PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE S svoje strani je danes naš kmet v svojem odnosu do naše ljudske skupnosti dolžan, da zajamči po trdnih cenah zadostno količino življenjskih potrebščin. Brez nje ni mogoče, da bi industrijski delavec, uradnik, droben človek v mestu izpolnil svojo dolžnost do svojega ljudstva, do svoje države. BORIS KIDRIČ Leto VI. - št. 120 Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih Ljubljana, torek, 11. septembra 1945 Mesečna naročnina Din 40.— Cena Din 2.— Odbori Osvobodilne fronte -podpirajte delo Narodnih odborov Volitve v krajevne narodne odbore in okrajne skupščine so pri kraju, po vsej Sloveniji so se že izvršila prva zasedanja okrajnih skupščin in izvoljeni so njihovi izvršni odbori. Vse funkcije narodne oblasti so prešle v roke izvoljenih narodnih odborov. Odbori Osvobodilne fronte so se sprostili ogromnega upravnega poslovanja, ki je brezdvomno bilo težko breme našim aktivistom in jim je marsikje oviralo solidno politično delo med množicami. Vse upravno delo so sedaj prevzeli narodni odbori. t V takem položaju — v momentu, ko so izvoljeni odbori prevzeli oblast — se niso v prvih trenutkih znašli niti odbori OF, niti izvoljeni organi ljudske oblasti Predvsem velja ta ugotovitev za krajevne odbore Osvobodilne fronte in krajevne narodne odbore tam, kje se je šele po osvoboditvi pričelo z intenzivnim političnim delom in vključevanjem množic v Osvobodilno fronto in narodno oblast, ker je okupator vzdrževal svojo kontrolo in strahovlado vse do poslednjega trenutka. Po volitvah zapadajo odbori Osvobodilne fronte v več škodljivih skrajnosti, ki kažejo, da aktivisti ne pojmujejo pravilno vloge in poslanstva Osvobodilne fronte. Ponekod so se odbori Osvobodilne fronte oddahnili, ko je padlo z njihovih ramen težko breme upravnega poslovanja, sklenili so roke križem — in se popolnoma pasrvizirali. Ne zavedajo se svoje dolžnosti, da so odbori OF predstavniki političnega gibanja in je zato politično delo med ljudstvom njihova poglavitna naloga, dočim so funkcijo oblasti vršili samo začasno, dokler si ljudstvo ni izvolilo svoje oblasti. Drugod so odbori Osvobodilne fronte ali posamezni odborniki globoko užaljeni, ker niso bili izvoljeni, in zaradi tega resignirano, brezbrižno opuščajo politično delo kakor okregani otroci. Da, ponekod so celo zašli v godrnjanje in neupravičeno kritiziranje ukrepov naše oblasti, kar je nedopustno in za aktiviste OF docela neprimerno postopanje. Užaljenost odborov Osvobodilne fronte se pa ponekod kaže še na drug način: nikakor nočejo popustiti funkcij oblasti iz rok in svojo pomoč narodnim odborom pojmujejo napačno, tako da se dlakocepsko vtikajo v vse podrobnosti dela narodnih odborov, pridržujejo si odločanje v stvareh, ki so sedaj edino v pristojnosti izvoljene narodne oblasti. Vsi ti po javi kažejo, da so taki odbori OF in taki funkcionarji pojmovali svoje delo že prej suho, birokratsko, da so postali ponekod že kar ovira za nadaljnji razvoj ljudske oblasti in da morajo sedaj temeljito spremeniti svoje stališče ter poprijeti za delo na pravem kraju. Pravilno razumevanje dolžnosti Osvobodilne fronte do narodnih odborov, pravilno pojmovanje dela Osvobodilne fronte med množicami odpira prav v trenutku, ko je upravno delo prešlo na izvoljene organe oblasti, političnim aktivistom OF naloge in široko področje udejstvovanja. Ena osnovnih nalog odborov OF je po volitvah najživahnejša podpora delu narodnih odborov. Med odbori Osvobodilne fronte in narodnimi odbori se mora ustvariti živo sodelovanje; politični odbor OF je tisti, ki mora vnesti v delo narodnih odborov novega duha; dajati mora pobudo za delo po vseh sektorjih javne uprave. Mnogokje so narodni odbori še vedno utesnjeni v duha starih občin in so pristopili k delu ozko in birokratski. Niso politično razgledani, merijo potrebe in rešujejo probleme svoje vasi v merilih predaprilske Jugoslavije, I ker jih osvobodilna borba ni dovolj prekvasila in naredila iz njih nove ljudi. Često so tudi sami nevešči in jim upravno poslovanje, samo po sebi dela težkoče. Z vztrajnim političnim delom, z nasveti in konkretno pomočjo v odborih morajo aktivisti OF vzgajati nove odbornike, jih uvajati v delo, vlivati jim samozavesti in odpirati široke politične vidike njihovim naporom. Podpora narodnim odborom pa ne obstoji samo v tem, da jim odbori OF pomagajo, jih utajajo v delo, da so jim politični svetovalci m vodniki. Še važnejše je, da z aktivizacijo ljudstva, volivcev, da z delom med množicami vzbujajo njihovo'iniciativo, da postavlja ljudstvo samo pred odbore nove in nove naloge, ki jim odbori morajo slediti. Na ta način bo najlaže aktivi-zirati v narodnih odborih vse one, ki žele pomagati pri obnovi, in razkrinkati in izločiti tiste, ki so jih pri izvolitvi vodili sebični oziri. Posebno je važno spoznavanje odborov in ljudstva z novimi zakoni in pritegnitev v sodelovanje za izvedbo teh zakonov širokih ljudskih plasti. Osvobodilna fronta je čuvar zakonitosti vsega delovanja narodnih odborov. in ljudske oblasti v celoti. Istočasno morajo odbori OF med ljud stvom razlagati ukrepe narodne oblasti, dvigati njen ugled in tako do- Maršal Tito — nosilec zvezne kandidatne liste Ljudske fronte Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije je sklenil, da bo nosilec zvezne kandidatne liste Fronte predsednik vlade in minister za narodno obrambo maršal Tito. Delegacija, ki so bili v nji člani, predsedstva Izvršnega odbora in tajništva Fronte, je posetila maršala Tita, ga obvestila o tem sklepu Izvršnega odbora in ga naprosila, naj sprejme kandidaturo. V delegaciji so bili: Šre-ten Žujovič, dr. Miloš Moskovlievič, Jaša Prodanovič, dr. Dragoljub Jovanovič, Mitar Bakič. dr. Vaso Čubrilo-vič, Vlada Simič in Marijan Stilinovič. Maršal Tito je ponudeno kandidaturo sprejel. Priprave za zvezno kandidatno listo Potean ko je bil postavljen maršal Tito za nosilca zvezne liste, je v Fronti na dnevnem redu sestavljanje zvezne liste za Zvezno skupščino in federalnih list za Skupščino narodov. Po navodilih Izvršnega odbora Fronte je bilo delo na kandidaturah določeno tako, da gre skozi vse instance Fronte, od najnižjih do naj- višjih, in tako bo doseženo, da bodol vodila glede sodelovanja z drugimi kandidati v okrajih tisti, ki to naj-1 skupinami v Fronti, pa tudi glede po- uspešnejše. bolj zasl,užijo po svojem delu in glede | stavi jan ja kandidatov po okrajih. Da na krajevne razmere. V zvezi s tem bo zbiranje pristašev cim uspešnejše, bodo ustanovljeni posebni volilni od- bori, ki bodo poleg drugih volilnih poslov vodili tudi kandidiranje. V teh odborih bodo zastopane vse skupine Fronte tako, da se bo opravljalo to delo v sodelovanju in sporazumu z vsemi Frontnimi skupinami. Okrožni volilni odbori so dobili navodila za sestavo okrajnih kandidatnih list. Izvršni odbor je sklenil, da se dovolijo normalno po 2—3 okrajni kandidati na zvezni listi, izjemoma bo pa v enem okraju eden ali štirje kandidati. Seveda je vse to odvisno od krajevnih političnih razmer in za to vprašanje bo najmerodajnejši okrožni volilni odbor, ki bo delal v sporazumu z višjimi Frontnimi instancami. Tako bo prihajala pobuda od spodaj, pobude in korekture se bodo dajale iz centrale federalnih Front. V primeru nesporazuma ho pa imelo odločilno besedo tajništvo Ljudske fronte. Poedine skupine in stranke v Fronti so tudi izdale svojim pristašem na- I f Sovjetska zveza je odlikovala maršala Tita z „Redom Zmage Moskva, 10. septembra. (Tass) S sklepom Predsedstva vrhovnega sovjeta ZSSR je bil odlikovan jugoslovanski maršal Josip Broz-Tito z »Redom Zmage« zaradi sijajnih uspehov pri izvedbi širokopoteznih vojaških operacij, ki so olajšale Združenim narodom zmago nad hitlerjevsko Nemčijo. nranje pr bodo postavljale gotove skupine v Fronti po okrajih skupne kandidate. Tako je bil dosežen sporazum med Narodno kmečko in Zemljoradničko stranko, po katerem bodo postavljeni v mnogih okrajih Srbije, Bosne in Vojvodine skupni kandidati. V okraju, kjer je kandidat iz ene, bo njegov namestnik iz druge stranke. Po nekaterih okrajih bosta imeli skupne kandidate Narodna kmečka in Republikanska stranka. Če pride do takih skupnih kandidatur v okrajih, ni treba, da bi imele strankarsko obeležje na zvezni listi sami, ker je bilo sklenjeno, da imajo kandidati Frontno kot edino obeležje. Če pa katera skupina želi, da se napravi v tem primeru izjema, bo to prepuščeno preudarku skupin Fronte dotičnega kraja. V pretežni večini okrajev bodo kandidati praviloma brez točnejšega strankarskega obeležja. Frontna disciplina in strpnost Tajništvo Fronte in tajništva po-edinih Frontnih strank so priporočila, naj bi se volilna borba vodila v duhu popolne strpnosti, Frontne discipline in vzajemnega sodelovanja med sku- finami in poedinci, ki so aktivni v fonti. S takšnim stališčem vseh skupin v Fronti bo izpolnjena želja prvakov Ljudske fronte Jugoslavije, naj bi prišle na volitvah do veljave vse stranke, zastopane v Fronti. Stranke se lahko svobodno odločijo, ali bodo postavile svoje posebne okrajne kan- Nadaljevanje na 2. strani seči, da bo ljudstvo z zaupanjem sledilo navodilom svofe oblasti z zavestjo, da so vse te žrtve v njegovo korist. Velika je naloga in odgovornost, ki so jo izvoljeni odposlanci in narodni odbori prevzeli na svoje rame. Ljudstvo je izvolilo svoje predstavnike zato, ker je zrlo v njih iskrene pristaše ljudske demokracije, zato so ti predstavniki dolžni vršiti svoje delo tako, da ne bodo razočarali ljudstva in zapravili zaupanja, ki ga vanje polagajo ljudske množice. Odborniki so dolžni polagati pred ljudstvom račun o svojem delu. Zato je ena najvažnejših nalog Osvobodilne fronte, da pokliče k življenju in aktivizira zbore volivcev, ki so najdemokratič-nejša ustanova naše ljudske oblasti. Zbori volivcev naj pretresajo potrebe svoje vasi, prinašajo sklepe in kontrolirajo ukrepe narodnih odborov, obenem pa kličejo na odgovornost vsakogar izmed izvoljenih odbornikov, ki ne vrši pravilno svojih dolžnosti: politični in gospodarski špekulanti, vrinjenci in sebični politikanti nimajo prostora v ljudski oblasti in ljudstvo jih mora izgnati iz odborov ter zamenjati s poštenimi, zaupanja vrednimi ljudmi. Politično vzgajanje množic, odpiranje širokih perspektiv, konkretna pomoč v narodnih odborih in podpiranje njihovih ukrepov med ljudstvom, spoznavanje z zakoni in vzbujanje ljudske iniciativnosti, zdrave ljudske kritike in budnosti na zborih volivcev, vključevanje vseh množic v oblast —‘ taka je pravilna pomoč, ki jo Osvobodilna fronta mora prožiti narodni oblasti. S takim delom bomo desegli aktivizacijo narodnih odborov in vključevanje najširših ljudskih množic v delo za obnovo in utrditev demokratičnih svoboščin, pridobljenih v osvobodilni borbi. To bo obenem najboljša kontrola, da se politični špekulanti in ljudstvu sovražni elementi, ki so se morda vsidrali in se še skušajo pririniti v oblast, ne bodo mogli okoristiti z ljudsko demokracijo, temveč jih bo ljudstvo samo odstranilo. Kongres Ljudske fronte lugosla-vije je pribil eno svojih osnovnih načel z besedami: »Ljudska fronta stoji krepko in neomajno pri obrambi demokratične ljudske oblasti, temeljne pridobitve narodno-osvobodilnega boja, največjega plodu zmage osnovnih ljudskih množic, ker ve, da je takšna oblast močno orožje ljudstva pri njegovem boju za lepšo bodočnost, za srečo in blaginjo delovnih množic.« Zatorej taka pomoč narodnim odborom, tako delo Osvobodilne fronte pomeni korakanje po poti programa Ljudske fronte, pomeni njegovo prenašanje v življenje, pomeni njen boj, da se bo volja širokih ljudskih množic resnično izrazila V Konstituanti, pomeni utrjevanje in graditev močne ljudske demokratične države — nove federativne Jugoslavije. Velika manifestacija v Ljubljani Ob počastitvi spomin« bazoviških žgtfev je 9fcooo Ljubljančanov manifestiralo m priključitev Slovenskega Primorja, Istre in Trsta Jugoslaviji Ustvarimo pogoje za demokratizacijo univerze Vladajoča protiljudska klika v stari Jugoslaviji ni imela nobenega interesa na šolanju, na kulturni in prosvetni vzgoji ljudskih množic. Se več, z vsemi sredstvi je zapirala ljudstvu pota do izobrazbe, kajti čim večje je bilo neznanje, nerazgledanost, nepismenost ljudstva, tem laže je bilo vnašati med narode versko in nacionalno mržnjo, tem laže je bilo dušiti zavest o skupnosti interesov delavcev in kmetov, tem trdnejši je bil zato položaj vladajoče klike. V osnovnih, srednjih in visokih šolah, v kulturnih in prosvetnih ustanovah reakcija ni videla sredstev za kulturni in prosvetni dvig ljudstva, sredstev za vzgojo prave narodne inteligence, ki naj bi s pridobljenim znanjem koristila potrebam delovnega ljudstva. Nasbrotno, v šolah je vladajoča klika videla sredstvo, s katerim si je hotela vzgojiti pohlevni, brezdušni, uradniški, državni aparat, zvesto vdan vladajoči kliki, aparat, ki naj ne bi vzpodbujal, ampak dušil napore množic za občekulturni dvig, za izboljšanje ekonomskega položaja, za dosego demokratičnih pravic. Po zakonu dana svoboda prosvete je bila torej le teoretska. Vladajoča klika ni dala nobenih materialnih sredstev za svobodno šolanje delavske in kmetske mladine. Nasprotno, storila je vse, da je bila pot do izobrazbe zaprta čim večjemu številu delovne mladine. Z visokimi šolninami in taksami, z onemogočavanjem vsake neodvisne ekonomske študentske organizacije je dosegla, da je bil procent delavske in kmetske mladine na srednjih šolah, predvsem pa na univerzah, v odnosu s številom ostale mladine, v popolnem nasprotju s šte-ličnim odnosom poedinih slojev v vsem narodu. Težak ekonomski položaj delavski in kmetski mladini ni dopuščal študija ob vseh šolninah in taksah, brez vsakih podpor, brez študentovskih domov in menz. Posledica tega je bila prvič, da študentska mladina ni bila narodna, res ljudska niti po svojem sestavu, niti po svojem mišljenju. In drugič, da tudi študentje, ki so se prebijali kot inštruktorji, natakarji, raznašalci mleka, čistilci itd., često niso mogli študirati one stroke, ki bi jo želeli, ki jih je veselila, ampak ono, katere študij je bil cenejši in krajši. In številke nam povedo več, kot vse ostalo. Od celokupnega števila učencev na osnovnih šolah v Sloveniji okoli 1937. leta, je posečalo srednje šole le 5 do 6% in univerzo le 1—2%. Na ljubljanski univerzi so bile n. pr. leta 1935 tri četrtine študentov iz družin uradnikov in svobodnih poklicev, trgovcev, obrtnikov in podjetnikov in le ena četrtina iz delavskih in kmetskih družin, čeprav je naše ljudstvo po treh četrtinah delavsko in kmetsko. Leta 1936 je posečalo univerzo le 2.5 odstotka delavskih in 18.4% kmetskih otrok. Zanimiva je primerjava med odstotkom delavske in kmetske mladine na teološki fakulteti z odstotkom na ostalih fakultetah. Leta 1935 je bilo na bogoslovni fakulteti 61 % kmetskih otrok, na ostalih fakultetah pa povprečno le 12%. Delavskih otrok pa je bilo na bogoslovni fakulteti 6 na ostalih pa le 2%. Na teološki fakulteti so bili pogoji za študij izredno lahki, dočim so bile na ostalih fakul tetah, zlasti na tehnični, takse izredno visoke. Verjetno je, da so šli kmetski sinovi študirat bogoslovje često le za to, ker so bili v tem primeru doživ-ljenjsko preskrbljeni, saj so od 44 bogoslovcev le 4 vzdrževali starši sami, da vzamemo za primer le eno številko. Sličen ali pa še slabši je bil položaj na zagrebški univerzi leta 1939, Od skupnega števila študentov je bilo delavskih otrok le 0.8%, kmetskih 12.8%, otrok trgovcev 12.5%, uradnikov, svobodnih poklicev in industrijal-cev 68.7% in ostalo otroci obrtnikov. Če je hrvatski narod v 77.7% kmetski, je pa bilo na univerzi le 12.8% kmetske mladine in če je skupno le 6.9% intelektualcev, je bilo pa na univerzi celih 68.2% otrok iz družin intelektualcev. Na enega delavskega otroka je prišlo na zagrebški univerzi leta 1939 kmetskih otrok, 59% otrok trgovcev, 149% otrok uradnikov in svobodnih poklicev. Sličen je bil položaj na beograjski univerzi, pa tudi na univerzah ostalih balkanskih narodov. V Grčiji je bilo na univerzi delavskih otrok 3%, kmetskih otrok pa 10%, v Romuniji 1.4% delavskih in 6% kmetskih, v Albaniji pa skupno delavskih in kmetskih otrok le 3%. Ta prerez skozi socialni sestav naših univerz nam najbolje razloži, zakaj mlada inteligenca ni izpolnila onega, kar ljudstvo od inteligence pričakuje. Študij na univerzi je bil privilegij le majhnega dela mladine, predvsem meščanske mladine, ki je bila od delovnega ljudstva odtrgana, ki življenja in problemov delavcev in kmetov ni poznala, mladina, katere naj večji del je vpliv reakcionarnih strank in njihovih političnih in strokovnih društev na univerzi odvajal od ljudstva, od osnovnih problemov družbenega življenja. In kar je bilo ostalih študentov, ki jih družine niso mogle vzdrževati, so se morali boriti z največjimi ekonomskimi težavami, ali pa so se dejansko prodajali reakcionarnim strankam za hrano in stanovanje. Kaj so bili in komu so bili namenjeni Študentski domovi, pove najbolje tedanje napredno študentovsko glasilo: »Domove in menze so ustanovile po večini politične stranke v skrbi za svoj strankarski naraščaj. Od Akademskega doma ob Unionu, do Kolegija v Kolodvorski ulici, so domovi le toliko študentovski, kolikor v njih stanujejo študentje, vodijo in upravljajo pa jih ljudje določenih političnih skupm. Ne skrb za lačnega slovenskega študenta, ampak skrb za strankarski naraščaj, je kumovala ustanavljanju socialnih ustanov, kar jih imamo za študente v Ljubljani. In, tej skrbi ne gre za to, da zadosti potrebi študenta po hrani in stanovanju, ampak za to, da se ta njegova potreba — izkoristi. Socialne ustanove so postale tako pri nas inštument naj učinkovitejšega strankarskega izrabljanja in pomenijo eno najbolj žalostnih poglavij v zgodovini slovenskih študentov.