujejo zakon in pravičnost ter vodijo pravo avstrijsko politiko. Narodnostni boj na jugu države vzbuja posebno pri nas Hrvatih in Slovencih vedno zbadala Rožmarinka in dostavila s povzdig-njenim glasom: „Mize, stole, omare, postelje in vse nepotrebno ponesemo iz spalnice za tisti večer in prostora bo dovolj in najmanj «a dva para več kakor pri Žabonovih." Rožmarin je pomrmral bolj na tiho, da je ples le za otroke in norce ali za tiste, ki si Šele žele pridobiti častni naslov pravih prismod. Potem pa se je vdal, že zato, da bi zopet ne slišal kaj nespoštljivega o svojem trebušku, za kojega je bil žrtvoval že toliko denarja in časa. In tako je napočil dan, ki bo vsaj do prihodnjega predpusta v zgodovini Rožmari-nove obitelji zapisan s pozlačenimi črkami. Od ranega jutra do solnčnega zahoda so imeli mati Rožmarinka z obema nadobudnima hčerkama in deklo posla čez glavo da so uredili takoimenovano plesno dvorano*. Očeta Rožmarina so spodili do večera v prognanstvo. Mož je mrmral seveda čisto sam zase, da bo to zanj edina zabava in je odnesel svoi globoko razžaljeni trebuh precej po kosilu nekam v Gradišče, kjer je našel par somišljenikov in igral ž njimi duhovito igro Marijanico za vino. Starejši hčerki Rožmarinovi je bilo ime večjo razkačenost, ker državni organi le prevečkrat opuščajo tisto nepristranost, ki je prvi pogoj za vsako uspešno in primerno delovanje na jugu države. f, ..... ^ Dvojna mera. ~ ; Dvojna mera, s katero se meri na jugu.-—- in le prevečkrat na našo škodo V je jako škodljiva. Dvojna mera vzbuja pri onem, ki vživa prednost, vedno večjo oblast-nost, poželjivost in narodno nestrpnost, pri prezirancu pa vedno večjo nevoljo, in tako ustvarja razmere, ki nas vedno bolj oddaljuje od narodnostnega miru, ki ga želimo. Le površno hočem navesti, kako prezirajo nas Hrvate in Slovence. Poglejmo na gospodarsko polje ! Jugoslovanske dežele zanemarjene. Dalmacija je bogata dežela ne-vzdignjenih zakladov in pokrajinskih lepot. In vendar je v gospodarskem oziru povsem zanemarjena, ker vlade ničesar ne storč za to deželo. Neverjetno, a resnično je, da ta dežela še danes ni s središčem zvezana po železnici. Poglejte v Istro! Tu živi jako skromno in pridno kmečko prebivalstvo, a je še vedno v največji bedi. Na K r a n j s k e m je po zadnjem ljudskem štetju prebivalstvo za Koroško v odstotkih najmanj naraslo, ker izseljevanje strašno narašča. Gospodarske razmere na deželi so že neznosne. Na Spodnjem Štajerskem so trtna uš in druge trsne bolezni, vsakoletna toča in povodnji jako potlačile gospodarski položaj kmečkega prebivalstva. Reči smem, da je prebivalstvo v vedni bedi. Tudi slovenski del Koroške je v veliki gospodarski stiski. Zato nujno prosim vlado, da na te žalostne razmere obrača vso svojo pozornost ter dovoli hitro pomoč. Poglejmo na kulturno polje. Navesti hočem le nekaj kričečih slučajev. V Trstu nima še danes nad 1000 šolo-obveznih slovenskih otrok nobene ljudske šole, v kateri bi se poučevali v Anči, mlajšo pa je klical oče z nežnim imenom Mucka. Previdna mati priroda je preskrbela, da so bile v obeh sestricah zedi-njene čisto različne lastnosti. Gospodična Anči je štela že svojih trideset let, to se pravi, štela jih ni čisto do konca, ampak jih je javno priznavala samo štiriindvajset. Podobna je bila svoji dolgi in suhi materi; zategadelj jo je imenoval oče večkrat „lojtro", toda samo v jezi. — Majhna in debeluhasta Mucka pa se je razvila po očetu. Eno leto mlajša, je bila torej v cvetoči dobi devetindvajsetih let, javno pa je bila zadovoljna z dvaindvajsetimi. Anči je rada šivala in brala in pretakala debele solze, če se je zvršila povest nesrečno; Mucka pa je pridno kuhala in je rada kaj dobrega pojedla in se je smejala ves dan. Le v enem sta si bili obedve enaki, čakali sta ženina, čakati ga in čakali ga bosta zastonj. Ko se je vračal zvečer Rožmarin domov, je bil že precej dobre volje. Tiho in zadovoljno se je smehljal predse in je hodil rajši ob zidu, kakor po sredi hodnika. Ze oddaleč mu je udaril v nos prijetni vonj krofov in zato je mož pospešil svoje korake. Precej pa je telebnil v veži ob vedrico kalne svojem materinem jeziku. (Živahni klici Čujte! Čujte!) Nasprotno pa so v Trstu in Pulju državne ljudske šole z nemškim in italijanskim učnim jezikom. Upravičeno pričakujem, da vlada vendar enkrat odstrani te „partie honteuse" iz avstrijske kulturne zgodovine. Vseučilišče v Ljubljani. Pri tej priliki bi opozoril še na neko drugo stvar. Hrvatje in Slovenci z vso pravico želč da se v Ljubljani ustanovi vseučilišče To ni narodna, marveč čisto kulturna zahteva, za katere so dani vsi predpogoji. Zato tudi tej vladi ponavljamo svojo nujno zahtevo, naj že vendar enkrat v tem oziru napravi odločilni korak. Ker že govorim o vseučilišču, hočem kratko reagirati na besede g. poslanca za Opavo. Tovariš g. dr. S o m m e r , se je včeraj v svojem govoru dotaknil tudi tako-zvane hrvatske naredbe, ter naglašal da je vseučilišče v Zagrebu „manj vredne." Odkrito priznam, da se ne čudim, ako od gotove strani tako sodijo o slovanskih vseučiliščih. To je načelo, to je strankarska taktika. Priznam pa tudi, da se jako čudim, ker je tako sodbo nepremišljeno in brez poznanja razmer izrekel mož, ki je po svojem poklicu profesor. (Pohvala.) Ta sodba je neopravičena ravno glede zagrebškega vseučilišča. Kdor nepristransko opazuje delovanje vseučilišč vobče v naši državi in posebej še slovanskih, ta mora vedeti, da vseučilišče v Zagrebu med najvišjimi znanstvenimi zavodi uživa velik ugled in da mora biti avstro - ogrska monarhija ponosna na to vseučilišče. Ravno gospoda poslanca za Opavo hočem opozoriti na to, da je zagrebška univerza urejena popolnoma po nemškem zi-stemu in da vsako zasramovanje zagrebškega vseuč lišča zadene tudi nemška vseučilišča v Avstriji in Nemčiji. (Pritrjevanje.) Jako mika me, da bi govoril tudi o političnih in pravosodnih razmerah na jugu naše države. Vendar tega danes ne storim, ker se nam ponudi prilika še pri drugem branju proračuna obširneje vode, s katero so bili popoldne čedili slavnostno »dvorano". Padel je v lužo, toda k sreči je prišla Mucka s svečo in mu pomagala iz umazane povodnji. Rožmarinka je imela opravka pri krofih, in tako ni imela ta zadeva nobenih slabih posledic za Rožmarina, ki se je od strahu mahoma streznil, kakor hitro je začutil zoprne vodo. Hitro se je preoblekel in se postavil z »lojtro" v dvorano, da bi sprejemal mile goste. Dolgo ni bilo nikogar. Plesna dvorana se je svetila v čarobni luči šestih sveč in dveh petrolejk. V kotu je stalantikvaričen klavir na treh vegastih nogah, od katerih je bila zadnja podložena z desko. Častitljivo glasbeno orodje se je zmajalo po vsakem dotiku; zato je poslala Rožmarinka deklo k možu z naročilom, naj nikar nič ne kolovrati v kotu, posvečenem glasbi. Prvi je prišel igravec, bled dijak, se priklonil Rožmarinu in belo oblečeni gospodični Anči ter je sedel za klavir. Gospod Rožmarin ga je naprosil, naj zabrenka kaj prav okroglega iii dijak je udaril na tipke, toda nehal je takoj. Bal se je, da se mu klavir ne razruši in je prosil druge lesene podlage za levo nogo. Potem je zopet „za- govoriti o teh zanimivih zadevah. Le kratko konstatujfem, da bi vlada ia pravosodna oprava, prešinjeni duhom pravičnosti in ne-pristranosti, labko mnogo ublažili narodnostne boje in nasprotja na jugu države. (Pritrjevanie.) Pravico tudi nam! Radi priznavamo, da v raznorodni državi, kakor je Avstrija, nobena vlada in nobena uprava nima lahkega dela. Jakisto pa smo tudi prepričani, da;vsak^-iddalje-vanje od strogo določene meje nepristra-nosti in nepravičnosti le poveča težkoče (Živahno pritrjevanje) in le do skrajnosti poviša pohlepnost že itak nasičenih narodov. (Pritrjevanje.) Mi Hrvatje in Slovenoi ne zahtevamo nobenih predpravic, marveč terjamo od vlade in uprave samo to, da tudi nam v korist izvršuje zakon in pravo in da brani naš naravni narodni, politični, gospodarski in kulturni razvoj nasproti neopravičenim napadom naših nasprotnikov. (Živahno pritrjevanje ) To je, kar zahtevamo od vlade. Mislim pa, da bi vsaka v resnici avstrijska vlada morala kakor hitro mogoče izvršiti te naše želje in zahteve. (Pritrjevanje.) Pozor proti Halarom ! Preden končam, hočem se dotakniti vprašanja, ki je z ozirom na razne dogodke zadnjega časa v drugi državni polovici posebne aktualne važnosti. To je vprašanje o našem državni pravnem in gospodarskem razmerju do Ogrske. Ni moj namen, da bi o tem vprašanja morda podal teoretsko razpravo ali kritično pojasnil zgodovino nagodbe iz 1. 1867. in posamezne faze poznejših nagodb. Moje mnenje je, naj bi se zlasti o mogoči izpre-membi našega razmerja do Ogrske ne govorilo mnogo, vsaj ne samo teoretski. Stvari še niso v stadiju, da bi mogli pravo sklepati. To pa morem reči: Mi Hrvatje in Slovenoi zasledujemo dogodke na Ogrskem kot previdni opazovalci in hladni računarjL Ti dogodki nas tudi niso iznenadili, kajti kamen se ni šele danes sprožil, kamen se že dolgo vali, samo ne s tisto hitrostjo, s katero utegne sedaj drseti navzdol. Mi zasledujemo, kakor sem že rekel, te dogodke kot hladni računarji, zato menimo, da tudi zbornica ne sme boječe in potrpežljivo opazovati te dogodke, marveč mora previdno vse potrebno ukreniti in odločno delati v trenutku, ko naš nasprotnik ne bo še popolnoma pripravljen z našim denarjem, da udari po nas. Kakor zbornica ima pa tudi vlada isto dolžnost, da se pripravi za vse slučaje in da v danem trenotku v vsakem oziru zavarujemo koristi te državne polovice. (Ži vahna pohvala. Govorniku čestitajo.) j Tedenski pregled. Poti avstrijski kat. skod se bo vršil od 11, do i IS. »ovembra. — V Litiji je imel shod zagorski Čobal; zbobnal je skupaj 40 poslušalcev. — V proračunskem odseku poslanske zbornico na Dunaju je pri točki .ljudsko šolstvo", govoril poslanec dr. Žitnik o žalostnih slovenskih razmerah na Koroškem, v Primorju, zlasti v Trstu — „Novi List" pišo o .Slov. Narodu" tudi tole: .Slov. Narod" ai drugega, kot slovenska izdaja dunajske Židinje, in | ako prinaša .navdušene narodne članke, je to ls i pesek v oči čitateljem". — V Ameriko se je 8. t. | m. odpeljalo 200 Slovencev. — V soboto nastopi z velikim sijajem Roosevelt kot novoiz roljeni predsednik ZJedinjenih držav v Ameriki — Župnija Šmartno pri Kranju je podeljena č. g. Fr. Dolinarju, dekanu v Ribnici. — Dogodki aa Ruskem. Gapona je bil odpeljal neki mlad inženir. Pobegnil je bil na Prusko, do sobote je bival v Genevi v Švici, od tu je odpotoval v London. Izdal je sedaj oklic na kmete, ki se bo razdelil v več stotisoč izvodih. T oklicu tudi nagovarja, naj se upro mobilizaciji sa vojsko. — V Putilovih tovarnah sta se razpočila dva kotla. Mnogo delavcev Je mrtvih. Nesrečo ao povzročili stavkujoči. — Vojska. Več kakor en teden so divjali strašni boji po noči in po dnevu v Mandžuriji. Ogenj je bil na celi bojni črti, ki je obsegala najmanj 100 km. Glavni boji so se vršili na levem in desnem krilu, kjer so hoteli Japonci obiti ruske postojanke. Do 13 krat so Japonci obnovili napad na prelaz Gutulin, jugovzhodno od Mukdena, a vselej so bili odbiti. Enkrat so našteli Rusi pri pokopa-▼anju čez 2000 mrtvih Japoncev. — Hudi naskoki so bili na levem krilu tudi v okolici Janzjatuna i« Kandalizana. Napadalo je 20 bataljonov Japoncev brez mspeha. Še silneji boji so se razvijali na zahodnem bojišču, kjer je z vso silo prodirala Nogi-jeva armada. Huda bitka je bila pri Čantan-u, ki leži ob reki Hunho. Ruska armada je tu mnogo trpela, vendar pa tudi uničila s šrapneli cel japonski polk. Nekoliko severno od Čantana je kraj Madzjapu ia most istega imena blizu Mukdena; ta kraj je bil cilj srditih In neprestanih japonskih napadov, ker tvori most skoro edino zvezo preko reke Hunho, na kateri se je jel led topiti. — Na severozahodu ob cesti proti Sinmintinu je bil silen boj z golim orožjem pod vodstvom ruskega generala Kaulbarsa. Japonske in ruske izgube so silno velike. V centra so Japonci prodrli do zahodno od Šahepo ob reki Šaho, 7 km od Mukdena, od koder bombardirajo mesto. Prebivalstvo beži v Tjenlin in Sinmintin. — Vsa ruska armada je bila od 1. t. m. v boju. — Poročila berolinskim listom do srede tedna so bila . Rusom ugodna. Vznemirljivo je bilo poročilo, da | so štiri japonske divizije prišle do Šalinpu na enako | višino, kot Mukden za hrbet ruske armade. To je i bil general Nogi s svojo portartursko armado, ka-| terega kretnje Rusi niso opazili. — V četrtek p* so | došla žalostna sporočila, da so Rusi poraženi in da j so se jeli umikati proti Šjenlinu. Na videz silne ' operacije na vzhodnem bojišču, so bile le japonska ! zvijača Japonci so s tem hoteli odvrniti pozornost j od glavnega bojišča. In res, Kuropatkin je poslal i prvi zbor na pomoč vzhodni armadi. Japonci so to ; opazili ter začeli resen napad ob poti proti Sinmin-' tinu proti Mukdenu. Za Ruse je postala nevarnost, da jih Japonci popolnoma obkolijo in jim ne od-režejo povratka proti severu. Razvil se je velikansk boj za Mukden. Velika ravnina je posejana z Mrtvimi trupli. Topovi so delali strahovito. Rusi so bili potisnjeni nazai proti železnici. Kuropatkin sam objavlja, da so velike japonske čete severozahodno od Mukdena in da so ga prisilile, da se mora takoj umakniti. Bitka je bila najstrašnejša v sedanji vojski. Rusi so izgubili 40.00 moštva in čez 800 častnikov. Tudi japonske izgube niso manjše. — Ojama uradno naznanja, da so Rusipora-ženi na vseh črtah in da se umikajo od Mukdena. Na zahodu se je nakrat pojavila peta japonska armada pod poveljstvom generala Kava-mure. Tudi to je Ruse silno presenetilo. — Sto milj južnovzhodno od Honkona so videli dvoje ja-ponsiih brodovy. Prvo močno 9 ladij, drugo 13. — Zagotovlja se, da je Rusija kupila 7 argentinskih križark. - Brodovje admirala Roždestvenskega je odplulo od Madagaskarja nazaj proti Rdečemu morju. Vse začudeno vprašuje, kaj to pomeni. Godovi prihodnjega tedna. V nedeljo, 12. sušca, Gregorij I. pap.; ponedeljek 13. Rozina od., Evfrazija d.; torek 14. Matilda kr., Pavlina; kvat. sreda 15. Longin m, Klemen H.; četrtek 16. Hilarij in Tacijan mm.; kvat petek 17. Jedert d.. Spomin sulice inžebljčv n.GJ.; kvat. sobota 18. Ciril J. šk., Edvard Kr. Rusho-japonsftn vojske. Mukden v japonskih rokah. — Boji na ruskem umikanju. Najkrvavejša in največja bitka novega časa je za Ruse izgubljena. Na bojišču je obležalo na obeh straneh nad 100 000 mož, a boji se na umikanju še nadaljujejo. Rusi so izgubili Mukden. Ta uspeh bo le še bolj vspodbudil Japonce, na ruski notranji položaj pa bo to slabo vplivalo. Ta bitka je bila večja, nego „bitka na-| rodov" pri Lipskem, ker ondi so se bili le tri dni, tu so pa trajali najkrvavejši boji skoro 14 dni. — Pri Lipskem se je skupno bojevalo 500.000 mož z 2000 topovi, neki dHnajski list pa z največjo odločnostjo trdi, da je bilo v boju za Mukden zapletenih okolu 480000 Rusov in okolu 600000 Ja ponoev. Tako si je lahko tolmačiti ruski poraz Rusi za toliko japonsko premoč menda niso vedeli. Japonci so pravilno zasedli Mukden včeraj ©b 10. uri dopoldne Kuropatkin je zapustil Mukden 7. t. m. V Mukdenu Jap. ne bodo pustili mnogo čet, ampak porabili jih bodo za nadaljnje brezobzirno preganjanje sovražnika proti severu. Na to polagajo večjo važnost nego na formelno zasedenje. Krvava boja Nogijeva za posest Mukdena pri Tanitunu in Santaici, sta baje šele predigra temu, kar se zgodi še severno od Mukdena. Nogi hiti, da doseže z oddelki svoje armade višine severno od Mukdena in pre-striže Rusom pet. Nogijeve čete prehodijo baje na dan 25 milj. Rusi se na vsej črti hitro umikajo, obsipavani od japonskih krogelj. Ruski krili bodeta morali prestati krvave boje, s katerimi bodeta morali kriti umikanje armade. Japonci bodo seve storili vse, da jo obkolijo ter upajo, da bodo s tem srečnejši nego so bili pri Ljaojanu. — List »Rus" poroča, da so Japonci na skrajnem severozahodu na silno zvit način obšli Ruse. Sreča za Ruse je, da je reka Hunho še zmrznjena. Silno nevaren je položaj postal