m PRIMORSKI DNEVNIK _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto Vi - Štmr 01.A /1 / n c\ Poštnina plačana v gotovini — koti ^XOZj; Spedizione In abbon. post. I. gr. Zahtevamo, da se na osnovi človečanskih pravic in določb mirovne pogodbe izenačijo pravice Slovencev s pravicami Italijanov, da se odpravijo protislovenski fašistični zakoni, da se uvede dvojezičnost, da se preneha z načrtnim poitalijančevanjem slovenskih naselij! TRST, sreda 18. oktobra 1950 Bominformisti podpisali komaj „s pridržkom" konvencijo o kaznovanju zločioa genocida ^8r SZ baje pripravlja preseljevanje nekaterih narodov, kar je v konvenciji °značeno kot zločin genocida - Delegat S Z zahteval sklicanie M S za danes Cena sSNG MEADOWS, 17, iS' it®*24- QTŽav 61anic Rslavife tud* Ju- *^enci'7 0 mednarodno tavanji °,vS'epreče'vaT1ju in . i zločina genocida, s »ieno P0«« ® ta prenJL‘i? 7V' Konvencije ^ •111 kanova- CstAi,- .. S&OipCida Ilisrv m/vi “stali »..“e.odotaTe ZdX vel jS fiifeve * 2ve2a iloltj mfoirrnl>irojevEtoega V P™''116?11 S da Sto ie i* S rS,, ;\ZI?A v najkraj-i2 '®akpc'?°^brJe tonvencijo !!IikeBra^-Pridt2lca Delegat ^eaoval }e ^ sedai •ovjetaj,.;*,odobritev s L^ da angifškfrŽ!!i:i,aie-poUdla' * konvenc; v,v ^ zeii> da -«icija obvezno uvelja- ns naklonjen sestanku treh 77, Po enome- london Sterf,'^'7™5 krnica sestala spodnja ^eve ji-JMinister za zunanje Ku £"”* ^evin ^ v od- Nega ro da bi se ZžhC Jsanje odnosov feal, da^°m lp Sz- Bevin je ne P°SVetovania treh ve-c QZN T?iorei0 nadomestiti de-■ bo «^ ohranitvi miru ter jev; N: 3 Pogajanji olajšano re- Nfti bnir daj 6 slede 55fe vPrašanj. "irodi ra v na'^11, sredstvi če bodo narodi razpolagali s za prepre- tj. ^Pada. j* N>i. VerrfC1]0 m Podobnimi takn f Pa bi angleška stopila v stik s Nil tat- Vladami, če bi se Sb w-položaL da bi Lilo w!e Problem nekatere najvaž-'?!i, leme s konferenco ■ ■ tem • $ sMno™??slansc Bower de-da w S na ungleškem }>tku a® hrt v sedanjem tre-t - ^ uspešen poseben se-3„ Stalm: ».* K?i. ^ na Qf»^+ur*Hr.n ]Q0 kon- H h-‘ bil HrSr • pa- CePraV «5vhi rea ” bro Popravljen Snavl ^Prašapi- ki t ki H do«- sestanku, ; takojšnji 3 letihe<.pod8°Voril: «y 2ad- spoznal- da i« >«7 močne’ I s,° zahodne ve-6o>rantn;Tr,eba 3e tudi da i$led o tem , ? 'majo jasen »e k^et in ?’ kakšen bo jutriš- sScATsasi-t feS-«?s _ - Hughes tjLeniem ^'nrin' -bi h'1 z nav- >H tSvII,en podpreti le BotPDr, , • za katerčga vi>vo«a ZDA. Bevin 'ila 2 riaivll angleška si .Vsakršni,^J,° skrbjo prou-iab‘:tar’"P,lPi«ativo, na naj- brišia iz katere koli fii 'sSLi K"S?- ■A-!l!o ^°Variala Ronaldom. ^^st.^1 se 0 Položaiiu, britanskihnl0kini- F° *edT5.lna naa p krogov je ^l>rleiri poli2^Stlla Koreio v ^ r obveSi1' nem PoložaiU-<°Sta aWa r°§i E0djl0' sltui SVetrnmd -ln ameriška v t11 doseči Franciji, naj 'talkini (P0Bt'čno ureditev b a6a britan.v011^11628 sta' ^ pe bi ob,asti sodi- jCeRa svete e? 61an Var- !anic OfleMTP“eft,sa uzn y Indokini. vi takoj, v vsem svetu in to brez p-ridiržkov. Sovjetski delegat Morozov je skušal na seji pravnega odbora v govoru, ki je trajal 25 minut, objasniti pravico Sovjetske zveze dio pridržkov a večstranskem dogovoru kot znak suverenosti države. Kot argumenta se je poslužil sovjetske pravne literature, v kateri se ima postavljanje pridržkov na mednarodne dogovore za moralno. Na koncu je pozval glavno skupščino, da prizna polnoveljav-nost sovjetske odobritve konvencije. Odgovarjajoč sovjetskemu delegatu je britanski delegat navaja] sovjetsko pravno literaturo in jnnenje mnogih najbolj znanih pravnikov, ki so do srede leta 1949 soglasno poudarjali, da se h kaki mednarodni konvenciji ne more pristopiti z enostranskim pridiržkom. Danes pa vsi sovjetski pravni strokovnjaki kakor po naročilu zastopajo stališče, da so pridržki dovoljeni in da taks država lahko pristopi k mednarodni konvenciji, tudi če se vzdrži od posameznih, čeprav tudi bistvenih njenih določb. Sovjetska zveza in skupilo z njo Ukrajina, Bela Rusija, CSR in Bolgarija so podpisale konvencijo s pridržkom. Na ta način so se države sovjetskega bloka vzdržale od ene najvažnejših odredb glede uveljavitve in izvajanja mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Mnogi krogi v Lake Successu tolmačijo to sovjetsko stališče kot znak, da Obstaja V Sovjetski zvezi načrt o preseljevanju nekaterih narodov, a preseljevanje narodbv je označeno v konvenciji kot zločin genocida. Konvencija bo stopila v veljavo 12. januarja 1951, ker je bilo določeno, da bo začela veljati 90 dtni po predložitvi dvajsete ratifikacije. * * * Sovjetska zveza je zahtevala sklicanje seje Varnostnega sveta za jutri popoldne. Domneva se, da namerava sovjetski delegat predlagati indijsko kan-, didaturo za mesto glavnega tajnika OZN. Ta sovjetska zahteva je prišla 24 ur pred začetkom razpravljanja v v. glavni skupščini Sl podaljšanju mandata Trygve Lieu. Kakor ie znano je Sovjetska zveza V Varnostnem svetu postavila veto nroti podaljšanju tajniške dobe Trygve Lieu in predložila poljsko kandidaturo, ki so jo ostali člani zavrnili. Domneva se, da namerava Sovjetska zveza predlagati Bene-gala Raua za novega tajnika, če Pa ta ne bi sprejel, kakega drugega Indijca. Vsekakor Sovjetska zveza s svojo obstrukcijo ni na liniji miru, posebno še ko predlaga za tajnika skupščine ministra za zunanje zadeve poljske vlade, t. j. vlade, ki vodi sovjetsko politiko, in postavlja veto proti izvolitvi Xrygve Liea, katerega kandidaturo ie leta 1945 tako odločno podpirala in kateri se aktivno zavzema za vključitev predstavnika LR Kitajske V OZN ter za pospeševanje miroljubnega sodelovanja med: narodi in ohranitev miru v svetu. Sovjetski vete je še bolj čuden, ker je znano, da Trygye Liea zaradi njegovih naporov za mir stalno napada in kleveta najbolj reakcionarni tisk na zahodu obtožujoč ga, da je sovjetski agent in slično. Trygve Lie je danes predmet napada in klevetanja tako skrajnega, reakcionarnega tiska na zahodu kakor tudi sovjetskega ti. ska. Jugoslovanska delegacija in ž njo ogromna večina ostalih delegacij v Lake Successu meni, da je Trygve Lie iskren pobor-nik miru in mednarodnega sodelovanja in da je zaradi tega potrebno, da mu glavna skupščina podaljša mandat. SPRINGFELD. 11. — Ruska pravoslavna cerkev v Ameriki je danes javila, da je pretrgala vsakršno zvezo z Moskvo. V Spring-feldu so si izvolili patriarha, pravoslavne cerkve v ZDA. Za poglavarja je bil izvoljen metropolit Josip Krimovec. S KONGRESA PEDAGOŠKIH DELAVCEV SLOVENIJE 1543 šol, 4990 učiteljev in profesorjev in skoraj četrt milijona učencev je bilo v januarju 1950 v Ljudski republiki Sloveniji BLED, 17. — V svojem govoru na pedagoškem kongresu je minister za prosveto tov. IVAN REGENT med drugim podal pregled stanja Sol, učencev, učiteljev ter profes n-jev v LR Sloveniji kakor je cilo v januarju 1950. Bejpl je: «Osnovniih šel je delovalo 1156 s 3626 oddelki. .Te osnovne šole je obiskovalo 146.864 učencev. Na vseh osnovnih šolah je poučevalo 2933 učiteljev. V staležu osnovnih šol je sicer 3101 učitelj, toda 118 učiteljev je dlobilo dveletni dtopust za študij na VPS. Sedemletnih šol je bilo 145 s 374 oddelki. Te šole je obiskovalo 13.833 učencev; na teh šolah je poučeval 401 učitelj. Otroških vrtcev je bilo 94, mladinskih domov 14 in 53 dijaških domov. Za šole in vzgojne ustanove bi potrebovali takoj 1181 06eb. Nižjih gimnazij ie delovalo V januarju tega leta 44 s 346 oddeliti, 25 višjih gimnazij pa je imelo 423 oddelkov. Dve klasični gimnaziji — .v Ljubljani in v Mariboru — sta imeli 34 oddelkov, 7. učiteljišč je imelo 42 oddelkov, ena srednja vzgojite! jaka Ma je imela 5 oddelkov. Vae te Sole je obiskovalo 34.611 dijakov. Poučevalo je v teh šolah 1198 učnih sil. Trenutno ie manjkalo na teh šolah 120 učnih sil. Na vseh 1543 splošnih izobra. ževalnih šolah in vzgojnih BORBA ZA INTERESNE SFERE V NOVI FAZI Najodkritejši Trumanov poziv na čim večje oboroževanje Najočitnejši primer, do čega dovede politika borbe za interesne sfere in nadvlado na svetu, politika, ki je vzrok oboroževanju in vojni, politika, ki jo mora miroljubno človeštvo obsoditi in onemogočiti v čim večje oboroževanje in s SAN FRANČIŠKO, 17. — Danes zvečer ob 20.30 je imel Truman svoj napovedani radijski govor po povratku z otoka Wake, kjer se je sestal z Mac Arthurjem. Na otoku Wake, je nadaljeval predsednik, smo govorili o položaju na Daljnem vzhodu m o posledicah za svetovni mir, o potrebi, da se čimprej sklene mirovna pogodba z Japonsko, dalje o načrtih za obnovo miru na Koreji, za sestavo enotne neodvisne in demokratične vlade Koreje v smislu resolucije glavne skupščine OZN. Upam, da bodo sile OZN kmalu vzpostavile mir v vsej Koreji, mislim, da bodo v najkrajšem času izginile severnokorejske čete v Koreji. Nato je pozval Sovjetsko zvezo naj nudi konkretne in pozitiv- za mir ter poudaril, da bi sovjetska vlada morala predvsem izpolniti 4 točke. 1. Prilagoditev načel listine Združenih narodov. 2. Pridruži naj se ostalim Združenim narodom in naj pozove Severnokorejce, naj takoj položijo orožje. 3. Odstrani naj železni zastor, ki naj dovoli svobodno izmenjavo informacij in misli. 4. Sodeluje naj z Združenimi narodi pri sestavljanju kolektivnega varnostnega sistema, ki boi omogočil odpravo atomske bombe, in zmanjšanje oboroževanja. Dokler pa ne bo SZ izpolnila teh pogojev, je dejal predsednik Truman, dokler ne bo dejansko dokazala svojih miroljubnih namenov, bomo odločno izgradili skupno obrambo svobodnega sveta. Dokler bodo ne dokaze, da namerava delati SZ in njeni sateliti imeli moč- Porazne vesli za Francijo prihajajo iz Vietnama V narodni skupščini se pričakuje burna debata PARIZ, 17. — Po 2 in pol mesečnih poletnih počitnicah se je danes popoldne sestala francoska narodna skupščina. Predsednik tega parlamentarnega zasedgnja je Edvard He-riot. Tudi republikanski svet je danes začel s svojim delom pod predsedstvom Monnervilla. Predsednik vlade Pleven je dar.es narodni skupščini obljubil, da bo v četrtek dal izjave o položaju v Indokini. Skupščina je bila pod vtisom poraznih vesti iz Indokine, kjer kaže, da razpada francoska obrambna črta in da bodo francoske čete kaj kmalu nadzorovale le področje Hanoja in obrambo izliva Rdeče reke. Skupščino čakajo precej viharni dnevi. Razen o Indokini bodo v petek obravnavali po- Jj do Pjongjanga je odprta l- divizija še 12 milj od e|,nokorejske prestolnice <^Sa3Frqnta, 17 •da in ip ‘ 2 v?hMnaPWluieio vzhoda, z naglim Je gorovje, 7Ul Mdnja o-prestobrrog ^vnrnoko-Napadalci 5i>™ ie ka-L^lopnp v.ae ceste. Arne-teoriVori in ' ki so zased-^ v te mesta K?°1 2e v katera bo n-rvn X'?^tera ko Prva ti3v^Vapie n S}an's- Njihovo Mili &a m* področju Je tako m mogočp niti sedaj samo in čet. L 3 Po *!'• Poveljstvo 8. s taterih vesteh, 'Vron‘r, je 1. j. iJb,i dose*'a Vi- 0-4s *iztk, 12 , Janga- Glas- HU k0H]kiUlavi1,da sta k-)3i pVaatna pnhaJata i2 ^1 i°do?Dr frUŽI‘a 2a rtPreStnln; 9tl sevemo- * «3 G'aspik ^ D1It> zajetih 100 ujetnikov blizu Juli in da praktično niso naleteli na noben odppr od U. zjutraj pa do večera. Poročilo s poveljstva 8. ameriške armade poroča, da po vseh znakih sodeč je severnokorejski odpor nad 38. vzporednikom strt. Severnokorejska obramba je uničena. in poročila obveščevalne službe trdijo, da sq severnokorejski voditelji že začeli zapuščati Pjongjang. Ameriške mehanizirane prednje čete so nocoj odprle pot proti Pjongjangu in z naglim pohodom vdrle v Hvangju, zadnjo obrambno postojanko pred Pjongjangom, ki leži 21 milj južno od njega. Jutranje poročilo glavnega štaba severnokorejske vojske pravi, da se na vseh področjih fronte vršijo obrambni boji. Na področju Namšjona in ob vzhodni obalj skuša sovražnik s pomočjo letalstva jn tankov predreti skozi obrambne položaje severnokorejske vojske. Večerno poročilo pravi, da dobiva sovražnik, ki operira severno od 38. vzporednika stalno nova ojačenja in da napada s pomočjo tankov in letalstva. Na vzhodni obali na področju Vonsana se vršijo ogorčeni boji s številčno močnejšim sovražnikom. godbo med Francijo in Posarjem. Takoj nato pa bodo začeli proučevati zakonski načrt o podaljšanju vojaške službe. Moch je ob svojem prihodu v Pariz izjavil, da bo prav gotovo dosežen francosko- ameriški sporazum o francoskem o-boroževanju. Čeprav bo šele jutri Moch dal podrobno poročilo na seji vlade, so funkcionarji iz Mochovega spremstva izjavili, da ni nobene ovire več, ki bi otežkočila zaključek pogajanj. Pravijo, da ameriška vlada r.e misli povezati nemško oboroževanje s pošiljanjem vojaške pomoči Franciji. Nocoj so izdali poročilo o francosko-ameriških pogajanjih glede francoskega oboroževanja. Poročilo izdar.o na koncu razgovorov pravi, da so od 5 milijard dol., katere je odobril ameriški kongres za oborožitev držav atlantskega pakta sklenili poslati Franciji največji del v obliki orožja. Londonski uradni krogi poročajo, da je tudi angleška vlada že davno ponujala francoski vladi lahko orožje za Indokino. V Londonu pravijo, da so Angleži ponujali to orožje še pred spopadom na Koreji. Državni minister Letourneau in general Juin sta prispela v Saigon. Ministra ir.1 generala ter njuno spremstvo so ves čas od letališča do Saigona spremljale oborožene straže. Med svojim bivanjem v Indokini bosta verjetno obiskala operacijsko področje na severu. Radijska oddajna postaja Ho-čimir.hovjh čet poroča danes, da je Hočiminhova vojska o-svobodila Našam. 10. oktobra se je francoski oddelek, ki je štel 900 mož, moral umakniti iz Tatke proti Našonu, ker je Hočiminhova vojska resno ogrožala Tatke. 