Posamezna Številka 6 vinarjev. ŠlEV. III. Izven Ljubljane 8 vin.	V
, v sredo, 15. maja 1912.
Leto XI.
== Velja po pošti: ==
Za celo leto napre] . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2'20 za Momčtjo celoletno „ 2Q-— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljnbljanl na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ B-— za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno K 1-70
ilnseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat ...... 13 „
za trikrat...... 10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja'.:
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne.
par Drednlfitvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/IIL Rokopisi bb ne vračajo; nefrankirana pisma вв na = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo le v Kopitarjevi nlioi štev. 8. "Sai Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 12 strani. "•C
Parlomeniorno situacijo.
Dunaj, dne 14. maja.
Danes bodo začeli nemški in drugi vladni listi zabavljati zoper Hrva-škoslovenski klub, ker je dr. Korošec v današnji seji načelnikov protestiral zoper to, da bi sc bud-getni provizorij odkazal odseku brez 1. branja. Vladne stranke očitajo vsled tega našemu klubu, da hoče parlamentarno delo zavirati in utegne s tem povzročiti nevarnost, da vlada budget uveljavi s paragrafom 14.
Mi ne vemo, kakšni so nagibi, ki so naš klub do tega koraka napotili, na vsak način so pa važni in postopanje kluba taktično pravilno. Na vsak način se je danes pokazalo, da brez našega kluba v parlamentu ne gre.
Pravtako pa bo Hrvaško-slovenski klub pokazal svoje opozicionalno stališče tudi v zadevi službene pragmatike. Pragmatika je v sedanji obliki za nas nesprejemljiva. Naša opozicija bo stranke prisilila, da se podajo na pot, ki bo sprejemljiva.
Zabavljanje vladnega in od vlade odvisnega časopisja nas zato nič ne briga.
Rudniki zakon.
Dunaj, dne 10. maja 1912.
Dne 9. in 10. tega meseca se je n a-rodno-gospodarski odsek avstrijske poslanske zbornice pečal z rudniško postavodajo. Pri nas velja rudniški zakon iz leta 1854. Vlada je leta 1909. predložila novelo k temu zakonu, ki pa ni prišla v razpravo. Sedaj je zopet na vrsti novela, ki je predelana in v marsičem izpopolnjena, v marsičem pa slabša od prve.
V Avstriji sc premoga veliko premalo izkoplje in producira. Uvoz premoga daleč prekaša izvoz. Sami smo navezani na premog iz inozemstva, z Angleškega, zlasti pa z Nemčije. Odkod to? Vsled tega, ker se je polastila naše premogovne produkcije špekulacija. Stvar je taka: Velešpekulanti si zasigurajo pravico do takozvanega pro-stosleda (Freischurf), to jc do ozemlja,
LISTEK.
H. Sienkiewicz:
v peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
Linde je imel velike zaloge vsakovrstnih konserv, toda ker se je bal skorbuta, je vsak dan hodil na lov, da bi dobil svežega mesa. Bil je izvrsten strelec, toda premalo previden lovec. In zgodilo se je, da se je pred nekaj dnevi lahkomišljeno približal ustreljenemu mrjascu mdiri, žival jc skočila pokonci in mu strašno raztrgala nogo, potem pa potlačila križ. To se je zgodilo čisto blizu tabora in pred očmi Nasibu, ki je raztrgal lastno srajco ter naredil iz nje obvezo, da je ustavil tok krvi, potem pa odpeljal ranjenca v šotor. Toda kri, ki se mu je razlila ocl znotraj, se je strdila in bolniku je grozilo vnetje.
Stanko ga je hotel na vsak način preobvezati in je rekel, da bo prihajal vsak dan ali pa, da ne bi puščal Nelke pod varstvom samo dveh zamorcev, ga hoče privezali med konje in prenesti na razpeti plahti na višino v Krakov.
Linde je privolil, da ga preobveže, prenesti se pa ni maral dati.
»Jaz vem.« je rekel in pokazal na svoje zamorce, »da morajo ti ljudje po-
na katerem se jim podeli pravica premog izsledovati. Ti pa narede tako, da dobe čim več takega ozemlja v svojo oblast, s tem onemogočijo, da bi drugi ondi kopali in jim konkurirali, dejansko papremoganekopljejo, oziroma le v minimalni meri. Na ta način se produkcija omeji na nekaterni-ke, ki samovoljno producirajo, kolikor hočejo, oziroma kolikor kaže špekulacija. Še hujše pa je, da je večina teh lastnikov P r u s o v , tako n. pr. v zahodni Galiciji, koder znaša premogovna produkcija, kakor sc je leta 1908. izračunalo 249 milijonov ton. Ti Prusi so obenem lastniki premoga na Pruskem in skušajo produkcijo urejati seveda v prilog nemški državi in na škodo naši. Na Pruskem se je leta 1911. enajstkrat toliko premoga produciralo kakor pri nas! Pri nas je v zadnjih letih v tem oziru nastopila stagnacija, tako da Nemčija ne samo absolutno, ampak tudi procentu-alno več in zmirej več producira.