za ruske čete, ki so branile Kaatulinski prelaz, ker so Japonci na vzhodu zasedli Mahuntan in Kuroki ter peta armada generala Kavamura na vzhodu jako hitro napredujeta. Japonci so zasedli F u š u n , ki bi postal glavno križišče ruskega umikanja, če bi se Rusom ne posrečilo umakniti se v Tjenlin po mukdenski cesti, o kateri trdijo nekatera poročila, da so Japonci že potisnili svoje čete k njej. Če se potrdi zasedenje F u š u n a je velika nevarnost za ruske vzhodne oddelke in deloma za vso rusko armado. Glasovi, da so Japonci razdrli med Mukdenom in Tjelinom železnioo se vzdržujejo, uradnega potrdila o tem pa do danes opoldne nismo dobili. Kuropatkin je menda sporočil carjn, da so vzroki poraza — nedostajanje streliva, posebno krogelj in premoč japonskega topništva. Japonska organizacija pa je bila tudi v tem oziru izborna. Na bojišču je pravo spomladansko vreme. Ruski papirji so na pariški borzi silno padli, vendar ondi še vedno upajo, da ta bitka ne postane Sedan za Kuropatkina ter da se mu bo posrečilo umakniti se z glavno armado. Vest, da so Japonci obkolili 200.000 Rusov, se nam še ne zdi verjetna. Odbijmo vsaj eno ničlo, ali pa je popolna izmišljotina. Upajmo, da ruska armada ni preveč zamudila in da se večina reši. Japonski list »Kokutnin" piše: V bitki pri Ljaojanu je bila nnša glavna naloga zlomiti upiralno stal šče sovražnikovo oli reki Šaho in ustaviti njegovo gibanje proti jugu. Oboje smo dosegli. Glavni n<;men sedanje bitke ni bil samo okupacija Mukdena, ampak uničenje glavne moči ruske mandžur-ske armade. Kakor se sedaj stvari razvijajo, je naše levo krilo sovražnika popol noma objelo ia naše orožje je bilo tudi na drugih točkah zmagoslavno. Japonska poročila se bahajo, da imajo Rusi 60000 mož izgub, da so Japonc rusko središče skoro popolnoma uničili, zasedli vse važne pozicije na fionli in da se Kuro-patkin obupno trudi, da bi prišel v Tjenlin. Izguba glavnega mesta Mandžurije je za Ruse jako žalostna. Od zadnje velike bitke ob Šahu je Kuropatkin imel pet mesecev časa pripraviti se, proučiti sovražnikove moči, a vse to ie bilo nezadostno izvršeno. Izgubljen je Mukden in tako je nevarnost, da bo odrezan tudi Vladivostok. Sibirska železnica je očividno bila za Knro-patkiua nezadostna pomoč. Japonske operacije so se izvršile pa načrtu, katerega je sestavil Šef generalnega štaba Kodama in katerega je odobril maršal Ojama. Dočim japonska poročila trdijo, da se Rusi„ v neredu umikajo, da so Japonci tik za njimi pravijo ruska poročila, da se umikanje pred japonsko premočjo' vrši v reda. Neki znani ruski general pravi, da je glavna ruska artiljerija izven nevarnosti, da je to umikanje, ne pa divji beg. Rusi bodo dobili za Tjenlinom utrjene pozicije, s katerimi zavarovana, se bo armada lahko ustavila in rekonstruirala. Utrujeni Japonoi jih ne bodo zasledovali in tudi ne takoj napadli njihovih stališč pri Tjealinu. V Tjenlmu se bo zopet razvijal več tednov tak položaj, kakor je bil ob Sahu Da bi bilo le res tako ! General pravi, da ie bil Kuropatkin premalo odločen in da bi bil ob pravem času moral napasti levo japonsko krilo. Splošno se pa priznava, da so se ruski vojaki borili kot veliki junaki. Dopisnik lista „Echo de Pariš" poroča, da se v Peterburgu govori, naj bi se sestavila nova ruska armada 500 000 mož. Baje se že mobilizira 5., 13. in 18 ar-madni zbor in voj grenadirjev v Moskvi. Ameriški listi pišejo da bi bilo nadaljevanje vojske nepotrebna moritev ruskih podanikov, Poročila, kolikor smo jih dobili dopoldne, se glase: Japonska in angleSka poročila. Rim. 10. marca, Iz Tokia poročalo: Japonski plen znaša doslej 57 topov, 4700 pušk in 4300 vozov najrazličnejše vrste, ki jih Rusi niso mogli več razdreti. Število vjetnikov še ni določeno. London, 10. marca. Le čudež more rešiti Kuropatkina in njegovo armado, da ga Japonci ne bodo vjeli ali uničili. Ruse čaka najstrahovitejša vojaška katastrofa našega časa. To je bilo tukaj danes zjutraj na podlagi ponoči došlih vesti sploša« mnenje. Ena prvih vojaških avtoritet se danes izraža v Morningpost: Ako se bo Kuropatkin tudi sedaj znal izviti z večino svoje armade smrtnemu objemu Ojame, potem bo po pravici smel veljati za največjega vojaškega veleuma, ki ga je katerikrat poznala vojna zgodovina vseh narodov. London, 10. marca. Reuterjevem« uradu poročajo iz Mukdena 8 t. m. ob 10. Dalje v I. prilogi. igral" in zadovoljen nasmeh se mu je pojavil na suhem obrazu. Klavir je bil ves razglašen, pet tipk je bile gluhih ; tako torej živ krst ne bi mogel razločiti, kdaj igra igravec prav ali ne. Vtem so prišli povabljeni gosti in prihiteli sta tudi praznično oblečena Rožma-rinka in dražestna Mucka, obe prijetno dišeči po krofih. Mati je pozdravila naj prvo mršavo gospo Žibonko, ki je privedla s sabo svojo priliznjeno hčerko Mici, o kateri se ni vedelo, ali je starejša kakor Mucka ali mlajša kakor Anči. Med drugimi gosti je odlikovala najbolj gospoda M.la-niča, zasebnega uradnika z dolgimi brki in veliko plešo. »Šestnajst nas je!" je vzkliknil Rožmarin. „Vsi smo skupaj! Kar začnimo!" Dijak je začel brezobzirno udrihati na klavir. Ples je otvoril gospod Žabon, ki je bil prišel zaradi blatnega vremena v škor-njih in se je zavrtel z gospo R. žmarinko, kojo je proglasil za „kraljico bala". »Le zabavajmo se!" je vpil Rožmarin in se stisnil v kot, da bi plešočim parom ne bil na potu. Toda že ga je zapazilo bistro oko Ža-bonke. Izvlekla je reveža v javnost, zastonj se je branil, češ, da ima nahod; moral je plesati. Kmalu se je tudi on zabaval v potu svojega obraza. Dijak je mlatil kakor besen po tipkah, plesavci pa so se gnetli kolikor mogoče po taktu in se suvali ob zid in tuja rebra. Dolgobrki Milanič se je sukal z Mucko Anči pa je plesala z nadizprevod-nikom Žvižgarjem. »To ne gre tako!" je dejala Rožma-rinka Žabonu. .Kaj plešete?" »Polko gospa!" Jaz pa valček! O to je imenitno!" se je veselila plesna kraljica. »Tgrajte polko!" je zavpil Žabon in n njim drugi. Igrač se je nasmehnil in jel zbijati iz-nova, da je instrument ječal in stokal na vseh koncih in krajih. .Le zabavajmo se !" je kričal ves za-sopihani Rožmarin in na tihem premišljeval, kako bi se izmuznil iz rok svoje trdovratne plesavke. Komaj pa se je te odkri-žal, je že prišla Rozmarinka in hajd ! moral je zopet privzdigovati svoje okorne noge. V dnu srca se je smilil sam sebi in je obžaloval, da se ni skril o pravem času v klet Od daleč je videl, kako se je vrtela Milaničeva pleša kakor mesec Okoli planeta po sobi. Ves truden in potan se je na posled rešil v kot za klavir; vse ga je bolelo in dihal je komaj. Drugi pa so plesali vedno živahneje. Žabon je vnovič povabil Rožmarinko na polko in, ko je priplesal ž njo mimo Rožmarina, ga je vprašal, kaj tam dela? »Oh, zabavam se!" je vzdihnil Rožmarin in si brisal pot s čela. Žabon je od veselja hotel udariti z nogo ob tla, zadel je pa nerodnež s svojim podkovanim škornjem najlepše kurje oko na Rožmarinkini nogi. Hudo prizadeta ple-savka je zavriskala, toda ne od veselja in je švedrala k steni, koder so bili stoli. „Le zabavajmo se!" je vpil Rožmarin za klavirjem. Milanič je tolažil trpečo Rožmarinko, drugi pa so se vrteli dal,e, da se je vse treslo. Rožmarin, ki je bil šel tako zgodaj v pokoj, se je že precej oddehnil. Včasih je pogledal v stransko sobico, kjer so bili krofi, mrzle klobase in cviček. „Oh, to se lepo zabavamo !" je kričal iz kota. Rožmarinko je noga tako bolela, da je morala obsedeti. Naposled so opešale moči igravca, da je nebal trpinčiti nedolžno orodje. Rožmarinka je velela, naj prineso vino, krofe in klobase kar na klavir. »Oh, kako se zabavamo!" je vpil nje« mož. Toda že se je bližal trenutek nesreče t Bodisi da so plesavci preveč butali ob klavir in ga odrinili s podlag, bodisi da se je upehani Rožmarin preveč naslanjal obenj, ali pa tudi, da so bile sklede s krofi i« klobasami ter posode z vinom pretežke za njegove skromne moči — skratka, naenkrat se je ulomila zadnja noga, potem je počilo in zagrmele, kakor bi se podirala vsa hiša in iz posod so pritekli rdeči studenci p" krofih, klobasah in po začudenem Rožmarinu, ki je tičal pod zrušenim klavirjem v hudih stiskah. Dva pogumna moža sta g» rešila iz nevarnosti. Klavirja pa se ni upal nihče dotekniti, zato je bil konec krasnem« balu. Rožmarin je milo tožil, da mu je počil želodec in posadili so ga zraven Rožma-rinke. Vendar sta se dala obadva kmal« potolažiti, zlasti ko so prinesli iz sosednje sobice ostalo vino in pobrali polite krofe in klobase. Rožmarin je sicer preverjen, da itaa odslej počen želodec, toda če ga kdo vpraša po domačem balu, se vselej pohvali in trdi: ,0, 2abavali smo se pa že prav izborno!" »ri dop.: Sedaj se vrši silno streljanje od starih cesarskih grobov, ki leže bolj proti severu, na vtlike japonske mase. ki prodirajo po železniškem tiru. Ondi so se namreč zbrale nove ruske čete, da se ustavijo Japoncem. Ozko ozemlje zahodno od železnice je tudi proti jugu polno vojakov. Japonci silno hite proti severu ter ebkoljujejo desno rusko krilo. Včeraj zvečer pred umikanjem se je streljalo na celi južni fronti is potem še celo noč. Tokio, 10 marca. Kuropatkinova glavna moč polagoma gre proti Hunhu. Japonci neprenehoma napadajo njegovo umikanje. Glavna Kurokijeva pozicija je sedaj Tzitai. Tokio, 10 marca. Japonci so vzeli Tito. Rusi so branili z vsemi silami svoje postojanke severno od Hunha. Tihar s prahom je motil »peracije. Tokio, 10. marca. Iz glavnega stana nandžurijske armade se poroča včeraj: V smeri proti Hsinhinu so naše čete več dni zaporedoma nadaljevale napade. Sovražnik se je v svojih močnih postojankah blizu Tite trdovratno ustavljal; slednjič smo ga pregnali v četrtek ob 3. zjutraj popolnoma iz teh postojank ter ga sedaj zasledujemo. Maše čete v okolici Mahun-tana Ruse energično zasle-dajejo do Fušuna. V okrožju Saha, vzhodno in južno od Mukdena smo sovražnika popolnoma potisnili v dolino Mukdena. Na levem Hunhovem bregu smo se ustavili ter napadamo močne sovražne postojanke zahodno in severno od Mukdena. Naši napadi na sovražnika, ki se srdito upira, se vrše z veliko silo. London, 10. marca. Reuterjev urad poroča danes iz Njučvana: Po sem došlih poročilih je Mukden včeraj dopoldne prišel v japonsko oblast Tisoči mož ruskih čet je bilo vjetih. Kuropatkin je baje pustil na mestu veliko množino topov ter mnogo živeža. London, 10. marca. Reuterjev urad poroča včeraj ob 10. uri dopoldne iz Mukdena: Japon«i so včeraj ponoči od juga korakali preko zapuščene ravani med Hunbo in Saho. Sedaj streljajo japonske baterije neprenehoma proti severu od točke, ki je 5 vrst jH -no od Hunhe, ter še od ene točke ob Hunhu, nasproti Madjapu. Japoncem se je posrečilo, postaviti pri Tmšantunu ob-ležne topove, odkoder so skupno z mož-narji streljali na vas. Tinšantun je kil včeraj pozorišče najkr-vavejših in na j obupnejši h k o j e v te grozne bitke. Njegova posest je vprašanje velike važnosti. Japonci so vedno in vedno naskakovali ruske pozicije ter slednjič pregnali Ruse, a so se morali zopet umakniti. Večkrat se je vršil boj *«ža proti možu. Posadka je bila izpostavljena ognju iz 700 topov (!) Tinšantun je končno prešel v japonske roke. Japonci so odondot streljali s topovi na mukdenskj, kolodvor. Osredotočili so svoje napade tudi na postojanko 10 vrst severno od Mukdena ter na pozicije 7 vrst zahodno od železnice, da bi prodrli črto ondi stoječih ruskih čet ter te odrezali in obkolili. London, 10. marca. Reuterjev urad poroča iz Mukdena še nadalje 8. t m : Ker so Rusi zapustili svoje postojanke ob Sahu, so bili prisiljeni pustiti tudi velik del železnice, mnogo poljskih brzojavov vojaške aeste v krogu 500 kvadr. metrov, veliko množino utrdbenih naprav, mn> go barak „Rdečega križa" ter zažgati mnogo kuriva in krme. Bolnišnice so polne, vendar je sanitetnega osobja zadosti. Japonci sedaj hitro prodirajo proti Hunhu, kier mislijo Rusi, da se bodo lahko upirali. Brzojavna zveza, ki je bila vedno v nevarnosti, je baje sedaj pretrgana, kakor se glasi neka vest od danes zjutraj. Berolin, 10. marca. Iz Tokia poroča „Berl. Tageblatt": Po poročilih, došlih sea iz glavnega stana, se je rusko umi kanje pričelo že 6. marca in general Nogi je bil baje 9. t. m. že v Mukdenu. Na to pa ni polagal velike važnosti, ampak je ta ko; zapustil mesto ter se obrnil proti severu. Umikanje Rusov se ni izvršilo, kakor »enijo tu, pod pritiskom obeh japonskih kri), ampak vsled uspešnega prodiranja levega krila japonskega centra. Kuropatkinov položaj je jako nevaren, akoravno se te ne more govoriti o obkoljenju njegove ar-»ade. London, 10. marca. „DailyTelegr." poroča iz Tokia: Rusi se umikajo na celi crtl- V Tokiu je veliko veselje Glavno vprašanje, je li res odrezano Kuropatkinovo umikanje v Tjenlin, se mora brez dvoma Potrditi ker so Japonci prodrli ruski cen-Kuropatkin je prisiljen upirati se v *usunu. Ce se je umikanje izvršilo v pra-yenLCasu'ni 8°tovo- Ko so Japonci došli v ™"kden, so najprvo odredili varstvo cesarskih grobov. Japonci so pričeli sovražnika Povsod resno preganja«. Ruski centrum je 0 Kni&n (?). Japonci zasedajo vse važne točke Kuropatkin dela na vse kriplje, da bi ušel. London, 10. marca. Reuterjev urad poroča iz Tokia od zaupne, a ne od uradne strani : Ruske čete zahodno od Mukdena so močne 2 vojna zbora. Japonski oddelek, ki je razdrl železnico, potiska Ruse proti severu. Del japonskega centra sili istotako proti severu in sicer ob mandarinski cesti. Ta del japonskega centra je sedaj 6 milj severno od Hunhe v boju z Rusi. Skrajno desno japonsko krilo je 5 milj oddaljeno od Fušuna. Japonci so zaplenili vse ruske težke topove in mnogo gorskih. Rusi se gibljejo vzhodno proti Tjenšunu, umikaje se proti severu. Tokio, 10. marca. Japonci so zadnjo noč zasedli F u š u n. Boj severno t d Fušuna še traja. Tokio, 10. marca. Maršal Ojama poroča, da so japonske čete danes dopol dne ob deseiih zasedle Mukden. Glasi se, da se obkoljevalne operacije nekaj dni sem uspešno vrše ter da se na mnogih točkah blizu Mukdena vrši krvav boj. i T o k i o , 10 marca. Maršal Ojama po-! roča, da so bili obkoljevalni manevri popolnoma uspešni. Japonci so vjeli mnogo Rusov, zaplenili mnogo orožja, streliva, zalog in vojnega materijala. Berolinska poročila iz Peterburga. Berolin, 10 marca. Iz Peterbnrga j priobčuje »Tageblatt" brzojavko, ki poroča, da je Kuropatkin že v petek spoznal nevarni položaj ter začel pošiljati težke svoje topove v Tjenlin. Vznemirljivo za um'kanje je dejstvo, da stoji del Kurokijeve armade ob gorovju Kamalin blizu mandarinske ceste. Berolin, 10. marca. O dogodkih na bojišču so došla v Peterburg sledeča poročila. Ruski vojaki že 54 ur niso ne jedli ne spali. Streliva primanjkuje, tako da bo i vsaj en del Kuropatkinove armade moral po-| ložiti orožje, ako se to že ni zgodilo. Mukden 1 je deloma v plamenih. S l-utilovega griča pregnane ruske čete so brez reda prekoračile reko. Z ostankom armade se Kuropatkin obupno upira. Železnico severno od Mukdena imajo že Japonci. Kapitulacija je neizogibna ter je le vprašanje nekaj ur Kuropatkinu ni mogoče držati centra še dva dni. Umikanje Linevičevo preko Fušuna je podobno begu. Topovi se globoko pc grezajo v blato, ker je nenadoma nastopilo toplo vreme ter se vse taja. Rasko poročilo. Peterburg, 10 marca. Danes je sovražnik resno napadel našo jugozahodno fronto. Ob desetih dopoldne — tako poroča Kuropatkin — sem dobil poročilo, da je sovražnik po boju zasedel K j u z a n , 20 vrst vzhodno od Mukdena. Japonske operacije so koncentrirane proti naši severni fronti, da bi se pr bližali železnici in Mukdenu. Kraj Sajutajci so imeli Japonci, a so ga zopet pustili. Pri Tazitumu se boj nedaljuje. Zaplenili smo dve strojni puški in vjeli mnogo Japoncev. Na severu sovražnik nadaljuje gibanje. Tazitun so Japonci zasedli. Japonci na severu od Mukdena. London, 10 marca. Močan japonski oddelek je na glavni cesti, 15 milj severno od Pinglupa in neki drugi japonski oddelek na severozahodu od tega kraja ob obeh straneh