11. in 12. oktobra so oddelki te vojske obkolili Ubenkra in Ubenbl ter pri tem uničili veliko francoskih umikajočih se čet. 13. oktobra se je zasledovanje nadaljevalo. V bližini Našama so oddelki Ho-čiminhove vojske uničili več kakor polovico francoske kolone, ki se je v naglici umikala. Istega dne pa je ta vojska bombardirala Našam ter prisilila francoske oddelke v mestu, da so se naglo umaknili in jih je še naprej zasledovala. Glasnik francoskega poveljstva je sporočil, da je Hočiminhova vojska poškodovala železniško progo blizu Hajdon-ga, 25 milj zahodno od velike ga pristanišča Hajkonga in napadla francosko postojanko bli- zu obalnega mesta Turane na osrednjem področju. Komisar republike v Hanoju je javil, da je francoski visoki komisar v Indokini proglasil obsedno stanje v severnem področju Vietnama. a FRANKFURT, 14. — Ameriški visoki komisar v Nemčiji John J. Mac Cloy je zapovedal danes, na takoj izpustijo na svobodo barona Ernesta von Welzsaeckerja, bivšega Hitlerjevega poslanika v Vatikanu in bivšega državnega tajnika na ministrstvu za zunanje zadeve. VVeizsaecker je pil obsojen na Pet let kot vojni zločinec in je bil zaprt v Landsbergu. ne oborožene sile, s katerimi bodo skušali strašiti druge države, bo svobodnih ljudem o-stala samo ena izbira, če bodo hoteli ohraniti svojo svobodo; Sili se je treba upreti s silo, in to smo si mi odločno izbrali. Pri nas in skupaj z drugimi državami pripravljamo dovolj močno oborožene sile, da bomo jasno pokazali nesmiselnost napada. Ce hočemo biti kos nevarnostim, ki tu t obdajajo, moralno biti še bolje oboroženi in opremljeni. Se bolj moramo povečati svojo vojaško produkcijo. Povečati moramo silo naših oboroženih sil; vojske, mornarice in letalstva. Vojaškim potrebam moramo nuditi še večji del naših dobrin, manjši del pa civilnim potrebam. Zaradi uspeha na Koreji ne bomo zmanjšali svojih naporov pri izgradnji naše obrambe. * * * Sinočnji Trumanov popolnoma odkriti poziv na oboroževanje do maksimuma, pbmeni brez dvoma novo fazo V razvoju gigantske borbe ZDA in držav atlantskega pakta po eni strani in Sovjetske zveze ter njenih satelitov po drugi strani za interesne sjere na svetu ter za nadvlado nad njim. To najnovejšo fazo označuje oboroževanje obeh blokov v tolikšni meri, kakršna po drugi svetovni vojni do danes še ni bila dosežena. Namesto da bi voditelji obeh blokov pozivali ves svet na razoroževanje in s tem zmanjšali vojno nevarnost, uidimo, da je korejski satelit v sovjetskem bloku sprožil vojno, ameriški blok pa poziva na to-italno oborožitev. Te ugotovitve ponovno prepričujejo vse človeštvo, d a politika borbe za vplivna področja ne more voditi drugam kot tem neizbežno p. vojno. Zato je naloga vsega miroljubnega človeštva politiko interesnih sfer preprečiti, kajti le na ta način ho mogoče preprečiti tudi oboroževanje in vojno. Maršal Tito sprejel • delegacijo ameriškega odbora za mir BEOGRAD, 17. — Maršal Tito je sprejel danes popoldne ameriško delegacijo odbora za mir. Navzoča je bila tudi Marija Vilfan kot predstavniva jugoslovanskega odbora za mir. Delegacija, ki jo je v Jugoslavijo povabil jugoslovanski odbor za mir, je y Jugoslaviji že približno mesec dni ter si je ogledala vso državo, posebno pa obmejne in obalne kraje. Obiskala je tudi bivšega zagrebškega škofa Stepinaca. V delegaciji so g- Harold Evans s soprogo, g. VVilliam Edgarton in g. Colin Bell. Indonezijska ojačenja na otoku Amboina DJAKARTA, 17. — Minister za obrambo še nadalje odklanja sleherno informacijo o bojih med indonezijskimi in u-porniškimi četami na otoku Amboina. Radio v Amboini javlja, da je neka indonezijska korveta obstreljevala dva mala otoka južno od Amboine in južno obalo tega otoka. Isti radio javlja, da so uporniške čete zavzele večidel otoka Ceram. Iz Djakarte pa javljajo, da so te dni poslali na Južne Mo-luke indonezijskega ojačenja, in da indonezijska vlada želi zavzeti mesto Amboina, še preden bo Varnostni svet začel proučevanje poročila komisije OZN. ustanovah je bilo 4850 oddelkov, 4990 učiteljev in profesorjev ter je te šole obiskovalo 206.775 učencev in dijakev. Srednjih strokovnih šol je bilo 14 z 259 oddelki, katere 3e obiskovalo 7590 dijakov ter učilo 558 predavateljev. Temu primerno se zviša število Sol, oddelkov, predavate^ Ijev in učencev v LRS. Poleg tega smo imeli in imamo še celo vrsto nižjih strokovnih šol in šol ,za učence V gospodarstvu, ki o njih ne morem dati številk, ker so šele pred kratkim prišle v kompetenco našega ministrstva za prosveto. Ce bi vsemu temu dodali še ogromno vsoto, katero je dodelila naša vlada za štipendije, za domove in menze dijakov itd., tedaj bi se v polni 'luči pokazala skrb naše republike za vzgojo naše mladine. Le oblast, ki je v rokah ljudstva, more tako skrbeti za vzgojo mladine, pa ne zato, da bi iz njih delala ponižne sluge, marveč zato, da bi iz njih naredila ponosne in zavedne graditelje najlepše človeške družbe. Mnenja sem, da oblast v naši republiki, ki ne šteje niti poldrug milijon prebivalstva in ki vzgaja in izobražuje v svojih šolah skoro 250 tisoč mlladih ljudi — ne vštevši tistih, ki se učijo v višjih šolah, je vredna vsega prizpanja s strani vseh poštenih, yseh delovnih ljudi. Angleško-eoiptski sp zaii IM ob Suezu KAIRO, 17. — Egiptski državni svet je objavil ukaz, ki pravi, da britanske vojaške ob. lasti na področju Sueškega kanala nimajo na podlagi angle ško-egiptske pogodbe iz leta 1936 nobene pravice uporablja, ti letališča na področju kanala v drugačne namene kakor je vežbanje britanskih letalskih sil. Na podlagi tega ukaza ne bi smele britanske oblasti več privažati in odvažati z letališč ob kanalu vojakov, častnikov iti funkcionarjev. 28 mrtvih pil letalski nesreči v Angliji LONDON, 17. — Dvomotorno potniško letalo <(D.akotap angleške letalske družbe «Britash European Airways» je danes zaradi okvare motorjev strmoglavilo severno od Londona. Letalo je vzletelo ob 15.30 po tukajšnjem času z londonskega letališča Northolt. Namenjeno je bilo na letališče Renfew blizu GlasgoTva. V letalu je bilo 23 potnikov, dalje 1 otrok in 5 mož posadke. Skupno je bilo. 29 oseb v letalu. Malo po vzletu je radiotelegrafist še jayil, da le moior pokvarjen in da se bo letalo vrnilo spet na letališče. To je bilo zadnje poročilo iz letala, nakar je sledila katastrofa. Cim se je letalo dotaknilo tal, je začelo goreti. Takoj so pritekli gasilci in začeli gasiti razbitine letala, ki je padlo na dvorišče neke hiše y severnem londonskem okraju Mill-Hill. Letalska družba je javila, da je pri katastrofi izgubilo življenje 28 ljudi. Edino preživelo osebo so hudo ranjeno pripeljali v bolnišnico. Med 28 žrtvami je tudi 8 žena. Enourni razgovor Višinskeqa in Malika z Dullesom - Delo posameznih odborov OZN LAKE SUCCESS..17. — Sovjetski zunanji minister Višinski in sovjetski stalni delegat pri OZN Malik sja imela danes v Lake Successu enourni zaseben razgovor z ameriškim delegatom Fosterjem Dullesom y eni od konferenčnih dvoran OZN. Navzoč je bil tudi ravnatelj za politična vprašanja OZN pri ameriškem državnem de-partmanu. Razgovor se je začel nekaj pred začetkom seje političnega odbora OZN. Ro razgovoru ie Dulles izjavil: ((Govorili smo o nekaterih naših nasprotstvih glede reso. lucije q razširitvi oblasti glavne skupščine. Jasno smo si izmenjali stališče, ne da bi prišlo do kakega pozitivnega rezultata razen do boljšega razumevanja naših stališč*. Za sedaj ne predvidevajo nobenega drugega zasebnega razgovora. Med razgo-vorom se ni razpravljalo o mirovni pogodbi Z Japonsko. Na današnji seji političnega odbora je prišlo do malega sporazuma med Sovjetsko zvezo in predložitelji načrta resolucije o razširitvi oblasti glavne skupščine. Višinski je predlagal, naj bo 5 velikih zastopanih v opazovalni komisiji za mir*. Foster Dulles pa ie V imenu sedmih držav ugodno eprejel predlog, naj bo tudi Sovjetska zveza v tej komisiji, če bo sovjetska vlada ((zavzela pozitivno stališče* glede tega dela resolucije sedmih. Politični odbor je tako zaključil razpravljanje a onem relu resolucije, ki ima namen ustvariti mehanizem, ki naj o. mogoči sklicanje izrednih zasedanj glavne skupščine v primeru, da Varnostni svet ostane paraliziran zaradi veta enega stalnih članov. Načeli so nato razpravo o določbi, ki predlaga ustanovitev komisije, ki naj nadzoruje položaj na področjih, kjer obstaja mednarodna napetost. Sovjetska zveza je vztrajala, naj bo v tej komisiji zastopanih od 9> do 14 članov. Višinski je predlagal, da bi bilo najbolje vključiti pet velikih v to komisijo. Dalje je dejal, r.ai predlagatelji resolucije nudijo dokaz «yolje do sodelovanja* in naj omejijo sklicevanje na «začasni odbor*, ki ga vsebuje ta paragraf. Ta odbor ali ((malo skupščino* smatra Sovjetska zveza za nezakonit organizem. Resolucija sedmih predlaga namreč, naj opazovalna komisija deluje pod okriljem glavne skupščine, če pa ta ne za-seda, pod okriljem začasnega odbora. Švedski delegat je oh podpori izraelskega delegata predlagal, naj se oblast male skupščine nadomesti z oblastjo glavnega tajnika OZN, ki bi se prej posvetoval z Varnostnim svetom, ali naj. se pošlje opazovalna komisija na področja, kjer obstaja mednarodna napetost, v primeru, da prizadete države zaprosijo ali sprejmejo, da opazovalci OZN izvršijo o-menjeno anketo. Kanadski delegat je predlagal, naj se predložitelji resolucije ponovno sestanejo, da resolucijo proučijo na podlagi novih pripomb. Zunanji minister Severne Koreje je poslal brzojavko Varnostnem svetu, v kateri zatrjuje, da so se ameriške čete na Koreji poslužlle v bojih japonskih čet. Južnokorejski zunanji minister pa je danes pred začasno komisijo za Korejo zahteval, naj se združitev Koreje izvrši s sodelovanjem njegove vlade. Sovjetski delegat je zavrnil udeležbo v začasnem odboru za pomoč Koreji. Danes so a-gencije jayile, ca bo ameriška delegacija stavila y gospodarskem in socialnem svetu predlog za ustanovitev posebnega organa za pomoč Koreji, Ta organ naj bi vodil ((generalni agent*, ki bi ga določil glavni tajnik OZN sporazumno z no. Vo komisijo OZN na Korejo. Ta agent bi bil odgovoren Načrt Zakonika o zločinih proti miru in varnosti človeštva 2e med drugo svetovno vojno so poglavarji treh glavnih udeležencev v protihitlerjev-ski koaliciji postavili v imenu Združenih narodov načelo, da izzivanje vojne in storjeni vojni zločini ne smejo ostati nekaznovani. P.oudarjalo se je da ta sklep nima izključno značaja maščevanja, temveč da bo imela hkrati tudi vzgojni učinek za generacije, da se. ne bi ponovilo novo prelivanje krvi med narodi. Omenjalo se je, da je bila že v sistemu versajske mirovne pogodbe leta 1919 predvidena odgovornost za izzivanje vojne, toda do do uresničenja te odgovornosti ni prišlo. Ne samo, da so se nemški vojni voditelji izognili kazni, temveč je celo znanstvenik, ki je delal načrte in izvajal kemijsko vojno, postal predsednik osvobojene Poljske republike (Ignacij Moščicki). Po končani drugi svetovni vojni leta 1945 so sklenile velike sile zmagovalke sporazum (8. avgusta) o ustanovitvi mednarodnih vojaških sodišč za sojenje tistih vojnih zločincev, ki so dovedli do vojne in katerih prestopki nimajo posebne zemljepisne o-predelitve, temveč obsegajo bodisi vso Evropo, bodisi deber del Azije. K temu sporazumu so se priključili tudi vsi ostali zavezniki pa tudi FLRJ. Tako je prišlo do. nuernber-škega in tokijskega mednarodnega sodišča za vojne zločine. Pred takšna sodišča so bili postavljeni le največji zločinci. Njihovo sojenje je imelo značaj simbolične sodbe proti hitterjanskemu fašističnemu stroju in proti japonskemu militarizmu. Sodba je bila v Nuernbergu izrečena 1. oktobra 1946, toda že 11, decembra 1946 je generalna skupščina OZN soglasno sklenila, da so načela iz listine nuernberške-ga in tokijskega sedišča in iz sodb teh sodišč obvezna kot zakon mednarodnega prava ter da, se formulirajo tako, da dobijo svojo veljavo v. kontekstu nekega splošnega zakonika o zločinih proti miru in varnosti človeštva. Istočasno je bilo ukazano Komisiji Združenih narodov za progresivni razvoj mednarodnega prava in njegovo kodifikacijo, da formillira ta načela. Ta sklep se je smatral kot izraz solidarnosti zaveznikov iz pretekle vojne in kot opomin tistim, ki bi hoteli ponovno sprožiti vojno. Ze leto dni kasne je, v maju-juniju 1947, med delom komi-sije, je nastala razcepljenost med zavezniki. Po eni strani so Američani, Britanci in Francozi zahtevali, da se nuernberška načela formulirajo čim bolj ozko in čim bolj blago. Prav posebej naj se »obsojajoč planiranje, pripravljanje začenjanje ali vodenje napadalne vojne» zločini razu- mejo kat materialno delovanje odklanjajoč — v imenu demokracije — inkriminiranje vsakršne propagande. Oni so se bkrivali za nekakšno idejo, da bi obsodba propagande lahko zavrla pravico svobode mišljenja in izraževanja. Po drugi strani je sovjetski delegat, prof. Korecki, ki je vztrajal na obsodbi propagande, predložil amandman, s katerim je zahteval, da se iz teh načel ustmrijo — ne splošna pravila mednarodnega prava, temveč tip za model neke mednarodne pogodbe, ki bo vezala samo tiste, ki jo. bodo podpisali. Akademik Korecki je poudaril, da ima ta njegova formulacija teoretičen in praktičen pomen v tem, ker bi se uničila državna suverenost, če bi se sprejelo načelo, da ima kaznovanje uporabe vojne kot instrumenta nacionalne politike univerzalen značaj. P0 eni strani bi bila s tem kršena nacionalna suverenost, ker bi bila država omejena v svoji pravici predpisovanja kazenskih norm. Po drugi strani je smešno govoriti o mednarodnem kaznovanju in mednarodnem predpisovanju zločinov, temveč nasprotno, potrebno je dovoliti državam, da pokažejo svojo zrelo voljo, da podpišejo to pogodbo in da one same v okviru svojo zakonodaje, podpišejo sankcije in izvedejo zajamčeni« izvajanja teh svojih pogodbenih obvez. Na ta način sta bila u okviru komisije OZN za mednarodno pra/vo ustvarjena diva tabora. Eden je poskušal izvršiti dolžnost do nalog, ki jih je postavila generalna skupščina. t. j. da se, izdela kodeks, toda da se Pri tem v. ta kodeks vključi čim manj elementov. To je bila doslednost izvajanja politike zapadnih sil. Privilegiranje posameznih de-janj so branili s tem> da je laže dobiti splošno soglasje na ožjem besedilu. Drugi tabor pa je nasprotno bil proti vsakršnemu sprejetju kodeksa in se je pozival na to da Združeni narodi niso naddrlaoa, temneč združenje držav in da se njihova naloga lahko omeji samo na izdelavo načrta, ki bo jjredložen državam v. odobritev v obliki konvencije. V Ženevi je bilo v rriaju-juniju 1950 posebno zasedanje Komisije za mednarodno pravo Na dnevni red je bil postavljen dokončno iz oblikovan načrt tega, kodeksa. Ko- deks ima dva dela — prvi del obsegajo formulacije nuern-berških načel, a drugi del — naštevanje zločinov. Nuem. berška načela so sledeča: 1. Kdor izvrši enega izmed vojnih zločinov bodisi v privatnem ali uradnem svojstvu. je podvržen kazni; _ 2. vojni zločin se lahk0 izvrši tudi s tem, da se ne uveljavi svojega položaja za onemogočanje vojnih zločinov: 3. dejstvo, da nekdo dela po višjem ukazu ali po zakonu svoje države in tako izvrši zločin, ne more služiti za obrambo, toda lahko se ga upošteva sam0 kot olajševalna okolnost-, 4. države morajo sprejemati zakone, ki bodo zajamčili kaznovanje uojnib zločinov; 5. Vsaka država mora pred suojimi sodišči kaznovati vsakega vojnega zločinca, ki je na njenem ozemlju izvršil kazensko dejanje; 6. ti zločini se ne smatrajo za politične in zanje prihaja v poštev tudi ekstradicija; 7. ako se države ne sporazumejo z načinom tolmačenja izvajanja teh načel, bo spore reševalo mednarodne sodišče (Haaško sodišče). R. B. M. Iz Mednarodne politike» od 13.9.1950. (Nadaljevanje sledi); pred glavno skupščino jn bi de. loval a Sodelovanjem komisija za Korejo. Moral bi skrbeti za gospodarske in tehnične potrebe Koreje, sprejemati prispevke Jer razdeljevati pomoč oh sodelovanju korejskih oblasti. Pri tem bi mu pomagal poseben posvetovalni odbor, sestavljen Iz določenega števila predstavnikov vladi. Poseben politični odbor se je danes sestal samo za pet minut in nato odgodii sestanek na popoldne. zaito da se delegati lahko sporazumejo o vprašanju Libije. Javljajo, da se je devet arabskih diržav skupno z dlru-gimi sporazumelo, da bodo predložili skupno reaalucijio, ki poudarja potrebo, da se pod-vzamejo ukrepi za ustanovitev suverene jn neodvisne libijska države y smislu resolucije ne skupščine OZN. Grški delegat pni OZN je a pismom sporočil predsedniku glavne skupščine, da je grška vlada pripravljena sodelovati pri sestavi grSčo-bolgairSke komisije. ki naj določi roejio med obema državama na področju reke Evtos. kakor priporoči komisija OZN za Balkan. Socialni odbor, lci razpravlja o Mednarodnem fondu za po~ moč odkdkom. je sklenil, da ouv gamizem ostane Pri življenju dio' leja 1953. ne da bi se njegov, staitut spremenil. Cez tri leta bo OZN znova proučila dejavnost fonda, dla mu podeli stalni značaj, kakor izjavlja spopol-nilmi predlog Jugoslavije. Na podlagi avstralske resolucije, ki je bila sprejeta, bo Mednarodni fond lahko prihodnje tri leita še