« Kako so gledali na študentovske domove reakcionarni vrhovi, nam pove »Slovenec« z dne 31. januarja 1937, ko pravi: »Morda bo kdo vprašal: zakaj pa Akademski dom samo za katoliške akademike? (mišljen je Jegličev akademski dom). Odgovor je čisto jasen. Zato, ker je vsako resnično oblikovanje človeka možno samo na določenem svetovnem nazoru.« Tako je bilo stanje, ko je napredna študentovska mladina ob akciji za pomoč revnim akademikom izdala proglas: »Beda med našimi akademiki je vedno hujša in je v teh zimskih mesecih prikipela do vrhunca. Številni akademiki so danes brez obleke, stanujejo v nezakurjenih sobah in mnogi poznajo le po en obrok hrane dnevno itd.« To je bil »obtožujemo« slovenskih študentov, to je bil eden izmed poskusov preprečiti, da bi se študentje prodajali za skorjo kruha. V proglasu ob takratni cenzuri ni moglo biti napisano, da dobiš hrano in stanovanje v študentovskem domu le tedaj, če si tega ali onega političnega prepričanja, če se obvežeš, da boš zvesto služil interesom te ali one stranke. Kako je na primer tedaj banska uprava podeljevala brezplačno hrano revnim akademikom, navajamo samo en primer: ob neki priliki jo je dobilo 18 akademikov iz vrst akademske zveze in samo 10 iz vseh drugih političnih skupin. Kakšne so bile posledice težkega ekonomskega položaja, nam najbolje dokazuje anketa akademske akcije, iz katere je razvidno, da je 77 študentov od 100 tih zakasnilo študij zaradi gmotnih težkoč. Študij je potekal onim, ki so jih vzdrževali starši, onim, ki niso poznali skrbi za vsakdanji kruh, bistveno laže. Iz statistike je razvidno, da so na ljubljanski univerzi 66% študentov vzdrževali s.tarši. Od tega odpade večina na otroke uradniških in sličnih poklicev, dočim so od 200 kmetskih otrok vzdrževali starši le 56 otrok. Napredna študentska mladina se je vedno borila proti temu, da bi bila univerza le privilegij nekaterih. Borila se je za enotnost vseh študentov v zahtevi po ukinitvi šolnin in taks,-predvsem pa v zahtevi za neodvisno študentovsko ekonomsko organizacijo, za neodvisne domove in menze pod študentovsko upravo, da bi tako omo gočila svoboden razvoj mladine, da bi onemogočila izkoriščanje bede in lakote. Napredna študentska mladina v Beogradu je ustvarila in obdržala neodvisnost akademske organizacije, v precejšnji meri je uspelo to tudi v Zagrebu, medtem ko papredna mladina v Ljubljani tega ni'dosegla. Kajti reakcija, fašistične bande stražarskih in ljotičevskih akademikov, so razbile vsak poskus enotnega nastopa študentov. V enotnosti študentskega pokreta, v neodvisni ekonomski študentski organizaciji so videli največjo nevarnost za uspeh njihove strankarske proti- ljudske politike, za vpliv na študentsko mladino. Borba napredne študentske mladine za resnično in ne le formalno svobodo študija je bila vedno tesno združena z borbo vsega slovenskega ljudstva, vseh narodov Jugoslavije za demokratične pravice, za pravo ljudsko demokracijo. Ni moglo biti zmage prve brez zmage druge. Enotnost vse poštene študentske mladine, ki jo je ustvarjala napredna študentska mladina še v stari Jugoslaviji, se je bistveno razširila in utrdila v teku osvobodilne vojne, ko se je vsa patriotična študentska mladina, ramo ob rami z vsem slovenskim narodom, borila za svobodo vsega ljudstva in s tem tudi za svoboden in lepši razvoj mladine. Naša demokratična oblast, naša ljudska demokracija ne daje svobode le v besedah, ampak daje tudi materialna sredstva za dosego te svobode, materialna sredstva, da se delovna mladina te svobode lahko posluži. Danes so na široko odprta vrata v šole in na univerze vsem, ki so uka željni. Treba je vzgojiti novo inteligenco, narodno inteligenco, inteligenco iz ljud- stva in za ljudstvo, treba je novih tisoč in tisoč strokovnjakov za hitro obnovo domovine, treba je omogočiti študij delavski in kmetski mladini, ki je dala največje žrtve v osvobodilni vojni. Zato je Narodna vlada Slovenije namenila doslej že 1,750.000 dinarjev za obnovo študentovskih domov. Vendar se je treba zavedati, da zaradi opustošenja, ki ga je zapustil okupator in zaradi objektivnih gospodarskih težav ne bo mogoče omogočiti študija vsem, ki za to nimajo materialnih sredstev, vsem partizanom in aktivistom, delavski in kmetski mladini, če ne bo ves slovenski narod pomagal svoji univerzi danes in v bodoče, če ne bo ves slovenski narod podprl akcijo za študentske domove in menze. Vsaka vas, vsaka fabrika, vsaka ustanova, vsako podjetje mora skrbeti za svojo univerzo, ker le tako bo postala resnično žarišče napredne znanosti in kulture za ves slovenski narod. Zavedati se je treba, da demokratizacija univerze ni samo stvar pravičnosti, ampak je to vprašanje zavarovanja pridobitev naše borbe. Komisija za Ustavo Maršal Tito - nosilec zvezne kandidatne liste Ljudske fronte (Nadaljevanje s 1. strani.) didate ali pa bodo postavile skupno listo s katero drugo skupino. Po volilnem zakonu se glasovi vseh okrajnih kandidatov na zvezni listi zbero in oni vsi delajo v okrajih za svojo zvezno listo, za poslanca se pa voli kandidat z relativno večino glasov. Vprašanje federalnih list za skupščino narodov Kandidatne liste za Skupščino narodov se sestavijo in postavijo v vsaki federalni enoti. Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije stoji na stališču, da ' je treba za vsako federalno enoto postaviti samo eno kandidatno listo. Toda federalnim odborom Fronte je prepuščeno, da po razmerah v dotičnih federalnih edinicah prouče potrebo postavitve dveh list. V tem primeru se morajo federalni odbori obrniti na zvezno tajništvo, da ono pove svoje mnenje. Vprašanje kandidatne liste Fronte za Srbijo se že proučuje v federalnem Izvršnem odboru Fronte. Postavlja se vprašanje, ali bo nastopila Ljudska fronta v Srbiji z eno ali dvema federalnima listama za Skupščino narodov. Zavzeto je bilo stališče, da bo nastopila Fronta v Srbiji z dvema medsebojno povezanima listama. Vsaka bo imela 25 kandidatov in toliko namestnikov. Taki listi obravnava volilni zakon kot eno listo, čeprav bodo volilci glasovali za eno ali za drugo. Volilni zakon določa, da se po končanih volitvah zbero njuni glasovi in jima nudi gotove ugodnosti v pogledu naknadne razdelitve mandatov. Obe_ listi se pojavljata tudi v volilni borbi kot celota v odnosu do list izven Fronte. Poleg tega se v Izvršnem odboru Fronte Srbije proučuje vprašuje sestave list za Skupščino narodov: ali bodo postavljene mešane Frontne liste ali pa bodo imele točnejše strankarsko, obeležje. Fronta v volilni borbi V zvezi z volitvami pri nas je značilno, da dobi Jugoslavija pred vsemi državami svojo Ustavodajno skupščino, čeprav je v vojni največ trpela. Za to se mora zahvaliti zavednosti svojih narodov. Narodno osvobodilna borba proti okupatorjem je bila konstruktivna v državnopravnem in gospodarskem pogledu. Med borbo samo so se polagali temelji še nove države: federacija, ljudska oblast in nova vojska. To so trije najmočnejši činitelji, ki so se razvijali vzporedno in katerim se moramo zahvaliti za uspeh borbe naših narodov ter za ureditev države na povsem novi osnovi. S temi rezultati narodno osvobodilne borbe gre Ljudska fronta v volilno kampanjo. Temu je pa treba seveda dodati delo AVNOJ-a, ki je pravno položil temelje nove države in pa plodonosno zakonodajno delo Začasne narodne, skupščine. Novi zakoni so kronali že izvršene mnoge politične in družbene reforme. Po zaslugi narodno osvobodilne borbe in akcije Ljudske fronte smo dosegli tisto, kar je najznačilnejše v tej volilni borbi kakor tudi v vsem novem življenju Jugoslavije, namreč razširjeno bazo, na' kateri sloni naša državna zgradba. Ogromno volilno telo narodov, ki sodelujejo pri izgradnji države kot celota, šest federalnih enot, ki sodelujejo enakopravno, solidno in krepko organizirana mladina v njeni veliki protifašistični zvezi, delavci in nameščenci, organizirani v sindikate, Protifašistična fronta žen, kot posebna organizacija, močno kmetijsko in de-lavsko-nameščensko zadružništvo — vse to so močna in solidna krmila našega novega državnega in družbenega reda. Se nikoli v naši zgodovini ni poseglo v volilno borbo toliko organizacijsko povezanih ljudskih množic, vsi družbeni sloji, najuglednejši elementi naše družbe. Kaj je značilno za te volitve? Za te volitve je značilno tajno glasovanje s kroglicami. Po tolikem času imajo jugoslovanski narodi v nasprotju z mračnim razdobjem diktature, v katerem se je glasovalo javno celo tudi brez listkov, priliko svobodno izraziti svojo voljo. Za tajnostjo glasovanja je treba naglasiti lahkoto, ki jo je volilni zakon zagotovil za postavljanje kandidatnih list. Zakon omogoča tudi najmanjšim političnim skupinam, da nastopijo na volitvah tako, da postavijo samo okrožne licrte, ki ni treba, bile vezane-na zvezno listo. Dosledno temu je zakon s proporcionalnim sistemom zajamčil glasove tudi najmanjšim skupinam. Take skupine ne izgube svojih glasov zaradi naknadne razdelitve mandatov, ki je potrebna, da se dopolni predhodno izvršena razdelitev. Tajnost glasovanja, lahkota postavljanja list in proporcionalni sistem nu- dijo popolno jamstvo vsem političnim silam, da se v polni meri uveljavijo. Te volitve se pa odlikujejo še s tem, da bodo federalne enote nastopale povsem samostojno tako glede postavljanja okrožnih list v svojih mejah za Zvezno skupščino, kakor tudi glede postavljanja ene ali več list za Skupščino narodov. Enakopravnost naših narodov bo prišla preko federalnih enot še bolj do izraza v sami Skupščini narodov, ki bo štela samo 175 poslancev in bo glede pravic povsem enaka Zvezni skupščini, ki bo štela 348 poslancev. Tako ne bo mogla biti sprejeta niti Ustava, niti noben zakon brez izglasovanja v enem in drugem domu. Fronta za republiko Važno mesto v programu Ljudske fronte zavzema njena opredelitev za republiko. Ljudska fronta bo pozvala naše narode, da se na bližajočih se volitvah opredele za republikansko obliko vladavine. Ljudska fronta smatra, da je republika samo okvir, ki mora biti izpolnjen s socialno in gospodarsko vsebino. Ljudska fronta je že s svojim dosedanjim delom, pa tudi s svojimi programskimi načeli pokazali, koliko ji je ležeče na delil za gospodarsko obnovo in izgradnjo države; koliko ji je ležeče na socialnem zavarovanju delavskih množic, na zboljšanju življe'-nja delavcev in kmetov in na preskrbi srednjih slojev. To so najvažnejša programska načela, s katerimi gre Ljudska fronta na volitve in ki njihova zmaga pomeni, da bo Ustavodajna skupščina posvetila največjo pozornost zakonom, s katerimi bodo zavarovani glavni temelji naše družbe — delavca, kmetje in ljudska inteligenca. Makedonija oredlaga maršala Ttta za nosilca zvezna listo Ljudske fronto V Skoplju je bil te dni sestanek članov Izvršnega odbora in plenuma federalnega odbora Ljudske fronte Makedonije. Na sestanku je bil soglasno sprejet predlog predsedstva federalnega odbora Ljudske fronte Makedonije, aa se predlaga maršal Jugoslavije Tito za nosilca zvezne volilne liste Ljudske fronte Jugoslavije. Predlog je bil sprejet s ploskanjem in velikim navdušenjem. Podpredsednik Zvezne vlade in minister za Konstituanto Edvard Kardelj je izdal pravilnik o ustanovitvi in delu komisije za Ustavo pri ministrstvu za Konstituanto. Pravilnik se glasi: Čl. 1. Pri ministrstvu za Konstituanto se ustanovi komisija za Ustavo kot posvetovalni organ. čl. 2. Naloga komisije za Ustavo je proučevati ustavna in vsa druga vprašanja v zvezi z osnovno organizacijo države ter izdelati načrt za Ustavo, ki bo služil kot podlaga za predlog ministrstva za Konstituanto Zvezni vladi. Čl. 3. Komisija ima predsednika, tajnika in potrebno število članov, ki jih imenuje minister za Konstituanto. Na osnovi čl. 3. pravilnika o ustanovitvi Komisije za Ustavo pri ministrstvu za Konstituanto je podpredsednik vlade in minister za Konstituanto imenoval: Za predsednika Komisije dr. Mihajla Konstantinovima, vseučiliškega profesorja v Beogradu; za člane: dr. Jovana Djor-djeviča, vseučiliškega profesorja v Beo- gradu; dr. Iva Krbeka, vseučiliškega profesorja v Zagrebu; dr. Stanka Franka, vseučiliškega profesorja v Zagrebu; dr. Aleša Beblerja, narodnega poslanca Začasne narodne skupščine iz Ljubljane; Du|ana Kermavnerja, publicista iz Ljubljane; Blagoja Hadžipanzova, glavnega pomočnika javnega tožilca Jugoslavije; dr. Nikolo Stjepanoviča, vseučiliškega profesorja iz Beograda; za tajnika pa dr. Lea Gerškoviča, načelnika ministrstva za Konstituanto. Posnemanja vredni delavci 12 delavcev se je prostovoljno prijavilo, da prepelje iz Klenka v Šabac 4000 kg premoga, da bi tako preskrbeli premog lokomotivam in omogočili promet na progi Šabac—Koviljača. To delo so opravili v treh dneh. S svojim delom so omogočili, da so prepeljali les iz Podri-nja v Šabac. Demokracija in nacionalni problem v Primorju Nacionalni problemi so bili, so in bodo vedno problemi demokracije, pravi v uvodniku »II Lavoratore«, tako da je tudi nacionalni problem slovenskega Primorja v svojem bistvu problem demokracije. Od nacionalistične reakcije ni bilo pričakovati drugega, kot da nadaljuje danes proti Jugoslaviji sramotno obreko-valno gonjo, Katere predmet je bila toliko let Sovjetska zveza. Ta reakcija ne dela drugega, kot da nadaljuje gonjo proti vsemu, kar je demokratičnega, in to v prvi vrsti proti Jugoslaviji, kjer je'demokracija dosegla najvišjo stopnjo, možno v sedanjih okoliščinah, kjer se je demokracija izoblikovala .v pravem smislu te besede, kjer je vsa državna oblast prešla v roke ljudstva. Edino v duhu demokracije se dajo rešiti vsa nacionalna vprašanja. V tem duhu daje tudi italijansko, slovensko in hrvatfko ljudstvo Julijske krajine dnevno zglede dejanskega medse- bojnega bratstva, nadaljuje list. Javno izpovedujejo svojo trdno vero v to bratstvo zavedajoč se dejstva, da resnično svobodni narodi niso nikoli preganjali in ne morejo preganjati drugih narodov. Zavedajoč se, da samo nesvobodni narodi, lahko postanejo orodje za preganjanje drugih narodov: Slovensko ljudstvo je imelo v gosteh v teku poletja razmeroma veliko število italijanskih otrok v krasnih kolonijah na Gorenjskem. Italijansko ljudstvo Trsta je zbralo in še zbira denar, obleke in pohištvo za žrtve fašizma v kraških vaseh, uničenih in požganih od nacifašističnih tolp. Zdravi in politično zreli del ljudstev Julijske krajine raza-me, da je na tem ozemlju na dnevnem redu problem demokracije in njene zmage, Nacionalistična gonja nima za cilj rešitev nacionalnega problema, temveč ji gre samo za oviranje zmage prave demokracije. Italijanski in slovenski problem Julijske krajine pa je mogoče rešiti samo s popolno zmago demokracije. 