železnice Japonci so v sredo zvečer predrli v Laopijo. Obkolili so ondotni hotel in aretirali štiri Ruse. Premirje ? London, 10. marca. V spodnji zbornici je bila danes razširjena vest, d a je Kuropatkin prosil za premirje. Rusi na Koreji. London, 10. marca. „Daily Tele-graph" poroča iz Soeula, da se oni Rusi, ki so bili v severni Koreji polagoma umikajo proti Vladivostoku, ter še bolj utrjujejo svoje utrdbe ob reki Tjumen. Glasovi o miru. Obe stranki izjavljata, da so govorice o miru sedaj prezgodnje. Japonci upajo, da dosežejo vse, kar si žele. Baltiško brodovje. London, 10. marca. V Doverju se je včeraj uradno glasilo, da je baltiško brodovje dobilo povelje, vrniti se v angleški kanal. To povelje velja, dokler ne bo na-daljnih povelj. Ha levem krilu. (Rusko poročilo.) Madzjadan, 6 marca zvečer. Ob 5 popoldne so pridrvili Japonci prav pred ruske okope. Takrat so, ne oziraje se na topniški ogenj, skočili strelci iz zakopov in oddali šest salv, ki so Japonce pregnale. — Ob 7. uri so pa Japonci v bajonetnem boju vrgli Ruse nazaj na glavni postojanki pri sredi. Rennenkampf je odbil napade, a je končno dobil povelje za umikanje. Boji na desnem krilu. (Ruska poročila.) Mukden, 6. marca. Na celi zapadni fronti je divjal boj od jutra. Pri Dašičau so Rusi z naskoki potiskali Japonce nazaj in jim vzeli več vasi. Tu je bil boj najhujši. Kjer so se Japonci umikali, so puščali za seboj na poti cele vrste mrtvih. Boji so se nadaljevali v ulicah in med vaškimi hišami. Mi smo vzeli nekaj topov in vjeli mnogo sovražnikov. Portarturske čete japonske so streljale z ruskimi puškami, zdravniško osobje deluje v okrožju topniškega boja. Mukden, 7. marca. Oddelek generala C erpickega so Japonci besno napadli ob 2. uri ponoči. Vsako drugo uro se je napad ponavljal do večera, vedno z novimi silami. Napadalo je okoli 200 topov m 50000 sovražnikov Vsi napadi so bili odbiti z velikanskimi izgubami. Rusi so japonske mrliče nalagali na kupe, jih obsipali s prstjo in rabili za prsobran. Neka pozicija je prešla večkrat iz rake, ne da bi jo mo^el kateri obdržati. General Cerpickij je pa ukazal naskočiti z godbo na čelu. En cel polk je naskočil z razvito zastavo. Vojaki so poljubljali podobo na zastavi, naskočili in zmagali. V središču. (Ruska poročila.) Mukden, 6 marca. Pri Cinhečenu so dne 28. febr. naskočili Japonci. Rusi so jih pustili blizu na 200 korakov do svojih okopov in potem streljali. Cele vrste so padale. Japonski vojaki so se prestrašili in niso hoteli dalje. Zadaj so jih gonili v boj častniki, ki so streljali na vojake, ki so se obračali nazaj, da jih zapode zopet v boj. V obupu so japonski vojaki pometali puške proč in z golimi rokami lezli na ruske okope. Do večera, so bili vsi napadi odbiti. Ko so štiri japonske kolone obšle naše desno krilo, pa smo morali žalostni zapustiti postojanke, katere smo tak-i trdovratno branili. Pri ubitih Japoncih smo našli medicinske krogljice, s katerimi so se poživljali, kadar so bili utrujeni, da so se nekako opojeni zopet vrgli v nove boje Pri odstopu smo bili prisiljeni sežgati velike zaloge živeža in obleke. Mukden, 7. marca. Dne 5. marca na vse zgodaj so začeli Japonci iz desetih baterij z vso silo streljati na ravnino med vasema Ninguantun in Ulimpu. Sledili so naskoki. General Cerpickij je upil kakor lev, da ne smemo pustiti niti pedi zemlje. Njegovo povelje se je razglasilo po vseh oddelkih. Deset vrst za nami je bil Mukden s svojimi neštevilnimi, mnogo milijonov vrednimi intendantskimi, topniškimi in bolniškimi zalogami. Vedeli smo, za kaj se borimo, in smo odbili Japonce, ki so se v neredu obrnili v beg. Nato smo šli proti Kau-tulinskem prelazu pokopavat mrliče. Našli smo 20 ubitih častnikov in čez 2000 nižjih činov. Najgroznejši boj je bil včeraj. Na črti 30 vrst je gromel strašen topniški boj, ki je sipal šrapnelne kosce kakor toča. Japonske šimoze in šestpalčne kroglje so kar podirale cele vasi, da so kosi hiš frčali semtertje. Po telefonu smo izvedeli o boju na drugih točkah Zaplenjena parnika. Tokio, 10 marca. Japonci so zaplenili angleška parnika »Venus" in .Afrodite", ki sta vozila v Vladivostok premog. Državni zbor. Dunaj. 10 marca. Proračunski odsek. Sinoči in danes je imel proračunski odsek daljši seji, v katerih je rešil dve poglavji drž. proračuna. Odsek je po poročilu dr. Steinwenderja brez razprave odobril pro račun za »Blagajniško upravo." Nato je posl. Žitnik porcžil o poglavju „S o I." Našteval je razne želje, ki so jih poslanci od 1. 1902 izrazili v resolucijah in predlogih. Te želje so: 1. Cene za živinjsko in kuhinjsko sol naj se znižajo 2. Živinski soli naj se ne primešavajo tvarine, ki so zdravju škodljive. 3. Država naj tudi za prodajo soli vpelje drž. monopol. Kar se tiče prve želje, je vlada že 1. 1902 predložila zakon, da se cena živinske soli zniža na 6 K za met. stot. Leta 1892 je država prodala živinske soli 34 000 kvintalov, leta 1898 že 156 000, 1. 1903 438 781 kvintalov in za 1 1905 je v proračunu 509000 met. stotov. Iz tega sledi, da živinorejci kupujejo vedno več živinske soli Vendar pa je cena še previsoka, ako vračunamo prevozne troške in razne provizije. So kraji, kjer morajo živinsko sol kupovati po 8 do 9 K. Ta cena je pač previsoka. Isto velja za kuhinjsko sol. Kar pa se tiče druge želje, trdijo živinorejci, da tvarine, ki se primešavajo živinski soli, niso zdravju škodljive, pač pa sol ni enakomerno mešana. Kar se tiče dižavne prodaje soli, na-glaša referent, da je to na prvi pogled res lepa misel. A sol ni tobak. Prevozni troški za tobak so mnogo nižji, nego za sol. Pre- vozni in režijski troški za državno prodajo so bili toliki, da bi ali sol ne bila cenejša, ali pa bi se državni dohodki od soli znižali okroglo za 15 milijonov, dočim bi posamezne družine imele na leto dobička k večjemu 32 do 34 vinarjev. Sicer pa je istma, da ostane mnogo denarja pri velikih trgovcih in špediterjih. Ako bi država pomnožila svoja skladišča za sol, če mogoče vsaj v vsakem sodnem okraju, bi se ti posredovalni troški jako znižali in sol bi bila cenejša. Sicer pa toplo priporoča resolucijo. Vlada naj razmišlja, na kateri način bi bilo mogoče znižati sedanjo ceno za živinsko in kuhinjsko sol. Razprave so se udeležili poslanci Per-nerstorfer, Kaiser, Stanek, Globinski, Rumanczuk, M e n -g e r in finančni minister dr. K o s e 1 , ki je odgovarjal na razna vprašanja. Oisek je odobril naslednji proračun: Troški za dobavo soli 10milijonov 195 500 kron, troški uprave in prodaje 823 000 K, skupni troški 11,018 500 K. Dohodki: 46 942.000 K, torej čisti preostanek 35,923 500 K. Ceste in reke. Poročevalec dr. Sjlvester. Troški za državne ceste, mostove itd. se preračunavajo na 16879760 K. Za Kranjsko je proračunienih rednih troškov 310000, izrednih 304 500. skupaj 614500 kron. Med izrednimi troški za državne ceste na Kranjskem je 20.000 K za most v Kranju, 150000 K za most pri Črnučah, 40 000 K za uravnavo državne ceste med Metliko in Jugorjem, 46 500 za cesto od Podrošta do primorske meje, 20.000 za tlakanje Dunaiske ceste v Ljubljani. Poslanec Žitnik je utemeljil resolucijo, ki je bila tudi sprejeta, da se podržavi deželna cesta od vasi Kalce nad Logatcem do Idrije. Vlada je to že pred leti obljubila, a sedaj zahteva od dežele, naj sama razširi in uravna to cesto. Ti stroški bi znesli 130.000 kron. Ta vladna zahteva je pač pretirana. Cesta služi največ ces. rudniku v Idriji, dežela prispeva sedaj povprek do 5000 kron na leto. Cestna okraja idrijski in logaški dobivata od države 4000 kron na leto za vzdrževanje. Z ozirom na to, pravi govornik, bode dežela brez dvoma prispevala za razširjenje te ceste primerno vsoto, a država naj prevzame večino troškov in pozneje vse troške za vzdržavanje. Minister grof B y 1 a n d t -R h e i d t je odgovoril, da hoče vlada to vprašanje pospešiti. Za uravnavo Save med Senožečami, Kresnicami in Ponovičem ter pri Krškem je v proračunu 85.000 K. Poslanec Žitnik omeni pri tej točki, da kot kranjski poslanec izraža vladi zahvalo za to delo. Opozarja pa na veliko škodo, ki jo dela Sava pri H >tiču. Tu je Sava odnesla že mnogo rodovitnega sveta, osobito travnikov in pašnikov Voda trga svet ob vsaki povodmji in škoda, oziroma trošek, bode mnogo večji, ako se pri Ho-tiču hitro Sava ne zajezi. Vlada sama je priznala potrebo teh del, tudi načrt je menda že izgotovljen. Ce je torej mogoče, naj se vsaj nekaj od 85.000 kron porabi že letos za nujnejšo obrambo sveta ob Savi pri Hotiču * Minister grof Bjlandt Rheidt je odgovoril, da hočie v tem oziru vse potrebno ukreniti. Poslanec R o b i č je zahteval, naj se za most čez Dravo v Mariboru postavi v bodoče višja vsota v proračun. Troški so pro-računjeni na 2 milijona, a v proračunu je šele 80.000 kron. Na ta način preteče več ko 12 let, preden se most zgradi Oisek je odobril več resolucij. Med drugim tudi prošnjo na vlado, da se cestarjem izboljšajo plače. Prihodnja edsekova seja je v torek, zbornica ima sejo jutri. Šolski odsek je po dolgem odmorn imel danes sejo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje o disciplinarnem zakonu za učiteljstvo. Kakor sem svoj čas obširno poročal, so skoraj vse stranke za premembo disciplinarnih določb. Razlika je le ta, da avtono-misti zahtevajo deželne zakone kakor jih že imata Moravska in Štajerska, centralisti zagovarjajo državni zakon. Tu pa pridejo centralisti v zadrego, ker bi se moral pre-meniti § 54 drž. šol zakona. S tem pa so sproži prememba vseh vprašanj, ki so v zvezi z državnim zakonom. Tega pa se bojč. ker bi nastal zopet hud boj za šolo. Po daljši razpravi je obveljal posredovalni pred log grofa S turgkha, ki se glasi: Vlada naj dež. zborom predloži načrt disciplinarnega zakona za učiteljstvo. Kakšne naj so določbe, o tem naj se posvetuje pododsek 7 članov. Prvi odstavek je koncesija avto-nomistom, drugi centralistom. Zbornica pa je gotovo v veliki večini za to, da to vprašanje spada v delokrog dež. zborov. Jeseniške novice. j Občinska seja dne 5. marca t 1. je za Jesenice zgodovinskega pomena, zato priobčimo dobesedno zapisnik te seje. Navzoči: Zupan: Josip K 1 i n a r ; obč. svetovalci: Anton T r e v n, Josip M a r k e ž , Lovro B a 1 o h, Emil G u s t i n ; odborniki: Alojzij S c h r e y , Ivan Legat, Karol L u k m a n, Pavel K 1 i n a r, Jakob Mesar, Karol V i š n a r, Andrej Noč, Matija K o b e n t a r , Jurij K r a š o v i c , Anton L u c k m a n, Josip W i 1 f a n, Fr. R a z i n g e r, Josip S t e f e 1 i n , Jakob Žerjav, Janez Mencinger, Viktor P 1 a h u t a r, Ivan F e r j a n ; zapisnikar: Lovro H u m m e r. Ker je navzočih več kot dve tretjini odbornikov, župan g. Josip Klinar konstatuje sklepčnost ter otvori sejo. Prva točka dnevnega reda je: Zaradi nove šole na Jesenicah: Se s 17 proti 5 glasovom sklene, naj se napravi skupna šola na Jesenicah in sicer za Jesenice in Savo. — Zaradi živinozdravnika se sklene enoglasno, naj se vpraša deželni odbor, kolike bi prispevala dežela, ako se nastavi na Jesenicah živinezdravnik. potem naj se odgovor dež. odbora predloži obč. odboru ter v prihodnji seji o tej točki sklepa. — Zaradi preložitve državne ceste pod Fadom in Jeršajem na Jesenicah vsled zidanja oz. prezidanja hiše Antona Hafnerja na Jesenicah št. 3, izjavi obč. odbor, da občina ne nosi ni kakih stroškov za preložitev ceste. Soglasno se pa obč. odbor izjavi, da prezidanju hiše št. 3 na Jesenicah ne nasprotuje, ker bi se s tem, da se iz dosedanje lesene stavbe napravi lepša zidana hiša, Jesenice le olepšale. — Zaradi napisov pri novi železnici se sklene, naj se napravi vloga na pristojno mesto, v kateri naj se navede, da občina želi in zahteva, da se vsi napisi napravije v obeh deželnih jezikih. — Zaradi nakupa pašnika pare. št. 528/26 v žerjavici od Marije Rekelj, se voli odsek iz gg. odbornikov Jos. Mar-keža in Jakoba Žerjava, ki naj pregledata in prevdarita, kje bi naprava pota najmanj stala ter o tem pri prihodnji seji poročata. — Zaradi naprave vodovoda iz studenca Ribjeka, stoji občinski odbor na stališču, da se voda ne odstopi železnični upravi, ker bi Jesenice pozneje, ali v slučaju suše, ne imele zadosti vode. — Slov. plan. društvu (Jeseniška podružnica) se dovoli podpora in sicer 200 kron. — Na prošnjo Marije Rekelj iz St. Pavla na Koroškem za podpore za bolno hčer Teklo, se sklene, da se ji daje mesečna podpora po 10 K. — Zaradi pleskanja železnega mostu čez Savo v Kurji vasi, se sklene, naj se pleskarska dela oddajo potom javne dražbe. — O prošnji Jos. Vovka iz Jesenic za prezidanje hleva pri hiši št 16 na Jesenicah, obč. odbor izjavi, da od strani občine ni nobenega zadržka izpeljati nameravano prezidanje po načrtu, kakor ga je predložil prosilec, to tembolj, ker bi bilo glede na olepšanje Jesenic le želeti, da se iz dosedanjega starega hleva napravi lepše poslopje, seveda na starem prostoru. — Zaradi obrambe proti jetiki, se na predlog g. Al. Schreya sklene, da se na vseh javnih prostorih napravijo tablice z napisom: „Na tla pljuvati je prepovedano". Prestopki se bodo kaznovali. — Zaradi razsvetljave ulic na Savi se sklene, naj se pregleda, kje je potreba svetilk ter iste potem napravijo. — O prošnji občinskega sluge Franceta Kersteina se sklene, da se mu prepusti ono stanovanje, kjer sedaj stanuje, brezplačno. — Splošni nasveti: Svetovalec g. Emil Guštin stavi predlog, da se z ozirom na zasluge za jeseniško občino, zasluge v gospodarskem ali narodnem oziru, naslednji gospodje volijo častnim občanom in sicer: Jakob Aljaž, župnik na Dovjem: dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani; Josip Pogačnik, državni in deželni poslanec v Podnartu; Avguštin Šinkovec, mestni župnik v Skofji Loki; dr. Fran Tominšek, advokat v Ljubljani; dr. Janko Vilfan, advokat v Radovljici; Fran Budinek, načelnik okr. cest. odbora v Kranjski Gori; Ivan Hribar, župan ljubljanski; Ludvik Stricelj, načelnik prost, požarne brambe v Ljubljani; Jurij Auer, pivo-varnar v Ljubljani; Franjo Rant, nadučitelj Radeče pri Zidanem mostu; Rihard Schrey, c. kr. poštar v Lescah. Takoj, ko je začel g. Guštin utemeljevati svoj predlog, zapustila sta sejno dvorano gospoda odbornika Anton Luckmann in Josip W i 1 f a n , odbornik gospod ravnatelj Karol Luckmann je pa odšel že po rešitvi 11. točke. Ostalo je torej navzočih še 19 odbornikov, torej čez dvetretjinska večina. Gospod župan da Guštinov predlog na glasovanje, za katerega glasuje vseh 19 navzočih odbornikov. Predlog je torej sprejet ter se gori navedeni gospodje izvoljeni častnim občanom. Nato stavi odbornik g Jakob Mesar predlog, da se naj tudi prvi svetovalec gospod Anton Treven z ozirom na zasluge, ki jih je stekel za občino, voli častnim občanom. Gospod župan da ta predlog na gla sovanje, za katerega glasuje 18 odbornikov. Gospod Anton Trevn je torej izvoljen čast- nim občanom. Dalje se je sklenilo, naj diplome za 12 novoizvoljenih častnih občanov izgetovi akadem. slikarsko društvo »Vesn^* na Dunaju. Naročijo se na račun opravičenih posestnikov, ne pa na račun občine. Ker druzega predloga ni, se zapisnik sklene in od vseh navzočih podpiše. — Sedanji slovenski odborniki so prvi razred izdali 1 i -beralcem. Molčati hočemo sedaj, ako nas liberalci ne bodo izzivali; čakali bomo do volitev. Ako bodo tedaj liberalci poka-kazali, da jim je za samo liberalstvo in ne za slovenski značaj Jesenic, tedaj bomo razkrinkali, kako so delali nekateri narodnjaki, da so vjeli tudi odbornike, ki so sicer krščanskega prepričanja. Ljudstvo bo potem sodilo te može j Deset dni zapora je dobil znani Cham, urednik .Jeseniške straže", ker je bii za sekundanta pri dvoboju. Cerkvena kazen za udeleženje pri dvoboju je izobčenje. j Po njih sadovih jih boste izpo-znali. Kakšne sadove prinaša »Jeseniška straža"? Zadnja, 14. številka, smeši vero v nebesa, norčuje se iz zakramentov. Pa eni še sedaj ne verjamejo, da hoče »Straža" Jeseničane poliberaliti. — Pomilujemo bravce »Jeseniške straže", da dobivajo tako hrano. Jeseničani niso tako ljubljanski, da bi se tako barabovsko govorilo