nadalje razdeljeval gmotno pomoč. Ameriški predlog, naj bi se ta, organizem spremenil tako, da bi nudil tehnično pomoč, gmotno pomoč pa samo v nujnih primerih, so Francija, arabske in azrjske delegacije ter sovjetski blok in Latinska Amerika zavrnili. Varnostni svet, ki je včeraji začel razpravljanje £> palestinskem vprašanju, se hs zopet sestal v petek. Skozi sito in rešeto Gospodu dr. Boneltiju, občinskemu odborniku Gotovo boste oprostili, gospod občinski odbornik, da se tokrat obračamo na Vas direktno. ne da bi o Vas govorili v tretji osebi. Na včerajšnji občinski seji Vam je namreč ušla beseda, po kateri bi sodili, da ste dialektolog, če bi bili mi sami nepoučeni. Omenjan ste namreč neki «dialekt». za kar bi Vas pa kot poučeni lahko smatrali za velikanskega laika, če bi zopet ne vedeli, da Vam le iz ust ni hotela prava beseda. Ko ste namreč odgovarjali 'občinskemu svetovalcu dr. Deklevi o elektrifikaciji okolice, ste omenili, da bodo kmalu imeli električno razsvetljavo tudi Piščanci. Vi ste sicer najprej rabili neko drugo ime. za katerega domačini niso nikoli vedeli, in potem ste pojasnili; »Piščanci, kakor se imenuje ta kraj v dialektu.» Saj ne bost« zamerili, gospod dr. Bonetti, če Vas vprašamo, kakšen dialekt ste mislili. Kateri italijanski dialekt Pa govore v Piščancih? In v katerem italijanskem dialektu beseda ((Piščanci* kaj pomeni? seveda je ((Zadovoljiv* odgovor v.a dve vprašanji nemogoč, kajti V Piščancih ne govore nobenega italijanskega dialekta in beseda «Piščanci» v nobenem italijanskem dialektu nič ne pomeni. Je pa neki drugi jezik, gospod dr. Bonetti, v katerem beseda ((Piščanci* ne predstavlja nikake uganke. To je jezik-, ki ga govore ljudje, ki so doma iz Piščancev. Oni v svoji domači rabi sicer govore v dialektu, toda v dialektu slovenskega jezika. Pri tem pa moramo poudariti, da beseda «PiŠčanci» ni prav nič dialektična, kajti bolj pravilno slo. vensko kot tako ne more biti ne napisana, ne izgovorjena,niti na sami slovenski akademiji znanosti. Toda v glavnem Vi to gotovo peste, samo strašno mučno Vam je bilo, da bi s svojega mesta občinskega odbornika v mestnem svetu javno izjavili, da ima ta sicer maj-, hen kraj tik Trsta pravo slovensko ime. Vendar koliko več moža bi bili pokazali, če bi odločno povedali: ((Piščanci, kot se ta kraj imenuje v slovenskem jeziku». Razumemo, da je šovinistično na. strojenemu človeku težko izreči tako možato besedo, toda Vi lahko računale na veliko večino v občinskem svetu, ki ji lahko nemoteno servirate take neresne izjave, pa ji je seveda kaj malo v čast. Ko boste ie kdaj v podobnem položaju kot na včerajšnji seji, pa se raje izognite dialektologije. Saj veste, da so v okolici Trsta italijanski dialekti kaj malo uporabni za kakršnokoli topoSiomastično razlago. Kar se po tiče sloven. skih dialektov, pa dvomimo, da ste njih odiičen poznavalec, kajti potem bi Vam gotovo ne izpodletelo pri prvi in edini slovenski besedi, ki ste jo H mestnem svetu Izrekli; KOLEDAR POLEG STOLICE ZA SLOVENŠČINO, KI JO JE ŽE LAMI PREDLAGAL ZASTOPNIK LF, JE NUJNA „ . ... .... , . ...... »i »rramsiH luaiama Ustanovitev instituta za slovansko filologijo • uran mukmi Mami Sreda 1». oktobra Luka, Travica Sonce vzide ob 6,24, za!fn.e 17.16. Dolžina dneva 10.52. Luna vzide ob 14.22, zatone ob 23.im. Jutri četrtek 1». oktobra Etbin, Stogoj na tržaški univerzi, pri čemer bi moral Trst prednjačiti pred italijanskimi univerzami, ki podobne inštituteže davno imajo Ko so na včerajšnji občinski seji prebrali zapisnik zadnje seje, se je takoj oglasil k besedi obč. svetnik Morelli (MSI), ki je vprašal župana, da li občinski svet ne smatra za potrebno, da zavzame ob izjavah britanskega podtajnika za zunanje zadeve jn razgovorih italjanskega zunanjega ministra Sforze stališče V zvezi s svoje-Časno izglasovanim dnevnim redom; to je namreč tisti dnevni red oziroma resolucija, s katero se tržaški občinski svet (seveda ne ves) izreka za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. Zupan Bartolj je seveda čutil, da je to prilika, ki je nikakor ne gre zamuditi in prepustiti iniciativo za kakršnokoli potezo v tem smislu misi-nom. Zato je dejal, da bodo o tem govorili prihodnjič in tedaj bo najbrž že on sam pripravil primerno «resolucijo». Mišin Morelli je nato na dolgo razpravljal Q vprašanju koncesij avtoizvoščkom. Zadeva pa je toliko obširna in tudi za občino toliko važna, da bo verjetno prišla v redni dnevni red zasedanja. Indipendentist Giampiccoli se je zavzel za odgovor na nekatera vprašanja, ki jih je baje njegova skupina že davno pismeno vložila, a doslej, rij prejela odgov.ora. Med drugim je Giampiccoli dejal, da bi bilo treba najti način, kako omogočiti dostop v mestno knjižnico (študijško) tudi v večernih urah, kajti mnogi se podnevi ne morejo zaradi zaposlenosti posluževati knjižnice. Zupan je obljubil, da bodo skušali najti kako rešitev. Na vprašanje kominformista Zbo-gar-Brocchija glede nekaterih zadev, ki spadajo vse v okvir podpornih akcij, bodo tudi odgovorili na prihodnji seji. Zupan je nadalje obljubil odgovor pozneje na interpelacijo Košute zaradi visoke koikovine za kulturne prireditve; če gre namreč za kulturno prireditev, mora tudi prosvetno društvo kjerkoli na deželi poleg drugih prilog k prošnji, ki jo vloži na pdlicijo, priložiti še za 3Q18 lir kolka, medtem ko zadostuje za navaden ples 300 lir. Komin-formistka Casali s? je zavzela, da bi župan sprožil akcijo za enotni «božič otroka«. Zupan je dejal, da bo dal odgovor prihodnjič, vendar je že včeraj omenil, da so organizacije, ki hočejo v vsakem primeru prirediti tako obdaritev v svojem krogu. Včeraj je nadalje kom-informist Braun ponovno sprožil vprašanje «najbolj ljudskih« stanovanj (popolarissimi), nakar je Bartoli dal odgovor na podlagi sedaj že znanih dejstev: da je bila letos izdana za stanovanja ena milijarda in pol lir in da je že zagotovljenih 500 milijonov za prvo polletje prihodnjega leta. Za to poslednjo vsoto je dejal župan, da bo uporabljena prav za gradnjo najmanjših stanovanj. Odvetnik Stocca želi, da bi se predori, ki so bili zgrajeni v mestu med vojno, sedaj vključili v prometno omrežje, s čimer bi se marsikatera razdalja zmanjšala, pa tudi promet po nekaterih ulicah bi se ob določenih urah razbremenil. Indipendentist Godini se je pri' tožil, da zahteva mestna zastavljalnica od ljudi, ki so v največji stiski, deset in še več pro-centne obresti, česar ne zahtevajo niti banke. Zupan je dejal, da ima že neko pismo z obrazložitvijo v tem smislu, ki ga bo prinesel na prihodnjo sejo. Občinski odbornik Bonetti je dal nato odgovor na nekaj vprašanj, ki so jih postavili posamezni občinski svetniki na zadnji ali tudi na današnji seji in ki so zadevala v glavnem postavitev vodnjakov, razsvetljave nekaterih ulic oziroma okoliških predelov'. Med tem je tudi odgovoril na vprašanje tov. dr. Dekleve, kaj je z elektrifikacijo okolice; dejal je, da se napeljuje elektrika po posameznih conah in navedel je, katere bodo prišle v kratkem na vrsto. Med temi je navedel tudi Piščance, vas, ki je pol ure od centra mesta, pa doslej še ni videla elektrike. (Neverjetno a resnično). Ko je občinski odbornik Sciolis obvestil, da je občinski urad sklenil predlagati kot predstavnika občine v univerzitetnem svetu župana Bartoli-ja, je najprej kominformist Ferlan protestiral, da se večina pri imenovanju predstavnikov 0bčine v raznih komisijah in podobno nikoli ne ozira na manjšino. Eri tem se je sicer precej razburil, vendar Pa je župan ohranil mirno kri, češ mi smo pač večina in sprejemamo nase tudi odgovornest. Ferlan je sicer izjavil, da v znak protesta kominformisti ne bodo o predlogu glasovali, a večine ni posebno ganil, Nato se je oglasil k besedi dr. Agneletto, ki je naslovil na bodočega predstavnika občine v univerzitetnem svetu poziv, naj se zavzame za USTANOVITEV INSTITUTA ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO NA TRŽAŠKI UNIVERZI. (Eri svojem utemeljevanju se je sicer posluževal dokaj čudnih izrazov, ket n. pr. «mesto najbolj na vzhodu polotoka«). Ob tem predlogu se je pokazalo, da nekateri občinski svetniki kaj slabo poznajo univerzni ustroj in to taki. o katerih bi si najmanj kaj takega mislili. Vendar včeraj predlogu samemu nihče ni nasprotoval. Zupan pa je dejal, da se je za stvar pozanimal že Po lanski intervenciji tov. dr. Dekleve *n da se bo gotov0 za stvar kaj storilo. Seveda je naše mnenje, da tu ne bi bilo treba čakati, kajti če gre za univerzo, se vendar ne bodo izgovarjali, da nimajo kreditov, kakor se ne morejo izgo- varjati, da ni potrebnih strokovnjakov. Stvar se torej lahko ugodno reši kmalu in ne šele.kobodo razmere drugačne. Znanost se namreč ne more ozirati na trenutno razpoloženje ulice. Univerze po vsem svetu imajo stolice za * posamezne tuje jezike ne glede na trenutno politiko med posameznimi državami. Zato je neko županovo namiga vanj e na ureditev razmer popolnoma nepotrebno, ker bi Se lahko za tako «ureditvijo» prikrivala želja, da do ustanovitve stolice za slovansko filologijo nikoli ne pride. Izmed 50 prisotnih svetovalcev jih je glasovalo 38, med temi 33 za župana Bartolija. Med glasovanjem je bilo či-tanih in sprejetih več sklepov, zadevajočih manjše nakupe zemljišč v prid mestnemu regulacijskemu načrtu, V naslednji točki dnevnega reda je občinski svet obravnaval ureditev prodaje časopisov in revij tako po kioskih kakor po raz-našalcih. Vprašanje razprodaje časopisov je povoljno glasovanje svetovalcev ponovno vskla-dilo z zakonom, ki dopušča kolportažo osebam v starosti nad 15 let, medtem ko je bilo to doslej dovoljeno pooblaščenim razpečevalcem le nad 18 let starosti. Akoravno je svetovalec Giampiccoli v zvezi s tem upravičeno pripomnil, da tak ukrep nikakor ne bo kori- stil mlademu človeku, ki bi se moral v tej dobi posvetiti pametnejšemu poklicu, je obveljala utemeljitev odbornika Geppija, češ da občinski svet iudi tu ne more preko zakona. Zatem je občinski svet po vi-sti odobril nakup stavbe na Opčinah, in sicer v prid Ace-gatu, ki jo je imel. doslej v najemu, in ki je last tamkajšnje zadruge. Za stavbo bo občina plačala 4,775.000 lir. Odobreno je bilo mesečno obračunavanje in izterjevanje računov za električni tok, vodo in plin, za kar bo Acegat letno izdal 45,630.000 lir več kakor pri dozdajšnjem dvomesečnem izterjevanju, Akoravno bo „Acegat pri tem delu potreboval okrog 60 uslužbencev več, bo vzel v službo le nekaj novih uslužbencev ter ostale nadomestil z onimi, ki bodo sproščeni pri skrčeni administraciji. Kakor je bilo razvidno iz ostalih odborovih sklepov, ba občina popravila, odnosno namestila nekaj novih vodovodnih črpalk na cesti v Miramar, v Barkovljah, dve v Ulici Co-stalunga in eno na cesti v Lo-njer ter eno v obliki vodometa na Trgu Sv, Antona. Izdatki za vse te vodovodne naprave bodo dosegli nekaj nad pol milijona. Tudi tokrat je župan najavil tajno sejo in dal izprazniti dvorano Erihodnja seja bo v petek ob 17. Ogorčenost pekovskih delavcev zaradi krivičnega stališča delodajalcev do upravičenih zahtev svojih uslužbencev Kaj pa je s pekovskimi delavci, se vprašujejo delavci o-stalih kategorij, kot tudi tržaški prebivalci, zainteresirani pri reševanju tega tako perečega problema. Fred tednom je bil sestanek novoustanovljene komisije, ki ima nalogo proučevati vsa sporna vprašanja, nato pa je zavladala nekaka »tišina«; Gre za rešitev dveh zelo važnih vprašanj in sicer vprašanja nadprodukcije ter vprašanja dokončne določitve normalne proizvodnje; y obeh vprašanjih zastopajo delodajalci stališče, da se določbe delovne pogodbe iz leta 1947 ne smejo spremeniti, ker da odgovarja- Razstava Jlbmatula Cunifrte v galeriji «Scorpione» E soboto A4. t. m. ob 18. uri ;oT; je bila otvor jer.a slikarska rasistova znanega genovskega slikarja in grafika Armanda Cu-nioie ob velikem zanimanju številnega tržaškega občinstva, ki se zanima za lepo umetnost. Na otvoritvi, je bilo tudi precej slikarjev, in kritikov. Galerija je odprta vsak dan od 0. do 13. in od 16. do 20. ure. Vsak kulturen Tržačan naj si jo ogleda. Pionirskega dne ne bodo pozabili niti naši najmlajši niti njihovi starši ’ s* * * ' ? ZDRUZEN EIONIRSKI EEVSKI ZBOR. Ki JE NASTOPIL V NEDELJO NA STADIONU «FRVI MAJ«. Se vedno se ni poleglo navdušenje med našimi najmlajšimi, ki so prisostvovali v nedeljo pionirskemu dnevu na stadionu «Frvi maj«. Ne, kaj takega res niso pričakovali; da bodo videli toliko lepih in zanimivih stvari in da bodo preživeli tako lep popoldan, se jim še sanjalo ni. Res je, da so se vsi zelo marljivo pripravljali IZPRED POROTNEGA SODIŠČA Mila obsodba treh aotflešhih roparjev Sodišče je obsodilo: Jigginsa na 2 leti in pol ječe, na 3 mesece zapora in na 18.000 lir globe; Richesa na 1 leto in 4 mesece ječe na 2 meseca zapora in na 12.000 lir globe; Steu/arta pa na 2 leti ječe in 18.000 lir globe Razprava pred porotnim sodiščem proti trem angleškim roparjem se je včeraj zaključila z zelo milostno sodbo, ki jo je sodišče izreklo po dveurnem zasedanju v posvetovalni dvorani. Vse tri obtožence je spoznalo za krive poskusa ropa in poskusa tatvine, Jigginsa in Richesa nedovoljene posesti orožja. Jigginsa pa poleg tega še poškodb in hude oborožene grožnje, v katero je spremenilo obtožbo javnega tožilca, ki je v svojem govoru v soboto zahteval, naj ga sodišče spozna za krivega poskusa umora. Fo tej kratki razločitvi je predsednik sodišča prebral sodbo po kateri je obsodil: Jigginsa na 2 leti in pol ječe, na 3 meseca zapora ter na 18.000 lir globe; Richesa na 1 leto in 4 mesece ječe, na 2 meseca zapora in na 12.000 lir globe; Stevvarta pa na 2 leti ječe in na 18.000 lir globe. Poleg tega pa morajo obsojenci plačati tudi sodne stroške. Predsednik Witika, javni tožilec Colotti, zapisnikar Ter-sier; branilci odv. Cavalieri, Tiberini, Bellavista- Črnilnik v predsednika sodišča Predsednik okrožnega sodišča dr. Piceiola »e ni prečital zadnje besede obsodbe, v kateri je obsod-il Decia Lucciari-nija na 6 jnesecev zapora, ko je protj njemu že letel majhen črnilnik, ki je na srečo zgrešil cilj in priletel ob *ten0 pulta, prav pod napisom »Zakon je za vse enak«, katerega je črnilo vsega popackalo. Prizor je bdi tako bliskovit, dfc je predsedniku od presenečenja obtičala zadnja bpseda y grlu, njegova svetovalca sita pobledela, policist^ pa so šele po nekaj grenutiah skočili h kot lede- nemu obsojencu in ga le s težavo umiriii. «Ste hoteli vreči črnilnik v mene?«, ga je s tresočim se glasom vprašal predsednik. «Ne prav v vas, temveč v protest za krivično sodbo«, mu je, -kot da bi se ničesar ne dogodilo, odvrnil svojevrstni obsojenec. Takoj nato je sodišče proti obsojiencu pričelo z novo razpravo, v kateri je javni tožilec zaradi zgoraj omenjenega dejanja zahteval za obsojenca, kj je čez nekaj minut postal zopet obtoženec, kazen 1 leta in pol zapora. Njegov branilec po službeni dolžnosti odv. Ruz-zier je nato ponovil zahtevo, katero je izrekel že pri prvi razpravi, naj obtoženca pregledajo psihiatri, ker gre nedvomno za duševno bolnega Človeka. Med njegovim govorom p;; smo zaslišali obtožen-čev glas: «Kaj čenčate neumnosti, ki niso za nikamor! Sploh ne vem, kako si drznete govoriti, ko vas nihče ni nič vprašal?