'orazne ugotovitve o učiteljstvu na Koroškem List Karntner Nachrichten«, ki ga izdaja angleška vojaška uprava v Celovcu, poroča, da je angleška vojaška uprava naročila deželni vladi v Celovcu im • jo pooblastila, naj prouči vpra&imije učiteljstva na Koroškem. Iz uradnikov deželne vlade, člamoj šolskega nadzorstva in zastopnikov učiteljske strokovne organizacije je bil sestavljen poseben odbor, ki je opravil to delo. Odbor je prišel do poraznih zaključkov. Za menniilo mu je služilo to, da ne more biti več vzgojitelj mladine noben-učitelj, ki je bil ilegalen nacist, ki se je v nacistični stranki posebno izkazal kot agitator, ki je igral vodilno vlogo v nacistični stranki, ali ki se je udejstvoval kot vojni hujskač. Na podlagi ugotovitev tepa odbora in njegovega poročila se jo odločila deželna vlada v Celovcu za naslednje ukrepe: 627 definitivno nastavljenih učniih moča je bilo m službe odpuščenih in na službenih mestih jiih ostane samo 472. Nadaljnjih 419 učiteljev in učiteljic ostane sicer na službenih mestih, toda samo ipod pogojem, da se 'bodo v bodoče poboljšali. 334 učiteljev in učiteljic bo premeščenih na d ringe šole, pa tudi to I« pod pogojem, če se bo na novem službenem mestu pokapalo, da so se poboljšali. Delovanje 204 učiteljev in učiteljic ni bilo preikontrolirano, ker so pobegnili ali pa so Jie pri vojakih. Vse pa kaže, da položaj tudi v pogledal teh učnih moči ni nič boljši. Deželna vlada je odpustila tudi 477 pogodbeno nastavljenih učiteljev in učiteljic ter 50 učiteljev in učiteljic iz rajha. Vseh teh 527 učnih moči »o odpustili že v jiujiiju. " Na Koučevalo otroke na slovenskem ozemlju. To so tisti učitelji, ki so vrgli iz šol latinico in jo zamenjali z gotico, da bi slovenska mladina ne mogla črtati nobene slovenske knjige in da bi slovenski otroci v šoli ne mogli slediti verouku v slovenSčini. Zato so morala slovenski duhovniki v Soli naučiti otroke najprej latinice. To učiteljstvo je igralo odločilno vlogo tudi mri obeh zadnjih 1'jrud-»kilh štetjih na Koroškem leta 1923 in 1934. Oblasti na Koroškem so leta 1923, izrecno pa leta 1934 določile, da se morajo kot števni komisarji pri ljudskih Štetjih uporabiti vsi učitelji. Kjer ni bilo dovolj učiteljev, so dala okrajna glavarstva naknadno po učiteljih preveriti štetje števnih komisarjev, kar se pravi, da »o dala štetje po učiteljih potvoriti. Im tako so ti učitelji n. pr. v občini Globasnici našteli 111, v občini Bistrica v Pliberku p« celo 359 »(Nemcev« več, kakor po občimi postavljeni števni komisarji. V mmogiih šolskih okoliišili so ti učitelji >nnwte.H« skupaj manj Slovencev, kakor je biilo šolslci h otrok, ki so obiskovali slovenski verouk. Na taike »izide« ljudskega štetja so gradili nacifašisti dr. Marfiij Wutte in nie-govi pomagači Ferkoniik, dr Hraber in drugi, svoje znanstveno modrovanje o koroških Slovencih Odkritje spomenika bazoviškim žrtvam Primorsko ljudstvo, zbrano pred spomenikom, se je zarotilo, da si ne bo pustilo kratiti svojih pravir od nikogar Konec aprila 1930 so se raznašalke časopisov pojavile na tržaških ulicah s posebno izdajo lista »II Popolo di Tri-este«. Fašističen list je pisal: »Tajna uporniška organizacija je odkrita in ujeni člani ujeti.« Fašisti so si meli roke od veselja. V ljudeh živi spomin na tiste čase, kakor da bi se vse to zgodilo šele včeraj. V Gropadi, majhni vasi kakšne pol ure od Bazovice, sem govoril s starejšim kmetom. Najlepša leta je zapravil v rafineriji bencina ob obali tržaškega zaliva. Pripovedoval mi je o svojem življenju in o časih, ko so fašisti delili pravico po Primorju. »Ko so zajeli naše tovariše Bidovca, Valenčiča, Miloša in Marušiča, ni spal skoraj nihče od nas. To ni bil strah pred fašisti, temveč veliko bolj jeza in razočaranje. Kje so tiste obljube, ki so nam jih dali Italijani, ko so zasedli našo zemljo. Pred prihodom Italijanov smo imeli več sto svojih šol in Italijani so nam obljubili še nove. A resnica! Naše šole so izginjale druga za drugo, učitelje pa so pošiljali učit otroke v Apeninske hribe. Kar nas je bilo starejših, smo včasih že skoraj obupavali. Če ne bi bilo mladeničev, ki jim ni manjkalo poguma, bi morda še težje prenašali tiste čase. Bidovca in njegovih tovarišev niso povsod osebno poznali, toda^ko so jih zaprli, je bilo vsakemu pri srcu, kakor da bi izgubil brata ali sestro.« V Trstu so takrat fašisti pripravljali velik proces. Računali so pač po svoji fašistični računici: če odstranimo nekaj najboljših, preplašimo druge in Primorje bo postalo krotko' in pokorno. Primorci bodo spoznali, da se ne da iti z glavo skozi zid. Tudi Jugoslavija bo ostala mirna, saj so tam na vladi še vedno ljudje istega kova, ki so po svetovni vojni pustili Primorje Italiji. In tako so se fašisti odločili za zlo* čin. Ustrelili so Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša. Nedaleč od Bazovice so na pustem travniku počile puške. Obsojence je spremljal na morišče ves 58. bataljon tržaških črnih strajc, v katerem je bilo 600 najbolj zagrizenih fašistov. Tudi vsi člani izrednega fašističnega sodišča so prisostvovali ustrelitvi. Listi so pisali po tržaškem procesu, da bo Italija storila, vse za obrambo miru v »osvobojenih pokrajinah«. Po vsem svetu je tiste dni pisalo časopisje o procesu. Toda malokdo je Velika množica je prisostvovala svečanemu odkritju spomenika v Bazovici ——————— * * ★ ■ takrat zapisal, kako je bilo pri duši primorskim Slovencem. Fašisti so takrat pretaknili vse vasi od Trsta do zadnje koče v gorah. Kamijoni so ropotali od jutra do večera in plašili ljudi. Bilo je tako, kakor da se fašisti primorskim Slovencem napovedali resnično vojno. Danes, 15 let po smrti prvih primorskih borcev proti fašizmu, odkrivamo spomenik na mestu, kjer so jih. zadele fašistične krogle. Od takrat do danes so padli še tisoči. Kdo bi si bil nekoč mislil, da bo Bazovica postala tisto mesto na naši primorski zemlji, kjer bomo čez 15 let ob spomeniku prvih štirih borcev slavili zmago nad fašističnim imperializmom. Bazovica je postala simbol trpljenja naših bratov. Tovariš Pogassi, tajnik italijansko-slovenske protifašistične zveze, pa je ob odkritju spomenika ugotovil še eno važno dejstvo, namreč, da v Bazovico niso prišli samo Slovenci, ampak tudi mnogi Italijani iz Trsta, ki so prav tako trpeli pod fašizmom. Tu, na mestu, kjer danes odkrivamo spomenik prvim žrtvam fašizma v Primorju, se danes zaobljub-ljamo, da bomo bratstvo, skovano v borbi, v miru še bolj utrdili. K odkritju spomenika v Bazovici je prišla nepregledna množica ljudi. Spomenik je kakor majhna pika izginil v množici. Skoraj vsak kraj je poslal venec. Ljudstvo se je trlo od Trsta do Bazovice in se je na mnogih mestih človek komaj preril skozi gnečo. Posebno je ljudstvo obiskalo popoldansko prireditev. Raznesla se je namreč vest, da bo prišel tudi komandant IV. armade, tov. general-lajtnant Peko Dapčevič. In res, ko je prišel, so ga ljudje dvignili na roke kot svojega najljubšega gosta. Njegov avto je pozneje vozil v špalirju od Bazovice do Trsta. Odkritje spomenika na Bazovici pa pomeni za ljudstvo na Primorskem poleg počastitve padlih, še nekaj drugega: tam pred spomenikom se je ljudstvo zarotilo, da bo nadaljevalo za-početo delo. Del Primdorske se danes še bori za svoje pravice, čeprav so popolnoma jasne in naravne. Zato je odkritje spomenika v Bazovici tudi odgovor vsem tistim, ki ne bi radi pripoznali tega, kar si je pri-fhorsko ljudstvo pridobilo v borbi. O. Kmečki praznik v Bohinju Tak je že star bohinjski običaj. Na' mali šmaren, ko so prignali pastirji črede s planin, so se zbrali prebivalci vseh' bližnjih vasi na veliko ljudsko veselico. Žene in možje so se oblekli v gorenjske narodne noše, dekleta in fantje so se pripravili za ta ‘San kot za največji praznik. Prav ob vrhu jezera pri Zlatorogu so na prostem postavili mize in klopi, iz desk so zbili oder za plesanje in mladina se je vrtila pozno v noč. Starejši pa so sedeli ob strani in se pomenkovali o svojih skrbeh in o svoji dolini. Ljubili so jo in vendar so živeli v njej kot v ječi. Prav nad njimi čez Črno prst po Ukanci in na Triglavu je tekla krivična meja, ki jih je zaprla sem noter in jih stiskala, da niso mogli prosto zadihati. Dolg bohinjski predor, ki jih veže z brati na oni strani planin, je bil njihovo zaprto okno v svet. Lepo živino so redili, njihovo maslo in sir je bilo daleč znano, toda prostih rok niso imeli, da bi svoje proizvode izvažali po tisti poti, ki je najbolj primerna. To je bilo zanje najhuje in še nekaj: od vsepovsod so hodili ljudje, občudovali naravne lepote, se vozili po jezeru, se sprehajali po planinah in jim vse mogoče oMjubovali. Ko so pa odšli, so pozabili nanje in vedeli samo še toliko, da je nekje Bohinjska dolina, kjer so preživeli brezskrbne dneve, ljudje pa so tam čudni, vse mogoče jim roji po glavi, hribovci pač. ki jih ne boš spremenil in je najbolje, da jih pustiš pri miru. O tem so se menili Bohinjci na svoji veselici, s£ tolažili, kako bi moralo biti in gledali brezskrbne otroke, ki jim ne bo nič boljše, če se ne bo kaj spremenilo v svetu. Potem je prišlo čez noč še slabše. Cez mejo so vdrli Nemci. Bohinjci so se zavedli, da je to tisti trenutek, ko se je treba upreti, da bodo doživeli drugačne ' čase, take, o kakršnih so se menili. .Iz Bohinja so izšli grčasti uporniki, ki so dali vse za svobodo. Bohinjska dolina je postala najtrdnejša opora v borbi proti okupatorju in v borbi za pravico. Prvi gorenjski partizani so bili Bohinjci: Tomaž Godec, Vinko Arh. Od ust so si pritrgovali starci, žene in otroci, ki so ostali doma, da so pomagali fantom v hribih. V visokem snegu so bohinjska dekleta nosila težke tovore Čfez planine na primorsko stran. Jeseniško-bohinjski obred je nastal v tej dolini, tu so branile gorenjske brigade naše planine. Prav na prostoru kjer je bil vč,eraj Kmečki praznik, je divjala letos aprila huda bitka. Švabi so hoteli prodreti v zgornjo Bohinjsko dolino. Štiristo jih je bilo in uničevali in požigali so vse, kjer koli so hodili. Pred njimi je bila Stara Fužina. Blizu sv. Janeza pa se jim je postavilo v bran dvesto partizanov iz je-seniško-bohinjskega obreda. Švabi niso mogli več naprej, po devetih urah so ph Partizani pognali v beg in jih podili prav do Bistrice. Tako je končal vsak poskus okupatorja, ki je hotel zatreti uporniški duh Bohinjske doline. .. V vojnih letih Bohinjci niso poznali n oh en ezLa nraznika. tudi svojega ktneč Spomenik v Bazovici, ki je bil odkrit v nedeljo v spomin Bidovcu, Marušiču, Valenčiču in Milošu, ki so bili ustreljeni v Bazovici dne 6. IX. 1930 Pričetek celjskega Kulturnega tedna Kmetje m delavci so se v velikem številu udeležili »Kmečkega praznika« v Bohinju kega ne, takrat so poznali samo borbo. Za letos pa so se namenili, da bo to zanje velik dan,-ko bodo poleg svojega starega običaja praznovali tudi svobodo. pripravljalnem odboru je imel vsak kraj svojega zastopnika in tako so si razdelili delo: eden bo organiziral sprevod, drugi sestavil program, tretji pripravil hrano, povabil in sprejel goste. Zdaj je odprto njihovo okno v svet in lahko jih obiščejo bratje z one strani planin. Ni jim treba več čepeti nekje v kotu in tožiti o drugačnih časih, te so si že priborili. Zato so povabili ljudi iz vse naše domovine: naj pridejo delavci z Jesenic, naj pridejo iz vse Slovenije. V nedeljo zjutraj so prišli Ljubljančani najprej s posebnim vlakom, potem še v dveh, ki sta pripeljala ljudi tudi iz drugih krajev ob gorenjski progi. Iz Tolmina in iz Svete Lucije je prišlo okrog 600 Primorcev, in kamioni in avtomobili so prihiteli z vseh strani. Iz Bohinjske Bistrice pa do prostora, ki so ga pripravili, se je razvil dolg sprevod na okrašenih kmečkih vozovih. Na čelu so šli pristni gorenjski planšarji v coklah, dolgimi palicami in gnali pred seboj ovce. Potem so šli kmetovalci s plugom, z brano, sejalci, kosci, žanjice. Na vozovih so prikazali svoje običaje, svojo obrt, delo doma in na polju. Skupina dvanajstih vozov je sestavljala, kmečko ohcet s poročnim parom, svati, godci, raztrgano nevesto, ^ z balo in s poročno gostijo. Oglarji so imeli na vozu svojo kočo, pred njo pa kopo, kjer se žge oglje. Sirarji so sirili mleko, ga precejali in pripravljali sir v hlepce. Tkalke so na posebnih statvah, ki so prav tu doma, tkale platno. ,Za temi pestrimi skupinami na pristnih 60 do 70 let starih vozovih, so se pe- ljali gostje. Vso pot je vladalo veselo razpoloženje in po vaseh so navdušeno pozdravljali sprevod. Pokroviteljstvo prireditve je prevzel minister za kmetijstvo Narodne vlade Slovenije tovariš Janez Hribar, prisostvoval pa je tudi dr. Jože Rus, podpredsednik AVNOJ-a, člani Okrožnega NO odbora za ljubljansko okrožje. Ko se je občinstvo zbralo na velikem prostoru, je začelo domače pevsko društvo program s himno »Hej, Slovani...« Po uvodnih besedah tovariša Franca Zena - Lovrota, načelnika Prosv. odd. ljubljarisk. okrožja, j ki je po rodu Bohinjec, je spregovoril minister tovariš Hribar. Govoril je o naši osvobodilni borbi, ki je najtesneje združila delavca in delovnega inteligen-ta s kmetom, da so si enotni priborili boljše življenje, ki ga bodo v isti enotnosti znali tudi ohraniti. — Domačinke so v znak hvaležnosti poklonile tovarišu ministru zvezdo, simbol naše svobode. W nadaljevanju programa je nastopil pevski zbor,, dekleta so plesala narodne plese, mladina II. ljubljanske delavne brigade je recitirala in prikazala dve simbolični sliki. Vse je bilo domače in neprisiljeno, prav kot je rekel tovariš Lovro v začetku: »Bohinjci smo grčasti in preprosti ljudje in ne znamo prav pokazati, kar čutimo. S krvjo pa smo dokazali, za kaj smo se borili.