ž njimi. Umrla je preteklo nedeljo gospa Marija Zabukovec, mati domačega gospoda župnika. Pokopal jo je v torek vIč gospod Aljaž z Dovjega ob asistenci sosedne in domače duhovščine. Pogreba so se Jeseničani udeležili v najobilnejšem številu, zlasti so bili zastopani tretji red, Marijine družbe in katel. del. društvo. Možki zbor katol. del. društva je zapel tri žalostinke. Pod snegom bi bil kmalu umrl A. S. učenec II. razreda. Šel je čez malo dvorišče zapirat drvarnico, v tem hipu prigrmi sneg s strehe in ga pokrije z vso svojo težo. Sreča pri tem je bila, da sta ga oče in mat. takoj pogrešila. Lahko si mislimo njun strah, ko sta sneg odkopavala v nestrpnem pričakovanju, ali bosta sinčka dobila živega ali mrtvega. Hvala Bogu, sinček je živ pomolil glavo izpod snega; samo malo plašno in zmešano je gledal ko je lezel izpod težke mrzle odeje, druge nesreče ni bilo. Kost na nogi si je zlomila F. A. učenka 4. razreda. Vozili so se otroci na malih vozičkih, pri tem jo je pritisnilo eno kolo na nogo tako zelo, da bo preteklo nekaj časa, predno bo zopet zdrava hodila. Putschogl-novo gostilno, po domače Jutrški tempel" je kupil gospod Peter Rozman za 8000 goldinarjev. Hranilnica in posojilnica ima letošnje leto prometa že nad 100.000 kron. Hranilne vloge sprejema vsako nedeljo popoldne in vsako sredo dopoldne ter jih obrestuje po 4% ; posojila daje pa po 5%. Posojila daje le svojim članom, ki stanujejo v občinah Jesenice, Dovje, Koroška Bela. Breznica in Gorje. Veselica, ki jo je priredilo katol. del. društvo na pustno nedeljo, je privabila toliko občinstva, da je zopet zmanjkalo prostora in so se mnogi morali vrniti, kar prav zelo obžalujemo. Igralci so svoje vloge pri obeh igrah prav dobro pogodili. Narav nost neprekosljiv je bil kmet iz Leščevja v svoji kramarski suknji pa tudi v svojem nastopu. — Tudi šaljiv prizor po igrah, ki sta ga priredila pl Napasen in njegova Nežca, nam je ugajal po nastopu in pred-našanju. V vsebini igre je napačno spako-vanje z božjimi darovi, kakor so meka, testo itd. Predavanje v katol. del. društvu bo to nedeljo 12. t. m. zvečer ob 8. uri. Prijatelji društva dobro došli! j Predavanje našega »Strokovnega društva" je bilo preteklo nedeljo dobro obiskano. Predaval je g. Mihael Moškerc iz Ljubljane o dolžnostih strokovnih društev proti največjemu sovražniku človeške družbe in osobito slovenskega ljudstva: alkoholu. Priporočal je abstinenco, ki je edino sredstvo, da se omeji pijančevanje. Prihodnji mesec 2. zopet predavanje. Predavala bo predavateljica iz Ljubljane. j Voz prebrnila. Posestnikov sinovi, sedaj delavci na Hrušici, Franc Kralj, Janez Cotman in Franc Rihter, prišli so v vas Planino ter se tam napili. Domov gredč sta Kralj in Cotman v Prihodih prebrnila dva z deskami naložena voza. Rihter je pa skozi okno Razingarjeve hiše porinil kol, da je steklo odletelo na posteljo, kjer je spal Anton Smolej. Sodišče je obsodilo vsa-cega na 3 mesece težke ječe. Kovice Iz Kranja. Predpustna veselica društva „Kranj" je uspela dobro. Vse točke dolgega, a mnogeličnega programa so jako ugajale, med pevskimi zlasti predpust nemu času primerna »Čukeva ženitev"; glede iger se je seglo enkrat zopet v starejšo dramatiko; iz srca smo se smejali zlasti očetu Muhovcu, ki je iskal gluhega zeta. Tudi ostale vloge so bile v spretnih rokah. — Burka »Prvič pri fotografu" sama ob sebi sicer ni globoka, a naša stara, priznana igravca, gg. P. P. sta s svojo naravno komiko vzbudila mnogo zdravega smeha. — Nekaj čisto novega je bil brzi slikar, o čegar umetnesti pa vendar nismo popolnoma prepričani. Da je društvena godba svirala neumorno in vrlo, je samo ob sebi umevno. —■ Občinstva se je zbralo, kakor vedno, jako mnogoštevilno, dasi so bili vabljeni samo člani in njih rodbine. »Langsam fahren". S temi besedami se se končavali kupleti, ki jih je izvrstno pel na zadnji veselici g. P. Povod tem kupletom so dale narodnostne in gospodarske razmere tiste dobe, ko vladajo neomejeno „narodno"-napredni mogotci v Kranju. V katerem mestu Koroške ali Štajerske dobite dvojezične napise? Sreča, da številke ne morejo biti dvojezične in da naše ulice še nimajo imen ! Ža zdaj samo: Počasi vozite — Langsam fahren. Vodovod dobi kmalu Radovljica. Dobro vodo zdaj vasi že preskrbč si na vse viže; v Kranj' pa vse po starem — Langsam, langsam fahren! Napredni Kranjci ne marajo to-varen, ker se bojda bi mesto imelo kaj koristi od njih. Vodna meč rodi tovarne in stori ljudi denarne, v Kranj pa n e tovaren!!! Langsam, langsam fahren. Samo dve poroki sta bili ta celi dolgi predpust v Kranju. Kako je že pel kupletar zadnjič? Ve dekleta, kaj hitite, kaj tak' hitro se možite? Le ne hitro v jarem! Langsam, langsam fahren! Meščanska godba v Kranju dobi v kratkem novo uniformo. Korzo, ki sta zanj bobnala »Gorenje" in »Slovenec", je žalostno splaval po vodi. Zastonj smo ga radovedno pričakovali. »Gorenjec" — tarna, da kate-hetje prepovedujejo otrokom brati slabe časopise in pravi, da se jih s tem ščuje preti staršem, ki bero »Gorenjca". Vendar naj njegov šefredakter pomisli, da ni samo otrokom po cerkvenih postavah prepovedano brati slabe časopise, ampak tudi odraslim. Ce je oče brezverec, ni da bi moral biti tak tudi sin. Predavanje bo v društvu .Kranj" na »Novi pošti" v nedeljo, 12. t. m,, točno ob 7 uri zvečer. Predaval bo g. dr. De-bevec: Kako zabogatimo (po izpovedanjih znanega milijonarja Andr. Carnegija)? Loške novice. Za prednico v nunskem samostanu je bila zopet izvoljena in sicer v peto dosedanja prednica M. Katarina Majhni č. — Na čelu samostanu deluje trinajsto leto z najboljšim uspehom. Pod njo se je kupila loška graščina, združila s samostanom in se priredila za penzijonat. Tako krasnih ustanov je pač malo po širnem svetu! Pod njo se je cerkev tako prenovila, da skoro ni podobna prejšnji, veliko se je tudi v samostanu prezidalo in na novo sezidalo stanovanje za duhovnika. Kakor na zunanje napredoval je samostan tudi po notranje v pravem redovnem duhu. Zadnje leto je samostan pristopil 14 uniji uršulinskih samostanov. Naj cvete1 samostan s svojimi izbornimi šolami pod spretnim vodstvom tudi nadalje! Žrtev žganja. Dne 2. marca je nad sv. Volbenkom zmrznil drvar Blaž K 1 e-menčič iz Brodov loške župnije. — Umrla mu je žena, in 581etni mož gre vabit sorodnike k pogrebu. Udan žganju je potoma na več krajih pil in zvečer ob 11. uri šel od sv. Volbenka po stezi proti domu. A domu ni prišel, ker je v snegu omagal in zmrznil. Poleg mrliča so v snegu dobili tudi prazno steklenico za žganje. Vzel je seboj žganje, ga na potu izpil in umrl. Drugi dan je bil pogreb žene, moža pa ni bilo od nikoder; gredo ga iskat in po dolgem iskanju ga najdejo mrtvega. Pošta iz Gorenje vasi v Loko se je na potu prevrnila v sredo zjutraj. — Splašila sta se konja in skočila pod cesto. Eden konj se je močno poškodoval. V Davči imajo snega za poldrugi meter visoko. Sicer so vajeni veliko snega, a toliko ga pa že z lepa ni bilo. Tudi v Les-kovici ga je meter visoko. Kako huda so pota, ker ni tira! Plaz v Davči bi skoro končal gospodarja Osolnika. Šel je po vode, kar pri-drvi plaz in ga zagrabi. Mož se še pravočasno oklene neke veje, da ga ne more plaz odnesti v dolino, a pride drugi plaz takoj na to in ga popolnoma zasuje. K sreči to vidi nekaj streljajev višje pri drugi hiši neki otrok, ki teče v hišo povedat, kaj se je zgodilo. Vse teče na kraj nesreče, začno ko- pati v snegu z. lastno nevarno stjo in kmalu pridejo do ponesrečenci, ki je bil že popolnoma nezavesten. Z drgnjenjem ga ožive in rešijo gotove smrti. — Drugi plaz je zajel srno, ki je glasno cvilila in vpila, a čez par trenutkov je bila mrtva pod snegom. Novice Iz Bosne. Sarajevo, 6. marca. „Hrvatski Dnevnik", tako bo ime novemu glasilu bosenskih Hrvatov, o katerem je .Slovenec" svoj čas nekaj malega sporočil. Dočim izhajata v Sarajevu dva srbska politična lista (.Srpska Stampa" in »Srpska reč") in dočim imajo celo Nemci svoj dnevnik (»Bosnische Post"), niso imeli bosenski Hrvati doslej nobenega glasila. V Mostaru sicer izhaja nekako hrvaško »glasilo", tednik »Osvit", ki ga z velikimi stroški in z največjo težavo drže pokonci hercegovski frančiškani, — ali ta listič ne dela Bošnjakom posebno velike časti. Zato so sklenili sarajevski rodoljubi, da ustanove pošten dnevnik, ki bo zastopal hrvaške interese v okupiranih deželah. Po daljšem dogovarjanju so se sporazumeli katoliški laiki (pesnik Ostejid, odvetnik Mandid in drugi) z nadbiskupom Stadlerjem glede programa, in te dni se bodo razpisale akcije za novi dnevnik. Namen »Hrvatskega Dnevnika" bode v glavnem ta, da budi med Bošnjaki hrvaško zavest in da upoznava bosanske in druge Hrvate z Bosno in njenimi razmerami, ki so v resnici povsod tako malo poznane ; v politiki držal se bo pra-vaških načel; v verskem oziru bode na katoliškem stališču, ali razume se, da ne bode žalil drugovercev in da zlasti muslimov ne bode odbijal od sebe Vlada je odobrila program, a zanimivo je, da je zabranila obenem, da bi bil duhovnik odgovorni urednik. — Ako ne bode izvanrednih ovir in ako se bodo razpečale akcije (1000 delnic po 200 kron), začel bode izhajati »Hrvatski Dnevnik" o prihodnjem novem letu. — Zelo nas veseli, da so se začeli gibati bosanski Hrvati in bodočemu dnevniku želimo lepega razvitka in dobrega uspeha, — samo se bojimo, da ne bi novi dnevnik preveč gmotno ne škodoval zagrebškemu »Hrvatstvu", ki bi vsaj v začetku potrebovalo vsestranske podpore. Veliko ogorčenje povzročila je med sarajevskimi Hrvati bosanska vlada, ki je zabranila hrvaškim dijakom sodelovanje pri koncertu hrv. podpornega društva za siromašne dijake. Srbskim dijakom pusti, da prirejajo koncerte za srbske podporne fonde; celo nemškim šolarjem rada dovoli predstave v korist nemškega podpornega društva, samo za Hrvate mora biti izjema Govori se, da se bodo Hrvati radi take dvojne mere pritožili na ministrstvo. Novega kanonika dobi vrhbo-sanski kaptol mesto prejšnjega kanonika V. Palunka, ki je odšel za pomožnega škofa v Spljet. Po osemmesečnem obotavljanju imenoval je vladar kanonikom sedanjega sarajevskega župnika Tomaža Igrca, ki ga je bil predložil nadbiskup. Za mestnega župnika pride v Sarajevo župnik Pred-merski iz Brčkega. Stolnim preštom sarajevskega kaptola je imenovala sv. stolica kanonika Košcaka, ki postane najbrže tudi nadb. generalni vikar. Koroške novice. k „Wachtl am Ran!" Iz Radiš na Koroškem pišejo: Kako se more človek osmešiti, ki bi rad bil Nemec, ali vsaj nem-škutar, kaže sledeči slučaj: Neki fant je hotel malo razjeziti zavedne slovenske fante in može. »Zapojmo malo „ W a c h 11 am Ran!" je dejal svojemu sosedu. Seveda je ta začel iz njega le norce briti, kajti med »W a c h 11 am Ran" in „Wacht am Rhein" je vendar mali razloček. Torej zapomnite si to, da se ista pesem zagrizenih Nemcev imenuje „Wacht am Rhein" in ne »Wachtl am R&n", ker se bo drugače slovenska prepelica (Wachtl) pritožila na Dunaju, če ne celo v Celovcu. Tako s^ človek namaže, če se prerad z nemščino ponaša, katere ni zmožen. Gotovo ste že slišali tudi od tistega kmeta, ki je v Celovcu pri mesnicah svoje tele ponujal, katero pa je imel še doma. Hotel je pokazati, da zna tudi nemško. Pri vsaki mesnici je povedal pri oknu noter: »I bin kajbl chaus!" (Jaz sem tele doma). Razumeli so ga že, a smejali se se mu, in on je mislil, da pač ne potrebujejo teleta, ter je šel od ene mesnice do druge in je povsod pravil: .1 bin kajbl chaus!" Mesarji so si pa mislili, ta človek j« že v Celovcu tudi tele, ne samo doma. Ko pride ta nemčurski kmetič do zadnje mesnice, je povedal še le slovensko, da ima tele na prodaj in prodal je. Torej Slovenci! bodimo pametni in ne kvasimo nemško, če dobro ne znamo. Dalje v II. prilogi. Dneune novice. Cesar in ,Slovanska zveza1. Znano je, da je »Slovanska zveza" glasovala to pot za rekrutni kontingent. Ko je te dni domobrambni minister grof Wel-sersheimb poročal cesarju o sprejetju vojne predloge, mu je posebno omenil, da so Jugoslovani pokazali veliko požrtovalnost, ko so glasovali za rekrute, četudi bi politični položaj opravičeval jih, glasovati proti. Cesar je to poročilo s posebnim zadovoljstvom in z z a -hvalo Jugoslovanom sprejel na znanje, in grofWelsersheimb je to sporočil ^Slovanski zvezi*. Za »Lažnjivega kljukca I" Mi smo zadnjo soboto mirno pojasnili, za kaj se gre pri izboljšanju duhovskih plač in zlasti poudarjali, kako majhno pokojnino imajo duhovniki. „Narod" je na to odgovoril: „Slovenec" je — nesramno zavijal. Pisal je tako, kakor bi imeli župniki vsega skupaj le 1000 gld. dohodkov, kaplani pa le 600 gld. Toda toliko dobe ti duhovniki od države le priboljška k svojim rednim dohodkom. Redni dohodki so bera in vsakovrstne takse za maše, poroke, pogrebe." i,udne se nam zdi, da ni vzel Narod večjih številk. Ce že laže, potem je en tisoč več ali manj vseeno. Zakaj ne reče, da imajo župniki po 10 000, kaplani pa po 5000 priboljška ? Poglejmo, kako je v resnici. Za kranjske deželo je n. pr. določeno za župnika brez kaplana 600 gld., za župnika s kaplanom 700 gld. in za kaplana 300 gld. letnih dohodkov. Ko nastopi župnik faro, mora vladi predložiti izkaz svojih dohodkov in mora navesti v njem donesek iz zemljišča, bero, znesek za takse pri porokah itd. Ce ti njegovi dohodki ne znesejo 600 ozir. 700 gld., potem dobi od države, kar manjka. To je tisti priboljšek in še tega priboljška ne plačuje država vsega iz svojega, marveč iz verskega zaklada t. j. iz dohodkov tistih posestev, ki jih je cesar Jožef II, vzel cerkvi, ko je odpravil razne samostane itd. Sele kadar teh dohodkov zmanjka, doplača država. Neovržna resnica je, da danes veliko število duhovstva ob najskromnejšem življenju komaj, komaj izhaja. Vkljub temu pa mi nismo nikoli spravljali duhovskih plač na dnevni red. Spravili so jih drugi in v državnem zboru podpirajo to zadevo tudi liberalni Nemci in liberalni Mladočehi. Mi bi najrajše videli, da bi se razmere tako iz-premenile, da bi duhovnik od države ne bil ne v plači, ne v izvrševanju svoje službe odvisen Država naj vrne cerkvi, kar ji je vzela; potem bode cerkev sama uredila to vprašanje. Naj bodo pa razmere take ali drugačne, eno je gotovo: „Narod" in njegova garda bo preganjala cerkev, lagala in napadala duhovstvo, dokler bo kaj sape v nji, dokler se v svojih lažeh in v lastnem blatu ne zaduši. „Pokret" - o nas. Glasilo hrvaških liberalcev je pričelo v slovenščini prinašati Pisma iz Slovenije. V zadnji številki piše o slovenskih klerikalcih Zanimiv je sledeči odstavek: „Vlada teme — klerika-lizma na Slovenskem ne bo še tako kmalu premagana in končana. Uzroki so dani: nedelavnost posvetne inteligence, agilnost klerikalcev in konservativnost našega ljudstva. Najnevarnejši pa je pri vsem fakt, da kle-rikalizem predstavlja sistem, ki pravi, da ima odgovor na vsako vprašanje, ki ne pozna dvomov, ampak le avtoriteto, i. sicer takšno avtoriteto, ki si upa eksponirati se v vsakem slučaju, ako vidi, da je treba nastopiti za klerikalne interese. Posvetna inteligenca slovenska nima tistega poguma, da bi v vsakem spomeni vprašanja pokazala javno in odločno svojo barvo; ona je preveč oportunistična in komodna; nekako katoliško liberalna je, bi dejal dr. Muhnič. Ta neodločnost posvetne inteligence, ki je hkrati znak duševne negotovosti in nedospelosti, pomenja za klerikalce veliko prednost v boju za modernizacijo slovenske kulture*" — Ali „Narod" ni dovolj odločno proti-verski ? »Tolovajstvo" v Knežaku. Poroča se nam, da je vse vpitje „Narodove" o „tolovajstvu" v Knežaku samo izbruh jeze in obupnosti nekaj liberalcev, ki vidijo, da so — doigrali. Vsega razburjenja je bil kriv g. nadučitelj, župan in gostilničar Česnik. Omenimo samo, da je pri omenjenem dogodku gospod Česnik sam sunil Markovca. Ljudje so bili popolnoma mirni, arazkačilo jih je izzivanje in norčevanje od nasprotne strani. Kar piše „Narod" o duhovnikih, je čisto izmišljeno, saj nobenega niti zraven ni bilo pri prepiru. Kako silno se laže „Narod", se vidi iz tega, ko piše: »Prednik Marijine družbe udari po oknu s kamnom, udari drugič, tretjič, prereže si ob ubiti šipi žile na roki, kri se mu ulije in s krvavo roko bije še dalje po oknih in vratih.