« Sodišče Pa je branilčev predlog vseeno sprejelo, odločilo, naj obtoženca pregledajo psihiatri, razpravo Ba za nedoločen Čas odgodilo, Decio Lucciarini je bil pol ure prej obsojen na 6 mesecev zapora, ker je 20. septembra letos vrgel v okno Urada za delo na Trgu Dalmacija doma pripravljeno rožno bombo. — Predsednik Piceiola, javni to. žilec Ruzzier. zapisnikar Piuk, branilec odv. Ruzzier. Še vedno pogrevajo dogodke iz maja 1945 Kljub raznim amnestijam na sodišču tu pa tam še vedno pogrevajo dogodke iz maja 1945. leta. Tako so včeraj v odsotno- sti sodili 40-letnemu Marcelu Rennerju iz Ul. Cunicoli 5. obtoženemu, da je 24. maja 1945. leta v Ul. Ponchielli aretiral kolaboracionista Bruna Mcnet-ta, ga odvedel v zapore v Ul. Donadoni ter od. njega pod grožnjo z revolverjem zahteval, naj podpiše izjavo, v kateri naj bi vse svoje pohištvo prepustil v last obtoženeevi ženi Štefaniji. Odvetnik Zennaro, ki je branil obtoženega Rennerja, je sodišču najprej predočil, da je Menetto znan kolaboracionist, ki se je za svoje delovanje že zagovarjal pred porotnim sodiščem, kjer pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Dalje je v svojem govoru dokazoval, da ji* Renner, ko je aretiral nacifašističnega kolaboracionista izvršil samo svojo dolžnost, ker je bil član Narodne zaščite, takratnega legalnega organa za zaščito javnega reda, zaradi česar nj storil ničesar protizakonitega. Glede obtožbe, da je njegov- klient poskušal z grožnjami izsiliti zgoraj omenjeno izjavo, pa ie branilec odv, Zennaro omenil, da je Plod maščevalnih možganov bivšega kolaboracionista Me-netta in za svojiega klienta zahteval oprostilno sodbo. Po kratkem posvetovanju je sodišče obtoženega Rennerja oprostilo od obtožbe «seque. stra«, ker je dejanje amnesti-rano, zaradi drugega očitanega dejanja pa ga obsodilo na 1 leto in 1 mesec zapora, na plačilo 5000 lir globe, na plačilo sodnih stroškov ter 15.000 lir zastopniku zasebne stranke; vso kazein mu je odpustilo. Predsednik dr. Falchi, javni tožilec Amoaeo, zapisnikar Ne-ri, branilec odv. Zennaro, zastopnik zasebne stranke odv. Ruzzier, ter da so prišli na stadion že tudi s svojim dobro naučenim programom: vendar je bil uspeh tega pionirskega praznika tako velik in prodoren, da je navdušil prav tako vse pionirje kot tudi njih starše, ki so sledili posameznim točkam z nič manjšim zanimanjem kot njih malčki. Seveda je žel največji uspeh cirkus, ki ga je staro in mlado z velikim veseljem pozdrav.ilo. Ob nastopu tako improviziranega cirkusa, pri katerem so nastopali naši najboljši telovadci, člani gledališča in še drugi mladinci in mladinke, so se do solz nasmejali vsi navzoči, ki niso štedili s priznanjem. Nič manjši uspeh niso doživele razne šaljive športne tekme, pri katerih so sodelovali otroci raznih pionirskih družin. Pa s tem še ni bil program pionirske prireditve zaključen. Čakale so jih nove zanimivosti. od katerih jih niso mogle njih mamice več odtegniti. Kdo bi pa tudi mislil na odhod, ko pa je bilo na otroškem igrišču na razpolago toliko gugalnic, otroških kegljišč in še raznih drugih zani- slepa mivosti, kot na primer trgatev itd. Komaj so s; otroci utegnili ogledati vse te zanimivosti, že so izvedeli, da je pričel s svojim programom tudi čarovnik; jasno, da ga je hotel vsakdo videti. Občudovanja in navdušenja ni bilo ne konca ne kraja. V veliki dvorani so bile tudi lutkovne predstave, k; so pritegnile precej mladega občinstva. Kot že rečeno, je prišlo na pionirski dan toliko otrok, da je njih ogromna udeležba presenetila celo same organizatorje, ki niso bil; pripravljeni na tak naval. Zasluga, da je pionirski dan res tako lepo uspel, gre pionirski organizaciji, ki je znala mobilizirati tako ve- liko število pionirjev ter se- veda tudi članicam ASI2Z. ki šo z raznašanjem povabil in organiziranjem sestankov mnogo pripomogle k uspehu te prireditve. Pionirji in z njimi vsi tisti, ki so prisostvovali prekrasno uspelemu pionirskemu dnevu si samo želijo, da bi se taka prireditev še ponovila v veliko veselje najmlajših in njih staršev. jo tudi sedanjim potrebam; delavci pa nasprotno zatrjujejo, da so se razmere od leta 1947 zelo izpremenile ter da se je v zvezi s tem tudi spremenil način peke kruha, ki zahteva od delavca mnogo več truda in napora. Leta 1947 se je namreč kruh še prodajal na krušne karte — danes pa je kruh v prosti prodaji ter ga lahko peki pečejo v poljubnih oblikah in količinah. Zato je povsem razumljivo, da zahteva meše-nje kruha v današnjih razmerah od pekovskih delavcev mnogo več dela in napora. Delavci z vso upravičenostjo zahtevajo, da se določbe iz leta 1947 spremenijo na način, ki bi upošteval sedanje razmere in seveda tudi današnji gospodarski polož.aj na našem o-zemlju: Delodajalci so ostali kljub vsemu dosledni svojemu prvotnemu stališču ter niso hoteli pristati na zahteve svojih u-služber.-cev. Zato je Urad za delo predlagal na istem sestanku, da si ogledajo sindikalni predstavniki kot tudi predstavniki delodajalcev in Urada za delo eno izmed največjih tržaških pekarn ter ugotovijo na mestu samem upravičenost zahtev pekovskih delavcev. Čeprav bi imeli delodajalci na ta način možnost dokazati, da je njihovo stališče »pravilno«, so se odločno uprli temu predlogu ter so še naprej vztrajali pri svoji zahtevi, da ostane delovna pogodba neizpre-menjena. S tem so seveda ponovno dokazali, kako zgrešeno in krivično je njih stališče in kako upravičene so zahteve pekovskih delavcev. S tem da so delodajalci odločno odklonili predlog Urada za delo, se je zaključil prvi sestanek novoustanovljene komisije. Komisija kasneje ni imela več sestankov; kot kaže, se je tudi delo te komisije moralo ustaviti pred nepopustljivostjo delodajalcev, ki nočejo pod nobenim pogojem ugoditi zahtevam svojih uslužbencev. Pekovski delavci so prepričani, da je bilo čakanja in potrpljenja že dovolj ter da je končno treba poseči po najuspešnejšem sredstvu, ki ga predvideva sindikalna borba — to je po razglasitvi splošne stavke. Prav tako pa so danes pekovski delavci tudi prepričani, da bi bilo njih vprašanje že davno rešeno, če bi obstajala enotnost med vrstami delavskega razreda. Toda Delavska zbornica kot tudi Enotni sindikati so odbili poziv Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev na skupno borbo za zmago pravic delavskega razreda ter so na ta način omogočili delodajalcem uspešno na. stopati proti interesom svojih uslužbencev. Izdajalskemu stališču obeh «sir.dikalnih» organizacij se delavci torej lahko ((zahvalijo« za sedanje ((uspehe« pri pogajanjih, ki se vlečejo že več mesecev. Izvedeli smo, da so se včeraj nadaljevala že tolikokrat prekinjena pogajanja med sindikalnimi predstavniki ter med predstavniki delodajalcev za dokončno rešitev spornega vprašanja pekovskih delavcev. Kot vsa ostala pogajanja, ki so bila v zadnjih tednih, so se tudi včerajšnja zaključila brez vsakršnega uspeha. Na sestanku ,je bilo sklenjeno, da se v prihodnjih dneh ponovno sestanejo zainteresirane stranke ter razpravljajo o nekaterih spornih točkah . V NEDELJO 22. OKTOBRA OB 14. URI BO v Borštu (na prostem v Hribnici) DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico so darovali: Emilija Rustja 200, Alojz Gec 1000, Ivan Fonda 500, Sosič 100> Meden S. 200, Marica IMM mODILDE FlOniE za dolinski okraj OF V. zvezi s priprav.amj za tabor OF v Borštu bodo danes 18. t. m. ob 19.30 sledeči sestanki OF; v Škofijah V prostorih kraj jevnega odbora QF; V Plavjah V običajni dvorani; v Stramarju v prostorih krajevnega odbora OF, SPORED: govori, godba na pihala iz Plavij in Boršta, pevski zbori iz Doline, Plavij in združeni pevski zbori folklora in recitacije -— sledi zabava s šaljivimi točkami iri plesom. URADNE OBJAVE ZA PROMET BOSTA ZAPRTI Ulica Galatti med Ul. Trento irt Korzom ter Ul. Cassa di Risparmio od 20. t, m. do končanih del. ■* * * PREKOP GROBOV. Prekopali bodo grobove na- pokopališču pri Sv. Ani, na IV. oddelku od 1. do 17. vrste, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 6. novembra 1939 do 12. decembra 1940. —| Svojci, ki nameravajo prenesti posmrtne ostanke iz grobov in morebitne nagrobne spomenike, plošče itd., naj vložijo prošnjo do 16. decembra 1950 na upravni oddelek občinskega tehničnega urada, oddelek za pokopališča, Ul. del Teatro 5, III, soba 43. P.o tem roku razpolaga z vsem mestna občina. Nagrobne spomenike in podobno bodo svojci lahko prenesli samo z dovoljenjem omenjenega ura-da, ki ga bodo morali pokazati čuvaju pokopališča. Isto velja za grobove na istem pokopališču za VIII. oddelek (od 1. do 5. vrste), kjer so pokopani otroci umrli med 13.XII.1939 in 25.IX.194o (prošnje se morajo vložiti najkasneje do 16. decembra 1950), za XL. kripto, II. oddelek., kjer so ostanki pokopanih med 17.IX.1940 in 31.X.1940 (za prošnje poteče rok 8. novembra 1950) ter za grobove na občinskem pokopališču v Barkovljah (IV. oddelek, III. vrsta), kjer so pokopani umrli med 9. avgustom in 29. decembrom 1940 (za prošnje je čas do 31. oktobra t. 1.). Krpan 300, Sosič 500, Ludvik Saksida 1000, Cucek 500, Benčič 300, Albina Barut 100, Josip Grizančič 100, Terbižan Marija 250, Jakob P.ertot 50, Amalija Levpušček 500, Justa Gulin 200, Katarina Gregorič 500, Marija Knez 200, Ivana Strnad 100, Milka Strnad 50, Silva Cok 100, Angela Pertot 50, Katarina- Starc 500, Ciril Grmek 300, Franc Doles 200, Dana Starc 100, Lucija Spanger 100, Danilo Perto.t 200, Josip Plesničar 500, Ivan Pertot 100, Anton Bradač 65, Alojz Cok 100 lir. Za našega dijaka V. tednu «Za našega dijaka« so nabrali po -posameznih terenih: Sv. Ivan, poli štev. 65, 66, 5.600 lir; Sempolaj, pola štev. 312, 1.315; Vrdela, pola štev. 196, 3.650; Boršt, poli Štev. 73, 74, 3.350; Prosvetno društvo «S Jenko«, pole štev. 167, 168, 169, 170, 16.800; Sv. Jakob, pole štev. 55, 56, 58, 102, 103, 104,' 106, 108, 109, 110, Ul, 114, 119, 120, 121, 116, 117, 118, 22.580; Dolina, pole štev. 97, 98, 303, 5.170 tov. Benčič v III. okraju (pola štev. 44), 4.150; Trst center, pola štev. 135, 1.020; Ricmanje, pola šte-v. 101, 2.930; Colja Tončka in Emil 2.000; Marija Vitez ob godu pok. mame Terezije 1000 lir. NOČNA SLUŽBA LEKARN V mesecu oktobru imajo sle. deče lekarne nočno službo: Biasoletto, Ul. Roma 16; De-pangher, Ul. sv. Justa 1; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Harabaglia;: v Barkovljah in Nieoli v Skednju imata stalno nočno službo. Kamnit dež v Boljuncu Včeraj ob 12 se je na Bolju-nec z jasnega neba vlil kamnit dež, ki na srečo ni napravil velike škode, najbolj pa je prizadejal strehe hiš štev. 69, 70, 71 in ?2. Vzrok temu čudnemu pojavu je bila neka mina, ki so jo razstrelili v bližnjem kamnolomu. Njen učinek pa je bal tako silovit, da se je razstreljeno kamenje razletelo po boljun-sk-ih hišah. Pri tem kamnitem dežju ni bil nihče ranjen, v bolnišnico pa so pripeljali samo 38-letno Lucijo Adam, ki se je tega pojava tako prestrašila, cta je dobi-la živčni napad. Policija je uvedla preiskavo, da bi izsledila krivca, njen sum pa je za sedaj padel na delovodjo v kamnolomu, katerega smatrajo kot odgovornega za kamnit dež, ki le na veliko srečo ni povzročil hujših posledic. bila, ki je parkiral v Ul. Giotto, fotografski aparat znamke «Voigtlaender», brivski aparat in druge malenkosti v skupni vrednosti 50.000 lir. * * * Par minut za njim pa se je zglasila 47-letna Sabina Potočnik iz Ul. Galleria Proti 2 in prijavila žeparsko akcijo, kj se je y njeno škodo dogodila na Ponteroškem trgu. Neznani žepar ji je izmaknil denarnico, v kateri je imela.530Q lir in osebne dokumente. Aittga Hana so okradi Angleški kapitan Ciril Gor-don je včeraj na glavni policiji prijavil, da mu je neznani tat ukradel iz njegovega avtomo- Dramska skupina komičnega uBeneškega gledališča», ki jo vodijo trije bratje Micheluzzi, in sicer Carlo, Leo in Tonino — je otvorila svoje gostovanje v gledališču Verdi s komedijo »Se no i *e mati no li volemo«. Avtor komedije je Gino Rlocca. Naslov, dejstvo, da govorijo igralci p benečanskem narečju (in razpoloženje v. dobršnem delu prvega dejanja) nam sprva potrjujejo pričakovanje, da smo pred zabavno igro, ki je polna, karakterne komike ter besedne duhovitosti. Toda kmalu se dejanje zavozla v tragičnost, kateri dajejo komični elementi pridih boleče groteske. Nekoč se je desetorica mladih ljudi združila v viharno skupino študentov, ki uganjajo vse mogoče norosti. Potem se mladost počasi izteče in vsak si skuša najti pravilno mesto v človeški skupnosti. Eden od desetorice umre in zapusti rento dveh nepremičnin «Članom» nekdanjega veseljaškega društva. Od te desetorice živijo sedaj samo še štirje, obujajo spomine na viharno preteklost, čakajo, da jim konec meseca upravnik dveh nepremičnin prinese pičli dohodek. Eden od njih. ima družino, toda domišljava žena zapravlja že reven dohodek moža. Dejanje še prične z odločitvijo Dobrodelnega društva, katerega last sta dve nepremičnini, da odpravi preostale člane v. zavetišče za Starčke in porabi zgradbo za druge namene, kajti člam so sedaj starčki in zato ne morejo biti več druščina ((veselih bratcev«, kateri je pokojni tovariš določil rento! Tedaj se preužitkarji uprejo; DRAMSKA «Bratje Micheluzzi» v Verdiju d’Arlay, toda njena hčerka Ca-tina je nezakonski otrok, zato grofova družina zahteva, da se uredi. Catinin položaj jn da se najde oče! Tedaj pošlje ne bodo zapustili zgradbe, ki je postala njihov muzej; kljub letom se odločijo za nove norosti, ki naj vsem potrdijo upravičenost njih rente! Momi Tamber-lan pa skuša prav tedaj rešiti vsaj hčer Ginetto iz te klavrne polomije. Upa, da jo bo poročil profesor južnjak. Profesor Pa medtem dvo-ri ženi! Ponoči, ko hoče na ples, preoblečen v harlekina, zato da bi s tovarišem vsem dokazala neusahno mladeniško norost, zve, da mu južnjak zapeljuje ženo. Zena uide s profesorjem, njega pa zdravi hčerka, ker ima napade, ki sličijo blaznosti. Noče nikamor iz stanovanja, a se končno le vda in pusti, da ga tovariša na videz spremita k odvetniku, v resnici pa v bolnico. «A jaz nisem nor«, je prej rekel, «moramo se delati nore, če nočemo, da nas ne razdedinijo!« Komedija je zanimiva zaradi trdožive kljubovalnosti nekdanjih «bratcev», ki jih je življenje precej zmrcvarilo; zaradi njihovega idealizma, ki ca nima prijemljivih osnov, ki ga trda resničnost lomi. «Mi 'smo generacija, ki je ukazovala«, pravi razvnet Mcmi Tamberlan, «hočete nam vzeti kruh. zato ker nimamo več 'zob! Ha. mi se bomo branili i nohti!