« Za Postojnskimi dnevi in jeseniškim Gorenjskim festivalom nam je bohinjski Kmečki praznik pokazal spet nove čudovite lepote, na katere moramo v svobodni domovini drugače gledati in jih drugače ceniti, razumeti težnje tamkajšnjih ljudi, jim pomagati, da bodo te lepote resnično last vsega slovenskega naroda. Teden ljudske kulture v Celju je bil prirejen z namenom, da se tri mesece po osvoboditvi Celja iz rok nemškega zavojevalca da zunanjega poudarka dejstvu, da dela in se obnavlja Celje in vse njegovo okrožje danes v znamenji? novo klijočega življenja na vseh področjih, da je zaživelo in na široko zastavilo delo tudi na področju, ki so ga zadeli prvi okupatorjevi udarci, na področju slovenske kulture, umetnostnega snovanja, prosvete in ljudskega izobraževanja. Poleg manife-stativnega poudarka pa je celjski kulturni teden prirejen tudi za to, da poveže in zbere v enem eamem nizu prireditev vse trimesečne napore na kulturnem področju, da pokaže plodove trimesečnega neutrudnega, toda ponaj.več drobnega pripravljalnega in organizacijskega dela. Teden ljudske kulture v Celju naj bi predvsem pokazal na uspehe, ki so bili doseženi v celjskem okrožju na področju zborovske kulture. Na njem nastopajo številni mladinski zbori in še več moških in mešanih zborov, ki združujejo na stotine in stotine pevcev iz celjskega jbkrožja. Poleg tega nastopajo orkestri in /godbe. Celjska djmnatska družina se predstavlja s »Kraljem na Betajnovi«. Predstavljajo se vsi pisatelji in Likovni umetniki tega okraja, največ mladi talenti, od katerih je mnogim potisnila pero im čopič v roke prav osvobodilna borba. Celjski kulturni teden se je pričel z otvoritvijo Likovne razstave. Daši je bilo tu zbrano vse iz celjskega okrožja, kar snuje in 6e ukvarja s slikarstvom in kiparstvom, in dasi je velika večina imen še novih, pri nas neuveljavljenih in neznanih, vendar kaže razstava lep, malone -presenetljiv nivo. Razstavlja 16 slikarjev im kiparjev. Snov, iz katere zajemajo, je zelo pestra: od tihožitij im pokrajinske lirike, preko portretov, vse do motivov iz Okupacije in osvobodilne borbe. Naj izrazitejši in najmočnejši med njimi je akademski slikar Albert Sirit z motivom iz Zaiječarja, starčkovo glavo in »Ranjenim komandantom«. Uspele pokrajinske akvarele razstavlja Cvetko Ščuka. Najzamimii-vejša med mlajšimi sta slikar Zelenko in kipar Blatnik, ki kljub nedognanosti in nepokornosti tehničnih sredstev presenečata z močjo svojega izraza in z razgibanostjo in živostjo svoje snovi. Neštevilni časopisi, tiskani in razmnoženi, brošure, lepaki in letaki, celo ponarejeni italijanski in nemški dokumenti, govore o neverjetnem zagonu narodnoosvobodilnega gibanja. Gorenjska izdaja Prešernove »Zdravljice« in primorska izdaja Gregorčičevih izbranih pesmi kažeta, kako tesno živi slovenski človek z našo najboljšo kulturno tradicijo, s kakšno ljubeznijo jo je čuv; n negoval tudi v najtežjih časih svojeg. obstoja, kako je tudi iz te tradicije črpa; moč, da je premagoval vse ogromne težave in nadčloveška bremena, ki mu*jib je nalagala osvobodilna borba. Na mladinskem pevskem festivalu je nastopilo 11 mladinskih zborov iz celjskega okrožja: iz Griž, Liboj, Stare vasi pri Vidmu, Jurkloštra, Nove cerkve, Hrastnika, Trbovelj, Konjic, Vojnika in Celja. Pri nas imamo sicer za seboj že lepo tradicijo zborovskega petja, toda prireditev, kjer bi hkrati nastopalo toliko zborov in toliko množica pevcev, doslej nismo poznali. Mladinski pevski festival je pokazal, da našim glasbenim vzgojiteljem nedvomno ne bo nikjer manjkalo dobrega glasovnega materiala, če bo le v rujih samih dovolj volje in sposobnosti, da ga bodo našli in izoblikovali. Trboveljski, konjiški in hrastniški mladinski zbor so s svojo visoko pevsko kulturo dokaz za to. Trboveljski mladinski zbor, ki bo ob dobrem vodstvu in z vztrajno vajo nedvomno labko že kmalu dosegel višino nekdanjih »trboveljskih slavčkov«, je nastopil v nedeljo zvečer sam z dobro pripravljeno in vsebinsko povezano pevsko revijo. O tej prireditvi, kakor o vseh ostalih prireditvah celjskega kulturnega tedna, bomo še poročali, Tu bi opozorili le na eno organizacijsko napako, ki pa ima načelni pomen. Zagrešil jo je prireditveni odbor s tem, da se je očividno preveč naslonil na staro prakso predvojnih celjskih kulturnih tednov in prireditev. Namesto da bi preko krajevnih in okrajnih odborov, preko naših mladinskih, ženskih, sindikalnih in drugih organizacij postavil vso prireditev na čim širšo ljudsko podlago, namesto da bi dal možnost vzpodbude in sodelovanja v roke ljudstvu, da bi omogočil ljudstvu od vsepovsod, da se teh prireditev udeleži, se je zaprl v ozke moje dvorane Celjskega doma, ki sprej-Hkrati z likovno razstavo je bila od- me komaj tisoč ljudi. Tako je dobila vsa prta tudi fotografska, ki prinaša pričeva- prireditev nekam izoliran značaj, obiskali nja iz časov’narodno-osvobodilne borbe: so jo le tisti Celjani, ki so že itak stalni o borbah partizanov, o njihovem življenju obiskovalci vseh kuLtumih prireditev, v gozdovih in bunkerjih, o tistih, ki so Kmetje, delavstvo, ljudstvo, ki so mu bila padli v borbah in bili mučeni po ječah, sadovi kuljure in umetnosti doslej toliko Razstava narodno-osvobodilnega tiska kot nedostopni, pa 60 ostali neangažirani prikazuje čudeže, ki jih je v podzemskih tudi sedaj, kljub temu, da nosi vsa celj-in ilegalnih tiskarnah ustvarjala požrtvo- ska prireditev naslov: Teden za ljudks® valnost in borbena volja naših aktivistov, kulturo. *lz vseh krajev Primorske s» vence, da okrase 'jinnOTMfc Pred sklepanjem novih kolektivnih pogodb Razmeroma hitro po osvoboditvi je naša narodna oblast smatrala za eno od najnujnejših svojih nalog ureditev plač in mezd. To vprašanje je bilo tako akutno, da ga je bilo treba rešiti hitro, to je, treba ga je bilo rešiti mimo starih in zastarelih kolektivnih pogodb, ker je bilo vendarle treba časa in truda za sestavo novega, modernega osnutka kolektivne pogodbe. Začasna ureditev plač in mezd je torej samo most do stalne ureditve odnosov delavca do delodajalca in obratno z novimi kolektivnimi pogodbami. Medtem je komisija za pripravo vzorne kolektivne pogodbe pri Glavnem odboru »Jedinstvenih sindikata radnika i nameštenika Jugoslavije« z vso skrbnostjo dovršila svoje delo: sestavila je enoten vzorec moderne kolektivne pogodbe, ki ga bodo — razširjenega s posebnimi podrobnostmi za svoje stroke — pri sko-rajšnfem sklepanju kolektivnih pogodb uporabile gotovo vse naše sindikalne organizacije že zaradi tega, ker je la kolektivna pogodba edinstvena pridobitev delavskega razreda, ki bo tudi delavskim organizacijam ostalih držav verjetno privlačen ideal. Ko pričenja kampanja za proučevanje, konference in sestanke delavcev in nameščencev v zvezi * pripravami neodložljivih sklepanj kolektivnih pogodb po enotnem vzorcu, bo prav, da s primerjavo, s pogledom nazaj in naprej ugotovimo te pridobitve delavskega razreda. Stare kolektivne pogodbe pri nas so določale prav za prav samo tisto, kar je že itak določala iluzorna »socialna« zakonodaja; določale so samo podrobnosti onega, kar bi delavstvu že itak moralo pripadati po prejšnji socialni zakonodaji in vse mezdno in druga gibanja delavskega razreda nasproti delodajalcem v pretekli dobi ni bilo drugo, kot borba za očuvanje onih primitivnih in skromno odmerjenih pravic, ki so izhajale iz kolektivnih pogodb. Vzorec nove kolektivne pogodbe pa vsebuje sila korenite spremembe v tem pogledu. Po novi kolektivni pogodbi pripadajo delavcu mnoge doslej nikjer zapisane pravice, hkrati pa delavec jemlje na sebe gotove določene dolžnosti za gospodarsko obnovo države, v kateri drže delavci, kmetje in poštena inteligenca svojo usodo v svojih rokah. Zaenkrat je temelj novi kolektivni pogodbi splošno gospodarsko stanje države. Višina mezde, delovni čas, ostali pogoji dela in življenja delavskega razreda niso več v odvisnosti in milosti delodajalca, temveč predvsem od splošnega narodnega bogastva države. »Narodna imovina naše domovine je uničena, naše gospodarstvo je na tleh in zalo so tudi dnevnice in delovni pogoji odraz tega stanja. Iz istega razloga v novo kolektivno pogodbo ni še vnešen redni letni plačani dopust. V kolikor se bo izboljševalo bogastvo domovine, se bodo izboljševali tudi splošni pogoji dela in življenja delavcev.« (»Borba« št. 213.) Torej je nova kolektivna pogodba, oziroma njen osnutek kljub svoji napredni vsebini vendarle sestavljena s perspektivo, kako velike ugodnosti more v vojni uničeno gospodarstvo delavstvu sploh nuditi in po drugi strani, kako izredne napore zahteva od delavstva za obnovo gospodarsko uničene domovine. Ta dva momenta bo delavstvo z vsem razumevanjem in vdanostjo upoštevalo tudi v ev. odklonih od določil kolektivne po- godbe, kar bo storilo prostovoljno, če bo v danih okoliščinah samo uvidelo, da so za obnovo domovine potrebne še večje žrtve, kot jih bo od njih zahtevala kolektivna pogodba. Vendar pa so osnovne pravice nove kolektivne pogodbe sila pomembne: Kdor bo več in boljše delal, bo prejemal večje plačilo. Kdor bo prekosil normo dela, določeno v pogodbi, bo proglašen za udarnika. Udarnikom pa bodo priznane posebne nagrade in prednosti. Ena izmed mnogih socialnih prednosti nove kolektivne pogodbe je izenačenje ženskih z moškimi delovnimi silami v pogledu prejemkov, če opravljajo enako delo. Za matere so posebne zaščitne odredbe. Tudi nepreskrbljeni otroci delavskih družin bodo med delovnim časom na račun delodajalca oskrbljeni v dečjih domovih. Delavcem in nameščencem je zagotovljena zdravstvena služba, odgovarjajoča hrana, higiena, strokovna in posebna izobrazba (strokovni tečaji, tečajniki plačani), pomoč podjetja pri delavskih zadrugah, delavskih fizkulturnih društvih, prosvetnih organizacijah, domovih itd. Nova kolektivna pogodba odpravlja izrabljanje vajencev, onemogoča, da bi jih delodajalci izkoriščali leta in leta v vajeniški službi. Kar se samega sprejema na delo in odpuščanja z dela tiče, bodo po novem imele odločilno besedo strokovne organizacije. Tudi pri določanju disciplinskih kazni bo tako. V prav posebni meri pa bo delavstvo odločevalo po svoji uvidevnosti pri določevanju višine mezd in plač. Zadnje poglavje nove kolektivne pogodbe obširno in jasno določa sestavo tarifnih komisij, ki jih volijo delavci. Bistvena razlika z ozirom na predvojno stanje, je tudi v naslednjem: Včasih so se morale delavske organizacije (ki niso bile niti enotne, niti močne/trdo boriti zgolj za očuvanje skromnih pravic svojih kolektivnih pogodb — danes pa zre delavski razred, močan in enoten, na spoje pravice mirno in brez strahu. Včasih je delodajalec skrbno in s pomočjo policijskega aparata pazil predvsem na izpolnjevanje delavskih dolžnosti, danes pa bo zavedno delavstvo z vdanostjo izpolnjevalo vse dolžnosti, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb, danes delavstvo tekmuje v delu za čimprejšnjo popolno obnovo domovine. S tem si delavec tudi ustvarja pogoje boljše gospodarske zmogljivosti njegovega podjetja v tolikšni meri, da bo to podjetje čimprej v stanu zadovoljiti vsem točkam kolektivne pogodbe. S tem se naravno ustvarja možnost, da bo nova kolektivna pogodba v prihodnjem letu še popolnejši izraz priborjenih pravic delavskega razreda. Delavski razred danes pristopa k pripravam za sklepanje prvih kolektivnih pogodb v osvobojeni domovini z vso uvidevnostjo in z zavestjo, da je od delavca samega odvisno, da bo čimprej v celoti užival vse priborjene socialne pridobitve. To se bo zgodilo tedaj, ko bo naše uničeno gospodarstvo tako močno, da bo moglo in moralo izpolnjevati vsa določila novih kolektivnih pogodb. Ko zaključujemo presojo osnutka nove koliktivne pogodbe, se zavedamo: ta osnutek pomeni korak naprej, takšne kolektivne pogodbe ne bi mogli imeti} če ne bi imeli resnično narodne in resnično ljudske oblasti. Z utrjevanjem te ljudske oblasti bomo hkrati pripravljali vse pogoje za novo, še popolnejšo in naprednejšo kolektivno pogodbo v prihodnjih letih. probleme tehničnih naprav, racionalizacijo, na organizacijo dela in podobno, se vpisujejo ne glede na možnost njihovega uresničenja v »Knjigo pripomb«, ki jo pripravi uprava v podjetju. Delovni čas 13. Normalni delovni čas traja 8 ur dnevno, odnosno 48 ur tedensko in se lahko skrajša, če to izrecno zahteva značaj dela. 14. Angleška sobota se uvede v vseh podjetjih, kjer dovoljuje to značaj dela, t. j. ob sobotah popoldne se ne dela, a ta izgubljeni delovni čas se nadoknadi s podaljšanjem ostalih 5 delovnih dni v tednu. 15. Začetek in konec dela določi za vsako posado podjetje sporazumno z delavskimi zaupniki in zastopniki sindikalne organizacije. 16. Ura, ki kaže začetek in konec dela, mora biti na vidnem mestu. Po njej se začetek in konec razglaša s sireno ali kakim drugim sredstvom. 17. Odmor v delu, ki sme trajati največ pol ure, pripada delavcem, če delajo nepretrgoma 5 ali več ur. Čas odmora se mora nadoknaditi. 18. Opoldanski odmor traja najmanj eno uro in sicer med 12. in 14. uro. 19. Nedeljski počitek mora imeti vsak delavec najmanj en dan v tednu. Ta počitek ne mora biti v nedeljo, če značaj dela tega ne dopušča. 20. Redno nočno delo in tretja po-sada traja 7 ur, plača pa se kakor 8-ur-no delo. 21. Nadurno delo lahko traja v izjemnih primerih največ 12 ur tedensko. 22. Plača za nadurno delo za prvi 2 uri je večja za 50% od rednega 8-urne-ga dela, vsaka nadaljnja ura se pa plača za 100% več od redne. 23. Skrajšanje delovnega tedna od 6 na 5 in 4 delovne dni bo služilo za osnovo pri zmanjšanju zaposlenosti, če to istočasno omogoča prihranek v režiji in če to zahteva značaj podjetja. Skrajšanje je vezano na dogovor podjetja i zastopniki organizacije in z delavskimi zaupniki. Plačilni pogoji Obrazec kolektivne pogodbe Ta obrazec kolektivne pogodbe je bil odobren na seji Izvršnega odbora (Glavnega odbora) Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije v Beogradu 3. avgusta 1945. Na temelju tega obrazca bodo sindikalne podružnice in uprave podjetij sklepale kolektivne pogodbe, ki bodo odgovarjale konkretnim razmeram v podjetju. Obrazec obsega v glavnem splošne določbe, delovni čas ter kazenske in zaključne določbe. Ta osnutek obsega samo deloma plačilne pogoje. Tarifo za akordno delo bo treba šele sestaviti na podlagi delovne norme in v okviru Uredbe o delavskih mezdah. Za sestavo podrobnega tarifnega dela kolektivne pogodbe je pristojna samo Tarifna komisija, ki jo vodijtf in nadzorujejo delavci in nameščenci neposredno, od spodaj. Kolektivna pogodba Sklenjena po Zvezi podružnice ............v imenu delavcev.in nameščencev z ene strani ter uprave podjetja z druge strani. S to kolektivno pogodbo se urejajo dedovni, plačilni in drugi odnosi med delavci in delodajalci na ta-le način: Splošne določbe Delo je vir vsega narodnega bogastva, zato je ono pravica, dolžnost • in čast slehernega državljana Demokratične Federativne Jugoslavije. 1. Osnovne medsebojne obveznosti delavcev in delodajalcev bo, da izdelajo delavci v delovnem času določeno količino izdelkov odnosno da opravijo posel, delodajalci pa plačajo določeno višino plače. 2. Sprejemanje na delo in odpuščanje z dela pripada delodajalcu. Sindikalne organizacije imajo prauico preprečiti sprejemanje in odpuščanje delavcev in nameščencev, če imajo za to opravičene razloge. 8. Poskusno delo za delavce lahko traja največ 14 dni, za nameščence pa mesec dni. Po tem času postane delo stalno. 4. Pripravniška služba traja največ dve leti. Podjetje mora v tem času seznaniti pripravnike z vsem poslovanjem stroka. Med pripravniško službo ima pripravnik pravico napraviti izpit pred strokovno komisijo, ki so v njej številčno enako zastopani zastopniki delavcev in delodajalcev. 5. Odpovedni rok znaša 14 dni za delavce in mesec dni za nameščence in je obvezen za obe pogodbeni stranki. V primeru, da delodajalec odpove nameščencu službo, ostanejo pridobljene pravice dotičnega nameščenca po paragrafih 332 in 333 iz obrtnega zakona iz leta 1931, ki govori o daljšem odpovednem roku in odpravnini. Delodajalec mora ves znesek odpravnine vplačati Pokojninskemu zavodu za nameščence, ki ga bo vračunal odpuščenemu nameščencu v leta pokojnine ne glede na njegove pravice po pokojninskem zavarovanju iz leta 1937. •6. Stroji, orodje in inventar nabavlja, vzdržuje v redu in pravilno izkorišča podjetje, njihovo čuvanje je pa skupna skrb in odgovornost lastnikov in delavcev. 7. Surovine in pogonski material za proizvodnjo nabavlja podjetje, a za pravilno porabo odgovarjajo lastniki in delavci. Podjetje mora skrbeti za dovoz si-rovin in drugega materiala kakor tudi za odvoz izdelanega blaga. 