« V resnici se pa omenjeni ni obrezal, ampak liberalec ga je z revolverjem ustrelil v roko, kar je konstatirano na rani! Tam je tolovajstvo! Tam vpijte! Vse „Na-rodovo" pisanje ima le ta namen, krivdo odvrniti od pravih krivcev. In to časnikarsko tolovajstvo je še mnogo večje od izgreda v Knežaku, katerega je izzvalo nekaj objestnih liberalcev, ki zdaj vse poizkušajo, da bi druge v luknjo spravili, v katero spadajo sami. Tudi „Notranjec" Notranjce blati. Gorostasne laži „Slov. Naroda" o knežaških »tolovajih" ponatiskuje tudi „No-tranjec". S tem se je pač dovolj razkrinkal ta hinavec. O demisiji mark. Jurija Polesini, kot predsednika dežel, kultur, sveta istrskega se nam še poroča iz Istre: Ne oporekamo, da je Polesini agraren politik — morda celo navdušen —, a po našem mnenj i le dotle, — dokler se taka politika giblje na laškem polju. Priznamo tudi, da je hotel za Istro izposlovati od vlade večjo količino otrobov po znižani ceni. A nastalo pa je v tej stvari usodno vprašanje : Kako se bo to razdelilo med posamezne zadruge in občine v deželi? To je bila ona prepirna točka, vsled koje je nastala kriza v predsedništvu deželnega kultur, sveta za Istro. Čim je ta izdal oglas za nabavo otrobov po znižani ceni, prijavili so se mnogi posestniki laške stranke; a še večje količine naročile so hrvaške gospodar, zadruge — posebno na otoku Krku. Na veliko iz-nenadenje odpovedalo se je od dežel. kult. sveta skoraj vsem tem naročilom — češ, da ni toliko otrobov. Jedni zadrugi odlašal se je odgovor, dokler je potekel rok za naročila — in potem se je reklo: prepozno ste se oglasili! Tako ravnanje dozdevalo se je vsem pristransko. Zato so se pritožile hrvaške zadruge na dežel, vlado v Trst, a ne-koje na ministra poljedelstva na Dunaju. In od tukaj je potem došel dežel, kultur, svetu nalog, da se ima pri razdelitvi otrobov ozirati na vsa naročila v deželi. To je pa marki Polesini smatral za razžaljenje — in vsled tega se je odpovedal na časti prvomestnika. To je faktum ! Ciajenica pa obstoji tudi, da v Istri — premda je bila tukaj najhujša suša — ne vidimo nobene koristi od strani podporne akcije proti bedi, koja se je menda zasnovala na Dunaju. Pač pa se govori, da se dovažajo ogromne količine koruze za krmo v severne nemške dežele, in take bo najbrž državna podpora le na korist tem krajem; na jug odpadle bodo samo drobtinioe, če še teh veter ne odnese. Gg. državni poslanci pozor ! Poitalijančevanje Istre. Važen, morda zgodovinski proces se tiho, ne-opaženo vrši v Istri. V uradnih listinah deželnih oblastnij se vtihotaplja namesto do sedaj oficielno edino rabljenih slovanskih krajevnih imen nove italijanske skovanke, za sedaj samo v zaporkah; potem pridejo na prvo mesto; čez nekaj časa staro ime sploh izgine, in „signori" se bodo lahko sklicevali na podlagi uradnih spisov na »inveterata consuetudine", da so Vsa naša krajevna imena pristno italijanska, torej tudi vsa Istra njihova. V resnici pa v kraju „Carsania" (Crassizza), to je v Krašici pri Buljah, ni niti enega Italijana, kajti učitelj je samo slov odpadnik; v „Castel San Ser-gio" (Cernical) t. j. v Crnikalu še odpadnika ni; ravnotako ne v „Meteliano" (Ma-teria), v Materiji. Podobno je pač s ^risano" (Zamet), „Nilino" (Lanišče) itd. itd. — Ali ni nobene pomoči proti takemu novo- dobnemu vandalizmu? Kaj, če bi se slovanske občine v Istri združile v tozadeven skupni korak? Osebne vesti. Prestavljen je de-želnovladni konceptni praktikant gospod Anton Mencinger iz Krškega k okrajnemu glavarstvu v Kamnik. —■ Su-plentka na ljudski šoli v Trebnjem, gdč. Marija Straus, je imenovana za provizorično učiteljico v Mehovem. KamniSkega župana Močnika je vendar le ugnal gosp. Mihael Šinkovec kot starosta novoizvoljenih odbornikov. Po smrti Iv. Štele se je razmerje katol. narodnih in liberalnih odbornikov toliko izpremenilo, da je preostalo naših osem, liberalnih devet. Gospod župan Močnik je hotel položaj izkoristiti in je gosp. Šinkovca z vlogami naganjal, da mora klicati nove odbornike k volitvi stara-šinstva. Gosp. Šinkovec, ki pozna dobro tudi obč. volilno postavo, je pa tiščal z vlogami na župana, naj en prej zadosti svoji dolžnosti in po § 22 izžrebra naslednika pok. Štele-tu, da zamore potem gosp. Šinkovec po § 34 poklicati vse odbornike k volitvi novega župana in treh svetovalcev. Gosp. Močnik pa se je branil in branil in izgovarjal, da je to stvar novega župana, gosp. Šinkovec pa je v enemčr trdil, kako naj skliče on po § 34 vse odbornike, če pa enega manjka. Končno je skoro dvomesečni dvoboj med obema razsodilo okrajno glavarstvo na podlagi § 57 obč. volilnega reda. Danes 10. t. m. dopoldne izžrebal se je pri okrajnem glavarstvu naslednik pok. Štele gosp. Fran Dornik ob asistenci zmagovalca gosp. Šinkovca. S tem se je dognalo vnovič enako razmerje med našimi in liberalnimi odborniki. Kedaj bode začasna volitev starešinstva (z ozirom na našo pritožbo na upravno sodišče), bode odločil gosp. Šinkovec, kateremu k zmagi nad županom Močnikom, iskreno častitamo. Skrajna nesramnost. Ker .Narod' sam vč, da je strahovito lagal o dogodkih v Knežaku, kjer je vsa krivda na liberalni strani, in ker vč, da be sodnijska preiskava morala tO dognati, je glasilo slovenske ^inteligence* seglo zopet po svojem starem orožju ter piše : „Ne dvomimo, da, če bo treba, se dobi tudi nekaj prijateljev in prijateljic prečastite duhovščine, ki bodo v največji potrebi celo po krivem prisegle". Ali ni to lopovščina ! Zapomnite si to, ljudje v Knežaku: Najprej vas obre-kujejo liberalci po celem svetu kot tolovaje, in zdaj so vas že kar vnaprej proglasili za krivoprisežnike ! In taki ljudje hočejo ljudstvu gospodariti ! V Šturiji na Vipavskem je dne 9. t m. pri občinskih volitvah popolnoma mirno predrla katoliško-narodna stranka. Nasprotnikov ni bilo blizu. — Uboj v Medvodah. Dodatno k notici z dne 7. t. m. nam še poročajo: Dne 5. t m. zvečer sta se sprla pred gostilno v Seničici št. 1 1. 1877. v Smledniku rojeni Anton Knapič in 601etni delavec Janez p. d. Kerčov z Visokega pri Kranju. Knapič je začel Kerčovega obdelava ti z dežnikom, ta mu je pa udarce odbijal z roko. Ta pretep se je vršil precej časa. Med tem prideta iz gostilne 18letni hlapec Franc Bergant in njegov gospodar Jakob Koder, ki sta v krčmi skupaj pila. Koder, videč pretep, da svojemu hlapcu odprt nož in mu ukaže, naj začne še on obdelava ti Kerčevega. Ke Bergant tega nI hotel takoj storiti, ga je Koder sunil z roko v hrbet, češ : „Daj ga no!" Bergant nato zavihti roko, v kateri je imel nož in sune Kerčovega z vso silo v hrbet. Ker sta se pa Knapič in Kerčov še ruvala, je Bergant še dvakrat sunil Kerčovega in sicer enkrat v s r c e , na kar je ranjeni Kerčov spustil Knapiča, naredil še par korakov in se pred hlevom zgrudil mrtev na tla Bergant in Koder sta takoj po uboju stekla proti domu. Kodra in Berganta so že zaprli. — Knapiča pa še iščejo orožniki. — Dr. Potočnjak zopet oproščen. Po dvetedenski razpravi je bil včeraj v Zagrebu dr. Potočnjak zopet oproščen zaradi svoje brošure: »Goljuf na banskem prestolu". Občinstvo je klicalo, ko so razglasili oprostilno razsodbo, Khuen-Hedervaiyiu „Pereat!" — Nameravani umor. V Glo-beville Colo v Ameriki je Slovenec Josip R i g 1 e r dvakrat streljal na rojaka Ivana Bozovičarja, ko je ta večerjal. Sovražila sta se že nad leto dni. Bozovičar bo težko okreval. Oba sta iz žužemberške okolice. — Na Planini pri Vipavi je umrl veleposestnik Ferdinand Zvoke 1 j. Blagi duši večni mir ! — Potrjena smrtna obsodba. Kasacijsko sodišče je zavrglo pritožbo ničnosti Antona Freno, ki je bil obsojen na smrt radi zločina umora, izvršenega na redarju Jakobu Negode v Trstu. — Jadranska banka. V Trstu snujejo Slovenci, Hrvatje in Srbi „J a -dransko banko". — Tiskovna pomota. V včerajšnjem vojnem poročilu naj se pravilno čita stavek: Rusko armadno vodstvo bi moralo skrbeti za zadostne prehode čez Hunho, ker mostov nedostaje," ne pa „moštva", kakor je bilo po pomoti stavljeno. — Iz Idrije poročajo, da je dobil prvo darilo pri konkurenci za načrte nove okrajne posojilnične hiše arhitekt gospod Rudolf Treo, kateremu je tudi poverile izvršitev načrtov. — Katol. izobr. društvo sv. Jožefa v Tržiču je imelo dne 26 febr. svoj VII. redni občni zbor. Iz raznih poročil posnamemo, da je društvo izredno dobro napredovalo tudi v 1. 1904. Za izobrazbo se je skrbelo z dobrim časopisjem in bogato knjižnico. V društveni sobi je bilo na razpolago 15 raznih časopisov, v knjižnici pa 494 knjig, katere so društve-niki kaj pridno prebirali. Bilo je tudi nekaj predavanj. Predsednik Ivan Barle je predaval o časopisju; tajnik L Zupan o Japoncih in rusko-japonski vojski; društve-nik g. ravnatelj J. K r a g e 1 o zgodovini Tržiča. Vsa predavanja so bila dobro obiskana. Za razvedrilo in zabavo se je skrbelo z raznimi predstavami (4) in dvema velikima ljudskima veselicama. Igralci, močni pevski moški zbor (25) in že zelo izvežbani tamburaški zbor (13) so želi vedno viharno pohvalo. Društvo se je udeležilo po deputa-ciji z zastavo izleta »Kršč.-soc. zveze" na Šmarno goro in blagoslovljenja zastave bratskega društva v Preski. Pohiteli smo tudi v obilnem številu z zastavo k Materi božji na Brezje in se udeleževali vseh cerkvenih slovesnostij in procesij. Zaupanje in naklonjenost društvu vedno bolj raste. Prvotni odpor se je polegel; število društvenikov pa raste od leta do leta. V 1. 1904. je pristopilo 25 novih članov; večina mladih, čvrstih fantov. Društvo je stopilo v moško dobo treznega mirnega delovanja. Dohodkov je bilo v letu 1904. 1653 K, izdatkov pa 1562 K. Naložena glavnica je narasla na 1201 K 69 v. Skrbeti bo treba za društveni dom. Bog nam nakloni dobrih src! Bolni udje so dobivali podporo iz društvenega bolniškega sklada. Izdalo se je podpore 144 K. Trem umrlim udom so društveniki s petjem in obilnim spremstvom z zastavo priredili veličasten pokop. Odbor je ostal stari, po tajni volitvi po listkih. — Slovenci v Aleksandriji. Iz Aleksandrije se nam piše: Krasen zabavni večer smo imeli preteklo nedeljo v društveni dvorani kršč. zveze Slovenk. Tam so naše pridne diletantinje izborno vprizo-rile lepo in primerno igro „Sirota\ Slovencev in Slovenk je bila polna dvorana, navzoči so bili tudi gostje: čč nemške sestre Boromejke, osem duhovnov, večina Slovani ter usmiljena brata preč. p. Emanuel in p. Stanislav. Z velikim zanimanjem so sledili vsi lepi predstavi, saj so se pa tudi igralke vrlo potrudile, da so dobro in v veliko pohvalo rešile svoje vloge. — Na to je gosp. Jak. Velkovrh napravil obilo zdrave zabave, ki je kot stari berač v šaljivi obliki ožigosal napake naših Slovencev in Slovenk. — Temu je sledila še tombola in skupno krasno slovensko petje. — Iz Višnje gore se nam piše: Dodatno k »Slovenčevi" notici o poroki draškega župana g. Antona Lokarja, imamo pristaviti, da mu je občinski odbor poklonil po posebni deputaciji lepo sliko zadnje večerje s krasnim okvirom in slav-nosti primernim napisom. S tem je pokazal občinski odbor, da zna ceniti zasluge svojega župana. — ,Delavsko bralno društvo* v Zagorju ob Savi je imelo III. redni sestanek 26. svečana. Predaval je g. kapelan Podbevšek o socialnih razmerah ob nastopu Leona XIII. ino pričetku Leonovega socialnega delovanja. — Društvo je sklenilo, da bo IV. sestanek šele čez štiri tedne, ker v nedeljo 12. sušca popoldne se bodo društveniki udeležili otvoritve nove »Ljudske hranilnice in posojilnice" — Nasledek pustne veselice. Iz Cckmce nam pišejo: Andr. Meden se je dobro zabaval preteklo nedeljo v neki gostilni na Rakeku pri pustnem plesu. Ko se je drugo jutro vračal domov, je moral iti takoj na delo v parno žago Franceta Žagarja na Rakeku. Njegova zaspanost in vinjenost sta bili krivi, da mu je odrezalo kazalec in pol palca. — Občni zbor Zveze katoliških križarjev proti vplivu alkohola je bil na Dunaju 1. marca. Predsednik »Zveze križarjev" kurat K o z 1 i k je naglašal, da je protialkoholna zveza razširjena sedaj po vsej Avstriji. Pred vsem se mora obrniti pozornost na mladino. Otroci ne potrebujejo in ne smejo piti opojnih pijač. Otroke moramo vzgojiti za apostole zmernosti. Društvo ima 410 članov Priredilo je več predavanj in skrbelo tudi za razne protialkoholne notice in omogočilo izdajo dr. Orelovega delca »Alkoholismus und so-ciale Frage", ki stane le 25 h. Zastopano je bilo na nemškem katoliškem shodu v Reznu, izdalo in posodilo slike in spravilo več pijanciv v sanatorij za abstinente Govorili so še nadalje dr. W a i t z , cand. iur. Orel, Forster. Doktorand L e n a r d je govoril kot zastopnik „Slovenstega proti-alkoholnega društva" in je na drastični način kazal, kako spremlja alkohol človeka od zibelke do groba. Pri volitvi so bili izvoljeni: Za predsednika kurat Oton K o z 1 i k , njegov namestnik H. S c h n e i -der (Hernals) in Bernard Dtirr-Krummback (Predarelsko), za zapisnikarja cand. iur. Anton Orel in Mihael Moškerc v Ljubljani, blagajnika sta R a j m u n d Bilek-Drosendorfin Traugott Seyffert. Ostali odborniki so iz vse Avstrije in so tako zastopani avstrijski katoliški abstinentje ne glede na narodnost. — Iz Starega trga pri Ložu. Dne 26. febr. je obhajalo naše izobraževalno društvo osmino svojega obstanka, in ob tej priliki je priredilo predpustno veselico, ki je zadovolila — kakor upamo — vse udeležence. Novi moški zbor je prvič nastopil in prav dobro rešil svojo nalogo. Največ užitka in veselja pa nam je napravila prekrasna igra »Don Manuel" ali „Ave Maria". Igralo se je tako, da so igralci vse hvale vredni. Udeležba je bila obilna. Lepo znamenje je, da se pri nas ljudje zmeraj bolj zanimajo za poštene ljudske gledališke predstave. —Katholisches Reiseadress-buch. Drugi, popravljeni in pomnoženi natis te knjige izide koncem meseca sušca. Prosijo se vsi gospodje posestniki hotelov, gostilnic itd. da svoje naslove, ako jim je kaj za katoliške goste mar in ako se pri njih katoliški časniki dobivajo, pošljejo čim najhitreje na naše uredništvo. Tudi oglasi bodo v knjigi. — Kranjsko - primorsko gozdarsko društvo v Ljubljani vsled sklepa devetnajstega javnega shoda dne 7. julija 1896 razpisuje 20 premij po 20 ali po 40 kron za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora biti leta 1903. ali 1904. izvršeno ter mora pogozdi-tev obsezati najmanj 0 56 ha (1 Oral) 2 Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1 50 m obsezati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija t. 1. pri kranjsko - primorskem društvu v Ljubljani vložiti ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, šte vilke parcel in približne ploskovne mere pegozdenega zemljišča. Pogozdovanje pregledovalo in presodilo se bo jeseni leta 1906., morda nastali pomanjkljaji pri po-gozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja pred-sedništvo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznalna in pohvalna pi sma razdeljevalo. — V Ljubljani, meseca februarja 1905. — Predsednik: Hugon knez Wind i sc hgra tz 1. r. — Iz Čateža ob Savi. Premeščena je bila gospica Terezija Ju-v a n č i č iz Rake na dvorazrednico na Čatež in se poročila z nadučiteljem gospodom Josipom Ambrožičem. Po mnogih učiteljskih premembah in neprilikah se bo vsaj pričel že pričakovani redni in uspešni pouk na tej šoli. — Mnogo let željno pričakovani most pri Brežicah in Čatežu, ki bo vezal Štajersko in Kranjsko čez reki Savo in Krko v dolžini pol kilometra in nekaj čez, pričel se bo, kakor ste že poročali, letošnjo pomlad, kakor se iz popolno zanesljivega vira poroča, graditi. Trdijo celo, da bi se dal most še to jesen prometu izročiti, ako pogostne povodnji dela v strugah ne bodo ovirala. Ljudje upajo pri tem velikem podjetju z rokami in z živino kaj zaslužiti. Pač bi morala naša vlada ljudem dati prilike, doma zaslužit kruha. Iz naše fare odhajajo ljudje za kruhom v daljne