« A te besede, kakor vsa komedija, visijo nekje v zraku, zagrabijo in vendar niso tako osnovane, da bi lahko prepričale, Vse gre tem preužitkarjem po zlu zdaj na stara leta, Momiju še najbolj — in to nas gane. A ni nam jasno, s čim so si zaslužili boljšo, manj nesrečno usodo. Morali bi svojo mladeniško viharruost prenesti v zrelo dobo, poplemeniti puhlo vsakdanje delo z neusahno polnokrvnostjo! Kaj so oni storil; v življenju?. Mi ne vemo, in oni se tudi ne izprašujejo. Zato je v komediji veliko humorja, še več ginjenosti in tragike, toda Premalo razčiščujoče jasnosti. Momi ja Tamberlana je s ponekod malce preveč vidno spretnostjo igral Carlo Micheluzzi, ki je komedijo tudi zrežiral. Močno učinkovit je bil v tretjem dejanju. Simpatičen Leo Micheluzzi kot Bortolo Cioci, dobri vsi drugi. Od žen je bila Andreina Carli nežna in resna Ginetta, medtem ko je Irmo, ženo Momija Tamberlana, edini zoprn značaj med temi «dobrimi srci«, interpretirala Ive Lia preveč razumsko. Dobro uglašen ansambel ie žel prisrčno priznanje občinstva. štZogando a tresete» Sinoči je skupim uMicheluz. zi« uprizorila komedijo eZo-gando a tresete«. Avtor: Emi-lio Baldanello. Delo je prejelo I nagrado «C. Gal lina« 1948. Dejanje se vrši 1813. Grof Ascanio snubi hčerko markize stara markiza, vdova po generalu d'Arlav, svojega oskrbnika Toffola k Lunardu Anlim, ki je bil pred 20 leti njen ljubimec. Antian Toffola odslovi, toda Toffolo ostane, zato ker manjka četrti za «tresete». Med igro Pa pride na dan, da sta tudi Lunardova prijatelja bila pred 20 leti markizina ljubimca! Zdaj so trije, ki se potegujejo za očetovstvo! Iz zagate in spora, ki je nastal, reši zadevo oskrbnik Toffolo: nenadoma se spomni: tudi on, pred 20 leti! Morebiti pa 'je on oče... Komedija je imetiitna in nadvse duhovita kritika «plc-menite« družbe. Lik markize je mojstrsko orisan v vseh odtenkih, prav tako pristen je v svoji očetovsko - mešetarski diplomaciji stari oskrbnik. Interpretacija Margherite Seglin kot markize je bila umetniško neoporečno na višku, Leo Micheluzzi kot oskrbnik Toffolo nepozaben Doživeti in ubrani Carlo Micheluzzi kot Lunardo, Ruggero del Fabbro, Tonino Micheluzzi, Ive Lia kot markizina hčerka Catina ter manjše vloge. Duhovitost neizprosne kritike ter mojstrska mimika igralcev je žela obilo aplavzov. Morda malce manj na koncu, ko reši markizo iz zagate v iskanju pravega očeta svoji hčerki navaden oskrbnik, ki je morda pravi oče... Komedijo je gledališče Olimpia v Milanu igralo 20 večerov zaporedoma. P. P- Nesreča dveh delavcev Z avtomobilom Rdečega križa so včeraj ob 14.35 pripeljali v glavno bolnišnico 50-letnega težaka Rudolfa Kerkoča iz Ul. sv. Marka 55 in 50-letnega težaka Antona Valeza iz Ul. Ber-gamasco 9. Oba sta se ponesrečila pri delu v novem pristanišču, kjer sta padla z nekega tri metre visokega odra. Medtem ko bo prvi zaradi poškodb na desni rami ozdravel že v 8 dneh, bo moral drugi zaradi poškodbe kolka ostat; v bolnišnici najmanj 20 dni. * # * Niti 10 minut nato pa sp na I. kirurški oddelek sprejeli 55-lelnega zidarja Nikolaja Zam-berlana iz Ul. Pieta 13, ki se je malo prej ponesrečil v delavnici Vecile y Ul. Pieta. Pri delu se je z žago cirkularko tako vrezal v levo dlan, da so mu moral; v bolnišnici odrezati prstanec. Ozdravel bo v 20 dneh. ------ Pri padcu si ie zlomila Kolk Z nekim avtotaksijem so včeraj ob 10.45 pripeljali na ortopedski oddelek tukajšnje glavne bolnišnice 73-letno Dorino Marchesini iz Ul. Pascoli 28. Starka je malo prej v Ul. Soli-tario tako nesrečno padla, da si je pri padcu zlomila levi kolk. Zdravniki so mnenja, da bo morala ostat; v bolnišnici najmanj 80 dni, seveda če ne bodo nastopile nepredvidene komplikacije. Gledališče Verdi Jutri ob 21 bo nastopil* dramska družina V gledališču ( Verdi z igro ((Balkoni nad nalazzo«. IZLETI V. nedeljo 5. novembra povabilo Planinskega društva iz Gorice izlet PDI na stelj. Vpisovanje pri Zi»i • (UCEF) Ul. Machievelli », **; do vključno 25. t. m. Predla® je treba člansko izkaznico- . na je za člane 500 lir,_za in nezaposleno mladino pa - STRELSKE VAJE TRST, 17. (AIS) - Na skem strelišču bodo 21. o , gi 1950 streljali s pištolami w do 17. ure. Na pomorskem^ lišču v Sesljanu bpdo od i ■ . 27. oktobra 1950 streljali s SJ tiletalskimi strojnicami od 8. do 17. ure. tržaška borza Zlati šterling 810(P8150, ^ Pirnati šterling 1710-1740, d i 670-675, dolar (telegrafski) 'i 683, švicarski frank 155-lfy francoskih frankov 1^5- > - strijskih šiling 21,5-22. ROJSTVA, SMRTI IN porok® v Dne 17. oktobra 1950 se Je Trstu rodilo 9 otrok, po U.-T- 17 ,,,-^,.1 ~ rte1 i« O OS“U-, . bilo 7, umrlo Pa je ” .Y,"*ibin Poročili so se; uradnik « Je. Silvestri in trgovka Marija resa Kresi, vojak jn gospodinja ~ vO0- letalski podoficir ®j'UrL°,.„ iv pea in gospodinja stelto morgo, elektromehamk gjj, Zanetti in šivilja Ada g0. uradnik Bruno Mattia-s) ^. spodinja Luciana Fabrm^ j, Iar ameriške vojske lar ameriške vojsue .iv”«orn» Polton- in gospodinja * jx8 Palman, mornar Leon jcur;, in gospodinja M.ar?a sospodi-delavec Josip Sosič Jn § nja Marija Cotar pc- Umrli so: 36-letm An‘° ;o-staino, 57-letni Lucil:lo «°"j,lct. letni Peter D’Agostini-, Ka. ni Viktor Ferluga, 87-let tarina Trebeč vd. ^.‘'zadr3' na Marija Humar va. vec, 70-letni Ettore Škabar KINO Rossetti. 21.15: Nastopa #st5tr družina Nino Taranto s nek na odru«. 0-z3t, Ej-celsior. 15.30: »Crna rone Povver. . , titlifl Fenice. 16.30: ((Trgovci * blagom«, George fren , Toren, Howard Du(f- pjaPjJ Filodrammatico. 16.00- «S . A«n la zastava«, Erroi Tv .. Sheridan. ,agr»' Alabarda. 15.30: «Vel1Ka . da«, Etizabeth Ttyt®r' »tok* Armonia, 15.30: «Cesar pri«, Toto. Garibaldi. 15.00: «Mla,d'£vans. -j, Dick Bogard Peggy Ideale. 16.00: «Sesta Kol«. Bogart. Č. Veidt. .Agal0^ Impero. 16.00: »Ti bos,Ou„m. iero. 16.00: (m ”r-uB, z menoj« Robert Mj -ja.«1 Ualia. 16.00: »Z očmi SP” Michcl Morgan. -poš^1 Kino ob morju. 16.00- Rio Escondida«. us011'’’ Savona. 15.30; f š-ii- Rainr'-F. Calvert in Ella tagsi»t 16.00: «Nočm Viale. l&.uu: Gikn- 4 ifiOO’ Vittorio Venelo, ' jolin50 no je ljubiti«, Wan = -- vdC Adua. 16.00: «Poz£T ba Dana Andrevvs 0dtJ Azzurro. 16.00: ((Devica ska«. I. Bergman. idna J Belvedere. 16/JO; j Garh.jjo: grada«, G. Pečk, -tvji). 1®; Železničarski (Syj;,»va opc^i. «Trubadur». Verdijeva pre¥ai Marconi. 16.00: «C-eRajr.eS- ■ fl0>. Bett, Davis in C. Ka-Že že" Massimo. 18.00: «Tot.d ‘žniK*. Novo cine. 16.00. »D . gS. je0e Harrisom P. Cummins jn nje Odeon. 15.00: ((Carrr. ljubeznbn lynos:^it« ' r, -rir-rV. 1- .«2», v Radio. ključev«, Venezia. «Upornica p. - preston.^, kr'lV p, TerrV.^pjda«. Voung. R. Pre?;“ izni kr'p M' Vittoria. L6 90 ..* pel 6'°' Fonda, Dolores mendariz. Sil RADIO 0 jugosl.conb TBSi; (Oddaja na sredoj'«' 212.4 m ali t4,,! SREDA 1»- ,0‘lS645: ^ 6.30: Jutranja *‘i%,’a sl# v rociia v ital. m kJor#«V V.00: Napovedi casa da; j.»5. slov. in oojava spo jutranja K°nccJ;:antel?a' ?"te- sporeda; Justina Vuga; K^oO; I*ra fjfijf pregied (sluv,K ' a p. Vj K, ster Radia Ljubija reg,cd ip j Prevorška; 14.30. r tlSka v. ital.; 14.45: Pregl!ktuam°sl 17.30: politične akpalet3 «B, J 17.40: Prokofjev. I* g nasuj1 jgel. in Julija«; 18-90- -5. -Ljč1!«; stvom thM-b ‘osiia v brvaM nekaj; 16.4«: Por ^jd-igra- poV) 19.00: Glasbena m 2f Poročila v ital-; v. časa - poročila, v^S-. ^o.oO-CP., tajska lirik?J*?,® y.°0:, z‘/tt»U- vBur^jest, % java dnevnega s^onCertne nji dan; JLPTi-isba. 23.30: Plesna S‘a KMHTIJSKE /llJHLIlll! OKRMlM* NABAVITE SI kavstično sodo pri illl!(llSm:YI PllIlJlTTJl j- LJUBLJANA, TYRSEVA UL. P LATA C Ljudstvo zahteva vodovod Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - LIL Silvio Pellico Ijll. nadst. - 1 e lej on 11-32 2JL OTVORITVI otroških vrtcev Zaradi premajhnih prostorov sov Štandrežu odslovili 19 otrok Uradovanje predstavnikov DFS v občinskem svetu pri goričkem županu ^ otvoritvijo otroških vrtcev * Pojavile tudi prve skrbi, navadnega zna- %( fr «*.. ki Jih imajo »troka v - 1 .fK0;ilj,e]o svojega Jaziti J5 0 *? “orago Pri lem ttiVj ^'ost°Jno oblečen S "n.»iboiU.a bo stvar Potekala v fS,.redu' Ko Pa se je I®to' 80 se z njim « zgora* - teZave' Prisia je 'loraL 3 namreč uredba, da .izprazniti, ca Jw, ------------- ^4*4 k&sfci upcral>^i za itali- w l yrtec- KriviCa je ^Tja 'nr r°' Zaradi Pomanj-w Piostornv c« .st • Vrt^' e?‘0?t?rw so y otroški otrok PreIe'‘ samo štirideset raH fernS" najst E® so j‘h m°-Hov ke m ma30 Poslati do-c' _ 1 ^nje ni bilo prostora. k mogis1?310 Predočimo, kako govarjali so se o marsičem. Podtajnik zakladnega ministrstva senator Gava jim je med’ drugim obljubil posojilo štirih milijard, ki naj jim služi za to. da bodo v naši pokrajini vzpostavili industrijske naprave. Prav tako pa so v Rimu govorili tudi o poljedelstvu naše pokrajine. Obljubil; so, da bo ministrski svet podvzel vse potrebne ukrepe, da, bodo za naše poljedelstvo našli finančna sredstva, da bi se poživilo. Sprejet n; bil noben sklep. Vse je ostalo v zraku. C e pa bodo denar našli, potem smemo upravičeno upati, ds. ga bodo za industrijci dobil; veliko prej kct Pa naši ubogi okolišk; poljedelci. Nesrečen motociklist Predsinočnjim se je ponesrečil 20-letni Rino Peressoni, mehanik s Tržaške ceste št. 3. Vozil se je na svojem motorju znamke Bianchi v Ul; Sauro, kjer je r.eki pes nenadoma prečkal pot. Da bi ga ne povozil, je Peressoni naglo zavil na drugo stran ceste in se zaradi tega prevrnil. Pri padcu se je ranil v desno nogo in se zaradi bolečin zatekel v mestno bolnišnico Brigata Pavia Avto povozil pešca Včeraj dopoldne je Albin Mi-kluš s svojim avtomobilom GO 2980 v Drevoredu XX. septembra povozil kmeta Marijana Markočiča iz Koprive. Pri nesreči je Markočič odnesel hujšo rano na glavi in si zlomil desno nogo. Prisotni so takoj poskrbeli, da ga je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bližnjo bolnišnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki po pregledu izjavili, da se bo moral zdraviti 60 dni. Na kraj nesreče je nato prišla prometna policija, ki je pričela s preiskavo, da bi ugotovila krivdo. Druga številka >rMataiurja" Izšla je druga številka »Matajurja«, glasila beneških Slovencev. V uvodniku je poudarjena krivica, ki je bila skoraj pred 84 leti, to je 22. oktobra 1866 storjena z znanim plebiscitom, ki je odločil pripadnost Beneške Slovenije Italiji. Vendar kljub skoraj stoletnemu zatiranju niso mogli italijanski oblastniki v našem ljudstvu uničiti narodne zavesti. «Se smo tu» — zaključuje člankar —, «ki čuvamo in branimo naš materin jezik in pripravljeni smo boriti se še naprej, dokler ne dosežemo, da nam bodo zopet priznane naše stare pravice, da ne bodo na naši zemlji ukazovali ljudje iz drugih pokrajin države in nas izžemali, ampak da bomo lahko sami in v našem lastnem jeziku upravljali svoje gospodarske, kulturne in druge zadeve«. Na drugi strani je precej dopisov iz vzhodne in zapad-ne Benečije. Kažejo na potrebe prebivalstva in njegovo življenje. Pisana so v domačem narečju. Zlasti je zanimiva pravljica z naslovom (iPeter Matajurac«, ki sliči glede na njegove sposobnosti našemu Martinu Krpanu. Beneški otroci bodo obiskovali goriške slovenske srednje šole Oglejte si razstavo v prostorih ljudske čitalnice Kljub temu, da v Beneški Sloveniji nimajo šol z materinim učnim jezikom, je v tamkajšnji mladini vedno večje zanimanje, da bi se v svojem jeziku r.adalje izobraževala in izpopolnjevala. Zato so nekate- ri mladinci iz Brda izrazili željo, da bi radi študirali. Sprejeli so jih v Dijaški dom v Gorici, kjer bodo šolo nadaljevali. To so morali storiti, ker de-mokristjanske oblasti nočejo priznati beneškim Slovencem pravice niti do slovenskih o-snovr.-ih šol, kaj šele srednjih. Marsikateremu človeku so sedanje vladne oblasti vcepile prepričanje, da prinašajo oblastniki iz Vidma in Rima samo dobro, da je pravilno samo ono, kar dajo oblastniki? Vendar so se v tem svojem prepričanju to pot temeljito ura-čur-ali. Pomoč beneškim Slovencem je prišla namesto iz zapada iz vzhoda; nudili so jo goriški Slovenci preko svoje ustanove z namenom, da izbrišejo stoletno krivico, ki so jo našemu ljudstvu v Nadiški ir.> Terski dolini delali njegovi gospodarji. Tamkajšnjemu župniku pa je to dejstvo temeljito zmešalo račune, in ideje o veri in politiki. Ze lansko leto so bili trije njegovi farani v Dijaškem domu v Gorici. Letošnje poletje so se vrnili domov in župnik se je lahko na lastne oči in ušesa prepričal, da se niso naučili preklinjati in nespodobno obnašati. Prav nasprotno so starši potrdili, da so se otroci tako okrepili, kakor «je rasel Jezus telesno in duševno, v milosti pred Bogom in pred ljudmi« (sv. Luka 2-52). Ker je župnik sprevidel, da mu kljub vsemu prizadevanju ovčice, ko odrastejo, uhajajo, je pričel še bolj spletkariti z očitnim namenom, da bi preprečil odhod otrok v slovenske srednje šole. Ver.dar med ljudstvom, ki je toliko časa kopalo zaklad učenosti, ki so ga njegovi sovražniki zakopali globoko v zemljo, sedaj ko so mu odprte nove poti, da zamujeno nadoknadi - gospod dušni pastir ne more s svojimi nakanami prodreti. V odgovor na vse njegovo prozadevanje je letos odšlo v Gorico mnogo več otrok kot lani. V prostorih, ljudske čitalnice v Ulici Ascoli št. 1 je te dni odprta begata fotografska razstava. Slike v velikem, formatu nazorno prikazujejo predvsem delovanje goriških Slovencev za dvig kulturnega življenja. Številne slike kažejo nastope dramskih skupin in pevskih zborov po naših odrih. Nadvse zanimive so slike iz leta 1904. Takrat je bilo namreč na Velodromu veliko zborovanje, ki ga je priredilo kolesarsko društvo. Udeležba je bila velika. Prodanih je bilo okoli 25.000 vstopnic. Planinsko delovanje je zastopano z lepim številom slik, ki kažejo izlete, Ici jih je Planinsko društvo priredilo v Dolomite in druge gorske predele. Športno stran izpopolnjuje izključno mladina. Prikazano je. da je slovenska mladina v Italiji pravilno razumela pomen fizkulture in športa. Njena množična udeležba na krosih. tekmah itd. to samo potrjuje. Ne izostajajo niti lepe \n številne slike naših okoliških vasi. Vsem ogled razstave toplo priporočamo. Občina Grmek šteje osernin-1 ginje ■ Roze Zuliani z mesečno dvajset vasi. V.se zelo občutijo | plačo 10.000 lir. Nadalje so od- DAROVI Za Dijaško matico so razni dobrotniki darovali skupno 37.180 lir. pomanjkanje vode. Zlasti Pa to I vprašanje najmočneje zadeva vas Platac. V poletnih mesecih ob času velike suše so V vasi vsi vodnjaki prazni. Prebivalstvo mora po vodo tudi po pol ure daleč. Take nevšečnosti ne prizadenejo samo domačinov. Tudi tisti ljudje, ki prihajajo v vas sirit mleko, ali kakor temu pravijo s tamkajšnjim izrazom «iti na robpto«, prav zaradi pomanjkanja vode tega nočejo pripravljati in si raje iščejo zaslužka v drugih vaseh. Oblasti se za potrebe prebivalstva ne zanimajo. Ce pa že kaj napravijo, potem je to prav gotovo v zvezi z neumnostjo. Vaščani vedo povedati, da so napeljali vodovod v marsikateri okoliški vasi, ki ni tako močno občutila pomanjkanje vode v suhih poletnih mesecih v Elatacu pa morajo ljudje še vedno trpeti pcmanj-kanje vode. Is Krmina Seja občinskega upravnega odbora Po poročilu občinskega tajnika, ki je bil pred časom v Rimu za razrešitev nekaterih občinskih zadev, je krminski občinski upravni odbor na svoji zadnji seji odobril sledeče sklepe. Popravek pogodbe s podjetjem Selveg glede razsvetljave V raznih predelih krminske občine; potrditev slu- borniki odobrili razna popravila v Ul. Pozzetto in sklenili, da bodo odstranili stranišče ter preuredili še dve vojašnici v Ui. Cancelleria Vecchla. Za bone državne loterije, ki so zapadli letošnjega februarja, bo^ do nakupili vrednostne bone. Zavrnili pa so prošnjo za vzpostavitev nove vodne Črpalke v Ul. Madonnina, ker je y tej ulici že črpalka, katere se lahko poslužujejo štirje od šestih' potrošnikov, ki so podpisali prošnjo. Pred zaključkom so odobrili še sledeče izdatke: pld-čo delavca Jožefa Adama; povišek draginj ske doklade Henriku Lesici, razne izdatke za različna dela; nabavo samokresa za ubijanje živine;plačilo nadomestnega zdravnika Egona Ber-liča; plačilo 2.400 lir za raziskovanja itd. Nato so še sklenili, da bodo povišali^ ceno zemljišča na pokopališču za 3000 lir za kvadratni meter in zavrnili prošnjo ustanove C.R. A.L.. da bi občina prispevala za popravilo nekaterih lokalov. KINO VERDI, 17: «Strah V mestu«; D. Povell.1 VITTORIA, 171 «Zgoča ljubezen«, P. Goddard. CENTRALE, 17: «Zivljenje nj stroške drugih«, D. Falumbo; MODERNO, 17» ((Dogodivščina v, Braziliji«, B. Hoppe. EDEN, 17: ((Zanka«; E, Landisj Umešat? 