8. Za zavarovanje delavcev na delu pred poškodbami, nesnago in okuženjem 24. Akordno delo in premijske nagrade se uvajajo v evrho povečanja proizvodnje in v svrho zvišanja delavske mezde. 25. Mezde in plače določa podjetje po sporazumu z zastopniki sindikalne organizacije, Tairifne komisije in delavskimi zaupniki. Višina mezd in plač se določi v mejah Uredbe o mezdah in plačah. Če delavci po krivdi podjetja ne store predvidene norme, jim mora pod' jetje izplačati minimalno delovno plačo, ki odgovarja njihovim kvalifikacijam, kakor predvideva to Uredba o mezdah. 26. Delavno normo določi podjetje s pomočjo in pristankom delavske sindikalne organizacije, Paritetne komisije in delavskih zaupnikov. Kot merilo za določitev norme se vzame delo povprečno dobrih, a ne najboljših, niti najelabUih delavcev. Določene norme se revidirajo in popravijo, če so nepravilne. 27. Premije za uspešno delo, kakor tudi za prihranek v sirovinah, materi-jalu in gorivu, mora podjetje izplačati po doseženem učinku tistim delavcem, ki dosežejo efektivne .rezultate. Višino premije določi Paritetna komisija. 28. Državni prazniki so plačani. 29. Selitvene stroška delavcev in nameščencev, ki so premeščeni po služ bani potrebi, nosi podjetje. 30. Noseče matere imajo pravico izostati od dela in sicer 2 meseca pred porodom in 2 meseca po njem. Žene od 5. meseca nosečnosti morajo biti prevedene na lažje delo z isto plačo. Noseče in doječe matere niso dolžne delati čez uro ali ponoči. 31 Za dojenje otroka se dovoli materi vsake 4 do 5 ur prekiniti delo do 30 minut, če odhaja domov dojit otroka, 15 minut pa, če ga doji v dečjem zavetišču v podjetju. Izgubljeni čas se ne odračuna od zaslužka. 32. Mladini do 18. leta mora biti zagotovljeno šolanje v tečajih in Šolah. V šolah in tečajih porabljeni čas se vračuna v delovni čas in eo plača. Delo mladine pri strojih je treba stalno in čim vestneje nadzirati. 33. Mezde se izplačujejo vsak petek po končanem delu, najkasneje pa v soboto. Plače se izplačujejo zadnjega v mesecu, če je pa zadnji dan praznik, en dan preje. Pri vsakem izplačilu zaslužka, mora dati podjetje pismen obračun 7. označbo vseh odbitkov. Odbitki od zaslužka delavcev in nameščencev lahko obsegajo tudi odbitke za hrano v menzi in za, nakupe v zadrugi, če na to pristanejo delavci in nameščenci. Doplačila za delo preko norme, premije in druge nagrade se izplačujejo obenem z izplačilom rednih prejemkov. 34 Delavska tarifa, t. j. tablica jasno Kazenske določbe 37. Za kršitev delovne discipline, t. j. za netočno prihajanje na delo in odhajanje z dela, za neopravično izostajanje od dela, za neizpolnjevanje odredb nadzornega osebja, za pijančevanje, za prepire, psovke in pretepe med delom bodo predstavniki podjetja izrekali disciplinske kazni. Kazni so lahko: opomin, ukor, strogi upor, premestitev z enega dela na drugo, prevedba na nižji položaj (torej tudi na manjšo plačo), pogojni odpust za 3—6 mesecev, odpust z odpovedjo in odpust brez nje. Vse te kazni se izrekajo pismeno, objavijo na vidnem mestu v podjetju in vpisujejo v »Knjigo kazni«. Globe (denarno kazni) 6e ne morejo izrekati. Pijan delavec ali nameščenec ne sme biti pripuščen na delo. Kaznovani delavec ali nameščenec se lahko pritoži proti disciplinski kazni preko zaupnika - ali preko sindikalne organizacije. Delavskim zaupnikom in sindikalni organizaciji pripada pravica intervencije pri Paritetni komisiji, tudi če tega ne zahteva kaznovani delavec ali nameščenec. 38. Povračilo škode, nastale po krivdi delavca in sicer v vrednosti do višine tedenskega zaslužka, lahko podjetje zaračuna delavcu ali nameščencu tako, da mu odbije eno šestino tedenskega zaslužka, dokler škoda ni povrnjena. Če nastane spor, ga poravna Paritetna komisija. Vprašanje ostalih škod uredi sodišče. Zaključne določbe 39. Podrobnosti iz delovnih odnosov pravnega, materijainega in sorodnega značaja so raztolmačene v Poslovniku in po tem se bodo dopolnjevale tudi poedinosti, ki jih ne obsega ta kolektivna pogodba. Drugi zakonski predpisi, ki se nanašajo na delovne odnose, pa jih ne obsega ta pogodba, se morajo obojestransko izpolnjevati. 40. Spore iz te kolektivne pogodbe poravnava Paritetna komisija. Če ne pride do soglasja, uredi spor pristojno sodišče. 41. V Paritetni komisiji so v enakem številu zastopniki obeh strank pogodbenic in predsednika volijo skupno. Če se ne sporazumejo, določi predsednika okrajni ali mestni narodni odbor. Komisija zaseda samo, kadar je to potrebno. 42. Ta pogodba velja do 1. maja 1946. Če se pogodba ne odpove mesec dni pred potekom roka, se avtomatično podaljša in zainteresirane stranke določijo nov lok trajanja pogodbe. Gotove tarifne točke iz te pogodbe se lahko spremene tudi pred njenim potekom, če se obe stranki strinjata s tem. Spremembe se vrše samo preko Paritetne komisije. 43. Ta pogodba se sestavi v petih primerkih v narodnem jeziku. En primerek ostane podružnici, eden delodajalcu, eden Inšpekciji dela, eden Centralni upravi zveze in eden delodajalski organizaciji. 44. Ta kolektivna pogodba postane veljavna z dnem sklenitve. 45. Končna pravilnost poedinih točk iz te pogodbe postane veljavna šele, če v 14 dneh od dneva prejema Inšpekcija dela pri federalni vladi ali Zvezno tajništvo odnosno Centralna uprava strokovne zveze ne izreče nobenega ugovora. 46. Ta kolektivna pogodba je bila podpisana dne ... 194.. v ... po pooblaščencih, in sicer za podjetje: (imena, priimki, poklic in službeni položaj vsakega zastopnika podjetja in njegov pečat) Za delavce in nameščence: (ime, priimek, poklic in službeni položaj vsakega zastopnika delavcev in nameščencev in delavske organizacije z njenim pečatom. ) Privatnih zavarovalnic ne bo več mora skrbeti podjetje v smislu zakonskih 1 določenih in preciziranih akordnih za predpisov. Podjetje mora zagotoviti v za-' 9iužkov, mezd in plač vseh zaposlenih dostni množini in prikladnih prostorih delavcev in nameščencev, se prilaga tej pogodbi in tvori njem sestavni del. pitno vod8 in vodo za pranje. 9. Prijave, odjave in druge administrativne posle v zvezi z delavskim zavarovanjem mora opravljati podjetje v redu in pravočasno. 10. Prostore, opremo in prevozna sredstva za delavske menze, zadruge, kulturne in flzkulturne delavske organizacije kakor tudi za strokovne tečaje in šole mora dati na razpolago podjetje. 11. Otroška zavetišča in zabavišča za deco, ki so njeni roditelji zaposleni, mora dotično podjetje urediti v primernih prostorih ter nuditi ostalo pomoč v sodelovanju s socialnimi ustanovami. * 12. Pripombe in predlogi, ki bi jih delavci ali nameščenci izročili podjetju ustno ali pismeno in ki se nanašajo na Določbe za udarnike 35. Za udarnike se bodo smatrali tisti delavci in nameščenci, ki z lastnimi Izumi izpopolnjo stroje in orodje im ki z racionalizacijo tehnološkega procesa omogočijo povečanje proizvodnje, kakor tudi oni, ki s svojim marljivim delom stalno prekoračijo določene delovne norme najmanj < za 5% pod pogojem, da je kakovost dela dobra. 36. Ugodnosti nudi podjetje udarni-nikom tako, da dodeljuje prvenstveno! udarnikom in njihovim družinam stanovanja v lastnih poslopjih, delovno obleko, obutev in vse predmete, ki jih podjetje dobavlja za potrebe delavstva.1 Zakonodajnemu odboru Začasne narodne skupščine je bil med drugim izročen v proučitev osnutek zakona o državni zavarovalnici in o likvidaciji obstoječih zavarovalnic. Ta osnutek je eden mnogih ukrepov, ki so bili v zadnjem času storjeni na gospodarskem polju. S tem, da se proglaša drž. monopol zavarovanja v državi, se že iz osnove iz-premeni dosedanje stanje zavarovanja pri nas. Osnutek zakona gre za tem, da dobimo povsem novo organizacijo zavarovalne stroke, takšno, kakršna je potrebna in koristna narodnemu gospodarstvu. Osnutek zakona o uvedbi monopola zavarovanja, ki naj ga uveljavi državna zavarovalnica, pomeni konec razdobja v zavarovanju v naii državi, v katerem brez najmanjšega dvoma zavarovanje ne samo da ni prinašalo našemu gospodarstvu vseh koristi, ki jih sicer samo po sebi predstavlja, temveč mu je pogosto celo škodovalo. Težišče zavarovanja v naši državi je bilo, kakor vemo, v rokah tujcev vse od ustanovitve in je ostalo pod njihovim vodstvom vse do danes. Med tem ustanovljene domače zavarovalnice se niso mogle otresti odvisnosti od tujih in v glavnem so bile pravi akviziterji — generalni agenti tujih zavarovalniških družb, večinoma nemških in italijanskih. Ustanovitev mnogih domačih zavarovalnic nas * ni moglo postaviti na lastne noge: način zavarčvalnega poslovanja, ki zahteva kot nujnost koncentracijo, je spravila nasprotno številne naše male zavarovalnice v še podrejenejši položaj napram tujim zavarovalnicam. Trebaje le pogledati podatke o uspehih njihovega poslovanja in prepričati se, da predstavlja v znesku vplačanih premij izplačana zavarovalnina le manjši del, ponekod celo le neznaten del. Toda zdravo zavarovanje bi moralo vrniti gospodarstvu v obliki zavarovalnine le nekoliko manjšo vsoto od tiste, ki jo prejme od zavarovalcev. V najboljšem primeru se je vračalo le okrog 40%, dočira niso bili redki primeri, da izplačane zavarovalnine ne dosežejo niti desetine vplačanih premij. Zavarovanje potnikov na železnicah je v tem pogledu najzgo- vornejši primer: vsako leto se je za to zavarovanje plačalo po nekoliko milijonov dinarjev, na račun zavarovalnine se je pa izplačevalo vsega 200 do 300.000 dinarjev. Zavarovanje je potrebno in koristno gospodarstvu. Zato mora država računati z neobhodno potrebo, da dobimo tudi pri nas zdravo organizacijo zavarovanja. Ravnati se moramo po drugih državah in upoštevati njihove izkušnje. Državni monopol zavarovanja proti požaru [ta panoga je v naši državi najvažnejša in najbolj razvita) obstoja že od nekdaj celo v Švici, ki ima posebne razloge, da obdrži zasebne zavarovalnice, ker ji prinašajo v aktive njene plačilne bilance znatno postavko tujih deviz; tam se opaža stremljenje, da bi se tudi v pogledu drugih panog zavarovanja uvedel državni monopol. Po koncu te vojne se v tem smislu izvajajo ali pripravljajo reforme v Češkoslovaški in Angliji, pa tudi v Sovjetski zvezi se je zavarovanje v državnih rokah izredno razvilo. Te dni je bilo več posvetovanj med predstavniki privatnih, domačih in tujih zavarovalnic. Cilj teh posvetovanj je bil mobilizacija vseh sil da bi se odvrnil zakon o likvidaciji privatnih zavarovalnic. Določeni so celo delegati, katerih naloga je postaviti na noge vse reakcionarne sile v Hrvatski in Sloveniji. Dana so bila navodila, da se pogrejejo stare protinarodne teze šovinizma in separatizma. Ni izključeno, da bodo skušali mobilizirati za to borbo tudi svoje inozemske kolege. Oni pozabljajo, da so minili oni za nje »zlati časi«, ko so s svojim posredovanjem ovirali ali onemogočali {Vi!11, nezaželene zakone, pa čeprav so bili iz splošnega vidika nujno potrebni, ii ljudje goje nado, da bodo tudi sedanje prave ljudske zastopnike, kakor so včasih svoje zastopnike, omehčali v sklepu storiti vse, kar zahtevajo interesi skupnosti — naših narodov, njihove države in gospodarstva. Zakon o likvidaciji privatnih zavarovalnic bomo morali dobiti, ker to zahtevajo splošni ljudski interesi. Pismo iz Amerike Zdaj, ko je končana dolga druga svetovna vojna prihajajo v-domovino pisma mnogih naših izseljencev, ki v tujini niso pozabili na svoje domače kraje. Vsa štiri leta so z vero v svoje ljudstvo spremljali naš težki boj za svobodo. Ze med vojno so zbirali za pomoč svoji trpeči domovini. Odkar je mir v svetu, prihajajo številne pošiljke iz Amerike in od vsepovsod, koder so raztreseni ljudje naše krvi. Z njimi prihajajo tudi pisma, v katerih sprašujejo rojaki z tujine o svojih domačih ljudeh in življenju pri nas. Pred dnevi smo dobili tole preprosto pismo: Sharon Pa, julij 1945. Draga mama! Po dolgem času se zopet oglašam. Upam, da Te najdejo te vrstice še živo in zdravo. Prosim, da mi takoj pišete, kaj se je ose o teh letih vojne godilo z Vami. čitala sem strašne stvari, kako so Nemci in Italijani matrali naše ljudi. Pišite mi, kako so se kaj obnašali naši iz Tušev dola. Upam, da ste bili na pravi strani. Mislim pri partizanih — in ne pri švabobrancih, ker edino partizani se bore za izboljšanje življenja, ne pa domobranci, ker oni so za tlako in za srbsko čaršijo. Mama, ko boste volili, volite za Tita ne pa za Petra. Ne potrebujemo kraljev, ali bolje rečeno trotov. Edino republika je rešitev. Ne bom zdaj dosti pisala, ker sem kar neroozna, da po tolikeni času spci lahko pišem domov. Kajti zame je to že cela večnost. Zato oprostite mojim čačkam. Moji otroci so ze veliki in vsi zdravi. Toda jaz nisem preveč zdrava. Sprejmite vsi skupaj najlepše pozdrave. Zelo bi rada naslov od Anice. Pa tudi Ivan ?aJ P[s.f- Pozdravi vse iz Tušev Do- 4 i. i I«? 'St me’ kar te ie zgodilo v teh letih. Zbogom. Mimi. Moj naslov: Frons Mrs. Man/ Bahor Box 51 Superior St Sharon Pa, USA. Tako je pisala hči Mimi svoji materi Katarini Muc v Tušev Dol pri Črnomlju. Matere njeno pismo ni dobilo več ftve! Se ko so italijanski fašisti divjali po Beli krajini, je v borbi za svobodo izgubila sina Ivana. Tudi on ne bo več pisal svoji sestri v Ameriko, da bi ji povedal o vsem trpljenju njenega ljudstva. Mati Katarina pa je od žalosti za sinom kmalu umrla. Vaški ljudski oder pri sv. Križu Pri Sv. Križu poleg Trsta se je vršil nastop, ki predstavlja obračun trimesečnega kulturno prosvetnega dokt Slovenska vas, v kateri so tašisti T> let zatirali vsako svobodno misel in slovensko besedo, je v nekaj mesecih organizirala svojo lastno godbo na pihala, dober 40 članski mešani zbor. dramatsko družino in recitatorje. Ta vas ima sedaj najboljši vaški ljudski oder na Primorskem. Pri tej prireditvi, katere se je udeležilo preko 2000 ljudi, so igrali tudi »Hlapca Jerneja«. Bolgarija - pogled nazaj in naprej Spremembe, ki so se dovršile v prvem letu obstoja Domovinske fronte v Bolgariji, so ogromne in tako dalekosežnega pomena, da bi zanje v drugih okoliščinah bila potrebna mnoga leta. Bolgarija je popolnoma prelomila s svojo tradicionalno politično orientacijo, ki je v bistvu vedno bila nemška. Bolgarija je bila ena tistih nesrečnih dežel evropskega jugovzhoda, kjer je Bismarcku v drugi polovici preteklega stoletja uspelo spraviti na prestol nemško dinastijo Sach-sen-Koburg, ki je vse do septembra lanskega leta krojila Bolgariji usodo. Vsa tako imenovana »višja družba« je več ali manj živela v pričakovanju, da Nemčija preraste druge evropske velesile, in tedaj bo tudi za Bolgarijo prišel čas, da nastopi s svojim imperia-litičnim programom. Kot mnoge druge države, ki so se v prvi svetovni vojni borile na strani Centralnih sil, je tudi Bolgarija po prvi svetovni vojni doživljala krizo posebne vrste, katere poudarek ni bil predvsem na ekonomskem področju, na katerem Bolgarija ni toliko izgubila kot na primer Avstrija ali Madžarska. Vendar je v večji meri kot poslednji dve občutila, da je politično izolirana, kar je izzvalo _ globoke re-perkusije v njenem političnem življenju. Bolgarija je dolgo časa samovala na Balkanu. V balkansko zvezo je vstopila šele na izrecno povabilo naše in grške vlade ob priliki sestanka v Solunu. To je bil zelo velik uspeh, ki je Bolgarijo dvignil iz izolacije. Bolgarija je zopet lahko imela svojo kadrovsko vojsko. S tem je padla ena od omejitev, naložena Bolgariji v neuilleški mirovni pogodbi. Toda Bolgarija v bistvu svoje zunanje politike vendar ni spremenila. Res, da je po eni strani navezala gospodarske in pozneje tudi politične stike s Sovjetsko zvezo, vendar je stvarno stala tam, kjer je vedno bila za časa vladanja dinastije