Predlog za drugačno vrednotenje dneva OF
Povzemamo prispevek, ki ga je 14. februarja objavita Naša komuna, glasilo SZDL občine Ljubljana Vič-Rudnik. K temu objav-Ijamo pojasnilo takratnih dogodkov, ki ga je pripravil Lojz Tršan.
Predsedstvo OK SZDL je na svoji zadnji seji 2. febru-arja obravnavalo in spreje-lo predlog predsedstva ob-činske borčevske organiza-cije, da se 27. april 1941 pro-glasi za dan vstaje sloven-skega naroda.
Borčevska organizacija predlog utemeljuje s slede-čim: da je tega dne sloven-ski narod odločil, da prične boj proti okupatorju. Kdaj je padel prvi strel ni najpo-membnejše, čeprav se je v resnici to zgodilo že v ma-ju 1941 in ne šele junija. Po-leg tega bi s proglasitvijo 27. aprila za dan vstaje od-govorili tudi vsetn tistini, ki poskušajo minirati obli-ke, vsebino in karakter osvobodilnega boja sloven-
skega naroda in ki y svojih »študijah«, memorialih in »zgodovinskih« raziskavah poskušajo dokazovati, kako je Slovenijo osvobodila ta ali ona neslovenska enota NOV Jugoslavije. S tem niti najmanj  ne  podcenjujemo
N&SA KOMUUA
žrtve in napore vseh delov NOV Jugoslavije, ki so delo-vale v sklepnih operacijah ob koncu vojne v Sloveniji. Želimo le pokazati, da je Slovenija bila med prvimi, ki se je odločila upreti se okupatorju in da lahko ena-kopravno in ponosno stoji v vrsti vseh narodov Jugo-slavije v borbi za svobodno in novo Jugoslavijo.
Pripjs:
Nesporno je dokazati, da je bila Protiimperialistična fronta, ki se je po napadu Nemčije in njenih zaveznikov na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobo-dilno fronto Slovenskega naro-da, ali na kratko OF, ustanovlje-na 27. aprila 1941. To je bila vse do podpisa Dolomitske izjave konec februarja 1943 koalicija ene predvojne stranke v ilegali, to je Komunistične partije Slo-venije in dveh skupin, Krščan-skih socialistov in Sokolov.
Na ustanovnem sestanku, kjer so bili tudi trije kulturniki,
so sprejeli geslo o boju le kot načelo, poziv za oborožen boj pa šele na drugi seji vrhovnega plenuma OF, 28. julija 1941, v katerem so bili do takrat pred-stavniki dvanajstih skupin, vključenih v organizacijo. Pred tem je bilo vsako oboroženo de-janje proti okupatorjem, razen sabotaž, mezdnih gibanj in po-dobnih akcij smatrano kot pro-vokacija, čeprav jih je nekaj bilo.
Zakaj ime Protiimperialistična fronta? Program te orgariizaci-je, ki je imela ob ustanovitvi na-men, da preraste v vsenarodno
gibanje, so gradili iz vere v zma-go nad imperializmom, v začet-ku tako nad angleškim in ameri-škim, kot nad nemškim in itali-janskim, od katerih so prvima dvema očitali, da so zaradi svo-jih koristi žrtvovale male države in da bi s tem izločili iz nje vsa-kega tujega agenta, ki bi hotel »v pravični osvobodilni boj pod-takniti kukavičje jajce in vpreči v angleški imperialistični voz Ijudske množice, boreče se za veliko stvar svoje narodne in so-cialne osvoboditve«. Vse so sta-vili na Sovjetsko zvezo.
Tudi prehod na oborožen boj ni bil lahek, ne samo pri krščan-skih socialistih, pač pa tudi pri komunistih, od katerih so neka-teri odšli v ilegalo, predvsem iz Ljubljane in tako so v okolici mesta nastale posamezne parti-zanske skupine, ki so začele z organiziranimi oboroženimi napadi, tako tudi v Tacnu, kjer je šmarnogorska skupina 22. ju-lija 1941 obstrelila bivšega sta-rojugoslovanskega orožnika. Ta dan je bil po osvoboditvi izbran za dan vstaje Slovenskega naro-da. Že pred tem je 16. julija iste-ga leta v doiini Besnice v današ-nji občini Ljubljana Moste Polje Zaloška skupina ustrelila in ubi-la nemškega vojaka. To je bil prvi ubit okupatorski vojak na slovenskem ozemlju.
Prva Ijudska vstaja pa se je v okolici Šmarne gore in na kamniškem območju začela še-le potem, ko je bil obstreljen poročnik pri Tacnu in je trajala do septembra 1941, kar se uje-ma z razbitjem Rašiške čete.
Lojze Tršan