40 ”fjhnem prQstoru taCk! - k ter klopi injno -."*-5? v ^roškejn vrtcu Piav Jlt0 tesnem Plkv P°t?m si bomo , hko ustvarili sliko, v Pjfin Prostoru je in v Poil *ri na5 otroški ^en ,ega pa 3e premaj- Pih Qr tud; iz zdravstve-S vJa°S°V»kar naibolj vre-vanip ^'klanjanja, ker je Ker V n3em nezdravo. ^hnatf° mnrale oblasti same >•- - . a je v takih pogojih WPS*lh toll- nk kler 8,5 italijanske t.raziijenjPzeset.i na Rojce. Iz- !|«žj Pi oster; bodo potem ^oškemb vrtcu. Ven- JUfit? tak°išnjo rešitev ni niti S do noveS* leta se Satj dreskj malčki . Wcj 1 v pretesnih prostorih. Brezsrčno ravnanje s pticami Lovce ptic mora oblast najstrože kaznovali •Sc zadovoljiv. Ma- *nadvPiS V 0*r08tci vrtec ‘ so s. S^^eniu vrtcu prostor ha se bedo 'Pa niso mogle poto- ie m šlo vse ~ Pesmic, pa ^ 3ih Prikjl .yodl- Prav zares Hoi-hrtr, Jsa|' za marsikate-V zvez ln veseIo urico. * te,m vprašanjem so fr.-J °valci Demokra. ^■li Dri s'ovencev posre-bi občinskih oblasteh, trfv‘lno čimprej in -*°H> v^e-GMasti so prav bra. ii-e "•“* kakšne so šolske v Štandrežu. To so 4 m tol-kee ’ SP pred Pr‘' ti nis° ukr!a-.P°Uka in ven' tl S? temn i ničesar, d; V 1 bi °Snili. Želeti b; ’ diso ic take nevšečnosti, d-2. ° nedolžne kakor iz- n kai»am'Pak Predstavljajo V , ako razburiti prebival- - v bodoče L.tV Prečen "P spravlja' h 'am0 «1 n k°žar drugega L i'daj rr?i e- Ati -e morajo tsi.Nrn, oriti 28 sv°i cdini • 1 .^eh«, ker So pri-. pr>skega naroda? e|a Sjn uPravneqa odbora ^tišv-' Se ie kega v beli dvorani 9i 0,ju ' seii občinski u-hl j* »Obor. Seji V«vi“®an dr. Bernardis. Raz- bora, ° vprašanjr>’h,' k77e je predsedo. '>DIcmovaVe in dru§ih javr.-ih “I 0OrYPi?ni rBd r*sk8m kolodvoru !>0U t^HOdi t2.J l3.32StUi5-6,23' 7'25' t>',23-3o’ ’ 16'40' 19-30' urpti 5-45. «-37 22.50 13'48’ 17-26* 18-54! s'^sV„HOD' 22-4(i' 1316 lv ' 6'3fi' 8 09, 8.25, jj,' u-2i> 18.49, 20.03. l"^9: 5j°.1’ 6’19' 7.23, 8.37, ' t5.49, 19.28, 22.31. V se izgovarjajo gospodarskih vprašanjih ,‘lsl"h Sfbo lastniki in- aniroJ*t,J r-a ozemlju ,uVli° Pogodbo bilo Jugoslaviji. Raz- Organi javne varnosti v Izoli so pred nekaj dnevi zopet zalotili dva domačina, ki sta lov.ila ptice. Pri enem od teh so našli že nad 1 kg ujetih pt c, pri čemer so bile tri že oslepljene. Skoro je nemogoče verjeti, da naletimo še danes na ljudi, ki so sposobni izvršiti tak delikt, kct je cmenjeno mučenje živali. Predvsem je treba vedeti, da ne lovijo na prepovedan način ptic samo mladoletni, temveč se s prepovedanim lovom ptic bavijo zreli in tudi stari ljudje, večinoma moški. Na žalost ni to osamljen pojav, ampak so v nekaterih krajih našega okrožja skupine pokvarjencev, ki so se lotili lova na ptice izključno samo v tem namenu, da jih v večji množini ubijejo nato pa ali sami ali Pa s svojimi družinami jedo, odnosno prodajajo naprej tretjim osebam. Ti izkoreninjenci, drugega imena ne zaslužijo, ptic seveda ne streljajo, kar bi bilo v toliko olajševalno.ker biubogeži-valce vsaj ne trpele; lovijo jih namreč na limanice in druge načine z namenom, da ujamejo ptice žive. Tu se pričenja šele njihova prava brezsrčnost in zloba. Ker jim, gre v prvi vrsti za . čimvečji zaslužek, imajo pred seboj posebna vrste špekulacijo. Do večjega zaslužka pridejo s tem. da ptičke potem ko so jih ujeli, oslepijo ter jih najraje nato prodajajo v mestih. Pri prodaji navajajo kupcem kot posebno ugednost to, da so ptice eudomačenes iv da jih ima kupec lahko brez skrbi prosto v sobi ali kuhinji, ker se ni bati, da bi odletele. Kupci navadno niti ne opazijo in jim tudi ne pride na misel, da bi preizkušale živalce, če vidijo ali ne, posebno ker imajo očesca navidezno nepokvarjena. Ne ore samo za to, da imajo ptice važno funkcijo v naravi. Hranijo se s številnimi škodljivimi žuželkami, ki so po drevju, na njivah in travnikih. Cim uničujejo ti brezvestneži ptice, škodujejo hkrati *> veliki meri sadjarstvu in poljedelstvu. Ze iz tega razloga je trebi strogo postopati proti tem mučilcem ubogih živalic. Gotovo ne pretiravamo, če poudarimo, da je tudi opisano postopanje s pticami še ostalina fašizma in fašistične mt selnosti. Ti ljudje so se sicer skozi 20 let tolki poprali in se sklicevali na svojo kulturno, humanistično vzgojo in podob no. Teda pri tem so v načelu propagirali in uveljavljali surovost, nasilje, brezsrčnost, ne-usmiljenje itd, Med mnogimi primeri lahko naštejemo ravno njihovo pojmovanje glede ravnanja s pticami. Pousod na svetu med kulturnimi narodi so bile ravno ptice (razen ptic roparic in škodljivih ptic) in zlasti ptice pevke strego zavarovane v tem smislu, da jih ni smel nihče loviti. Tako je tudi nara ljudska oblast izdala odredbo o prepoved i lopa ptic na limanice, da se na ta način zavarujejo ptice, ki koristijo kmetijstvu. Le Ptice roparice in ptice, ki škodujejo kmetijstvu, Idhko louijo samo lovci, Ici imajo redno lovsko dovoljenje in orožni list. Naša vzgoja in pojmovanje ne dopuščata lova ptic zlastine mučenja. Za čudo je fašistična Italija lov na ptice celo legalizirala, to pomeni, ga napravila zakonitega. S tem je seveda omogočila, da so nekateri ljudje lovili ptice vsevprek, pri čemer so se dogajale vedno podobne brezsrčnosti, kakor smo jo navedli zgoraj. Jasno je, da pomeni dovolje- nje, ki so ga italijanske oblasti dajale za lov Ptic, enostavno sredstvo za kritje hrbta. Podobne primere smo doživeli tudi pri nas: lani in letos so se pn organih ljudske oblasti oglasile številne osebe iz obalnih krajev in zaprosile dovoljenje za lov ptic. S tem so hoteli samo prikriti svoje ravnanje s pticami. Pri tem je značilno, da se spravijo ti «Iouci» najraje na ptice pevke, ki jih je zlasti polno po vrtovih cb obali, in na ptice, ki imajo pisano perje. Današnji storilci ne bedo seveda odgovarjali samo zaradi prekršitve zgoraj citirane odredbe, ki predvideva v svoji sankciji samo denarno kazen, ampak tudi zaradi mučenja Živali, ki je kaznivo po strožjih zakonitih določilih. Vsekakor treba za bodoče onemogočiti uničevanje -Ptic in priti navedenim zlobnežem do živega s strogo kaznijo. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - L L Cesar e Battisti 2 - Telefon /O D Kopru čaka prostovoljce veliko nujnega dela čeprav so glavna dela pri gradniah skoro dokončana V nedeljo odkritje spomenika padlim korcem v Pokegik - Cezarjih Krajevni odbor Zveze primorskih partizanov Pobegi-Cežarji vabi na odkritje spomenika padlim borcem, ki bo v nedeljo 22. oktobra ob 13. uri. Ob tej svečanosti bodo govorili tov. Branko Babič, sekretar CK KP STO, tov. Julij Beltram, predsednik IOLO in tov. Eugenio Eau-renti, član CK KP STO. Sodelovali bodo pevski zbori in domača godba Prosvetnega društva iiZvezda«. Vabljeni vsi borci in aktivisti NOB in ostalo prebivalstvo, da skupno počastimo spomin padlih za svobodo. Za udeležence iz Kopra bo vozil avtobus od 11.30 do 13 izpred avtobusne postaje v pristanišču pri Taverni. Kakor hitro se je pričelo tekmovanje v našem okraju, so tudi v Kopru prijeli za delo. Ze prvi dan se je udeležilo tekmo, vanja 42 prostovoljcev, članov SIAU. Jasno je, da je to število za mesto Koper premajhno. Pri popolnejši organizaciji bi pri tekmovanju lahko sodelovalo mnogo več tovarišev in tovarišic. Vseeno je treba mestnemu, odboru SIAU v Kopru priznati, da je dobro organiziral celotno dosedanje prostovoljno delo pri gradnji, kajti že danes zaključuje svoj enoletni plan. Mestni objekti, ki so bili v gradnji, so skoraj vsi pri koncu, le še stanovanjske hiše so ,v začetni dobi gradnje. Pri teh pa delajo večinoma mestni delavci, ker šo v teku trenutno dela, ki zahtevajo strokovno znanje. Živahno je tudi tekmovanje V tovarnah, delavnicah in podjetjih, kjer zastavljajo delavci vse sile za večjo storilnost dela. Ravno pri tem naj bi sindikalne podružnice, ki so organizacijsko vključene V SIAU, dajale v svojih kolektivih čim večjo pobudo, da bodo delavci pri tej priliki tekmovali tudi za izboljšanje kakovosti, za večjo količino izdelkov, za odpravo neopravičenih zamud; in na splošno za boljšo disciplino dela. Kjer še niso postavile rde-Čih kotičkov in čitalnic, naj jih postavijo in se zanimajo posebno že za idejno vzgojo svojih članov. Vse to spada v dvomesečno tekmovanje. Na bazah mesta Kopra naj voditelji SIAU skličejo množične sestanke, na katere je treba povabiti tudi nečlane in predložiti delovni načrt- Izgovorov ,da v Kopru nimajo kaj. delati, ne drži. Ravn-o iu čaka prostovoljce in posebno domačine toliko nujnega dela kot malo kje drugod. Polno kanalov treba urediti in očistiti, visoko obzidanim dvoriščem treba dati sonca in razgleda, na mnogih krajih zasaditi drevje, popraviti po ulicah škrli, zamašili luknje, posuti nekatere' ulice z'gramozom Itd. To je komaj ena naloga, ki čaka' na prostovoljno delo člane SIAU in drugih množičnih organizacij. Zlasti bi bilo treba bolj razviti kulturno prosvetno delo in poglobiti vzgojno delo koprske mladine. Na vsaki bazi naj bi delovala posebna kulturno prosvetna skupina, ki bi skrbela za ustanovitev in delovanje pevskega zbora, dramske družine, po možnosti godbe in folklorne skupine. Mladina je vse preveč na cesti, namesto da bi se udeleževala delovanja y organizacijah, športnih igriščih in podobno. Za izvedbo teh nalog je nujno, da so voditelji množičnih organizacij na bazah y stalnem stiku z ljudstvom, ki bo na ta način spoznalo pravilno in koristno delovanje ljudske demokracije ter jih prepričalo, da je sodelovanje z množičnimi organizacijami prvenstveno v njihovo lastno korist. Vsekakor smo zadovoljni, da bodo baze medsebojno tekmovale in da bo najboljša baza nagrajena S prehodno zastavico. Končno bi morali na bazah, kjer so zastopani ribiči in kmet. je, razpravljati o izboljšanju in dviganju produkcije iz njihovega gospodarskega ročja. Vsak demokrat y Kopru mora biti prežet s čutom dolžnosti za sodelovanje V množičnih organizacijah za izvedbo enoletnega plana. Prvi kongres Zveze vojaških vojnih invalidov Za sptioto dne 21. oktobra je okrožn; odbor "'Zveze vojaških vojnih invalidov sklical prvi kongres za celotno ozemlje s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delu okrožnega odbora ZVVI. 2. Referat o bodočih nalogah. 3. Predlog statuta. 4. Volitve okrožnega odbora. Kongres je bil sklican na osnovi organizacijskih potreb za usmeriteb organizacije k splošnim nalogam. V referatu, k; ga bo podal tovariš Gosar Justin, bo prir kazana pot dela in razvoja organizacije °d njenega nastanka do kongresa, kjer bodo brez dvoma razvidni uspehi, ki jih je dosegla organizacija na področju ekonomske, organizacij ske jn socialno - zdravstvene dejavnosti. Kongres bo v Portorožu v dvorani Ljudskega doma s pričetkom ob 9. uri. Prisostvovalo bo 49 izvoljenih delegatov jugoslovanske cone Trsta in okrog 73 izvoljenih delegatov iz anglo ameriške cone Trsta. Izvoljeni delegat; bodo zastopali stremljenja okrog 2000 članov organizacije. Z referatom tov- Stanka Bolčiča bodo prikazane nove naloge organizacije za ohrani-pod-1 tev te in za velik doprinos k | skupnim ciljem. Portorož Občni zbor Prosvetnega društva «Branko Kozlovič* V ponedeljek so imeli - člani slovenskega Prosvetnega društva «Branko Kozlovič« v Portorožu občni zbor, na katerem je predsednik dr. Jarc podal: poročilo o izvršenem delu, tajnica tov. Mija Velikonja pa statistične podatke, ki so pokazali kqJjko. tru.da in. pjlp valnosti so: vložili v projvejpo delo odbor ln čkmstvoi. Po poročilu blagajnika so sledile volitve. Člani so ponovno izvolili za predsednika dr. Jarca in ža tajniko tov. Mijo Velikonjevo in jima s tem dokazali zaupanje in priznanje za njuno dosedanje delo. Novoizvoljeni odbor si je zadal več nalog, med temi ustanovitev čitalnice v novem društvenem prostoru, ki naj bo V središču mesta, otvoritev analfabetskega in izobraževalnega tečaja ter večerne gimnazije, osnovanje dramske družine, pevskega zhora in drugo. Predsednik dr. Jarc je zaključil zborovanje z željo, da bi prosvetno društvo v. Portorožu res zacvetelo in dobro uspevalo. NAJDENO NAJ DVIGNE Tov. Hugo Hrvatin, član KDZ v Bertokih, je preteklo soboto našel na cesti pri Lazaretu usnjati zabojček z večjim številom ključev in pokrivalo za bencinski rezervoar pri avtomobilu. Lastnik lahko dvigne najdeno na podružnici Primorskega dnevnika v Kopru. SODELOVANJE ARHITEKTOV IN UMETNIKOV Ki LETOŠNJI RAZSTAVI GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Letošnja razstava gospodar-1 šenega dela. i veija pri drugih podjetjih in ske delavnosti y Kopru je, ko.t | Pročelje ribarnice in tržni- obrtih, zlasti še glede paviljona obe dosedanji, imela takšno zunanje lice, ki je na mah zbližalo in udomačilo vsakega obiskovalca. Tržnica in ribarnica je bila sicer sama zase v dosedanjem stanju premajhna, da bi bilo v njej dovolj prostora vsaj za razstavišče, kaj šele za stranske objekte, kot je bilo zabavišče in pogeben paviljon za pokušnjo vina. Zato so Se mo-rali projektanti poslužiti delo-, ma prostora pri Turist-hotelu. S tem je istočasno nastala potreba povezati vse le prostore, da debi razstavišče z vsemi dodatnimi prostori organsko celoto in da ima vsak obiskovalec občutek, kot da bi bil vedno samo na razstavnem prostoru. Nadaljnja naloga projektantov je bila zasnova vhoda na razstavi, izraba dvorišča in u-reditev notranjščine razstavnih paviljonov, kakor tudi pokuše-valnice vina, odnosno zabavišča. V tem pogledu so napravili arhitekti Tone Bitenc, Branko Kosmut in Jože Kregar, idejne osnutke, ki so po neznatnih modifikacijah ostali v glavnem nespremenjeni. Lahko rečemo, da so arhitekti vse le naloge dobro rešili in dali razstavišču odtis tehnično in estetsko doyr» ce, ki ima obliko raztegnjene podkve, ni bilo pripravno za napravo monumentalnega vhoda. Zato je bila rešitev problema y sedanji oblik; vijugaste lesene ograje s prijetnimi mo. derno zasnovanimi hišicami za prodajo vstopnic prav posrečena. Ureditev dvorišča, ki je bilo hkrati razstavni prostor (tu so razstavili: Ljudska tehnika, Edi-lit, Kamnolomi, Piranske ladjedelnice) in nekak atrij, razstavišča, ni bila lahka in lahko rečemo, da so arhitekti .tudi ta del svoje naloge rešili odlično. Ves prostor dvorišča je pri vsej vlogi ((prehodnega hodnika« tvoril še vedno celoto. Nekaj zelenja v ozadju, mali bajer in reklamne slike sq kot nekaka draperija poživile celotno okolje. Razporeditev paviljonov je je bila odvisna od več elementov: vsekakor so bila razstavišča premalo obsežna. To dejstvo je ponekod narekovalo sledenje S prikazom razstavljenih predmetov. Podjetje STIL na primer bi lahko pokazalo mnogo več svoje sposobnosti in zmogljivosti, toda prav gotovo samo zaradi stisnjenega prosto, ra tega ni rnoglo tioriti. Isto za turizem. Vse io je seveda vezalo arhitektom roke, da se. niso mogli razmakniti tako. kot bi se bili gotovo radi in lahko. Na razstavi smo imeli novost relief jugoslovanske cone STO, ki predočuje regionalno projek. tiranje s prikazom gospodarske perspektive našega okrožja v povezavi z njegovim naravnim zaledjem. Na lem reliefu vidimo sedanje stanje našega gospodarstva in projekcijo za bodoči razvoj. Ta je prikazan v povečanju mest izgraditvi pristanišč, v zgradnji blokov novih stanovanjskih hiš kot rešitev