Ameriko, v negotovo, bodo-li dobili v tujini dela ali ne. Po vrsti se odpravljajo iz domovine gospodarji, mladenči, ženske in dekleta, v-uje se celo, da izvabljajo brezvestni agenti proti prosti vožnji fante in mlada dekleta v Ameriko, ne da bi vedeli, kam grede in kaj be ž njimi. Takim na Kranjskem politična oblast ne deli potnega lista, pač pa ga dobijo fantje in dekleta pri štajerskih in hrvaških oblastvih. Id prav mnogo mladih ljudi se je tudi tem vabilom odzvalo. Pravijo, da jih ne bo nikdar več nazaj. Priprosti ljudje pravijo, da bodo vsi ti šli v sužnjost. Prav lahko verjetno. Tudi človeško meso se prodaja. Žalostno, pa resnično. Kako bo kmet polje, vinograde obdeloval? Kmetije bodo še bolj propadale, ker delavca že ni več dobiti. Štajerske noulce. š Uboj. Jože Stefanič, hlapec pri kmetu Malusu na Bizeljskem, je bil dne 6 t. mes na Hrvaškem z vozom po vino. Blizu Klanjca ga srečajo domov se vračajoči sej-marji, ki so ga na cesti ubili. š Kdaj zna nemškutar slovenski? Mariborski mestni nemškutarski očetje so sklenili pred kratkim, da ne trpe v Mariboru nobenih slovenskih napisov, ki so, mimogrede povedano, jako redki. Vze mimo pa v roke „Stajerca" z dne 5. sve čana t L, in tam vidimo na zadnji strani v kotu slovenski inserat z debelimi črkami, kdaj se vrše živinski sejmi v Mariboru. Nemškutarjem h la Havliček so seveda dobri slovenski groši, katere kmet prinese v mesto, in zato znajo lepo slovenski! Kšeft je prva reč! Heil und Sieg! š Umrla je 84 let stara grofica M a -rija Strasoldo baronica G r a f e n -b e r g . svakinja fml. Radeckega. š Prestavljeni so davčni višji nadzorniki gg. Alojzij F i c k e iz Mari bora v Laško, J. K o p i t a r iz Laškega v Ormož. š Okrajne naklade na Štajerskem znašajo v St. Gallenu 66 odstotkov, v Birkfeldu 65, v Liezenu 55, v Marijinem Celju 54, v Grobningu 50, v Rogatcu 50, v Obenvolzu 50, v Pollanu 50, v Friedbergu 50 na Vranskem 47, v Stanizu 46, v Weizu 45, v Šmarju 44, v Brežicah 42, v Ljutomeru 42, vObdachu42, vKirch-bachu 42, v Voitsbergu 40, v Gornjemgradu 40, v Kozjem 40, v Irdingu 40, v Cmureku 39, v Arnfelsu 31, v Deutsch - Landsbergu 37, v Furstenfeldu 37, v Knittelfeldu 36, v Šoštanju 35, St. Lenart 35, Slov. Bistrica 35, Sevnica 35, Hartkerg 35, Voran 28 do 35, Celje 28 do 35, Slovenjigradec 28 do 35, Ormož 34, Lipnica 34, Judenburg 31, Wildon 30, Rottenmann 30, Radgona 30, Feldbach 30, E'biswald 30, Frohnleiten 29, Gradec 28l/„ Laško 28, Ptuj 30, Marnbreg 30 odstotkov. Okrajne doklade v ostalih 17 okrajnih zastepih ne presegajo 27 odstotkov. š Slovenska posest — izginja. V Slovenskih goricah izginjajo večja slovenska posestva drugo za drugim, krči se število starih trdnih kmetov in rastejo pristave (marofi) mariborskih in ptujskih bogatašev. Razkosajo se večja slovenska posestva in imamo le še neznatnih malih posestnikov, želarjev (po naše kočarjev). Malone v vsaki količkaj živahnejši vasi nahajaš pristavo, kmetijo, obširna zemljišča in gozde, ki so last nemškutarjev, veletržcev, industrijcev in takih. Ti si potem navadno osredotočijo ves promet in vso kupčijo v svoji osebi, pridobe kmete na svojo stran in nemškutarija začne poganjati bujen cvet. Hodimo Ii po Ptujskem polju, od koraka na korak bodemo srečavali taka velika posestva z obširnimi poslopji, prostranimi polji, s številnim služabniškim osobjem, ki je seveda nemške ali potujčeno in tudi na svoj način pripravlja našo zemljo tujcem. Svarilen svedok nam je sedanji ptujski okrajni zastop, ki je le na ta način umetno prevladal slovenski živelj. Varujmo si našo grudo, ne dajmo je ptujcu v pest! š Umrl je v Slivnici pri Celju župan AntonVoga. — V Planinski vasi pri Planini je umrla Urša Jazbec, žena župana Jerneja Jazbeca. — V Središču je umrla 82 let stara Terezija Cajnko, mati veroučitelja Valentina Cajnko v Varaždinu in učitelja Frančiška Cajnko. š Odbor katol. političnega društva „Save" za brežiški in sevniški okraj je dne 5. marca v Raj-henburgu sklenil sledeči resoluciji: 1. Katoliško politično društvo „Sava" obžaluje, da se je glede slevensko-nemške gimnazije v Celju opustilo stališče državne zbornice, kjer se je 20. sušca 1902 sklenilo, da ima slovenska gimnazija ostati v Celju. 2. Vsi me-rodajni krogi naj delujejo na to, da slovensko - nemška gimnazija ostane v Celju š Tavčar za reklamo „Štajercu". Nekaj tednov sem službeno potoval po Murskem in Dravskem polju, po Savinjski delini in pe Pohorju. In kaj sem novega zvedel ? Ptujski „Stajerc" — tudi giftna kreta imenovan — je pred nekaj časom, kar so ga zavedni kmetje in boljši trgovci zapustili (šnopsarji pa tako ne morejo veliko plačevati) začel tako hirati, da so že po Mariboru in drugod zanj beračili. Ali kaj se je zgodilo? Kar sta se g Ornig in dr. Tavčar sprla, je prišel .Stajerc" spet na nekolike boljšo pašo. Bil sem na mno gih krajih navzoč, ko je poštni sluga ali kdo drugi v krčmo prinesel celo balo »Štajerca, so šnopsarji in nemčurji vprašali: „Je kaj od Orniga in Tavčarja ?" Ako je dejal : „Da* — so segli po njem in vpili: „Se meni ga daj, meni tudi, da ga donesem domov !« Zdostno Tedaj je tudi dr. Tavčar reklama za giftno kroto. Ljubljanske noulce. lj Zanimiv komorni konoert v Ljubljani. Pred dvemi leti se je v Pragi ustanovil nov umetniški komorni kvartet, ki obstoji iz štirih izvrstnih umetnikov, gg. J i r i H e r o 1 d (1. vijolina), G. Brož (2. vijolina), Oldrih Vdvra (vijola) in M. S k v o r (vijolončelo). V zadnjih dveh letih si je ta kvartet s svojimi umetniškimi komornimi koncerti v Avstriji, Nemčiji, Rusiji, na Nizozemskem in Angleškem pridobil toliko slave, da najuspešneje tekmuje z najboljšimi češkimi in drugimi svetovnoznanimi kvarteti. V svojem ljubljanskem koncertu bodo umetniki poleg solističnih točk izvajali dva prekrasna ko morna kvarteta. Smetanov kvartet „Iz mojega življenja" in Dvofakov najnovejši kvartet As-dur op. 105. S svojim umetniškim sodelovanjem se bo v istem koncertu od slovenskega občinstva poslovila naša najpriljubljenejša domača koncertna pevka, gdč Mira D e v. Program priobčimo v kratkem. Koncert se vrši prihodnji petek, dne 17. marca. Vstopnice se dobivajo od ponedeljka naprej v trgovini g. J. Lozarja na Mestnem trgu lj Nemške konference bo pri čel jutri ob pol 7 zvečer v stolnici redemp-torist p. F r a n z. Trajale bodo do tretje postne nedelje. lj Pričetek stavbnih del. Uprav spomladansko vreme, kije nastopilo zadnje dni, je privabilo že blizu poldrugi sto delavcev, t. j. zidarjev, tesarjev in težakov v Ljubljano. Stavbniki so jih sprejeli seveda takoj v delo. Potrebovalo pa se jih bo pri novih zgradbah letos nad 1000, kajti razširjenje vojašnice in zgradba II.' drž. gimnazije bo zahtevala mnogo delavskih moči. Pričeli so z ometa vanjem no tranjih prostorov pri stavbi hotela »Union" ter mizarskimi in ključarskimi deli. Dalje se napeljuje že centralna kurjava, ki ima biti v vseh prostorih končana do srede maja. Do zdaj je v tem poslopju v delu okolu 90 moči. — Pri ostalih v surovem zidovji dovršenih stavbah se prične ometa vanje in snaženje koncem tega mesca. Na Miklošičevi cesti so temelj za novo hišo izkopali. Pri Deghenghijevih hišah kopljejo jarke za .vodovod in kanalizacijo. lj Častni večer primadone g. Skalove je včeraj napolnil gledališče. Oceno prihodnjič. — Jutri popoldne burka „Rusom na pomoč!" — Zvečer opera „Bo-heme". Operni tenorist Carlo de Rosa kot gost. lj Nezgoda. Sinoči so pripeljali iz Litije v bolnico baron Wurzbachovega hlapca Josipa Novaka, ki se je na roki močno poškodoval. lj V , Krščanski ženski zvezi1 je predaval včeraj popoldne ob obilni udeležbi č. g. stolni vikar dr. J. J e r š e Govoril je o cerkvenih razmerah na Ruskem. — Prihodnje predavanje bo zadnji petek 31. marca. lj Opozarjamo na inserat restav-raterja g. F r i e d 1 a , ki je prevzel Fanti-nijevo restavracijo. lj Izpod policijskega nadzorstva je pobegnil 171etni Anton Peterca iz Dobrunj. lj Sam se je zglasil. Včeraj se je zglasil pri deželnem sodišču 28letni dninar Anton Knapič iz Smlednika, ki je bil zasledovan kot sokrivec uboja v Medvodah. _lj_ Prezidali in deloma razširili bodo letošnjo pomlad poslopje nemškega vit. reda. V to se bo potrebovalo 200 stavbni^ delavcev. lj Žganje kave z motorjem je vpeljal tukajšnji trgovec s špecerijskim blagom, gosp. Karol Planinšek na Dunajski cesti. — Uporabil se bo v to delo električni tok. lj Trgovska in obrtna zbornica ima v torek, 14. marca javno sejo ob pol 10. uri dopoldne. lj Nevaren tat prijet. Kakor smo zadnjič poročali, je bila v Sežani ukradena poštno hranilnična knjižica, na katere je neki Antonio Fiorazen pri raznih poštnih fllijalkah vzdigoval denar. Sedaj je policija aretovala 24 let starega kamnoseškega pomočnika Antona Buda iz Gorjanskega pri Gorici zaradi tatvine obleke in srebrne ure. Pri njem se je našla delavska knjižica, glaseča se na neke drugo ime in omenjena poštno hranilnična knjižica. Izročili so ga sodišču. lj K današnjemu vojaškemu naboru se je oglasilo 160 mladeničev iz ljubljanske okolice, izmed katerih je pa bile potrjenih samo 39. lj Vol splašil se je bil dne 8. t. m. posestniku Jožefu Bezlaju iz Gulberta pri Medvodah. Privezal ga je bil na dvorišču gostilne pri „Avstrijskem carju", kjer se je odtrgal in potem divjal po sv. Petra oesti tako, da so ljudje bežali v veže. Pridivjal je do Kodelijevega, kjer so ga vjeli. Nesreča se ni bila nobena pripetila. lj Izgubila je g. E. G. 20 kron denarja. Slikarski pomočnik Rajko Kobald je našel srebrno uro z verižico. lj Prve metulje smo že opazovali zadnje dni. Izvabilo jih je toplo pomladansko solnce. Upajmo, da jim ne zamori hladna sapa mladega življenja! lj Umrli so: Marija Korban, črko-stavčeva žena, 29 let, Opekarska cesta 15. Elizabeta Breskvar, gostija, 81 let, Trnovske ulice 19, mrtvoud. — V bolnici: Jakob Potrebuješ, strojarski pomočnik, 20 let Vincencij Nitsch odvetn. uradnika sin, 4 in pol leta. Marija Za b in i, železn. sprevodnika žena, 33 let lj Poročil se je g. Adolf Do-lak z gdč. Emilijo Speilovo lj Umrli so: Kunigunda Ramšak, pe-čarjeva vdova, 66 let, Dunajska cesta 41. Jera Verbič, uradnega sluge žena, 46 let, Sv. Petra cesta 14. Karol Camernik, črev-ljarjev sin, 17, meseca, Dolenjska cesta 8. Marija Skrabec, strežnica, 70 let, Igriške ulice 6. — V b o 1 n i c i : Anton Vodnik, pekovski pomočnik, 25 let lj Izgubljene reči. Alfons Kjuder je izgubil 50 K denarja. — Neka dama pa je izgubila črno boa vredno 34 K. Najditelj naj jo odda g. Antonu Zupanu, brivskemu mojstru v Križevniških ulicah št. 4. lj Novi Salomon. Predvčerajšnjim so poslušale „ferbečne" ženske na trgu zanimivo pravdo. Neka nemško govoreča gospa je hodila s svojo hčerko med jerbasami in vozički. Hčerka je sunila po nesreči (saj nerodnosti se ne sme očitati gospodičnam) v jerbas in ubila zeleno »sauerbrunasto" steklenico polno mleka. Prodajalka je ustavila gospodično in zahtevala odškodnino; ta je klicala mater na pomoč, mati se je pregovarjala s prodajalko in ni hotela plačati. Žena je postajala huda in njene besede niso dišale po salonu, mati gospodične pa je šla k policaju in zatožila prodajalko, da ne pusti njene hčere v miru. Policaj je zaslišal obe stranki in rekel modro: »H čemu se kregate? Ali je vredno za par krajcarjev? Ce nočete vi plačati, bodem pa jaz — mati, koliko pa zahtevate?" In potegnil je mož mošnjiček. „Tega pa že ne*, se je odrezala gospa mati, plačala junaško in šla dalje med vozički in jerbasi. lj Veselica v Rokodelskem domu. Vrsto predstav, katero je priredilo Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v tekočem društvenem letu je prošlo nedeljo lepo završila predpustna veselica. — Čas je pred vsem zahteval zabave in tako je prišla za žaloigrami »Garcio Moreno" in „Nikala-jem Zrinjskim", na društveni oder tudi veseloigra, igra prav vzorna za predpust: „Do-ktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček". Igralo se je prav dobro, izvrstno. Pred vsem sta se odlikovala doktor in njegov sluga, pa tudi drugi igravci, vsi bolniki do vajenca in policaja so želi burne hvalo. Zelo je tudi ugajal trospev „Grajščak in kmeta", kupleta „Postrešček in Cestni gigerl" sta pa naravnost očarala občinstvo. Prosta zabava je še dolgo po končanem 'sporedu družila v neprisiljeni družbi mnogoštevilne prijatelje in znance društva. Ko častitamo društvu na lepem uspehu — naval je bil tak, da mnogo gostov ni moglo dobiti prostora — mu želimo še nadalje vsestranskega razvoja. Književnost In umetnost " Postne pesmi za mešan zbor in orgije, zložil o Hugolin Sattner, ord. ff. Min V Ljubljani 1905 Založil frančiškanski samostan. Cena partituri 1 K 50 v, glasovi 1 K 50 v. — Lepa in jako priporočljiva zbirka ! Gospod skladatelj se odlikuje po finem okusu v glasbenih stvareh, in tudi ta zbirka nam dokazuje, da izpod njegovih rok ne pride nič vsakdanjega. Zbirka obsega 8 postnih pesmi : Trpljenje Jezusovo, Jezus na križu, Opomin k pokori, Žalestni režni venec, Sedem besed Jezusovih na križu, Trpljenje Jezusovo, Veliki četrtek in Smrt Jezusova na križu. Pesmi so zložene večinoma v molu in imajo lepe izrazite melodije ; harmonija je umetniška, a ne pretežka. Priporočamo vsem cerkvenim zborom e. * V. štev. „Zore", „____, glasila kat.-nar. dijaštva prinaša sledečo vsebino: X : Dijaške zadeve, f Janez Urbas: „Zdrav bo". Alcide Degasperi: Socijalno delovanje italijanskega kat. dijaštva na Tren-tinskem. Iv. B u t k o v i 6 : Nekoje pojave sa skupštine „Zvonimira". —: Poslano. Glasnik: .Danica" — „Zarja" — Cor-rigendum. Listek: Ital. kat. dijaštvo. — Vegova slavnost — Beneški SlovencL Na platnicah : Dijaška dopisnica. Hrvatski katoliški visokošolci nameravajo začeti izdajati svoje glasilo. Kadar se to zgodi — upamo, da se bo v kratkem, — „Zora" ne bo več redno prinašala hrvatskih člankov. Razne stvari. Najnovejše. Delavsko zavarovanje. Poslanec Kaiser bo v drž. zbornici predlagal, naj se izvoli odsek 24 članov, ki bo proučeval zakonski načrt o delavskem zavarovanju. — F r a m a -sonske želje. „ L i g a za človeške pravice" na Francoskem hoče, da bo v zakonu o ločitvi cerkve od države tudi določilo, naj se prepove cerkveno zvonenje. Vložila je tozaievno peticijo. — Pet novih gledališč grade v Londonu. — Stalno dveletno vojaško službo dobi infan-teriji v Nemčiji. — Okradeni d e -fravdant. Na Reki so aretirali 18 let starega uradnika trgovske banke Szanta, ki je defravdantu Bertoliju ukradel 190.000 K. — Roparski umor se je zopet izvršil na Dunaju. Umorjeno so našli 59 let staro mizarjevo soprogo Leopoldino Reiter. Morilec ji je vzel 278 K, katere je malo prej dobila od svojega moža. — Socialno-demokraški pekovski pomočniki so včeraj na Dunaju bombardirali dom kršč. soc. pekovskih pomočnikov. Na tako grd način se ti ljudje bore za svobodo in za delavsko čast. — Samoumor ženske. V Budimpešti je iz svojega stanovanja skočila na cesto soproga senat, predsednika dr. K. Wavrika in obležala mrtva. — Poroka nemškega prestolonaslednika bo 6. junija v Berolinu. — Delavstvo na južni strani Simplonovega predora je pričelo generalno stavko. — Stavbinska družba „ A p o 11 o " na Dunaju je napovedala konkurz. — Sv. oče bo imel 27. t. m konzistorij, v katerem bo imenoval nove škofe. — Angleški župani bodo o Binkoštih obiskali Nemčijo da prouče ondotne mestne uprave. — Dvojezične napise imajo na železniških postajah pri Berolinu. Prva postaja železnice Berolin Pctsdam ima napis „Neuendorf-Novives". Vsekakor je to res strašna novica za avstrijske Nemce. — Demonstracija stavkujočih mizarjev na Dunaju Dne 8. t. m. zvečer so poizkušali stavkujoči mizarji prirediti demonstracijo pred tovarno Miiller-jevo. Ker je proti mizarjem nastopila policija, so pričeli stavkujoči mizarji metati kamne nanje. Nevarno na glavi je bil ranjen policijski nadzornik Stillbacher. — Na plesišču zaboden. Neka ženska maska je na nekem plesu v Budimpešti obrnila občno pozornost nase. Obdana od mnogih občudovalcev se je ženska maska razkrinkala in presenečeni gospodje so spoznali, da je bila maska mizarski pomočnik Janez Antal. To