Sachsen-Koburg. Bolgarija se je v takih razmerah, podobno kot ^Madžarska in druge premagane države iz skupine Centralnih sil, pridno udeleževala revizionistične kampanje, ki se je razbesnela v letih 1930—1934 in s tem malo doprinašala miru na Balkanu. Vendar se je zdelo za hip v letih 1923, 1924, da bo Bolgarija krenila na pot demokracije. To je bilo v času delovanja Stambolijskega, ki zaradi zavratnega umora ni prinesel pričakovanih rezultatov, ko je revolucionarno razpoloženje v masah pri« vrelo do viška. Kljub vsemu pritisku od spodaj, ki ga je nenehoma izvajala masa^ bolgarskega ljudstva, je najvišji državni aparat na čelu z dvorno kamarilo, ki se je zbirala okrog neodločnega, mistiki vdanega carja Borisa, ki je bil pod vplivom raznih reakcionarnih osebnosti, agentov Hitlerja — kot se je to .izkazalo ra, sodnih razpravah proti kraljevim namestnikom, bivšim ministrom in sploh okolici, ki je kralja obdajala — ostal ves čas razdobja med prvo in drugo svetovno vojno trdno v rokah reakcije. Tako je prišlo, da je vlada 1. marca 1941 na Dunaju odkrito pristopila k tripartitnemu paktu, sledeč tendencam, ki so že dalj časa prevladovale na odgovornih mestih in ne da bi poprej narod obvestila. Na Balkanskem polotoku je prišlo ▼ letih 1940 in 1941 do velikih teritorialnih sprememb, ki so bik posledica ekonomskega in političnega penetriranja italo-nemškega nacifaši-stičnega bloka na ta občutljiv kos Evrope, kjer so se začeli zbirati težki oblaki. Preko Balkana vodi namreč pot v vzhodni del Sredozemskega morja' (Egipt, Sueški prekop) in v Žužno Rusijo, v črno morje, Turčijo, laku. 7. septembra 1939 je Italija pod vodstvom svojega fiihrerja premišljeno naskočila in v nekaj dneh okupi rala Albanijo, ki ni bila edina, ker se je nahajala v večni notranji krizi zaradi egoistične politike kralja Zogua in se s tem utrdila na tistem delu Bal kana, ki odpira najširše perspektive za kontroliranje poti, ki vodijo v nje. govo osrčje in še posebej k veliki Inki “Solun ter preko Janine v Tesalijo in Atene (in odtod event. v Egipt). To je bila le prva etapa na poti do realizacije večjega programa. Leta 1940 Jn točno 28. oktobra, ko sta se Duce m Fiihrer sestala v Florenci in v dobrem razpoloženju kovala svoje peklenske načrte, je Italija naskočila še Grčijo in že v novembru istega leta pričela s provokacijami na našili tleh (bombardiranje Bitolja, Ohrida, Kiče-va in drugih krajev v Makedoniji). Na Dunaju pa so medtem, to je oktobra leta 1940 dodelili Madžarski velik del severne Transilvanije, kar je v bistvu značilo povečanje nemškega vpliva na Balkanu, kateremu je Nemčija, potem, ko je na zahodu zlomila odpor Francije, začela posvečati vedno več pažnje. Nemčija je ob tej Priliki garantirala nedotakljivost romunskih meja In si na ta način naložila še »dolžnost«, da »inštruira« romunske trupe. Tako sc je polagoma Pripravljala obkolitev Bolgarije. Balkanska zveza je po Stojadinovičevi krivdi tudi že davno propadla in Boleri ja je 1. marca 1941 — kot že povedano — pristopila k hitlerjevski koaliciji, za kar ima nemalo zasluge Prav car Boris, ki je sredi novembra leta 1940 v ta .nameni obiskal Hitlerja v Berchtesgadenu (ob tej triliki *e je v bolgarskem sobranju inscinl-raln kampanja za Makedonijo) in Fi-•ov, kfr je v januarju leta 1941 že lah-k» uredil še poslednje podrobnost; n» Dunaju. Bolgarija, ki »o Jo Nemci Postopoma okupirali in pretvorili v ?voJ° bazo, je odslej trdno v nemških rokah. Kar se je tnm zgodilo, je samo še logična posledica absolutne Za svobodno, demokratično in napredno Bolgarijo Predlogi narodnega odbora Domovinske fronte bolgarski vladi Sofija, 10. sept. (Tass.) Narodni odbor Domovinske fronte je zaradi koristi dežele in da izpolni svojo dolžnost, predlagal vsem skupinam in posameznikom, ki so v zadnjih mesecih zaipustili Domovinsko fronto, sestanek, da bi skupno našli sprejemljivo podlago za premostitev razlik- med njimi in Domovinsko fronto. Zastopniki skupin, ki so zapustile Domovinsko fronto, so odbili povaibilo narodnega odbora ter s tem poudarili, da niso pripravljeni razpravljati z narodnim odborom o možnosti sklenitve dogovora in o njihovem povratku v Domovinsko fronto. To 60 storiM ia nagibov, o katerih narodni odbor ne želi razpravljati. Zaradi trenutnega položaja smaitra narodni odbor Domovinske fronte skupno z vodilnimi organi Domovinske fronte za svojo dolžnost priporočiti vladi, da izvrši sledeče ukreipe, ki bodo v sedanjem med- narodnem in notranjem položaju Bolgarije zagotovili reden demokratičen razvoj dežele z ozirom na njeno svobodo, neodvisnost in redne odnose iskrenega sodelovanja z velikimi demokratičnimi deželami s Sovjetsko zvezo, Združenimi državami in Veliko Britanijo. Ti ukrepi so: 1. Dati v interesu demokratičnega razvoja naše dežele vsem protifašističnim krogom in skupinam pravico in možnost organiziranja v zakonitih političnih strankah, ki bodo imele 6voja lastna glasila. 2. Zagotoviti vsem zakonitim poliitičnim strankam svobodno tekmovanje pri volitvah in v ta namen izvršiti vse potrebne spremembe zakona o volitvah. 3. Podvzeti zakonodajne in upravne ukrepe, ki bodo še boLj zagotovili svobodne volitve. Združeni delavski sindikati in glavni sindikat poljedelcev odločne na strani vlade Domovinske fronte Sofija, 10. sept. (Tass) Pred kratkim je bilo plenarno zasedanje osrednjega odbora združenih delavskih sindikatov, ki se ga je udeležilo okrog 200 zastopnikov vseh delavskih sindikatov. Po poročilu Rajka Damanova o položaju v deželi v zvezi z odgoditvijo volitev in o nalogah združenih sindikatov je plenum sprejel deklaracijo, ki pravi, da združeni delavski sindikati »neomajno podpirajo Domovinsko fronto in njeno vlado ter bodo podpirali njeno politiko, ki je za ljudstvo koristna«. Deklaracija pravi daljp, da Združeni delavski sindikati podpirajo oblast Domovinske fronte, ki je zagotovila vsemu bolgarskemu ljudstvu široke pravice in svoboščine, ki se neomajno bori proti fašističnim šovinistom in dobičkarjem v Bolgariji in vodi bolgarsko ljudstvo po poti gospodarskega, kulturnega in političnega napredka. Vlada Domovinske fronte je zajamčila svobodno organizacijo demokratičnih sindikatov, popolno svobodo za delavce in uradnike, je izboljšala njihove materialne pogoje, jim dala možnost za vzdrževanje zvez s sindikati drugih demokratičnih dežel itd. Deklaracija poziva vse delavce in uradnike, da ohranijo skupno z vsem bolgarskim ljudstvom pridobitve 9. septembra, da omogočijo ostvaritev svobodne, demokratične, mogočne in napredne Bolgarije. Osrednje vodstvo glavnega sindikata poljedelcev je po pretresu položaja, ki je nastal po odgoditvi volitev, tudi sprejelo deklaracijo, v kateri odobrava sklep vlade in narodnega odbora Domovinske fronle, ki odgovarja najvišjim narodnim koristim in namenom, da odstrani nesporazum in obrekovanje, ki ga širijo sovražniki Bolgarije med bolgarskim ljudstvom. Glavni sindikat poljedelcev je po razmisleku, da je ljudska vlada pod vodstvom ministrskega predsednika Kimona Georgijeva odločno in trdno uresničila temeljne točke programa Domovinske fronte, sklenil, da ji bo dal vso podporo in je prepričan, da lahko samo ta vlada izvede bližnje volitve v zakonodajno skupščino. 4. Ustanoviti v evrho javnega nadzorstva priprav za volitve osrednjo komisijo z ustrezajočimi odseki v volilnih okrožjih, v katerih bodo zastopniki narodnega odbora, vseh strank, ki se bodo udeležile volitev, in ugledni možje izven strank. 5. Volitve morajo biti v najkrajšem času. Volitve mora voditi vlada Domovinske fronte s Kimonom Georgijevim na čelu. Sesta/va vlade mora ostati nespremenjena, razen v primeru, če bi bala kak^ sna politična skupina sprejeta v Domovinsko fronto. Narodna Domovinska fronta poudarja, da 60 vrata v Domovinsko fronto odprta vsakomur, ki dejansko podpira njen program, ki je pripravljen boriti ee zanj in ki bo z vsemi sredstvi branil narodno neodvisnost in suverenost Bolgarije. Predloge so podpisali člani narodnega odbora Domovinske fronte in zastopniki vodilnih organov strank Domovinske fronte. Bolgarski radikali za sodelovanje Sofija, 10. sept. Tajništvo bivše radikalne stranke, v sestavu katerega so Mi-hajlo Stojančev, dr. Kostirkov in drugi, je imelo sejo, na kateri je določeno končno stališče radikalov v pogledu političnega položaja. Stojančev je to stališče razložil takole: Popolno sodelovanje za ceno vseh žrtev z vsenri demokratičnimi silami, da bi se sklenil čim ugodnejši mir za Bolgarijo. Amnestija v Bolgariji Sofija, 10. sept. (Tanjug.) Minister za informacije Dimo Kazasov je dal naslednjo izjavo predstavnikom tiska: Vlada je sklenila izdati amnestijo, ki bo široko zajela politične kakor tudi kriminalne obsojence. Regentom je bil poslan spisek jetnikov, ki naj bi bili pomi-loščenL Po tem spisku bosta oproščena kazni 302 jetnika, ki jih je obsodilo ljudsko sodišče. Znatno bo zmanjšana kazen 401 jetniku. Poleg tega je popolnoma amnestiiranih 128 oseb, a kazen zmanjšana 95 kriminalnim obsojencem. Poleg tega je minister za notranje zadeve Anton Jugov ukazal, da ee izpusti iz delavskega vzgojnega taborišča še 400 oseb poleg tistih, ki so bili izpuščeni 26. avgusta. Divjanja grških monarho-fašistov Tolpe rojalistov- in fašistov pod zaščito grških oblasti ne prenehajo z zatiranjem slovanskega ljudstva v Egejski Makedoniji Beograd, 10. sept. (Tass) Zmerom več beguncev iz grške Makedonije prihaja čez jugoslovansko mejo. Jugoslovanski listi so priobčili'opise o pokoljih v vaseh kosturskega okraja. 700 oseb se skriva v gozdovih pred preganjanjem grških reakcionarjev. 7. avgusta sta prebivalca Hrupiste Spire Ivanovski in njegova žena izvedela, da je njun sin unurl v nemškem ujetništvu. Mnogo prijateljev in sorodnikov je priSlo k staršem, da bi izrazilo sožalje. Nenadoma je 15 grških stražnikov pod vodstvom policijskega načelnika vdrlo v hišo frankovskega in aretiralo vse goste pod pretvezo, da so se zbrali na »politični sestanek in da razpravljajo o tem kako bodo delovali proti grškim oblastem«. Prebivalci Hrupiste ne upajo na cesto. Mestece je kakor mrtvo. V začetku avgusta je policijski oddelek obkolil gozd, kjer se je skrivala skupina kmetov, in začel streljati v gozd s strojnicami in brzostrelkami. Po čudežu je kmetom uspelo zbežati iz obroča. 14, avgusta so rojalistične tfllpe vdrle v vas Girilevo in aretirale 5 žensk, pod pretvezo, da so prepevale »prepovedane pesmi«. Pretepli so jih do nezayesti ter jih nato izpustili z opozorilom, da jih bodo obesili, če si bodo še upale prepevati take pesmi 11. avgusta so grški fašisti aretirali 1 žensko in 7 mož iz vasi Fitiliite zaradi njihovih »demokratičnih nazorov«. Aretiranci so še vedno v ječi v Kosturi. 2e nad dva meseca divja v vasi Ligista tolpa grških fašistov pod vodstvom znanin nemških plačancev: Stratosa, Ginnakosa in Bendisa. Tolpa strahuje prebivalstvo, ropa vaščane in nekaznovano zažiga njihove hiše. Naslednje dejstvo je dokaz, da grške oblasti podpirajo rojalistično-faiistične bandite. Policija v Gorenici Je zapovedala kmetom Sarnelovu, Tučevu, Kalimokovu in bratoma Klapsoj iz vasi Olište, naj pridejo v Gorenico, da bodo dobili nazaj živino, ki so jim jo odpeljali rojalisti. Ko so na stražnici poročali, so jih aretirali in zaprli. Vas Gorenica je postala središče reakcije in strahovlade v ko-sturskem okraju. Tukaj se je osnovala tolpa rojalistov in fašistov, ki strahuje vso okolico. Roparji posiljujejo ženske, ropajo in pobijajo ljudi brez kazni. Meseca avgusta so v Gorenici sami aretirali 39 prebivalcev in ubili 2 izmed njih. En kmet je umrl zaradi pretepanja. Na stotine kmetov iz Gorenice je zbežalo v gozdove. Kakor poročajo begunci, dajajo grške oblasti hrano in blago ki ju pošilja v Grčijo UNRRA samo svojim pristašem, med tem ko Makedonci in grški demokrati ne dobijo ničesar, krati ne dobijo ničesar, Kmetje v grški Makedoniji, ki so jim roparji vzeli živino, nimajo s čim obdelovati polj. Samo iz vasi Smisite so odpeljali okrog 100 glav živine, nad tisoč ovac in vso vprež no živino. Odgovor Splošne zveze dela De Gaullu Splošna zveza dela ne bo spremenila linije, ki si jo je izbrala in se bo pri volitvah z vsemi silami borila proti reakciji Pariz, 10. sept. (Tass.) Last »Franc-tiireurc komentira De Gamllovo odklonitev, da bi sprejel zastopstva Splošne zveze dela zaradi razgovorov o bodočih volitvah. List pravi, da se De Gaullovo obnašanje do Splošne zveize dela prav nič ne razlikuje od ponašanja Vichya do te zveze. V razgovoru z dopisnikom »Front National« je Jouhaux dejal; »Močno me je presenetil odgovor predsednika začasne vlade francoske republike, ker ni nitti zastopstvo, ki ga jaz vodim niti jaz, imel namena voditi zasebni razgovor z generalom De Gaullom. Pisal sem v imenu zastopstva. Vsi člani Splošne zveze dela in zveze same si pridržujejo pravico, da se aktivno udeleže volilne kam,pan j e, posebno ker je to zadeva referenduma, katerega se bo udeležila vsa dežela. Lahko vam rečem v zvezi s tem, da francoski sindikati ne bodo nikdar dovolili, da bi njiiliovi člani postali manj vredni državljani.« naslonitve na hitlerjevsko Nemčijo in to ne samo politično, ampak tudi ideo-loško.. Reakcija je ves ta čas krepko držala narod v svojih kleščah in. pazila, da zatre vsak izraz narodnega odpora. Formirala je posebne oddelke za pobijanje partizanskega gibanja. Na zunaj je vedno poudarjala svojo nevtralnost, kar je bilo v popolnem nasprotju z dejstvom, da je bila v vojnem stanju z Anglijo in Ameriko, dasi v bistvu ni bila drugega kot nemški žandar na Balkanu. Vendar narod ni nasedel fašistični propagandi, ki je narodu prikrivala stvarno stanje na frontah, ni verjel njenim napadom na jugoslovansko osvobodilno gibanje odnosno obrekovani kampanji, ki jo je vodil vladni tisk proti Sovjetski zvezi. Sijajni uspehi Rdeče armade in naših partizanov so vzdrževali visok duh odpora tudi med bolgarskim narodom, ludi tu se«je začelo gibanje med množicami in spomladi leta 1943 se formirajo prvi partizanski oddelki na jugoslovansko - bolgarski meji, ki so se pozneje v glavnem udejstvovali v Ro-Tej dejavnosti je odgovarjala politična aktivnost v mestih, kjer so nikJi narodno osvobodilni odbori pod vodstvom Domovinske fronte. Tako je bilo vse pripravljeno, da narod preko Domovinske fronte prevzame oblast v svoje roke že 9. septembra 19ii, to Je Se preden so so- vjetske trupe prispele v Sofijo (1?. septembra). Zrušil se je dolgoletni režim duhovnega tlačenja in _ gospodarskega izkoriščanja. Bolgarija je pomedla s tujo dinastijo, _ki je s svojo avanturistično politiko že ^tretjič pripravila Bolgariji tako strašno razočaranje. Nova vlada, ki se je takoj nato formirala, je takoj nato objavila vojno Nemčiji in bistveno pripomogla k likvidiranju hitlerjevskih ostankov v Podonavju. S tem si je Bolgarija pribo-/ila dostojno mesto v družini svobodoljubnih narodov. Sicer je pa želja Bolgarije, da se sklene časten mir in da prisjpeva h konsolidaciji Balkana. Bolgarska vlada lojalno in vestno izpolnjuje obveznosti, ki jih ji je naložil sporazum o premirju in tako utrjuje svoj mednarodni položaj. Ta se je posebno popravil prav v zadnjih časih, potem ko je Sovjetska _ zveza^ v znak priznanja obveznosti, ki jih je Bolgarija že izpolnila, sklenila uradno priznati Bolgarijo Domovinske fronte in navezati z njo redno diplomatske od-noša je. Med Demokratično federativno Jugoslavijo in domovinsko frontovsko Bolgarijo ni več nobenih spornih vprašanj. Bolgarski narod je 9. septembra v revolucionarnem zavzetju oblasti, Iz rok osovraženih narodnih zatiralcev, dokazal, da je razumel nalogo časa in pokazal pozneje na vseh poljih, knko je tr»b« obračunati s preteklostjo. —om. Drugi taljnik Splošne zveze dela Be-noit Frachon je podal naslednjo izjavo zastopnikom tiska: »Odgovor voditelja začasne vlade bo brez dvoma presenetil tiste, ki poznajo znaioa|i aveze in važno vlogo, ki jo je imela zveza v osvobodilnem boju. Ta odgovor lahko samo vznemiri 5 milijonov članov sindikata, ves delavski razred in tudi republikance. V resnici kliko vsakdo opazi izzivalni ton tega odgovora glavnemu tajniku največje francoske organizacije. Vsakdo razlaga ta odgovor kot željo, da bi se spodbija pravica delavskih organizacij, da se udeležuje narodnega življenja. Do sedaj so •samo voditelji najbolj reakcionarnih vlad gojili taka čustva do Splošne zveze dela. Odgovor generala De Gaulla ne bo prisilil Splošne zveze delo, da bi spremenila linijo, ki si jo je izbrala. Zveza se bo še nadalje z vsemi silami borila za enotnost republikancev in za zmago demokracije na bodočih volitvah nad1 reakcijo, ki odraža noše najbolj elementarne svoboščine.