nastalih urbanističnih problemov: ta razvoj je prikazan še v povečanju cestne mreže, njenem moderniziranju, zgraditvi železniških zvez, razširitvi morskih kopališč in s tem v dvigu tujskega prometa, kakor tudi v sanaciji vasi s čim intenzivnejšo elektrifikacijo, gradnjo vodovodov, potenciranim izboljša-njem poljedelstva vseh panog z namakalnimi napravami, melioracij s pogozditvijo. Ves ta razvoj je viden končno v izrabi vseh surovin za pospeše-nje industrije. Vse to, kakor rečeno, v lesnem sodelovanju predvsem 8 Slovenijo odnosno Jugoslavijo. To pomeni tudi o- gromen gospodarski, socialni in kulturni napredek vsega prebivalstva Istrskega okrožja. Relief je zamisel in delo inž. arh. Edvarda Ravnikarja, prof. na institutu za arhitekturo v Ljubljani; Eri podrobni izvedbi mu je pomagalo okoli 20 arhi- tektov — akademikov in Uka-demkinj istega zavoda. Isti akademiki so pripravili z okusom in strokovnjaško paviljon za kmetijstvo, ribištvo, obrt in turizem. (Nadaljevanje), Nagrade za najboljše zadruge in člane Na občnem zboru Zadružne poslovne zveze, ki je bil prve dni septembra, je bil upravni odbor pooblaščen, da uporabi del čistega dobička za nagraditev najboljših zadrug in članov1. Upravni odbor je sklical V ta namen sestanek razširjenega odbora, da se pogovorijo kako itTkaferim z.adrugam naj ,se dodeli nagrade. Predsednik ZPZ, ki je otyo-ril ta sestanek, je y kratkem pojasnil pomen nagrajevanja in posebej podčrtal naloge in pomen, ki jih imajo naše zadruge na splošno. Dejal je, da bi se kmečke zadruge morale še bolj zanimat; za vsa tista vprašanja, ki zanimajo vse člane. Na občnih zborih krneč' kih zadrug, zadružnih ekonomij in KDZ naj bi več govorili o izboljšanju dela, povečanju števila živine, prašičev, kokoši in drugo. To so vprašanja, ki jih morajo reševati skupno na takih sestankih. Prav tako bi morale zadruge imeti vedno pred očmi tiste člane, ki se najbolj zanimajo za izboljšanje in dvig zadruge ter jih primerno nagraditi. Ko je bil nato dan v debato predlog kako in kateri zadrugi •alf. članu zadruge naj bi se razdelilo nagrade, je bil ob zaključku sprejet sklep, da se nagradi po 3000 din vsako izmed 88 zadrug in posameznih članov. Dve najboljši zadružni ekonomiji in ena KDZ pa bodo še posebej nagrajene s kmetijskim orodjem ali umetnimi gnojili. Tako bosta verjetno dobili te nagrade zadružna ekonomija v Portorožu, ki je najboljše organizirala vse panoge produkcije in zadružna ekonomija v Strunjanu, ki se je zelo zavzela za nego prašičev, katerih ima letos nad 100. Razdeljevanje nagrad bodo izvedle zadruge same s tem, da bodo sklicale sestanek vseh članov in na tem slovesno podelile nagrade s kratSo obrazložitvijo zaslug člana ali zadruge, ki bo nagrado prejel. Tako bodo vsi ljudje po vaseh spoznali, kdo so tisti, ki največ prispevajo za dvig produkcije. Ta sklep občnega zbora ZPZ lepo označuje današnje delo upravnega odbora. Pod prejšnjim kapitalističnim režimom je -po navadi ves čist; dobiček pobasal y svoj žep eden izmed voditeljev. Danes pa z njim razpolagajo vs; člani in odločajo v katere namene naj se ga porabi. V tem primeru bo služil kot priznanje delovnim uspehom članov in zadrug in za še večjo aktivnost. To je tudi edino prav in dobro. Tako se vzgajajo in gradijo novi ljudje, ki jim je se-bičnost tuja in odvratna. Sečjole Spet so odprta šolska vrata, zveni beseda sladka, zlata! Prav tako čutijo naši pionirji, ko so zopet prestopili prag šolskih dvoran in začeli z učenjem. Vendar so med njimi tudi taki, ki z lahkoto zamujajo šolski pouk, čeprav dobro poznajo, kakšen je dober picmir in prav zato zaslužijo posebno opozorilo. Pred nekaj dnevi so se na pionirskem sestanku vključili v dvomesečno tekmovanje SIAU, Obvezali so se, da bodo zboljšali šolski obisk in disciplino ter nabirali razne odpadke. Vse to bodo delali poleg učenja, ki jih učvrščuje, da bo-bo postali tudi oni dobri graditelji socializma. JOŽKA ŽIDANIK Za razvoj naših KDZ Preko odteka za kmetijstvo je Lilo te dni razdeljenih našim KDZ več kmetijskih strojev, ki bodo služili za oljašanje in izboljšanje dela. Tako je prejela ankaranska delovna zadruga sejalni stroj in univerzalno frezo, pučka zadruga prevozno škropilnico, nekatere druge pa grozdne mline. Druge zadruge bodo naknadno še dobile razne stroje. To bo našim delovnim zadrugam pripomoglo k boljši in bolj globoki obdelavi zemlje, kar bo vplivalo na donosnost pridelkov obenem pa Zelo' olajšalo ročno delo našim zadru-garjem. Cepljenje ovc in koz proti malteški mrzlici Te dni bo v koprskem okraju diagnostično (preizkuša v,a 1-no) cepljenje ovac in koz proti malteški mrzlici (bruceloza). Ker je to velikega potaena za ljudsko zdravje, priporočamo vsem lastnikom omenjenih živali, da jih privedejo točno ob uri na določena mesta. Kdor ne bo privedel živali na cepljenje, bo kaznovan z denarno globo do 500 din. Tiste živali, ki bodo reagirale pozitivno (bolne), bodo odkupljene in plačane po določeni ceni. Priporočamo največjo točnost, ker bo cepljenje vsako uro na drugem kraju. Poslužujte se krajevnih ambulant Okrajni zdravnik vrši ambu-lančno službo v krajevnih ambulantah po naslednjem sporedu: DEKANI:v vsak torek od 13. ure dalje; OSP: vsako drugo sredo od 15. ure dalje; MAREZIGE: vsak četrtek od 15. ure dalje; ŠMARJE: vsak petek od 13. ure dalje. Teh ambulant se lahko poslužujejo: svojci zavarovancev, ki morajo predložiti bolniški list, vsi invalidi in njihovi svojci, vsi tisti, ki zanje plačuje socialno skrbstvo. Ti morajo ime. ti potrdilo pristojnega krajevnega LO, ki ga morejo vsake tri mesece obnoviti. Vsi ostali iz zadružnega in privatnega sektorja. la« v oktobru KOPER 20., 21. in 22.: «Bambi». 23. in 24.: «Slavoiok zmage«. 27., 28. in 29.: «Rdcča hiša«. IZOLA . Kino «Arrigoni» 20., 21. in 22-: «Cas b:ži». 27., 28. in 29.: «Slavolok zmage«. . IZOLA - Kino «Odeonr> 18. in 19.: «Bambi» 20., 21. in 22.: «Vzor žene«. PIRAN - Kino eTartinin 16. in 17.: «Vzor žene« 20„ 21. in 22.: «Slavclok zmage« 23. in 24.: ((Priprlo okno« 27., 28. in 29.: «Bambi» 30. in 31.: «Rdeča hiša« Oh 106. obletnici rojstva n«goriškega Simona Gregorčiča Rojen na Vršnem dne 15-10-1844. Umrl v Gorici 24-11-1906. O Vse1 velike gradnje, vsi veliki načrti, ves naš današnji razvoj na kulturnem, gospodarskem in političnem polju, nam včasih ne daje časa, da bj pomislili na tiste napovedovalce in besednike, ki so s pisano besedo v pesmi, povesti in pravljici pripravljali narod na težke čase in da bo za te treba borbe, odločnih in junaških ljudi. Kadar se približuje obletnica katerega izmed takih mož, se mi vedno misel povrača nazaj v dobo njegovega delovanja in življenja. Ob takih dnevih mi je kar nekako hudo pri srcu, da jih nimamo več. Da, hudo mi je, da jih nimamo več in se mi Zdi, da so gornje besede kar preveč trd začetek. Vse bolj občutno, do življeno, iz dušg prihajajoče in preprosto bi bilo treba o njih pisati, da hj jih danes v svobodi vsi naii ljudje še bolj spoznali, kaj so bili in kako veliko delo so napravili — za naš. Simon Gregorčič je pel vsem Primorcem in se s svojo pesmijo udomačil v hišah vseh naših ljudi. Bil je stalen gost na ognjiščih in v čitalnicah ob zimskih večerih. Njegova preprosta in hkratu tako umetniška pesem je osvajala vsa srca. Mirno lahko zapišem, da je ni bilo na vsem Primorskem hiše, ki 'ne bi bila imela v lasti ali pa izposojene njegove knjige poezij, ki jih •je bila izdala Mohorjeva družba v Celovcu. Vsak je v tisti zbirki našel del samega sebe, čital je tisto, o čemer je tolikokrat mislil, da nima, a bi moral po vseh človečanskih zakonih imeti. Kako v globino občutja je bila izpovedana socialna krivica, ki jo je delavski razred občutil prav V pesmi «Siromaku»: Za v;e je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratcm brat s prav srčnimi čutili. Njegova ((Hajdukova oporoka« je bila že kot znanilec velikega upora vseh narodov na Balkanu. Mnogo je bilo pozneje Hajduku podobnih, ki so padali pod streli sovražnikov delavskega razreda in sovražnikov slovanstva, toda so ob njihovih grobovih milijonske množice prisegale: smrt fašizmu — svobodo narodu! Prav ((Hajdukova oporoka«, «Naš narodni dom«, ((Delavcem«, »Kmečki hiši« in še druge, so bile že nekake predhodnice borbepe partizanske pesmi, v kateri je posebno mladi Kajuh ustvaril izklesane spomenike umetnosti, ki bodo še v pozna stoletja pričali o velikem oboroženem uporu in zmagi delavcev. Kako močno in uporno je Gregorčič povedal v pesmj ((Delavcema; Pravica- bode obveljala! Vas truma je le mala, a mi smo brej neštet. Le delavcem bo y last kdaj svet. O Se otroku, ki je komaj začel spoznavati skrivnost črte in iz njih lepote naših krajev, naše besede, našega porekla, mi je bil Gregorčič eden prvih, ki mi je prebudil zanimanje za knjigo. Postavil mi je pred uganko, ko sem čital: Drevo rastoče v vinskem bregu, lepo zeleno v belem snegu. Nisem si mogel predstavljati, da bi oljka lahko rasla v snegu, V letih največjega pritiska od strani črnega okupatorja sem neke nedelje vstal še v mraku, vzel kolo in na vrtu nekaj rdečih nageljenc” ter se odpeljal — na Gregorčičev grob. Ze več let prej me je nekaj stalno priganjalo, naj obiščem kraj, kjer počiva «go-riški slavček«. Nisem mogel ustreči notranji težnji, ker me je delo tako priklepalo na eOm, da se nisem mogel gami ti. Ko sam ,po triurni vožnji ugledal hrib Sv. Lovrenca, mi je postajalo vse tako domače v duši. Stopil sem s kolesa in se peš napotil na hrib, da ne L>i motil velikega miru, ki je bil tam gori. Pred vhodom na pokopališče sem pustil kolo, Vzel nageljne in odšel počasi proti grobu. Položil sem jih z vsem spoštovanjem na prst pred spomenik, ki je nosil relief čolnarja, ki se bori z razburkanim morjem. Ob tem se mi je utrgalo iz duše: To v zahvalo za vse, kar si mi še kot otroku dal s svojimi poezijami. To v zahvalo za spoznanje, kaj sem in od kcd sem. Ti nageljni v zahvalo za vse prebujene misli, ki so jih Tvoje pesmi oživile v meni. ’ Ti nageljni v zahvalo za moč, ki sem jo občutil v težkih dneh. ko so nam črni okupatorji vzeli knjige in časopise in zatrli slovenske šole. Ti nageljni v zahvalo za veliko spoznanje, da — življenje ni praznik, ampak deloven dan. Tj nageljni ludj kot pozdrav ljudstva tolminskih in idrijskih hribov — pesniku preroku — ki tudi v težkih dneh tujega jarma bodriš in kažeš pot v lepše dni. Tista tesnoba, ki sem jo občutil vsa leta v sebi, je izginjala ob tem obisku. Čutil sem se lahkega in močnega, ko sem odhajal s hriba V dolino. Soča je nalahko šumela tam sredi doline in pela uspavanko svojemu pesniku. Ta obisk mi je dal novih moči, da sem že nadalje vztrajal na zemlji in se pripravljal na dni upora, ki so prišli nekaj let za tem. Se en spomin. Decembra 1944 je skupina partizanov prebredla Sočo med Kobaridom in Idrskim in se ustavila v pesnikovi rojstni vasi Vrsno. Bilo je že več kot polnoči, ko so jih sprejeli pod streho dobri ljudje, da ob ognjišču presušijo premočene obleke. Tedaj sem se spomnil pesnikovih besed: Naš sveti dom bil strt je v prah, vsi kamni razmetani; oh, raslo trnje, rasel mah, po groblji je teptani. Prav partizani smo takrat občutili, kako so bili res vsi kamni našega doma razmetani. Zato smo se borili s puško in z besedo na mitingih, da je misel Gregorčiča prodirala v srca naših ljudi. Ta misel pa je bila: Orodje v desni, v levi meč, svoj dom gradimo se boreč. Podirali smo vse 'tiste razmetane kamne in jih znašali skupaj. Iz vsega tega smo potem zgradili veliko stavbo — svobodo. Zato se spominjamo našega Gregorčiča ne samo ob obletnicah, marveč tudi pri našem delu, ko gradimo tisti veliki svobodni dom, kot ga jg lepo napovedal: S severa in juga, to krasna bo zadruga. 'V .V ib Ko pišem ta spomin, sem daleč od krajey — planinskega raja. Nisem mogel in ne smel mimo, ker mi spomin na našega pesnika ni tega dopuščal. Rad bi tudi danes za 106. obletnico njegovega rojstva, položil šop nageljnov na njegov grob. Ker mi tega ni mogoče, naj te misli nadomestijo šop rdečih nageljnov, ki jiH v duhu polagam na njegov; grob. P. A. OGAREV © O SPODARS T V O [ TRGOVINA • mDOSTKUA • PROMET* FfN.ANCE | Tržaški špediterji v odprtem boju z llovdovim oddelkom za špedicije Dunajski «Verkehr» objavlja nenadoma vest, da so av strijski špediterji zelo vzne mirjeni in razburjeni zaradi delovanja, ki ga razvija špedi-cijski oddelek Tržaškega Lloy-da na Dunaju in po drugih avstrijskih krajih. V imenu avstrijskih špediterjev poudarja revija, da so sodelovali pri pristaniških manipulacijah v Trstu v obsegu, ki ga najbolje predstavlja znesek 1 milijarde in pol lir raznih plačil. Ze zaradi tega smatrajo delovanje spediterskega oddelka neke tržaške plovne družbe na avstrijskem ozemlju kot neprijazno dejanje, ne glede na to, da se lahko šteje tudi kot vmešavanje v prizadevanja špediterjev povečati in pridobiti nov promet za tržaško luko. «Verkehr» navaja na podlagi zapisnika neke seje odseka mednarodnih špediterjev pri osrednjem avstrijskem špedi-terskem združenju na Dunaju da so ugotovili, da je mogel Tržaški Lloyd razviti delavnost svojega odseka za špedicije samo zato, ker je nudil nižje cene, kakor so tiste, ki jih ponujajo tržaški špediterji. Razen tega, trde dunajski krogi, ponuja Lloyd tudi posebne, MED ZSSR IN JUGOSLAVIJO Tudi mi razmišljamo Zaradi izredno zanimive vsebine objavljamo iz. pod peresa JESUSA FER-NANDEZA, bivšega čla. na politbiroja KP Španije, članek pod zgornjim naslovom, ki je bil objavljen v prilogi «Ljudske pravice« »Vprašanja naših dni«. Odkar sta postavila Marx in Engels osnove znanstvenega socializma, je postala komunistična teorija kot politična struja revolucionarne' misli delavskega razreda, splošna. Od tedaj pa doslej je bilo polno neskončnih žolčnih in ogorčenih razprav, prepirov in polemik, med katerimi je prišlo do strahovitih razdorov, rušenja enotnosti, oddaljevanja skupin in posameznikov, ki so si pripisovali resnico in zvestobo načelom, o katerih o razpravljali. V teku teh burnih razdobij, polnih razprav, je nastajala resnična podlaga doktrine, enotno na zi ran je, gradila se je taktika in porajale so se homogene celote, kot so komunistične partije, ki so delovale z enotno mislijo, za določene smotre, zavestne in disciplinirane. Organiziranje Ul. internacionale je bilo zgoščevanje in utrjevanje svetovne komunistične misli in gibanja. Kljub tej ideološki enotnosti in v soglasju z logiko zakona evolucije so se pojavile v določenih zgodovinskih trenutkih v komunističnih partijah tuje struje, tuje tendence, ki so se pokazale kot na pr. trockizem, buharinizem itd. v vsaki državi različno, vendar z istim smotrom: revizionizmom. Uničenje teh tendenc v vsakem posameznem primeru ni pomenilo tudi popolnega izkoreninjenja tega pojava, kajti na vsaki novi stopnji, pri vsaki spremembi razmerja sil, v vsaki različni družbeni in teoretični situaciji se hoče pokazati v drugi obliki. Danes se kaže revizionizem v vsej svoji očitnosti — razen številnih dejstev, ki opozarjajo nanj v notranji politiki ZSSR — v stališču, ki so ga zavzeli sovjetski voditelji do socialistične Jugoslavije. Vse to morje surovih klevet, ki so Qa voditelji ZSSR in kominformisti zavalovili proti Komunistični partiji Jugoslavije, ni nič drugega koj nepošten namen, da bi zadušili resnico z valovi umazanosti in ustvarili slabo vest pri komunistih po vsem svetu. Ne ta taktika, ne