je tri plesalce tako razka-čilo, da so ga zaklali. — Požar na semnju. V La Fertč Bernard je nastal v neki gledališki lopi požar vsled električne iskre. Gledalci so se prestrašili in je bilo ranjenih več oseb. — Gledališki prepir v Madridu. Nastal je prepir med namestnikom in gledališkimi ravnatelji zaradi določitve časa, kdaj naj bodo končano gledališke predstave. Zaprta so vsled tega vsa gledališča v Madridu. Tragedija v rodbini. Neki de-lavec v Liverpolu je imel ženo, ki je bila udana pijači. Ljubil jo je zelo, a ona se vkljub vsem obljubam ni mogla odvaditi svoji strasti. Nekega večera so igrali v gledališču pretresljivo igro, kako si je neka družina zopet pridobila nazaj svojo rodbinsko srečo. Mož je peljal, akoravno težko, svojo družino v gledališče k igri. Med igro ko so igrali najginljivejše dejanje, prime mož ženo za roko ter ji reče: „Zakaj ne nehaš piti? Bili bi lahko tako srečni!" — Zena je zajokala ter rekla: „Ne bom več pila. Jaz te nisem vredna. Storila sem te nesrečnega; živi zopet srečno." Ko je drugo jutro mož odšel na delo in otroci v šolo, se je ona zastrupila. Mož jo je našel mrtvo. Dva milijona za katoliško vseučilišče. Katoliško vseučiliško društvo je dosedaj darovalo dva milijona kron za katoliško vseučilišče v Solnogradu — in sicer vse iz prostovoljnih prispevkov. Zadnjih pet let je nabralo en milijon in ravno toliko v preteklih petnajstih letih. Soditi po navdušenju za sveto katoliško stvar, ki žari v odličnih in imovitih krščanskih krogih, utegne priti tretji milijon še prej nego v 5 letih. Saj se je meseca januarja nabrala že krasna vsota 28.353 K. Zaroka pred sodiščem. Pred pariškim sodiščem sta se zaročila dva kaznjenca, morilec Lucien Jania in tatica Al-bertina Bonorot, ki sta imela znanje že pred sedmimi leti. V predsobi razpravne dvorane sta se zopet sešla in tu sta si v navzočnosti paznikov prisegla, di si ostaneta zvesta. Dogovorila sta se, da bo ona sledila njemu v Kaledonijo, kamor pošiljaj« morilce. Zagovornik je tako vplival na sodnike, da so oba skupaj prepeljali v kaznjensko kolonijo ter jima še voščili srečo k zakonu. Selo brez žensk. V Vilacanasu P" Toleda se je pričela obravnava proti 151 ženskam zaradi vstaje in nemirov. Državni pravdnik je predlagal kazen 9 let. Ako se to zgodi, bode v dotičnem selu zmanjkalo žensk. Milijonar, reven umrl. V New-Jorkuje umrl bogat a skop starec 76 let, ki je vsa svoje piemoženje 8,000.000 K razdelil pred smrtjo med svoje sorodnike. Dejal je. da si je vsako leto svojega življenja kaj prihranil, tudi takrat, ko je zaslužil na teden le 24 K. Pred časom je razdelil med pet otrok svoje sestre 4,000.000 K. „Spravil sem denar počasi skupaj ter ga hitro dal. Potem aem pa počakal, kako bodo z denarjem ravnali." Kakor se vidi, so sorodniki z denarjem dobro ravnali, ker jim je dal pred smrtjo še 4,000.000 K. Dejal je, da hoče reven umreti. Svoje premoženje si je pridobil pri kupčiji z žitom in živino. Akoravno pa je bil tako radodaren napram sorodnikom, se je vendar pulil za vsak krajcar s kočijaži na cesti ter je stanoval v cenenih gostilnah. a Sledovi naravne katastrofe. Iz San Frančiška Cal. poročajo: Parnik „Citty of Panama", last Pacific Mail Line, kateri je odplul v srednjeameriške luke, je na svojem potu, kakor se poroča iz Aca-pulco, plul več milj daleč skozi množino plavajočega grmovja, drevja in trupelj živali. Tu pa tam je bilo toliko imenovanih predmetov, da je bila vožnja parnika zelo ovirana Več drevesnih deblov ie merilo v premeru od pet do šet čevlje*'. Brezdvomno je to posledica kake naravne katastrofe, ka tera se je pripetila nekje ob Pac finf ima v zalogi lep fižol pravo ribniško seme, lepo, čisto, prav rodovitno, nakup Ijeno pri ribniških kmetih. Cena po dogovoru 3 473 --------------------ttvsgvs T is. u. - Za obila naročila se priporoča. l—l Vabilo na IX. redni občni zbor kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Ložu registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, dne 26. marca 1905 ob 3. uri popoldne v prostorih kons. društva v Starem trgu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Polaganje računov. 3. Odobrenje računov. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane 455 i-i Načelstvo. Večja, dobro vpeljana prodajalna s Špecerijskim blagom in žeieznlno na glavnem trgu v Rudolfovem se proda. Pojasnila pri lastniku A. PAUSER v Rudolfovem. 467 3-1 VALENTIN MOZETIČ Zidarski mojster v Litiji se priporoča sl. občinstvu fu In v 449 3-1 okolici za razna zidarska podjetja in popravila. NAZNANILO. Podpisana naznanjam, da sem otvorila v Spodnjih Gorjah nad Bledom št. 28 .pri Kodrasu* staro slovečo gostilno, kjer bom skrbela za vsakovrstno dobro pijačo in okusna jedila. Slavnemu občinstvu se najtopleje priporočam za obilni obisk Antonija Pogačnik, 459 l gostilničarica. 474 3-1 Službe I5če dobro izurjen in oženjen cerkovnik. Nastopi lahko sredi meseca maja. — Več povč upravništvo „Slovenca\ Kot gozdni čuvaj posebno pri kaki lesni trgovini, ali kakem veleposestvu Išče službe mož srednje starosti, vešč slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika. — Naslov pove upravništvo »Slovenca". 437 3-1 Naznanilo. Podpisana naznanja najuljudneje slavnemu p. n. občinstvu, da si je pridobila iz-bornih ubiralcev ter je z današjim dnem JSS" prevzela ubiranje glasovirjev "ss proti honorarju 2 kron. Popravila se izvrše najceneje in naj-solidnejše. 255 a (5) I. kranjska odlikovana tovarna glasovirjev. Ljubljana, Dunajska cesta U. Brzojav! ^MMMMM VA Anton Schuster Ljubljana Špitalske ulice št. 7 priporoča novosti v konfekciji za dame in deklice, bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode, voile, satin, levantin, preproge, najboljše platno, Chiffon perilo in kravate za gospode. 469 15—1 Solidno Maso! Nizke cene! Vzorci na zahtevanje poitnine prasti. Ljudska pesmarica za nabožno eno- in dvoglasno potjo v cerkvi, ioli in doma E je IzSla in obsega na 200 straneh do 80 nj^jbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne litanije. ©enot mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti 10 vin. več. Izšlo je tudi „8premljevanje k ljudski pesmarici". Dobi se samo vezano in stane 4 K. — Po pošti 30 v. več. Naroča se v prodajalni »Katoliškem tiskovnega druStva" v LJUBLJANI. »Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako družino! »Ljudska pesmarica" je odobrena in priporočena od petih knezoškofijskih ordinarijatov. Proti je francovo-varski ffataiie-Vrdec Lithion-kiselina po kliniških In zdravniških avtoritetah prcskušen in jako ugodno odobren. Prednosti! Vspeano iene^ na^vodo I Ima prav posebna prijeten okus > Dobi se v vseh zalogah mineralnih vodi in v lekarnah, kakor tudi naravnost pri fronoovo-varekl razpočiljalnlci mineralnih vodi. Oklopju slična barva za Gtiilfkivifl kalere k°ja Je nespremenljiva, sta *>IIAjUUJU/, novitna tudi proti vplivu avitlobe apna in vremena, ter neodkruSljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim moistrom, hiSnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 10 11—tO Veliko, šele pet let v rabi se nahajajoče gostilniško ognjišče (Sparrherd) se po ceni proda. Pojasnila daje Avgust Jenko, pekovski mojster na Marije Terezije 443 2—2 cesti št. 7. Hiša na prodaj zaradi preselitve prd ugodnimi pogoji v Škofjl Loki predmestje Karlovec št. 26. Natačno se izve pri lastniku Gašper Pokorn. 429 3-3 o o tehtnico • decimaika za 50 kilogramov • kupi. Ponudbe na upravništvo »Slovenca". 3-2 Prodajalna (lokal) 444 pripravna za vsak obrt odda se v 3-2 sredini mesta na lepem prostoru. Kje, poizve se v upravništvu »Slovenca". Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rodeče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam GiesslUMsIi! kisle rodil. 17 2 V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih »pecerijskili prodajalniuah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u V LJubljani. 32 52- 9 ZaM mlinar ji in a govoli nemudoma naznaniti, o o Sprejme tal^cj «m> Šiviljo in učenka. Mestni trg št. 3, II. nadstropje. ^gBBflBBBHBHBagaBaBasa) Franc Stupica v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I ——— zraven Figovca, - trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom priporoča: 471 Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno' počrnjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže. orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje. Navadne in stranske (Flligel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, zelezne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode. Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo. Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in nbris za izdelovanje ščeti in čopičev. Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode! Išče se za sočivje in sa jerejo izurjen, neoženjen ■ ■ ■ vrtnar. Vojaki imajo prednosl. Pogoji: vsa oskrb, obleka uniforma in plača po dogovoru. Več se izve pri c. kr. predstoj-ništvu ženske kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem. 456 3-2 M ! f ftmtmtmtm vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago, ker se po tej lahko »suka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To v z držaje rane čiste, obvaruje iste. olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zacoljenje. ——> Razpošilja se vsak dan. 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4 pušice, ali K 4 G0 6 pušie poštnine prosto na vsako postajo avrstro-ojjrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudovc ul. 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske, v ljub-IJani se dobi pri gg. lekarjih: d. Plccoll, U. pl. Trnknczjj M MardetscliliigeT, J Mayr. 431a 20—1 Oskrbnika : oženjenega, izurjenega v vseh strokah go-| spodarstva,^ veščega slovenskega in nemškega jezika iščem za svoje posestvo blizu Karlovca. -- Ponudbe s prepisi izpri-I čeval o dosedanjem službovanju naj se po-' šljejo na Ivana Griinwald, Zagreb, ; Boškoviceva ulica štev. 2. 448 3 3 : Naprodaj je skoro nov fotografični aparat 13X18 z vsemi pripravami. Ravnotam se tudi proda močno, dobro ohranjeno kolo za poletno sezono. 454 3—3 Kje, pove upravništvo ..Slovenca". Pozor! ® Prutl ljubljanska mlekarna. css&> Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem danes dne 1. marca v Ljubljani na Turjaškem trgu št. 1 (Katoliški dom) otvoril prodajalno mlekarske zadruge na Brezovici. Ker sem si nabavil za moderno mlekarstvo vse potrebne stroje, ker se bode od strani mlekarske zadruge na Brezovici strogo pazilo na vsestransko pravilno ravnanje z mlekom od strani zadružnikov, in ker imam v službi v mlekarstvu dobro izurjenega mlekarja (Švicarja), zamorem slavno občinstvo zagotoviti, da se bode v moji mlekarni dobilo vsaki dan in ob vsakem času 1. sveže, snažno nepopačeno in zdravo mleko, za katero jamčim, da bode imelo vedno najmanj 3-5% tolšče, 2. svežo in fino sladko in kislo smetano. 3. fino okusno surovo maslo (čajno maslo), maslo za kuhati in kuhano maslo, 4. posneto in pinjeno mleko, katero je, dasiravno na i°/0-o-5°/0 posneto, vendar za uživanje še vedno dobro, zdravo in redilno, 376 3—2 5. ementalski sir, domači sir, in izdelke raznih vrst mehkih sirčkov in skuto. Cene mleka in drugih mlečnih izdelkov ostanejo kakor do sedaj. Stalnim odjemalcem se bode donašalo na dom. Ker bode moje resno prizadevanje cenjene odjemalce postreči pred vsem s svežim, snažnim, zdravim in nepopačenim mlekom, s fino okusno, vedno svežo smetano in z raznimi drugimi mlečnimi izdelki najboljše vrste, prosim slavno občinstvo, da bi moje zapričeto, za mesto iz zdravstvenih ozirov zelo potrebno podjetje blagohotno podpirali — za kar se najtopleje priporočam. Velespoštovanjem udani Dragotin Seliškar. | gtg* Najcenejša vožnja v Ameriko. I 300 tom, jopice-o po 4 c) (b. pcBic&eiiifi, zadnja moda s šizofiimi zofiavi Szez, ionAuzmce. 1000 dešfiiA cSkfi, izpeinifi Po 5 g Cd, SO00 ctzcšfiifi kostumov c9 1 yf3. višje. Sn«« 3 (D 1 m» r a Restavracijo no lažnem Kolodvoru. Vsako soboto in nedeljo se toči priljubljeno O „Salvator pivo44, o Priporoča se }qs Schrey> restayrater gtg" Najcenejša vožnja v Ameriko. ^ mimmmšmimmmmm! Restavracija Frletfl ^ prej Fantini. Dovoljujem si slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznaniti da sem prevzel in zopet otvoril znano restavracijo Fantini, sedaj Restavracija Friedl, Gradišče h » i ?Pir?j°ž ,se na svoje dolgoletno delovanje na Dunaju, kakor tudi s Drevzetiem hotela lscher in zdravilišča v Kamniku, kjer sem imel pr'iliko, upcSvuo s dobt, posebno naklonjenost svojih cenjenih obiskovalcev, kakor tudi tujih nega občhislva b° ^^ tUdi Vsem zahtcvam i^a?Sega ccnje- plzens£(UrTuenWn,eg^rprvoaVna ^ najb°'je kak°V0Sti' P"tem ™tnvPfUf SB b°dem k?r najbolje, da vsestranski ustrežem željam svojih p n sko n' #"r-S0JT Su ?°se.bej opozarjati na svojo dobroznano, zbrano dunaN ter JmJlni J n ku.hmJ°. 1 er se "^ejam, da si s fino in dobro postrežbo ter zmernimi cenami pridobim ter ohranim zaupanje velecenjenih gostov Po zaključku gledišča sveža jedila. Družbam ter klubom posebne sobe vedno na razpolago. Vabeč na najštevilnejši obisk se priporočam najodličnejšim velespoštovanjem Ivan Friedl. restavrater. 464 3-1 PRIHRANJEVATI in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja z ptkoudiiko0vSro juhno zabelo kajti malo kapljic — pripravljeni jedi prilitih, zadostuje, da slabi juhi, omaki, zelenju itd. takoj podeli čvrst, prijeten okus. 909 Maggi - jevo Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga delikates in dišav v steklenicah od 50 h Više (dolito v izpraznjeno steklenico od 40 h dalje.) r ate tfufovčan ====== brivec ===== 00 Kopitarjeve ulice 1 00 nasproti ..Jfatol, tiskarne" priporoča slavnemu občinstvu svojo novo urejeno brivnico Z najboljšo postrežbo, u stresajočo vsem higieničnim zahtevam, v naj obilnejši obisk. r. I Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici comp. Nadomestek za J?»in - Expeller je splošno priznano kot izvrstno bol blaiujoče mazilo; cena 80 v., K 1'40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sidro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA k „zlatem levu" v Pragi Elizabethgasse štev. 5 nova. _Dnevno ratpoUlJani e._ PP m 6 mesecev na poizkušnjol 3 mesece krediti Popolno zastonj I in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta 407 10—2 v popolno zadovoljnosf svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rlkansko, antlmagnetlško, sistem iTn |?skopf=patent=rem. uro s s^rom st. 99 s plombo t črnem imit. jeklen, ali ni-kelnastom okrovu, pat. email. kazališče, 36 ur idočo, natančno repaairano s triletnim primernim jamstvom, ▼ futeraln iz jelenine, z nikeln. verižico in privosknm 7.a ceno gl. 2*26, 3 komadov gl 0-50, (t kom. gl. 12-50. Iste ura z dvojnim pokrovom gl. 8 50. Cene tistem »IlonkepC-are, bret plombe, kakorfine prodajajo mali nrarjl ln trgovci, ko-■ad gl. 176- Denar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih ▼ nepokvarjenem stanu. — PoSilja proti povzetju ali e se denar pošlje naprej. Prva tovarn ar ^HaaasKirail v Mostu (Briix) St. w 1099, (Češko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi pismi iz vseh delov sveta. Bogato llastr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratts in franko. Uelltamistaa pesa iz Kvedlinburga- Kraški in amerikanski grah, ruski lan, vseh vrst detelje, posebno za če-belno pašo Phacelia in Esparsetto, vse vrste travnih semen za napravo ali zboljšanje senožeti, kakor tudi vse vrste zelenjadi, zajamčeno kal-jive se dobe pri 308 6-4 Petru Lassnlku u Llubljanl, Marijin trg. mmm Diamanti za rezanje stekla Nad 10.000 komadov O v zalogi. O Vsak komad je zajamčen. Razpošiljate^ tudi posameznih komadov po povzetja. Orlglnalr 30-—-. mške Originalne tovar-cene. po K 1-80, 2 40, 3 — 4 -, 5-—, 6 —, 8.—, 10—, 15-—20 ANGELO CASAGRANDE v Trstu, Portici di Chiozza 1. Telef. 994. 221 52-5 Vedno najnovejši -— gramofoni kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le i pri zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone t" _ . 