« »Combnt« pravi, da »Francoz ne more nikdar žrtvovati načel na ljubo še tako velikemu možu,« ter piše: »Generali De Ganile lahko misli, da je njegov načrt najboljši, lahko ga brani in ga končno razloži, če misli, da njegovega načrta nismo razumeli. Vendar pa ne more zavestno obrniti hrbta istočasno komunistom, socialistom in drugim republikanskim silem, ki združujejo večino Framoozov.« Leon Jouhaux v Londonu Pariz, 10. sept. (Tanjug.) Kakor poroča AFlP, je generalni taljmik Splošne zveze dela Leon louhaux odpotoval iz Pariza v London kot predstavnik francoskega centralnega sindikata na kongres »Trade Uniona«, ki bo od 10. do 15. t. m. v Blackpoolu. Quisling obsojen na smrt Oslo, 10. sept. (Ase. Pr.) Kakor poroča o«loikrf radio, je bil Vidkua Quisllng obsojen na smrt. Spoznam je hiil za krivega vseh obtožb. Sodba Je bila soglasna. ★ Američani na Koreji New York, 10. sept. (Asb. Pr.) Ameriške čete so se izkrcale na Koreji. To je prvo ameriško izkrcanje ob azijski obali. Čete so že zasedle pristanišče in mesto Džinsen. Osvobodile so stotine ameriških in britanskih ujetnikov. Praga manifestira za jugoslovanski Trsi Praga, 10. sept. (Tanjug) V Pragi so bile velike manifestacije z geslom »Trst Jugoslaviji«. Manifestacije so bile prirejene v največji praški dvorani »Lucerna«, ki more sprejeti več kakor 3000 oseb. Pobudo je dal pripravljalni odbor Zveze prijateljev Titove Jugoslavijenn Društva za kulturne zveze z Jugoslavijo. O teh manifestacijah poroča radio Praga: Danes je navaden dan, vendar pa za Pražane ne pomeni navadnega dne. Pražani so se zbrali, da svobodno, iskreno in navdušeno manifestirajo za pravičnost jugoslovanske stvari. Čehi in Slovaki so se divili narodno osvobodilnemu boju jugoslovanskih narodov tudi takrat, ko jih je tlačil jarem fašizma in nacizma. Danes so se zbrali prebivalci Prage, da ^nova manifestirajo za Jugoslovane, ki so edini od malih narodov s svojim bojem in samopožrtvovalnostjo aktivno doprinesli velik delež k splošni zmagi. Velika dvorana »Lucerna« je bila natlačeno polna do zadnjega mesta. Na galeriji so bile deklice v narodnih nošah, ki so prišle, da se udeležijo splošnih manifestacij, da bi tudi one dokazale velike simpatije in ljubezen nasproti Jugoslaviji in jugoslovanskim narodom. Prišli so tudi zastopniki Zveze češkoslovaške mladine, češki mladinci in mladinke, da dajo priznanje jugoslovanski mladini, ki je nosila velik del bremen v težkem narodno osvobodilnem boju na svojih ramah. Ko so bile češkoslovaške meje v nevarnosti, ko je monakovski sporazum prinesel češkoslovaškemu narodu suženjstvo, narod ni klonil glave in se ni pokoraval usodi. S svojim žilavim odporom je stal vedno na dostojni višini. Češkoslovaški narod je spremljal razvoj dogodkov, spremljal je narodno-osvobodilni boj jugoslovanskih narodov. Ta boj je dajal vzpodbudo f&di češkoslovaškemu narodu, da je vztrajal do konca. Največja praška dvorana »Lucerna« je napravila zelo svečan vtis. Bila je podobna zboru ljudi, ki hočejo vsestransko manifestirati svojo spontano ljubezen do jugoslovanskih bratov. Za glavnim odrom so bile zastave Češkoslovaške republike, Sovjetske zveze in demokratične federativne Jugoslavije. Dvorana je bila okrašena z velikimi slikami predsednika Češkoslovaške republike dr. Beneša, genera-lisima Stalina in maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita. V dvorani so bili napisi z gesli: »Jugoslovanski Jadran — češkoslovaško morje!« »Jugoslovanski Trst — češkoslovaško pristanišče!« Na teh manifestacijah so govorili znani češkoslovaški politiki in javni delavci; govoril pa je tudi jugoslovanski poslanik v češkoslovaški dr. Černej. Govori so bili često prekinjeni z dolgotrajnim odobravanjem, vzklikanjem Jugoslaviji, Benešu, Titu in Stalinu. Albansko ljudstvo zahteva republiko Beograd, 10. sept. (Tass) Po poročilih iz Tirane dobiva albanska vlada od vseh strani spomenice, ki so bile sprejete na številnih zborovanjih po vsej deželi. Prihajajo tudi brzojavi, v katerih albansko prebivalstvo pozdravlja sklepe kongresa albanske Ljudske fronte in zahteva ustanovitev republike. Spomenica okrožnega kongresa protifašistične mladine v Draču pravi: »Zagotavljamo Vam, da bomo napeli vse sile za uresničenje naše skupne želje, za ustanovitev napredne demokratične albaftske republike.« Udeleženci številnih zborovanj v okrožju Korča soglasno izražajo svoje soglasje z odločitvami albanske Ljudske fronte in svojo željo po republiki. Odlikovanja sovjetskih poveljnikov na Daljnem vzhodu Moskva, 10. sept. (Tass.) Danes je bil objavljen odlok predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR o odlikovanju voditeljev čet, častnikov in voj altov — junakov zmage nad Japonsko. Vrhovni poveljnik sovjetskih sil na daljnovzhodnem bojišču maršal Sovjetske zveze Aleksander Vasiljeveki je bil odlikovan z drugo zlato kolajno Zvezde junaka Sovjetske zveze za vzgledno izvedbo poverjenih vojnih nalog v operacijah proti japonskim imperialistom in za odločilne uspehe, ki so bili doseženi kot posledica teh operacij. V skladu s pravilnikom glede dvakrat odlikovanih junakov Sovjetske zveze, bo postavljen bronast; doprsni kip maršala Aleksandra Vasiljev-skega v njegovem rojstnem kraju. Poveljnik prve daljnovzhodne fronte maršal Kipil Meretekov je bil odlikovan z redom Zmage. Naslov junaka Sovjetsko zveze je bi! podeljen poveljniku zabaj-kalske fronte maršalu Rodionu Mali novskemu. Poveljnik druge daljnovzhodno fronte armadni general Maksim Purkajev je bil odlikovan z redom Suvorova prve stopnje. Važne naloge sindikalnih zvez pri izvedbi Stalinove petletke Moskva, 10. sept. (Tass) Sindikalne zveze bodo imele veliko vlogo v izvajanju četrte Stalinove petletke — petletni načrt za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva Sovjetske zveze Vsezvezni osrednji svet sindikalnih zvez Je priporočil sindikalnim organi*«-cijani, da aktivno sodelujejo pri delu ljudskih komisariatov pri začrtavanjn petletnega načrta in da se združijo pri gradnji stanovanj, kantin, društvenih prostorov, stadionov, porodnišnic, bolnišnic m tako dalje. Ustanovljen je bil poseben sindikalni odbor z navodili, da pripravi petletni načrt za obnovo in zgraditev novih sanatorijev. okrevališč, športnih igri5*, kulturnih domov, turističnih taborišč, taborišč mladih pionirjev itd. Stran Q ijfrtdska ptGoiuu M*ssQ$temb» i&36 Državno plava no prvenstvo II. delovna brigada ljubljanske mladine v Bohinju II. delovna brigada v Bohfn u Prekrasna je Gorenjska! Mogočni gorski velikani se dvigajo nad temnim Bohinjskim jezerom, zeleni gozdovi prijetno šumijo. In sredi teh prirodnih krasot zaideš med lesene kočice, y pravo taborišče 1 2e od daleč vidiš na mali hišici napis: »Naši žulji — naš ponos!« — Ko pa se bolj približaš, zagledaš vesele, mlade, ogore-le obraze! To je mladina II. ljubljanske delovne brigade. Poldne je. Posedali so po mehki travi, pod # košatimi smrekami. Vsak drži menažko v roki in se pridno zalaga. »Kaj pa je dobrega za kosilo, tovariši?« • »Danes so cmoki z marmelado in juha. Veš, tovarišica, naša kuharica je zelo dobra. Ojia iz malo materiala dobro in dosti skuha!« mi zatrjuje črnolasa mladinka in se oblizuje. »Veš, tekne pa tako! Danes je nedelja. Delali smo samo prostovoljci. Pa smo kar veliko naredili! Tako sem lačen!« in že steče Branko h kotlu, da bi tudi on dobil, kar mu pripada. Pripovedovali so mi, kako tekmujejo med seboj. Pred kratkim je bataljon center napovedal tekmovanje vsem ostalim bataljonom. Kar veselje jih je pogledati! Kako so ponosni oni iz rajona Polje, da so na prvem mestu. »Res je, oni iz centra so sedaj na drugem mestu, pa jih bomo že prekosili,« se hvalijo mladinke z Viča. »Mi imamo specialni vod. Tu smo sami najmočnejši tovariši in tovarišice, 13 po številu. Samo štiri tovarišice so zra-ven. Z vsakim se upamo kosati. Včeraj smo podrli 10 kubičnih metrov drv, razžagali in zložili. Naš komandir je pa Miha. Kmalu »bomo še s Poljem lahko tekmovali, saj smo temu delu vsak dan bolj vešči!« se mi hvali tovarišica iz centra. Vsa brigada naseka in nažaga največ 134 kubičnih metrov drv in jih transportira. Vendar se trudijo, da bi dosegli še večjo proizvodnjo. Imeli so tudi ne-prikladen teren, oddaljen od »Zlatoroga«, teren s tanjšimi in grčavimi drevesi. Iz debelih bukev pa se dobi dosti več lesa. Pripovedovali so mi, da iz povprečno debele bukve dobimo 4 kubične metre drv. »Ko drevo posekamo, ga zažene 8 m daleč! Zadoščenje pa tako, kadar pade takšen gozdni velikan!« Doslej so delali 4 bataljoni dopoldne, 4 pa popoldne. Sedaj bodo delo malo reorganizirali. Vsi skupno bodo delali 8 ur na dan, pa tudi teren dobijo boljši. Upajo, da bodo v prihodnjih dneh povečali proizvodnjo za 100 kub. metrov. Imeli so pa tudi dosti težav. Posebno v začetku. V enem dnevu so zlojnili kar 70 toporišč na sekirah. Na orodje ni60 pazili. Kmalu so pa izprevideli, da brez dobrega orodja tudi uspeha ni pni delu. In sedaj vidiš po vseh bataljonskih sten-časih čianke: »Pazimo na naše orodje, kot so partizani pazili na svoje puške! Orodje mora vsakemu biti svetinja. Le z dobrim orodjem boš lahko uspešno dovršil svoje delo!« Vse, kar je pri njih nepravilno, se v skupnih sestankih po opravljenem delu kritizira in sku|a popraviti. Nepravilno so nekateri razumeli tekmovanje. Tako se je večkrat dogajalo, da so se pri delu v gozdu pošteno kregali: »Kaj goljufaš? Ti si pa prevarant! To smo mi naredili in ne vik Tudi to se že popravlja. Cujte, kako pravilno gleda na tekmovanje tovarišica Marija z Viča: »Gavno, da vsi skupaj veliko naredimo! Saj tekmovanje je le zato, da bi se dvignila splošna produkcija!« Pa tudi politično in kulturno-prosvet-no delo ne pozabljajo. V prostem času imajo politične ure, študirajo zgodovino narodno-oevobod rine borbe in druge brošure. Zvečer pa imajo prosto zabavo. Harmonika, pesem in petje vedno sledi po dobro opravljenem delu. Spijo v lepih malih sobicah v kočah. Približno pet jih je v eni sobi. Slam-njače imajo na tleh, pa se nič ne pritožujejo, da je pretrdo. »Tudi naši borci so štiri leta spali na trdem, tudi po snegu in dežju — pa ne bi mi zdržali na slamnjačah? Saj se mi kar odlično zdi. Nikoli doma nisem tako sladko spal, kot sedaj tukaj!« In kakšno tovarištvo vlada med njimi! Kadar prispe paket od doma, ga vedno tovariško razdelijo. Kot ena sama družina so! — Posebno radi imajo pionirčke, kajti tudi njih je okoli 200 prišlo sem. Pa so tudi najbolj pridni in požrtvovalni. Tako vzdigujejo in nosijo les, da je kaj! Neko malo pionrko so marali kazensko prestaviti v kuhinjo, kajti v gozdu je bila kar preveč pridna. Dvigala je pretežka polena. Komaj so ji pojasnili, da je takšno delo, ki presega naravne moči,' brezsmiselno. In da ste jo videli, kakšne debele solze je točila, ko je dobila povelje, da ne sme več v gozd. ampak da je dodeljena v kuhinjo. Vendar pa je tudi v kuhinji med prvimi po pridnosti! Prav nič se jim ne mudi domov. Veseli in navdušeni so. Pri tem skupnem delu in življenju v prirodi se bo v teh mladih ljudeh, nevajenih fizičnega dela, vzbudila ljubezen do njega in ga bodo znali ceniti prav tako kot duševno delo. Spoznali bodo, s kakšnimi težavami se mera boriti drvai, kolika truda in zn’>ja je potiebno, da se potem mi vsi udobno počutimo v topli sobi. Marsikdo je šel na delo morda z nezaupanjem, morda celo iz radovednosti. S tega dela se bodo pa vrnili pravi ljudje, z zdravimi življenjskimi nazori, ljudje, ki ljubijo delo n vedo, da je ono temelj naše nove države. Spoznali bodo, da je načelo »po delu cenimo ljudi!« popolnoma pravilno. Naša mladina ne bo več sebi prepuščena, njena mladinska organizacija ji bo dala možnosti, da bo lahko vedno koristila našemu splošnemu dvigu — bodisi skupno, bodisi posamezno! S samim tem, da bodo sodelovali z vsemi svojimi mladimi močmi pri gradnji naše države in zastavili v to delo mnogo truda, se bodo lahko posluževali, vseh pravic in ugodnosti, ki jih bo država nudila svojim pridnim delavcem in graditeljem. Čujte, kaj piše tovarišica Zlata v bataljonskem stenčasu rajona Center med drugim v članku: »Zakaj sem šla v II. delovno brigado«: Prvič kar sem na svetu, sem doživela, da država razume svojo mladino, jo pošlje v naravo in ji daje možnost, da sodeluje po vseh svojih najboljših močeh v fizičnem, kulturnem in prosvetnem delu. Lepo je videti, ko bataljon za bataljonom stopa v strnjenih vrstah. Človeku se vzbudi čut sproščenosti, hkratu pa samozavesti in odgovornosti. 0 takem življenju sem včasih samo sanjala. Za delo sem vsa navdušena. — Gotovo bo II. delovna brigada, ki sem se ji priključila, častno izvršila svojo nalogo.« V soboto in' nedeljo ves dan se je nadaljevalo državno prvenstvo v plavanju, vvaterpoolu in skokih. Med Ljubljančani je ta šport že od nekdaj vzbujal veliko zanimanje in so se tudi letošnjega tekmovanja mnogoštevilno udeležili. Po končanih rezultatih je razvidno, da so si od 17 plavalnih disciplin Hrvati priborili v 10 disciplinah državno prvenstvo, Slovenci v 6 in Jugoslovanska armada v enem. Državni prvak v waterpoolu je hrvaška reprezentanca, ki je premagala vsa moštva in končno tudi svojega rivala reprezentanco J. A. s 5 : 1 (3 : 1). — Velikega zanimanja sta bila deležna znana sovjetska plavača Meškov in Ušakov, ki sta nastopila v nedeljo popoldne. Meškov je plaval na progi 100 m prsno v času 1:11, Cerar Tone 1:18.8, Barbie-ri 1:23.3. Ušakov je plaval 100 m prosto sam in dosegel rezultat 1:00.8. — V prvenstvu skokov za ženske je skakala s 3 metrov samo Slovenka Heric Albina, v moškem prvenstvu pa si je priboril prvo mesto Pribovšek (Slov.), pred Janovskyjem (J. A.) in Selanom (Slov.). 100 m prosto moški: 1. Miloslavič (J. A.) 1:02.3, 2. Pelhan (Slov.) 1»04.2, 3. Klemen (Hr.) 1:05.3. 200 m prosto ženske: 1. Beara (Hrv.) 2:56.0, 2. Superina (Hrv.) 3:03.4, 3. En-gel (Vojv.) 3:12.2. 100 m prsno moški: 1. Cerer (Slov.) 1:19.0, 2. Kovačič (Hrv.) 1:21.6, 3. Bar-bieri (J. A.) 1:22.5. 100 m prsno ženske: 1. Korpes (Hrv.) 1:32.4, 2. Koželj (Slov.) 1:40.2, 3. Pe-harda (Hrv.) 1:40.2. 4 X 200 m prosto moški: 1. Hrvat-ska 10:13.8, 2. J. A. 10:36.5, 3. Slovenija (Mihalek, Črne, Skaberne, Pelhan) 10:57.8. 3 X 100 m mešano ženske: 1. Hr-vatska 4:28.8, 2. Slovenija (Šilovič, Kozel) 4:50.9, 3. Črna gora 5:26.4. 100 m hrbtno moški: 1. Pelhan (Sl.) 1:12.8, 2. Miloslavič (J. A.) 1:14.1, 3. Potočnjak (Hrv.) 1:15.9. 100 m prsno moški (z gostom iz ZSSR Meškovim): 1. Meškov 1:11.0, 2. Cerer (Slov.) 1:18.8, 3. Barbieri (J. A.) 1:23.3, 4. Kovačič (Hrv.) 1:24.0. 50 m prosto ženske: 1. Beara (Hrv.) 33.8, 2. Šuperina (Hrv.) 35.5, 3. Tarasov (Črna gora) 36.4. 400 m prosto moški: 1. Vidovič (Hrv.) 5:26.1, 2. Gazzari (J. A.) 5:36.2, 3. Štrucelj (Hrv.) 5:36.4. 