ravnanje nista nova, toda je že veliko komunistov, ki so siti izpovedovanja s pomočjo mlinčka. Minil je čas, ko :'o bile besede Moskve (iv er ujem )> za vse komuniste. Vedno več je. tistih, Zabava in razvedrilo pionirjev na stadionu „Prvi maj” K & V PIONIRSKI STOJNICI SO OTROCI DOBILI SLASCICE IN RAZNE OKREPCILNE PIJAČE POLEG ČAJA IN DOBRIH OBLOŽENIH KRUHKOV PRISRČEN SMEH CIRKUS «TONI BAUL« JE RESNIČNO ZADOVOLJIL RO IN MLADO STA i PLEZANJE NA MLAJ ki svoje pravice, da mislijo, no-čejo zamenjati nit: za najbolj lakajsko livrejo Kremlja. Res je strašna resnica, da so postavili voditelji VKP(b) vse mednarodno komunistično gibanje, koministične partije vseh celin in zemljepisnih širin ter vsakega komunista osebno, pred problem revizije osnovnih načel marksizma-leninizma. Ni točno, da gre v tej borbi za ((fašistični značaja jugoslovanskih voditeljev niti za ((izdajos socializma niti za njihov «pre-hod» na stran imperialistov. Ne. Spor je v tem, da se ugotovi, ali morajo majhne socialistične državc pasti na kolena pred veliko socialistično silo, V. uvaja v odnosih med državami, osvobojenimi kapitalizma, imperialistična načela hegemonije močnejših nad slabšimi. Tu je bistvo problema. Vse drugo pa je navadno čvekanje in neumno divjaštvo, ki ne dajeta dokazov in ne dokazujeta obtožb. Lenin je dejal: «Ce se vodi dolga, vztrajna, srdita borba, se začenjajo navadno po določenem času začrtovati osrednje, osnovne sporne točke, od rešitve katerih je odvisen končni izidi kampanje, in ,y primerjavi s katerimi stopajo vedno bolj v ozadje vse mogoče drobne in neznatne epizode borbe«. V borbi, ki jo je začel Politbiro VKP(b) proti socialistični Jugoslaviji, so se prav tako začele začrtovati in se bodo vsak dan vedno bolj začrtovale osred nje, osnovne točke nasprotstev in postalo bo popolnoma očitno, da skušajo za tem neumnim zastorom obrekovanj prikriti obličje najbolj grobega revizionizma. Danes smo pred novo fazo socialne revolucije narodov, v fazi razširitve socializma, utelešeni z obstojem številnih socialističnih držav, ki so nastale v teku zadnjega svetovnega spopada ‘n zaradi tega v stvarnosti vedno večje slabitve sistema kapitalističnega gospostva. Na tej stopnji razvoja Človeštva k ustvaritvi smotrov svobode in napredka se je pojavil nek nov pojav, pojav, ki je mo goč samo r) današnjem času, ko obstoji več socialističnih držav, pojav problemov odnosov med njimi. v pravilnem pojasnjevanju značaja teh odnosov je resnična ideološka osno-v a problema, ki stoji pred nami všemi, komunisti vsega sveta, in na katerega moramo od-govoriti. Znana je že teza voditeljev Sovjetske zveze, teza najbolj cinične revizije marksiz-md-leninizma, teza, ki opušča načelo sodelovanja po načrtu enakosti velikih in malih narodov in izključitve sleherne vrste hegemonije kot osnove za pomoč, ki jo morajo dati socialistične države druga drugi zaradi boljšega razvoja njih samih, zaradi Širšega napredka zmage socializma nad kapitaliz-mdm. Marksistično-leninistična teza nam govori o enakosti narodov, o pravici vsakega med njimi, velikega in majhnega, da razpolaga sam s seboj in svobodno razbija svoje ustvarjalne sile, korakajoč v socializem po svoji lastni poti; ta teza nam pravi, da solidarnost v svojem najvišjem izrazu — proletar- skem socialističnem internacio-nalizmu, nikakor ne more pomeniti podrejanja tistega, ki prejema, onemu, ki daje; da pomoči socialistične države drugi državi ni mogoče plačati z izgubo nacionalne svobode in neodvisnosti; da ne smejo biti ne družbeno življenje, ne ritem, ne način življenja naroda podrejeni diktatu močnejšega in da morajo biti vse spone enotnosti med njima plod proste opredelitve za sodelovanje. To je teza, ki se je drži in jo prakticira Federativna ljudska republika Jugoslavija. Dovolj je te naivne pesmice o buržoaznem ali malomeščanskem nacionalizmu, o nacionalnem egoizmu ali o nemogočih zahtevah, da bi živeli ločeno od drugih narodov. Ne gre za to, čeprav se. to prepleta v vsem govoričenju v kominformistič-nih napadih. V. bistvu gre za to, ali se mora država — ali države — majhna ali slabše razvita z gospodarskega stališča, ki potrebuje pomoč bolj razvitih držav, da bi se hitreje razvila, spremeniti p navaden gospodarski privesek velikih držav in v izvor Za izkoriščanje ter profit. (Nadaljevanje sledi) JESUS FERNANDEZ bivši član Politbiroja KP Španije nižje, brodnine za primer, da | Gaitskell, da odpotuje prihod- odpremlja transport preko njegovega oddelka za špedicije. «Astra» komentira zadevo tako, da na Dunaju že vedo za akcijo tržaških špediterjev, ki protestirajo proti delovanju spedicijskega oddelka Tržaškega Lloyda in bodo tudi intervenirali pri raznih oblasteh v Rimu. Zaradi spora se tudi že dogovarjata Osrednje združenje špediterjev na Dunaju in Združenje špediterjev tržaške luke, kako bi ponovno skupno intervenirali pri višjih italijanskih oblasteh. Deloma je bilo to že storjeno. «Verkehr» tudi še pripominja, da je za avstrijske pojme neposredno poslovanje med neko plovno družbo in trgovci čudna redkost in da delavnost plovne družbe, kot špediterja ne more dajati dobrih rezultatov. Končno govori dunajsko glasilo o namenu špedicijskih tvrdk določiti nižje tarife in pristojbine, kakor jih nudi Tržaški Lloyd, da bi tako onemogočili njegovo tekmovanje. V ta namen, da so Špediterji pripravljeni poiskati si zaveznikov kjer koli, četudi bi na ta način zadela škoda celo glavne panoge dejavnosti Tržaškega Lloyda.' Kakor vidimo iz poslednjih besed, po katerih bi lahko trpela škodo tudi plovba Tržaškega Lloyda, je prišel boj med tržaškimi špediterji in Ladovim Spedicijskim oddelkom y končno fazo. Ni namreč skrivnost, da traja ta borba že skoraj vsa povojna leta, čeprav doslej nikdar še ni prišla v javnost irj najmanj še v mednarodno publicistiko. To pot gre tržaškim Špediterjem za to, da izsilijo neko odločitev. Zaradi tega so poklicali na pomoč tudi avstrijske kolege, ki pri stvari dejansko niso v toliki meri zainteresirani. Res je, da se bliža čas, ko bo konec velikih ERP transportov in previdni tržaški špediterji hočejo že sedaj odpraviti močnega tekmeca, ki bi jim v prihodnje lahko postal še nevarnejši. S stališča splošnih interesov Trsta se je težko postaviti pri tem prepiru na to ali ono stran. Lloydu kot poldržavne-mu podjetju STO, bi sicer šla prednost. Toda spričo politike, ki jo vodi njegova uprava in ki se le v majhni meri briga Za tržaške interese, treba opozoriti, da so bili tržaški špediterji prav zadnje čase skoraj edini, ki so še prečej odkrito in glasno zahtevali marsikatero izpremembo tukajšnjih gospodarskih razmer in ukrepov. Na to smo s svoje strani ponovno opozorili, ker je njihovo stališče zares bilo v skladu z resničnimi potrebami tržaškega gospodarstva. zari ((Associated Press» poroča iz Londona, da je izjavil kance-lar britanskega zaklada Kuch nji teden v ZDA na razpravljanja o važnih gospodarskih vprašanjih. Tam Ce bo sestal z ameriškim, zakladnim ministrom Sngderjem. Londonski finančni krogi postavljajo to potovanje v zvezo z napovedmi o; bližnji revalu-taciji britanskega funta šter-linga. Prav takšne ukrepe naj bi podvzela tudi Avstralija in Pakistan. Dodati je treba nadalje vest, o namenu kanadske vlade, vzporediti vrednost kanadskega dolarja ameriškemu v razmerju 1:1. Seveda bodo v IVashingtonu razpravljali tudi o nasprot-stvih med programom Za gospodarski dv.ig Velike Britanije ter stroškovnikom za oboroževanje. Kakor znano, je namreč V.e}ika Britanija zaprosila ZDA za pomoč v višini ene in pol milijarde dolarjev, da bi mogla finansirati svoj triletni oboroževalni načrt. ZDA doslej na to še niso odgovorile. Vest o revalutaciji funta je zlasti tudi zagovarjal ((Financial Timesa. Toda sEconomists je zapisal, da so takšni glasovi dokaz, da imajo njih začetniki več smisla, za domišljijo kakor, za varnost. Britansko finančno ministrstvo noče dati nikakšne izjave o tem vprašanju. Dejstvo je, da vrednost funta na svobodnih valutnih trgih po svetu narašča, ali pa bo to pripeljal o do rcvalutacije, je druge vprašanje. Tudi zlate rezerve bloka funta šterlinga so :c znatno povečale zaradi strogih omejitev uvoza s področja funta šterlinga in zaradi močnega dviga cen (zlasti surovinam) vsega blaga, ki se izvaža s področja funta šterlinga, pač v zvezi z. oboroževalno kampanjo. Velika Britanija in ostale članice njene skupnosti so kot močni proizvodniki ((stra-teškiha surovin že doslej napravile dobre kupčije. obrtniških dovoljeni Izdan je bil ukaz ZVU št 17*. ki razveljavlja zakon zdne - julija 1942 št. 1030 janja dovoljenj za izvrševanje obrti. S fem ukazom se raz»rj na naše ozemlje tozafcvw‘£ lijanski zakon iz I. ni imel v Italiji ugodnih dic. Iz tega razloga se deti krogi na vso moč « da bi dosegli razvezav tega zakona. Zelo čudno 1® deti, da so šele po prišli na misel. da ** lot«! 1945 “ raztegne Mi ozemlje in to Prav ««« v Italiji njegove zle očitne in se trudijo, da odpraviti. ' ) Naše obrtnike jo ukw zadel ko strela z ga namreč prav nič pr*®* ^ li, ker ni potreben in prej nihče ni vprašal za -nje. Tržaški obrtniki številu in po njihovem s'*’ darskem pomenu tauo znatni, da bi se njihovo ^ sploh ne upošteval®’ obrtnikov je okoli 6000 in ^ jo svojo organizacijo,, -j predstavnike bi tufcajšni* z. sti lahko o vsakem c asu P® ^ bile na posvetovanje Q ki tako globoko posegaj hovo gospodarsko m*«* nje in tržaški gospodarski hanizem sploh. , Zakon iz 1. 1942 je g men, da se izdajejo obrtna^ voljenja izključno za t sobljenim ljudem, kakor _J zdavnaj uvedeno v . <. drugih kulturnih tem se varujejo interes^.^ <1 Ib strani’ strokovno usp°sotHj«n drugi P» tu ■iffl h odo delež«’ obrtnikov, na z* državljanov, kater^^j da boi postrežbe. vseh kon jamči, strokovne Vodstvo tržaškega vodstvo irz*»»cs« -d vna. obrtnikov je predložim » ^ telju za civilne zan^ nB), ZVU (generalu Fddl&n obširno utemeljeno jD nico, v kateri izraza upanje tržaških obrtnikov, se zgoraj omenjeni uk« veljavi. V tej zadevi je ni vsa tržaška javnost na 5e obrtnikov in jim zen, j arnos‘,% njihov že itak težki poloz* poslabšala. (Iz ((Gospodarstva ii raz- Položaj avstrijskega leso na italijanskem trgu blaš0 ^ Po poročilih iz Milana vladal Drugi pa so ponujan s00 htevali z- na italijanskem lesnem trgu precejšnja zmeda, ki izvira v glavnem iz neurejenih dogovorov o uvozu avstrijskega lesa, Italijansko-avstrijska pogodba z dr.-e 24. aprila t.l., ki ima veljavnost do 31. maja 1951, določa, da se les uvaža v okviru kliringa. Vendar pa do slej ni prišlo do takšnega uvoza, ker so ministrska dovoljenja, ki so bila svojčas izdana na podlagi reciprocitetnih poslov, podaljšali najprej do 31. avgusta t.l. Za italijanske potrebe jih je bilo dovolj in tako je avstrijski les normalno dotekal. 31. avgusta je prišlo do zmede, ker so nekateri še imeli dovoljenja, drugi pa so jih že izčrpali. Zaradi negotovosti, ali bo še dopuščen sistem reciprocitetnih kupčij ali ne, so tudi nekateri avstrijski dobavitelji odpovedali dobave. •»i.!: ■rSirjracjjijr? * Jlltrj V Četrtek 7 ekip v borbi za najvišji nastop tekme v košarki! V NEDELJO 22. T. M. V KOPRU na stadionu 'Prvi maj' Jutri v četrtek se bodo začele povratne tekme v košarki za ((Otvoritveni pokala. Spored, je sledeč: ob 19-30 Ollmpija-Inter ob 20.30 TKD-Sv. Križ Po prvem delu vodi v lestvici ekipa Interja, kateri pa sledi Tržaško košarkarsko društvo, Olimpija in končno Sv. Križ. OZ V nedeljo dopoldne bo v Kopru zanimiva borba med sedmimi lahkoatletskimi ekipami cone A in Istrskega okrožja za prvenstvo Tržaškega ozemlja. Sodelovale bodo ekipe Sv, Ivana, Skednja, Bazovice in Nabrežine iz cone A ter Piran, Koper in Buje iz Istrskega okrožja. Za nedeljsko tekmovanje vlada med ekipami kakor tudi med ljubitelji lahke atletike izredno zanimanje, saj bo iz tega tekmovanja izšel prvak le- Velika šahovska tekmovanja v vseh mestih okrožja V ČETRTEK, 19. t.m. bo s pričetkom ob 20 v mali dvorani koprskega gledališča: DVOBOJ MED TRŽAŠKIMI IN BEOGRAJSKIMI ŠAHI-STI NA A DESKAH in DVOBOJ PULA - KOPER NA 8 DESKAH. V PETEK, dne 20. t.m. s pričetkom ob 18 predavanja in OB 20: SIMULTANKE JUGOSLOVANSKIH ŠAHOVSKIH MOJ. STROV FUDERERJA, IVKOVA, MILICA MATANOVICA, PUCA, PIRCA, in VIDMARJA ML. v Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu in Bujah. V SOBOTO, dne 21. t.m. s pričetkom ob 14 uri bo v Kopru: VELIK BRZOPOTEZNI TURNIR Z IZLOČITVIJO OB UDELEŽBI JUGOSLOVANSKIH MOJSTROV, TRŽAŠKIH in KOPRSKIH SAHISTOV. Prijave k simultankam in brzoturnirju sprejema ZDTV v Kopru, Titov trg. tošnjega leta. Do sedaj si je naslov priboril vedno Piran, ki ima veliko število odličnih lahkoatletov, ki se tudi sedaj pripravljajo pod vodstvom že znanega trenerja Corsija in na. meravajo tudi letos odr.estl vse pokale. Sv. Ivan pa se tudi pripravlja v upanju, da bo lahko preprečil ponovno zmago Pirana. Tudi druge ekipe bodo postavile več ali man) popolna moštva in bodo skušale odnestt vsaj kak posamezen naslov. Tako n. pr. Skeder.j upa na prvo mesto v metu kopja, medtem ko Nabrežina pričakuje zmago v teku na dolgih progah jn skoku v višino. Bazovica pa si bo skušala priboriti še kako boljše mesto v metih krogle in diska. Milansko žensko itleisko pr V soboto in nedeljo je bilo v Trstu italijansko žensko lahkoatletsko prvenstvo. Nove državne prvakinje so sledeče: CORDIALl (disk), SIVI (200 m), SIMONETTI (800 m), JANNONI (višina), SIVI (100 m), MUSSO (80 m zapreke), T.URCl (kopje), P.ICCINI-NI (krogla) PIERUCCl (daljina), CESTISTICA BOLOGNA (štafeta 4x100 m). po kliringu in zahteva.. - p-do 1000 lir višje cene bioni meter. . -.je ^ Hkrati pa so Prl^ritl tf vedno ponudbe Po * nah, m podlagi starin .^tr dovolilnic. Nazadnje J® 0jja-stvo za zunanjo trgov’ oZpili vilo, da je veljavnos ^ 0p dovolilnic podaljšana o trgF in lahko zelo dobro proti zlasti boljše vrste les Levantu. . vztraj8)0 Z avstrijske ‘:,rani -'-c« strani_ na povišanju cen, češ a^i primanjkuje itd.^ in -ej d« trgovci se pritožujejo, anje pomeni to majhno ^ jta- avstrijske lesne tr*?vlpUrejene* lijanski trg. Zaradi ,taiij8«' ga položaja pa so tu ‘ tavli8j° ski kupci previdr.-i, o tj se se plačevati višje ce”f’vijeDeša zaradi nedavno ob g tr' italijansko-jugoslovans po- govinskega dogovora, Rol1' trdil dosedanje P°80je, nleU'°v čine (300 tisoč kubičnin^.^-desk) za izvoz lesa na sko tržišče. . . 0gi Pf' Italijanski trgovski popisujejo krivdo za na ^o0čP žaj dejstvu, da niso jn f določili tečaja med 1»_ strar-lingom na podlagi redn tem se taK« na ske koristi, in o samo razpravljajo. j8jik bi bile uradne °bla gijaV«0" objavile podaljšanje pfavo-sti uvoznih dovolje pol«’ časno. Sedanji i«o tr* seveda ne bo mogf tejSaj s * jati in, ko bo “trje jetno * Jinga, bo Avstrija )eS3 n pet največji izvozm italijanski trg, ^ italh3 j Jinga, bo Avsxi.j° -]esa največji izvoznik: ver; Iti opazovalci menijo, d®,. jetno nekaj opazc takšna surovina višje- les , ki hi J1 *tapri- izpreminjali cer.« zar*^ čakovati stabilizacij^ ug f tega svetujejo, naj (ret* zalaga z lesom Pr . ooVz , Tudi zato ne, da ne lej^ čili dvig cen doma ki bi ga preveliko P drajil<5-nje naglo podiralo ij0, milanskih krogih ve” pocenitve sicer ne ’ b0 v tudi povišanje cen liko. PREJELI SMO950 * ((Pomorstvo«, 3t- t sjedhjo Vsebino:: & Reorganizacija Čanju sposoi bnostl dU rfrS2,v,n o ladijsKih >rC Uredba ^ trgovinske n3da in knjigah tr|u speb»r „