Temelji planov SIS le seznami želja Na nedavni sejl pradsedstva obfilnske konference socialistii-ne zveze so obravnavali povzel-ke osnutkov samoupravnih spo-razumov o temeljih plarta sisov družbenih dejavnosti in materl-aine proizvodnje občin In mesta za naslednje petletno obdobje ter nekatera vprafianja financira-nja krajevnih skupnosti Uvodo-ma so k omenjenim temam spre-govorili Sonja šink. podpred-sednica bežigrajskega izvršnega sveta. Anka Goniarev z občin-skega komiteja za urbanizefn, gradbene zadeve. komunalno in stanovanjsko gospodarstvo ter Jože Olup. sekretar občinskega sekretariata za obfio upravo, prorafiun \n skupne zadeve- Sonja Šlnk je opozorila na ne-katere metodološke nedograje-nosti v povzetkih osnutkov sa-tnoupravnih sporazumov o te-metjih plana sisov družbenih de-javnosti za obdobje 1966-1990. Gre predvsem za nedodelane kazalce planiranja družbenih de-javnosti. ki zajemajo zgolj fiziini obseg razvoja dejavnostl, ne pa kakovostnih razvojnih dejavni-kov Povzetek osnutkov zato. po mnenju Sonje Šlnk. predsednice občinskega komiteja za družbe-ne dejavnostl. prinaSa lo smerni-ce razvoja posamičnih dejavno-stt in je zarad! med seboj neu- sklajenih naložb. nedodetanth normativov in načinov finandra-n|a, le spisek zelja, ki jih vseh ne bo mogoCe uresničiti. -Povzetki osnutkov zato delavcem v zdru-tenem delu ne omogoiajo stro-kovne razprave, saj še ni znano, kotikšen delež družbenega pro-izvoda bo treba namenitl za družbene dejavnostt v prihod-njlh pelih letih. Prav tako ni zna-no, a!i predlagana dinamika zbi-ranja sredstev zadostuje za ohranjanje obstoječega stanja ati pa morda omogofia dejanski razvoj družbenih dejavnosti,- je dejala razpravljalka. Tudi ostale razprave o povzet-ku osnutkov planskih dokumen-(ov so bile kritične. Lojie Sket je med drugim opozoril. da so se do zdaj v razpravo o dokumen-(Ih premalo vključili delavci v združenem delu. Združeno delo naj bo tiBto. kot je med drugim dejal Lojze Šket. ki bo spravilo telje svobodne menjave deta v okvire dejanskih možnosti in ki bo podprlo prednostne naložbe na področju družbenih dejavno-sti. Vlado Seznlk je menil, da bi moraie strokovne slujpe sisov temeljiteje kot doslej izdelati prednoslne programe za nalož-be ter skrboti za utinkovito izva-janje planskih nalog Jože šame je dejal, da so prav seznami že- Ija v planih dokaz. da se ie ved-no ne zavedamo težkega poio-žaja, v katerem se nahajamo, in da bomo morali sprifio poma-njkanja denarja skromneje nafir-tovati. Mlha Koftak, ki je postal novi član predsedstva občinske konference socialistifine zveze namesto Joieta Korinška. prejš-njega sekretarja predsedstva OK ZKS Ljubfjana-SeŽigrad, pa je v povzetkih osnutkov sporazumov o temeljih plana pogreJal bese-do o vsebinl in kakovosti posa-meznih družbenih dejavnosti v prihodnjih petih letih. namesto zgolj načrtovanja materialnih in prostorskih možnosti. Tudi osnutki sporazumov o te-meljih plana skupnosti matenal-ne proizvodnje za naslednje srednjerotno obdobje vsebuje-jo, kot je pokazaia razprava, enake pomanjkljivosti. Le da jih bo tu, kot kaže, še težje odpravi-ti. Za spremljanja delovanja sa-moupravnih interesnih skupno-sti družbenih dejavnosti v občini je namreč zadolien komite za družbene dejavnosti, medtem ko deia sisov materialne proizvod-nje na občinski ravni nihče po-sebej ne nadzoruje. Razpravljal-ci so opozorili, da so programi posameznih skupnosti med se-boj neusklajeni. (Komunala na primer natrtuje infrastrukturno uredilev za 7000 stanovanj, medtem ko jih namerava skup-nost za slanovanjsko gospodar-stvo zgraditi 9500). Vlado Bara-bai, predsednik obfiinske kon-ference SZDL, je med drugim opozoril tudi na načrtovane na-ložbe. ki naj bi jih financirali de-lovni Ijudje in občani Ljubljane s fietrtim samoprispevkom, o ka-terem pa Ijudje sploh 5e niso rezpravljali, fieprav bo za neka-tere neodložljive Ijubljanske na-ložbe na področju komunalnaga gospodarstva in varstva okclja nujno polreben. V razpravi so Člani predsedstva opozorili tudi Nftdalf. na 3. *tr»ni Temelji planov Ntdal). • 1. ttranl Zaradi precejSnjih razlik pri fi- , nanciranju krajevnlh skupnostl v na nekatere konkretne pomanj- Ijubljanskih občinah je bila « ok- kljivosti sedanje organizlranosti viru obiinskih In meslne konfe- sisov materialne protzvodnje. Po rence socialistične zveze ter me- eni strant je teh skupnosti pre- stne skupifiine obltkovana po- veC. Skupnosti za požarno var- sebna delovna skupina, ki je pri- stvo je po Ijubljanskih obfiinah pravila podrobnejso informacljo kar Sest in skupaj z zvezo pora- o zagotavljanju denarja za deto- bijo desetino vsega denarja, ki vanje in življenje krajevnih skup- ga v Ljubljani združujemo v ta nosti v Ijubljanskih obfiinah ter namen Po drugl plati pa združe- predioge. kako režit! odprta vanju skupnosti na mestnem ni- vpraSanja na tem področju, tn- voju preti nevarnost, da se od- formaclje so, v okvtru izvajanja daljijo od problemov krajanov. akcijskega programa za nadafj- Bežigrajske krajevne skupnosti nja poglabtjanje samouprave in bi namreč kar vse rade nasle delegatskega sistema po beži- mesto v planih lelos ustanovlje- grajskih krajevnih skupnostlh, ne Komunalne 3kupnosti Iju- obravnavali tudi na predsedstvu bljanskih občin. Članl predsed* občinske konference SZDL Gra- stva so predlagali, da bi bilo po- divo bo na podlagi razprav še žarno varstvo v pnhodnje v Lju- dopolnJBno (manjkajo predvsem btjani organizirano enotno m na) novi kriteriji za delitev sredstev bi obravnavani sporazuml o te- Ijubljanskim krajevnim skupno- mellJfi plana sisov materialne stim) jn poslano v razpravo kra- proizvodnie vsebovalt tudi ph- jevnim skupnostim. Dokončni kaz obrememtev Ijubljanskega dokument bo sprejel predvido- nospodarstva v prihodniih petih ma jesenl. •Ih. VIDA PETROVČIČ