1059 100-77 'j Rudolfu uueber, urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja. Prodaja na obrok', — Sta™ plašit st jamtnjajo. S Novo ustanovljena Konfekcijska trgovina za 0 0 0 gospode 000 po čudovito nizkih cenah, elegantno, moderno in trpežno, po O meri in točno izvršene £2J <9> obleke za gospode o priporoča JOS. ROjlHO. mirni Ernest MammersGhmidt^ nasledniki Madile, Wutscher & Ki ■■m trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvasorjev trg štev. 6. UolilfA ralodA kuhinjskega orodja VCIIHa 40105° in hiSne oprave — 441 3-2 ' > w Ko unški pomočnik dobi službo kot pomagač z; Movanje sekir, lopat, motlk itd. *>iko se išče tudi pomočnik, kat lovati svedre, nože in enako t Kje, pove upravn. „SIovenca". jinem trgu št. 1 P. n. V svoji nanovo restavrirani hiši na v Ljubljani sem otvoril trgovino z barvami, firneži, laki, čopiči in vsemi drugimi v to svrho spadajočimi potrebščinami. Ker stoji moja hiša, v koji je trgovina, v središču mesta, in glede prometa na najugodnejšem prostoru v Ljubljani upam, da bo to mojim p. n. odjemalcem pri nakupovanju veliko bolj priročno. Kakor v svoji stari trgovini, ki obstoji že od leta 1832 in bo obstojala še nadalje, tako hočem tudi v novo otvorjeni trgovini prodajati le solidno blago in po dosedanjih cenah, ter sem uverjen, da mi ne ostanejo zvesti ne le vsi dosedanji p. n. odjemalci, marveč da si pridobi moja nova trgovina še mnogo novih. Z odličnim spoštovanjem 424 3—3 Adolf Hauptmann. •138 100 73 Zahrevajre brezplačno in frnnhti moj liutlrovani cenik t »« to ' (K) podobam' «r zlatega " sir«'-brneča biaijjs i godbenih reci Hanns Konrad iomriis is aru 1» litem trguilc aSo»< ti* 93 S, Ceikt; i*r»i» -ei .. .t reuiontoir • ura s ildro, ■ u uomopf pitont » trpci»n fntral li felriOTr^a uaiij* t rteg. Mrlflco It alk I* la itrlvpRbom. komad • 2*50 c/) UO T* ® Ceno Čnško posteljno perje 5 kg novega skubljenegi K 9 60. bol|-SegaKl2—; belega, jako mehkega, Bkubljenega K 18 - ; kron 24- — snetnobelega, mehkega, sk»b-Uenega K 30 -; kron M-—. Pošilja »e franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih atrogkov. Benedikt Sachael, Lnbes 159 p. Plzen db Češkem. A. Kraczmer ^frfev 1 jubljana, Sv. Petra cesta 6 priporoča _P o P o In o zalogo Kf Kratkih klavirjev mlgnonov m planin najbolj renomiranih firm po i ajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in ae? stanovitno prenarejeni so vidno v zalogi. — Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bdsendor-ler, c. kr. dvorni in komorni izce ovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji ae popravljajo, obirajo in izvršuje ae po VŽIGALICE | družbe sv Cirilo in Mete Id [j 2aloga pri Jv Perd ano v Ljf >anv « 73 ® OJ SO s B3 1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 franko Ljubljana, 2% popusta. 442 Trsooski pomočnik 3-3 železniške in špecerijske stroke izučen, 4 leta v eni trgovini želi službe. Nastop lahko takoj,— Naslov pove upravništvo .Slovenca*. Sprejme * i a Roj ucenec za jermenarsRi in torGarsfii o6r/. 435 2—2 Poljanska cesta 24. lepo posestvo Z gostilno S« proda Z zemljiščem ali pa samo hiša, v kateri je stara, dobro obiskovana gostilna, pripravna tudi za napravo prodajalne. Pla čilni p'>eoi! zelo ugodni. Več Dove lastnik Anton Vidmar, Ambrus, pošta Zatjrada';, postaja Zatičina. 273 5—4 Pomladanska in Jesenska doba 1 9 0 5. 343 40 -5 Pristno brnsko blago. En kos Mtr 3.10 , K 7, 8, 10 iz dobre / dolg. znd za kompi. „ ' ' ,, . . ... „ obleko z« goss (suk- lKl2'k 14 12 bolJše I B nja, hlače, telovnik) 1 K 16, K 18 iz finejše 1 ° sune le ' K 21 iz najboljše ' En kupon (kot) za črno salon obleko K '0, kakor Indi blago -«-•<•►-»-< — Važno! z« Važno! Naiboljša in najcenejša postrožba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografione aparata in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek m paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244 vod iz soli za kopel. 52—34 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija JUtfOH KariC Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. mer Brezplačno In poštnine prosto pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nlno,optl£klmi stvarmi, godbenimi avtomati itd. 9 2 62 44 Oietingerjev nasl. Teodor Fehrenbach v Mariboru (Št^j.). Gosposka ulica 26, v lastni hiši. Nikl. rem ura od i '80 gld., srebrna rem -ura od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. t zvišujejo aa tudi ra a r ta attoko apadaJoSa pa-piarlla aataačaa, vas t op la jaka aeao. Optični zavod teM ^ ■hSJ a" o Fr. P. Zajec, v Ljubljani, Stari trg št. 26. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1264 Dobivajo se najbolje pri 52-34 Karol Kavšeka nasl. SCHNE1DER & VEROVSEK LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16. Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozde, preše itd. Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt. Ceniki na razpolago. Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G. Auerjevih dedičev 0 pri »belem konjičku" 0 v Wolfovih ulicah — Tam dobiš vedno svtže izborno marčno pivo iz dc mače pivovarne, kakor tui i mnogovrstna naravna pi sina vina in dobro kuhinjo. Skrbi za točno postrežbo in so-E) O lidno ceno. £3 Ej J. Spunt, gostilničar. 155 52—7 ^ , ' Etiigetr. ISfchutzmark« * <«?+•+- "O" -tfr # n____ iz portland-cementa in peska. Streha prihodnosti. 1012 Patentirana v 30 državah. 6H—40 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz k vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice. i ♦ ♦ «»• ♦ ♦ O - Edini izdelovatelj za Kranjsko: Janko Traun Izdelovatelj cementnln, Gllnce pri IJablJant. Mlkaklh sivih las In brade ve« I Mlademško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega Star nucina 123$. ',zak. zajamčeno) 1098 52-38 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-, bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede dn trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-teku & Comp., Praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji A. Korbarja. m tmmmmšnmm/msam Pivovarna J. PERLES LJUBLJANA, PreSurnove ulice 1 priporoča izvrstno marčno pivo ——-—— v sodčkih in steklenicah. - Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti 1009 52 40 Fr-$ tipcue priporoča veleiastlti duhovščini ter »lavnemu občinstvo ž.ajamčeno pristne čebelno - voščene svefit za cerkev, pogrebe ln procesije, voščene zvitke, izborni mčd-pltanec ko j i k dobiva v steklenicah, Skatljah in Slcafih » poi|ubni veli kosti ter poceni. Kupu|e se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voaet In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno In pošteno postrečl. LlJUBLtJAfiA, Prciernove (Slonove) ulice it. 7. Perlesova hlit 1600 64 -25 Valentin Golob (pr. Andr. Drnškovlč) Ljubljana, Mastni trg št. 10. trgovina z železnlno —— priporoča: —— železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodia za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega - izdelka. ===== Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-«<#• grobnih križev. •»» Postrežba točna I Cene zmernel Založnik zveze avstrijskih 9. kp. dfiavnih uradnikov gocooooooooooooo ~ Prva domača ===== §o slovenska pivovarna §S o o o G.Auerjevih dedičev § Ljubljana, WolfoYe ulice 12 8 priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marčno In na bavarski način = varjeno pivo = Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanem grand prix in 1008 zlato kolajno. 62—40 Ustanovljena leta 1854. >00000000000DČbo n ERB*Bfly-jev 1 podfosfornokisli apneni= železni sirup. Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni prsni sirup !MT je slez odstranjujoče ln kaSelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebaviuije in pospefiuje redltev. To za tvorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko as miiirani obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje konta, ker ima v sebi fosforovo apu-Mio sol. Cena eui stekleniet IlerbabujJevesA apneuegra železnega sirupa K 2-50, po poŠti zavijanje. »UIIUŠ HER»_SBNV WIEnQ 2007 D 14—6 Svarilo! enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 35 let - — uaougn JU tui obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „Herbabnyjev apnenoželezni sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. Edino lidelor&nje In glavna raipošlljatev: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzigkeit" Wlen, VII. KalserstrasBe 73-75. Zaloga skoro v vseh lekarnah. V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v LJubljani: M. Mardetschlflger, L Mayr, G. Piccoli, U.pl Trnk6czy; Beljak: L. Ass-mann, Jobst & Schneider; B r e ž e: G. Elsasser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I. Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; \. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; tiovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, M. Ravasini, Dr. J. Sera vallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: 1. Jobst: Volšperkr T. Huth. 1968 18-12 Lti&a Tiskom* i ,irtporoOa fisnu*« <»»u»- v j'//i i ssiu^v c»«> nt*Jo 'tiv. OQL^S! i. NEW ■ ntHta ■ Y0RK in imVl t nista prizanašala niti evropski u, lini ter je velika tovarna srebrnir« . prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moč:« Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pt> šiljam torej vsakomur sledeče predmet' le proti temu, da se mi povrne lld. 6'C0 in sicer: t komadov najfinejših namiznih n» |e* s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic i- anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni; lile; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnH žlic; i kom. amar. pat. srebrna zajemat nlca za Juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemal nlca za mleko; 6 kom. ang. Vlktoria čailč za po« klado: 2 kom. efektnih namiznih svečnikov i kom. cedilnik za čaj; l kom. najfin. slpalnlce za Sladko* 42 komadov skupaj samo jld. •'•t, Vseh teh 42 predmetov je popre; stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobil po tej minimalni ceni gld. 6'60. Amt ričansko pat srebro je znano, je sko* in skozi bela kovina, ki obdrži boji srebra 24 let, za kar se garantuje. ■ najboljši dokaz, da leta inserat ne te melji na nlkakrlnl slepariji, zavezi jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikder De zamudi ugodne prilike, da si omisli to kraar garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasni - ženitovanjska in priložnostna darila kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v H A. HIRSCHBERG-a sksportni hiši američanskega pat. srebrnega bic-t na Duiiaji II., llenibrandtstr 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincyo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpoš\je. J^ ^^fl Čistilni prašek ia njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjono varst- ^ J h veno znamko (zdrava kovina). j- Itvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garnituro J t« 4 Vence. Trakove. Benedikt, Ljubljana Največja izbera najaoljših in najcenejših duokoles m žlpnlnlh strojev za rodbino in obrt. Glasbeni avtomati. Pisalni stroji. ♦ ♦ il Večletno jamstva H m ♦ ♦ Lastno delnviiirs za poprov 60 b Ivan Jax in sin trgovina s šivalnimi stroji in < 4 kolesi v Ljubljani, Dunajska cc Kot zanesljive ure pripo posebno ,,Union". V - 1 Franc Čudi urar in eksportna tvrdka, z srebrnine in zlatnine, del ,,Družbe prvih tov. ur ,,Uni< v Genovi, Glashiitte in Bie priporoča svojo b igato zale " ženinom in nevestaiv Vsakdo naj zahteva najnove cenilnik zastonj in poštnine prosto. 256 52-4 Kot zanesljive ure priporočam posebno ,,Union". »n /H >n /n »n /n »n »n ^ »n ^ AVGUST REpIČ V NOV-"A m v / * MM V. mit i- 1.1. Kantz-a v Ljubicam priporoča: pristni rženl, pše-nlrni In mle&nl kruh, pecivo h knvl, brioche, orehovo in nin-kove rožlfke, vuniliski ln frled-rlchsdnrfHki subor i. dr. 1051 52-40 Ifn dan itlr^terat svežo pecivo in sicer: ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne. •/-.s -in m m m « m M?;. m Ustanovljeno I. 1842. Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. SchOnfeldovfh barv v tubah za akadem. slikarje. ElekriČni obrat. Tovarna In prodaja oljnatih barv, firneža In laka Brafa Eberl, Ljubljana prodajalna In komptolr: Telefon 154. Pelavnlca: Miklošičeva cesta št. 6 Igriške ulice št. 8 Ustanovljeno I. 1842. Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v meuu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 1966 62—17 HT Pazite na tvorniško znamko. šivalni stroji. SINGER C o. delniška dražba za šivalne stroje. 399 20-2 v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6. Pri nakupovanju = suknenega = in manufakturnega ===== blaga == se opozarja na tvrdko -.....- ■ m----- ■■— ■ r i. n n JUiii HUGOIHL v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4 250 52- 5 Velika zaloga ■■■ suknenih ostankov. Novosti -m 1647 24 ^ modnega svilenega blaga in največja izbera pri Alojziju Perschč Pred Škofijo št. 21. IJubljana. Cepljene ameriške trte lepo zaraSčene in dobro vkoreninjene in sicer: Laiki rizling, mali rlzHng, traminec, sllvanec, bela in rdeča žlahtnimi, portuglzer, moslavec, muškateleč in Wlldbacher priporoma po nizkih conah; franjo Thaler, vinogradnik pri Št. IIJu v Slov. goricah. (ŠtsJ.) NaroČila sprejemam ie zdaj. 2140 16—10 ^odpiaana mi a v ralogi najraznovrstnejlie trpežno, krasno blago »a bandora, baldahine, raznobarvne plaiče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lnmo, albe, koretelje, prte itd *pioh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ro«no ln pofiteno po najnlljl eenl baudera ln vso drugo obleko. Preiastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dni-Stev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpo&tcnej&o postrežbo in najnižjo ceno, »atrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjie naročilo. N ajodiičcej&im i poetovanjam ze priporoči 1666 £6 11 Ana Hofbauer, Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulic« 4. A. Primožli, LjubUanti. Mestni trs 25 V soboto 4. marca pričenši 400 104—4 pride na prostovoljno prodajo najnovejše blago za damske pomladne obleke, svileno blago za bluze, paleto- in dežne plašče, ca. 200. kom narejenih svilenih bluz od gld. 3 50 višje; fini francoski batisti in pe-rilni zefiri od 16 kr. dalje. Posteljne preproge in garniture, peluche preproge od gld. 165 višje; perilo za gospode in dame radi popolne opustitve trgovine. Ker se blago naglo razprodaja, ne razpošiljamo nikakih vzorcev, nasprotno si pa vsakdo blago lahko ogleda. Otvoritueno naznanilo. Usojamo si uljudno naznaniti, da smo danes še jedno prodajalno v Prešernovih ulicah št. 50 otvorili, v katerej bodemo imeli v zalogi posebno bogato izbiro hišne, kuhinjske in gospodinjske oprave in vabimo tudi ob jednem slavno občinstvo k prostemu ogledu popolnoma urejene uzorne kuhinje. Svojo dosedanjo trgovino na Valvasorjevem trgu št. 6 bodemo neizpremenjeno nadaljevali in bilježimo z odličnim spoštovanjem Ernest Hammersctimidt-o nasledniki Madile, Mfutscher & Ko. V Ljubljani, dne 6. marca 1905. 425 3—3 Kmetij posojilnica ljijamto okolice lastili biči reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom v Ljubljani t lastni nisi na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 2 32-5 4 II 01 12 |0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik« plačuje. W Uradne ure od 8.—12. ln od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vlege sprejemajo se tudi po poŠti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske F r 0Jf fi JfJA posojilnice znaša ** j»*4j,04j 4U» ^ ^ K 5,089.883-14." K 23,806-306-40. sar K 98.238-41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranllničnega urada št. 828.406. — Telefon St. 185 > Higieniško razpraševanje stanovanj, tovarniških lo-kalltef i. t. d. V Vacuum Cleaner * Telefon ifev. 155. Pefer Mafelič zavod za snaženje stanovanj 420 2 Škofje ulice št. 1. liulajatel) ln odgovorni urednik Or. lg»aoi| 2itnlk. Preproge □□□ □ D fl pohištvo, se sprejema za snaženje in shranjevanje.