100 m htbtno ženske: 1. Beara (Hrv.) 1:30.4, 2. Ciganovič (Hrv.) 1:34.0, 3. En-gel (Vojvodina) 1:44.2. 4 X 50 m ženske: 1. Hrvatska 2:26.2, 2. Slovenija (Keržan, Martin, Marsido-šek, Grošelj) 2:35.2, 3. Črna gora 2:44.4. 3 X 100 m mešano moški: 1. Slovenija (Pelhan, Cerer, Skaberne) 3:39.4, 2. J. A. 3:45.4, 3. Hrvatska 3:55.2. Waterpolo: JA : Črna gora 11:1, Slovenija : Srbija 4:1, Hrvatska : Vojvodina 10:0, Hrvatska : Srbija 15:0, JA : Slovenija 8:0, Črna gora : Vojvodina 4:1, Hrvatska : JA 5:1, Slovenija : Črna gora 4:0. 15. tekma turnarja med Vojvodino in Srbijo zaradi mraka v nedeljo zvečer ni bila odigrana. TEČAJI O POENOTENJU RAČUNOVODSTVA Ministrstvo za trgovino in preskrbo v Ljubljani sporoča, da se bodo pričeli dne 17. septembra t. 1. učni tečaji o poenotenju računovodstva za knjigovodje, ki so zaposelni v podjetjih in za knjigovodje v državno-upravnih edinicah. Prav tako morejo obiskovati tečaje organi finančnih in davčnih uprav. Tečaji se bodo vršili v naslednjih mestih: za mariborsko okrožje v Mariboru na državni trgovski akademiji, za celjsko okrožje v Celju na državni dvorazredni trgovski šoli, za ljubljansko in novomeško okrožje na državni dvorazredni trgovski akademiji v Ljubljani. Vsi interesenti naj se prijavijo najkasneje do 15. t m. pri ravnateljstvu omenjenih zavodov. Prijava mora vsebovati naslednje podatke: 1.) Ime in priimek slušatelja. 2.) Datum in kraj rojstva. 3.) Stalno bivališče. 4.) Kjaj zaposlitve z označbo dela, ki ga opravlja. Prijava mora biti potrjena od urada odnosno podjetja, kjer opravlja prijavitelj knjigovodske posle. Vsak prijavitelj je dolžan plačati ob vpisu predpisano šolnino 30 Din. Predavanja se bodo delila v dva dela. Prvi del predavanj, ki se bo pričel v ponedeljek dne 17. septembra t. 1., bo trajal predvidoma 6 dni po 4 ure dnevno. Ura pričetka in ostale podrobne informacije bodo na razglasni deski imenovanih zavodov. Minister za trgovino in preskrbo: dr. Lado Vavpetič ♦ SPREJEM GOiENCEV V VOJNO AKADEMIJO V najkrajšem času bo Vojna akademija sprejela nove gojence. Pogoji za sprejem so, da imajo kandidati šolsko predizobrazbo 6 dovršenih razredov gimnazije ter da niso starejši kot 20 let. Vsi interesenti naj oddajo tozadevno prošnjo okrajnim odborom ZMS, ki so že prejeli tozadevna navodila. — Glavni odbor ZMS. Pred zaključkom državnega nogometnega prvenstva 8. t. m. je okrog 12.000 gledalcev; prisostvovalo polfinalni tekmi za državno prvenstvo v nogometu. Štiri najboljše ekipe so se požrtvovalno borile in vlagale vse svoje znanje in napore, da si zagotovijo vstop v finalno borbo. Zato sta bili obe tekmi lepi in vznemirljivi. Veliko zanimanje gledalcev in kvaliteta prikazanega športa so pokazale, da se bo fizkulturni pokret v bodočnosti še ojačal in postal močan faktor za zbiranje širokih ljudskih množic in za utrjevanje bratstva in enotnosti med našimi narodi. V takem bratskem duhu so potekle igre 8. septembra. Pred začetkom tekme med reprezentanco Hrvatske in Srbije, sta si kapitana moštev izmenjala darove in potem objela ter poljubila. Srbija : Hrvatska 3 : i (1 : 1) Ta tekma je imela zelo buren začetek. Obe moštvi sta izvedli vrsto hitrih napadov, tako da je bil tempo igre zelo oster. Od začetka do konca je bila igra zelo vznemirljiva in se do poslednjega trenutka ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Reprezentanca Srbije je zaslužila zmago, ker so njeni napadalci bili učinkovitejši in so se bolje znašli'pred nasprotnikovim golom. Reprezentanca Hrvatske je pokazala tehnično zelo lepo in dovršeno igro. Vsak igralec je dobro obvladal žogo in znašli so se v vsaki situaciji. Edina napaka tega moštva je bila neodločnost pred sovražnikovim golom. Jugoslovanska armada : Vojvodina 4 : 3 (0 : 1) V prvi tekmi je reprezentanca Ju-gosl6vanske armade igrala z reprezentanco Vojvodine. Od prvega žvižga sodnika pa do konca je bila tekma izredno lepa in vznemirljiva, v kateri se je dvoje moštev približno enakih moči borilo za zmago. Moštvo Armije v prvem polčasu ni igralo povezano in svojo začasno nadmoč ni moglo izkoristiti. V drugem polčasu se je''celo moštvo znatno popravilo in napad je bil mnogo učinkovitejši. Moštvo Vojvodine je prijetno preštenetilo s svojo hitro in tehnično dovršeno igro. V finalni tekmi se sestaneta Jugoslovanska armada in Srbija. mmmm * m—mm Natečaj za štipendije francoske vlade Francoska vlada je dodelila za naše dijake 100 štipendij za študij v Franciji. Štipendije bodo trajale leto dni. V poštev za študij pridejo vse panoge znanosti in umetnosti. Štipendije bodo podeljene po konkurzu, ki se bo pričei 13. septembra po vseh »federalnih m pokrajinskih središčih. Konkurza se morejo udeležiti abiturienti obeh spolov. Konkurz sestoji iz pismenih in ustnih izpitov iz francoščine. Kandidati bodo pripuščeni k ustnemu izpitu, če predhodno predlože pismeni izpit. Predmet in način polaganja izpitov določajo zvezno ministrstvo prosvete, francosko veleposlaništvo in francosko kulturno odposlaništvo. OBVESTILA OBVESTILO vsem potrošnikom ln trgovcem Ljubljanskega okrožja tn trgovcem okrožnega mesta Ljubljana V smislu odredbe ministrstva za trgovino in preskrbo v Ljubljani opr. st. IV-4894-1 z dne 4. t. m. veljajo nakaznice za manufaktur n o blago, konfekcijo, obutev, železnino itd., katere izdajajo okrajni odbori Ljubljanskega okrožja ali pa okrožje samo, od 10. t. m. naprej po vseh trgovinah Ljubljanskega Okrožja in Po vseh trgovinah okrožnega mosta Ljubljana. S tem je dana možnost, da si vsak potrošnik, ki prejme nakaznico za katero koli blago, isto more nabaviti pri katerem koli trgovcu v okrožju ali v Ljubljani. Vse potrošnike opozarjamo, da mora vsak, ki si želi nabaviti blago in je racio-nirano, vložiti prošnjo pri svojem krajevnem odboru, ki jo pošlje v regitev na pristojno mesto. Vsak drug način postopka je nepravilen in samo zavlačuje rešitev prošnje. Opozarjamo pri tem, da imajo prvenstveno pravioo do prejema nakaznic repa-triiranci.in pa oni, ki so zaradi vojnih razmer i zgubili svojo obleko, obutev, itd. Obveščamo vse trgovce, da smo izdali za naše okrožje enotne obrazce nakaznic in da smejo trgovci sprejemati samo te nakaznice. Preko teh nakaznic je sedaj žig »Ljubljansko okrdžje«. Nakaznioa je veljavna v vseh trgovinah Ljubljanskoga okrožja in mesta Ljubljana Brez te štampiljke jo nakaznica, fci je Mia izdana po 10. 9. t, 1-neveljavna tn je trgovci ne smejo sprejeti. Ob izdaji nakaznic nove serije bodo trgovci potom časopisja pravočasno obveščeni Rok za.prijavo vojne škode — podaljšan do 19. IX. 1945 Ker se prijave za vojno škodo niso mogle začeti zbirati takoj s l. avgustom t. 1., nas je Državna komisija za vojno škodo v Beogradu pooblastila, da podaljšamo rok za vlaganje prijav vojne škode pri Krajevnih NOO, četrtnih in kvartnih odborih, do 19. septembra t. I. Vsi oni, ki so utrpeli škodo na svoji osebi ali na premoženju in ki prijav za vojno škodo še niso vložili, imajo torej še čas, da v lože prijave v zgoraj navedenem roku. Komisija za vojno škodo za Slovenijo, PRIJAVA FRANCOSKIH FRANKOV V zvezi s svoječasno objavo v dnevnem časopisju objavlja Narodna banka Jugoslavije, podružnice v Ljubljani, Knafljeva ulica 7, da izteče rok za prijavo francoskih frankov dne 15. t. m. in se po tem dnevu prijave ne bodo več sprejemale. VAGONSKA STOJNINA Po odloku ministrstva za promet zvezne vlade v Beogradu GUZ št. 10927/45 z dne 21. avgusta 1945 se poviša vagon-ska stojnina, predvidena v tarifi za prevoz blaga, zvezek^ 1 veljavna od 1. avgusta 1945, odsek C) točka ll.-A pod d) kakor sledi: za prvih 24 ur zakasnitve, za vsak vagon in vsako začeto uro na 30 Din; za nadaljnjih 24 ur zakasnitve za vsak vagon in vsako začeto uro na 40 Din; za vsako nadaljnjo začeto uro 50 Din. To povišanje velja od 12. sept. 1945. PRESKRBA Živilske nakaznice za september Vse civilne potrošnike na teritoriju ljubljanskega okrožja obvoščamo, da prejmejo v megecu septembru sledečo količino živil: a) na osnovno živilsko nakaznico: 1. moko po 300 gramom na dan ali 400 gramov kruha; 2. zakuhe po 8 kg na odrezek za zakuho: 3. maščobe po 500 gramov na ves meseo na odrezek za maščobo; 4. mesa po 50 gramov na vsak ddrezek, ki se glasi na meso t, j. skupaj mesečno 600 gramov mesa ali mesnih konzerv; 5. sladkor po 250 gramov za vse potrošnike za ves mesec na vseh 6 odrezkov, glasečih so na sladkor; 6. soli 500 gramov na odrezek 7, 8; 7. milo 150 gramov za ves mesec na odrezek za milo 9; 8. kavni nadomestek 250 gramov za vos meseo za polne oskrbovance na odrezok september 31; 9. vžigalioe — 1 škatlica na osebo za ves meseo na odrezek september 21; 10. kisa Vi litra na osebo v mestih Kranj, Tržič. Jesenice, Škofja Loka in Kamnik na odrezok september 30; * b) dodatki na osnovno živilsko nakaznico: 1. dojenčki v prvem l^tu starosti prejmejo na odrezek 101 500 gramov sladkorja in na odrezek 102 300 gramov pralnega mila; 2. otroci v 2—3 letu starosti prejmejo na odrezek 101 po 500 gramov sladkorja in na odrezek 102 300 gramov mila; 3. mladina od 4. do izpolnjenega 18. leta prejme po 250 gramov sladkorja na odrezke 201 in 301; c) dodatne nakaznice v septembru: 1. za najtežje delavce: 6000 gramov moke ali 8000 gramov kruha, •3000 gramov zakuhe in 500 gramov maščob; 2. za noseče žene: 3000 gramov moke ali 4000 gramov kruha, 250 gramov sladkorja in 200 gramov maščob ter dnevno % litra mleka. 3. za dojenčke v prvem letu starosti: 250 gramov sladkorja in 1000 gramov pšeničnega zdroba. Prodaja kvasa je v mesecu sepiteantoru popolnoma prosita in ni vezana aa žirofeka nakaznica. Šolstvo Mešana nlž.ia gimnazija v Ljutomeru. Učenci(ke), ki so se prijavili za spre* jemni izpit v 1. razred, naj se javijo dne 13. t. m. od 8. do 11. ure v poslopju prejšnje meščansko šol« in naj oddajo v pisarni pravilno izpolnjene prijave za sprejemni izpit Tiskovino dobe v knjigami. Dne 15. t. m. ob 8. uri se prične pismeni izpit iz računstva in slovenščine. TJčenei(ke) naj erineso s seboj. polo papirja in svinčnik-stni izpit bodo opravili po razpored«, ki bo razglašen po pismenem izpitu, II. moška realna gimnazija v Ljubljani (Rakovnik—Prule). Vso učence ljudskih šol, ki nameravajo vstopiti v I. gimnazijski razred na II. moški realni gimnaziji v Ljubljani (Bakovnik— Frule), opozarjamo, da dobijo tiskane prijave za sprejemni izpit od 10. do 14. septembra 1945 vsak dan od 14.30 do 17. ure v začasni pisarni gimnazije v poslopju salezijanskega zavoda na Bakovniku. Izpiti se bodo pričeli dne 15. sept. 1945. ob 8. uri dopoldne. — Začasni dejegat. Državna gimnazija v Brežicah. Sprejemni izpiti za 1. razred se vršijo dne 17. septembra t. 1. ob 8. uri. Prijave do 15. septembra t. 1. Prijavi priložiti: rojstni list in spričevalo o končanem 4. razredu osnovne šole. Vpisovanje v posamezne razrede do vključno petega razreda bo dne 24. in 25. sept. t. I. Predložiti: rojstni list in zadnje šol. spričevalo. Zavodu bo priključen internat. Podrobnejša pojasnila na uradni deski v zavodu. Dopolnilni in razredni izpiti na drž. realni gimnaziji v Celju se bodo pričeli v torek 11. t. m. ob 8. uri zjutraj. Pridejo naj vsi dijaki (inje), ki so se prijavili za izpite, in naj prinesejo papir s seboj. — Delegat. Dnevne vesti Podružnica ESZDNS Brivsko-lasuljarskih in higienskih delavccv v Ljubljani obvešča pomočnike in pomočnice, tor vajence-nke, da se bo vršil v sredo 12. t. m ob 20. uri v veliki dvorani bivšo Delavske zbornice na Miklošičevi cesta 22 članski sestanek. Udeležba obvezna! — Odbor. Lastnikom radioaparatov, ki jih je v Ljubljani pobral okupator, sporočamo, da je komisija za ugotavljanje vojne šikode v Sloveniji sprejela vse potrebne podatke, da se tistim, ki so pred mesecem priglasili odvzete aparate, povrne škoda z dobavo noviih aparatov. = Kadar aparati pridejo, bomo sporočili. Dajalcem krvi! V torek 11. t. m. naj M gotovo javijo naslednji dajalci, od 8—10 ura dopoldne: Biteno Ivanka, Obrtniška 3; Faval Vida, Peruškova 25; Janežič Franc, Malgajeva 2; Jazbec Veliko, »Slon«; Kralj Frane, Zaloška 45; Štrajhar Ivana, Pot na Rakovo jelšo; Ritopeoki Jovan, fotoreporter; Brani -selj Zofka. Krojaška; Borštnik Krista, Božna dolina; Heuffel Marjeta, Pokopališka 8: Both Vera, Opekarska 17; Farčnik Beti, Sv. Petra cesta; Pintar Anton, Gospodinjska, Šiška; Lampret Zinka, Dobrnnje 15. RADIO Dnevni spored za torek 11. t, m. 6—6.15 Jutranji koncert vojaške godbe — Bizet: Koračnica iz opere »Carmen« — Dali bes: Pes cvetk — Komzak: Koračnica *— 6.15—6.30 Ksilofon z orkestrom — 6.39—6,45 Napoved časa in izvleček iz poročil z dno 10. 9. — 6.'45—7 Grieg: Jutro (iz suite »Peer Gynt«) — Kreisler: Dunajski caprice — Kerne: Koračnice — Weinl)orger: Furiant — 7 —7.15 Pregled sporeda, objave in poizvedbe — 7.15—7.30 Slovenske pesmi — 7.30—7.45 Napoved časa in poročila — 7.45—8 Hrvatake, srbske in bolgarske skladbe — 12—12.15 Koncert čeških pesmi: poje moški zbor praških učilbeljev — 12.15—12.30 Pregled tiska — 12.30 —13 Lahka glasba — 13—13.20 Napoved časa, poročila, objavo in pregled sporeda — 13.20 —14 Koncert malega orkestra Badia Ljubljano. Dirigent: Uroš Prevoršek — 18—18J5 Trio Radia Ljubljane — 18.15—18.30 Telesna vzgoja — 18.30—18.45 Avgust Stanko igra slovenske pesmi — 18.45-----19 Zdravstvena ura — Dr. Franco Debevec. Zdravljenje pljučno jetilke s kolapsom — I. dol — 19— 19.20 Partizanska ura — 19.20—19.45 Sovjetski napevi na ploščah — 19.45—20 Oddaja o Sovjetski zvezi — 20—20.20 Vokalni koncert sopranistke Tončke Maroltove, pri klavirju Bojan Adamič — 20.20—21 Koncort violinista UroSa Prevorška, pri klavirju Bo>jan Adamič 21—21.20 Napoved časa, poročila, objavo in pregled sporeda — 21.20-^22 Simfonični koncert — H. Berlioz: Fantastična simfonija — Ravel: Valček — 22-^22.15 Oddaja za internirance in vojne ujptniko — 22.15—22.30 Dnevnik Radia Ljubljane — 2230 —23 Lahka glasba. KINEMATOGRAFI KINO UNION: ČešJki film »Turbina«, ameriški tedmife. Ob 16., 19. im 21. uri. KINO MATICA: Francoski fiflm Kneginja Tarakanova«, todmiik. Ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA; Angleški film »Signal iz Alžira«, tednik. Ob 17., 19. in 21. uri. KINO TIVOLI: Angloameriišiki film •»AIrika osvobojena«, tednik. Predstave ob lepem vremenu od 19.30 dalje. JAVIVA BORZA DEM Razpoložljiva mesta za moške: 8 lilap-ooin, večjemu številu delavcev za sekanje drv. večjemu »toviin ielavcev apneničar-jov, 1 vrtnarskemu pomočniku za cvetlice, 28 delavcem minorjom. 1 pečarskemu pomočniku. 6 opekarskim delavcom, 6 orodnim kovačem. 10 stavbenim ključavničarjem, 3 urarjem, 1 mizarju, 1 krojaškemu pomočniku. 1 torbarju. 1 sedlarju, 1 brlvskomu pomočniku. 33 čevljarskim pomočnikom, 88 zidarjem, večjemu številu dolavcev za stavbna dola. 1 soboslikarju, 1 črkoslikarju, 48 tesarjem. 1 soboslikanskomu vajencu, 1 dimnikarskemu vajenou. Zn Kranjsko industrijsko družbo na Jcse-nlcali potrebujemo: 8 rozkarje. 22 ključavničarjev, 20 strugarjev, 31 zldarjov, 10 varilcev, 5 zakovičarjov. i topilca v martlnarni, 20 gozdarskih delavcev. 20 delavoov pri M8 pe-oen, 150 dolavoev zn delo pri progah za valjanje pločovine. 176 pomo*nih delavcev. Za rndnik Zagorje !fl Trbovlje potrebujemo 60 poklicnih rudarjov (samskih) starih 25 do 40 let. Za Jeklarno GuStant potrebujemo 250 delavcev specialistov v jeklarski strok^, Za tvrdko Kasimr Marll.pr. Gosposka ul. 18, potrebujemo 12 knjigovezeev, priučenih v kartonažni stroki, 20 tkalskih in predilnl-ftkih mojstrov. Rokoolse torelepa uredništvo »Ljudske pravic««, Ljubljana, Kopitarjeva uL MII. £ Telefon uredništva to oprav« Uev. 23—61, 23—62, 23—63, 23—64, * Telefon dežurnega urednika fttev. 23—62. Tel itwr. u »Lfcu&ke pravice« 30—30, W!kloSJ6eva c. 5. it Urejuje to odgovarja uradniški odbor. — Tiskarna »Ljudske pravice«.