Te razmere so pač nevzdržljive. Špekulanti ženejo cene premo-g a , kakor hočejo. Zato gre težnja naše postavodaje seveda v prvi vrsti za tem, da dobi produkcijo premoga kolikor-mogoče v roke država. To je glavni namen, ki ga ima od vlade zbornici predložena novela, o kateri se zdaj narodnogospodarski odsek posvetuje. Temeljna določba novele je ta, da i z -sledovanje in produciranje premoga odslej pripada državi. Kaj pa sedanji prostosledi? Novela iz leta 1909 je v tem oziru določala, da sc čaka tri leta, da začne tisti, ki ima do prostosledstva pravico, premog res kopati, če ne, pripade prostosled-stvena pravica državi, sedanja novela pa to dobo razteza na 10 let. V tem oziru je novi načrt veliko slabši od prvega in se je zato večina odseka odločno proti temu izrekla.
Referent o zakonskem načrtu je Poljak, rudarski nadsvetnik Zaranski. Ta mož zastopa interese velepodjetni-kov. Zato ni čuda, da je nastal v odseku hud konflikt, ki je prišel danes, dne 10. t. m., do vrhunca.
Zaranski je samo eno dobro stvar predlagal, naj namreč država, ako hoče kak svoj rudnik prodati, prodajo izvrši v sporazumu z deželnim odborom. Poslanec dr. Krek je tu predlagal, naj ima dežela sploh pred-
mreti, toda dokler ne pomro, jih ne morem pustiti, cla bi jih žive raztrgale hijene, katere ponoči samo ogenj zadržuje v oddaljenosti.«
In pričel je ponavljati mrzlično:
»Ne morem, ne morem, ne morem !«
Nato se je pa takoj pomiril in govoril je dalje z nekako čudno mehkim glasom:
»Pridi sem jutri zjutraj . . . imam do tebe prošnjo in ako mi jo boš izpolnil, te bo morda Bog izpeljal iz tega afrikanskega žrela, meni bo pa smrt lahka. Hotel sem odložiti to prošnjo do jutri, toda ker bi jutri lahko bil že brez zavesti, ti povem že danes: vzemi vode v kakšno posodo, ustavi se pri vsakem izmed teh spečih revežev, vlij nanj vode in povej besede: »Jaz te krstim v imenu očeta in sina in svetega duha! . . .«
Tu mu je ginjenje zadušilo glas in je umolknil.
»Vest mi očita,« je nadaljeval čez trenotek, »da se nisem tako poslovil z onimi, ki so pomrli na kozah in z onimi, ki so pospali že poprej. Toda sedaj stoji smrt tudi nad mano ... in hotel bi . . . vsaj z ostankom svoje karavane odriniti na zadnje voliko potovanje...«
To rekši je pokazal z roko na raz-žarjeno nebo in dve solzi sta mu počasi stekli po licih.
Stanko je plakal kot bober.
p r a v i c o d o n a k u p a in to jc odsek tudi sprejel.
Sicer pa je Zaranski vladni načrt, ki ima že sam veliko hib, še znatno poslabšal. Da je vlada sama dobo, do katere naj se čaka, da prostosledar začne res z izsledovanjem in izdelovanjem premoga, od treh let na deset podaljšala, smo že omenili. Vladna predloga pa nadalje kaže še eno zelo veliko hibo. Kadar namreč lastnik na svojem prostosledu ne dela, mora to vladi naznaniti in prositi da se mu doba podaljša, da prostosled ne zapade državi. Kdaj pa naj se mu dovoljenje da? Vladni načrt pravi, da tedaj, ko more prostosledar dokazati, da mu obrat ne n c s e d o b i č k a ! To je naravnost go-rostasna določba. To napravi ves zakon naravnost iluzoričen. Zato se je večina odseka postavila na stališče, da se more prostosledarju pravica do pro-stosleda podaljšati le, ako dokaže, d a dela na prostosledu z izgubo. To je obveljalo.
Zaranski pa je izpremenil predlogo bistveno še v tem, da je omejil izključno pravico vlade do prostosiledov od uveljavljenja zakona na 25 let. Potem jo zopet izgubi. Seveda je večina to odločno zavrgla. Nadalje je referent zvišal mero ozemlja, ki se da prostosledar-jem in končno mu ni všeč mera globe, ki se po noveli naloži prostosledarju, ki vsakega pol leta ne naznani, ali in kako na svojem prostosledu dela. Zakon pravi, da, če v omenjenem roku lastnik tega ne naznani, se naloži globa 10 do 100 K, potem se 14 dni počaka, in če naznanila še ni, zapade prostosled državi.
Glede višine globe se jc vnela huda debata. Socialni demokrat Diamand je predlagal globo 10 do 10.000 K, Schopfer 100 do 5000 K, Kolischer 10 do 1000 K. Diamand je pri tem Poljake hudo napadal, za kar je pozneje dobil od načelnika, njegovega sodruga, dr. Ellen-bogna, grajo. Poljaki so pa v solidarnosti z referentom Zavranskim izjavili, da spričo takih napadov nc morejo pri posvetovanju sodelovati in so n a r o d -no-gospodarski odsek in cor-p o r e zapustili.
Kako se bodo stvari razvijale dalje, bomo poročali.
XXXIV.
Drugega dne je jutranje solnce razsvetlilo čuden prizor. Stanko jc hodil ob skalni steni, vstavil se pri vsakem zamorcu, oblil mu čelo z vodo in izpregovoril nad njim sakramentalne besede: Oni so pa spali, roke in noge so se jim tresle, glava je bila povešena na prsi ali naslonjena na skalo, bili so še živi, a že podobni mrličem. Tako se je vršilo to krščevanjc spečih, v jutranji tišini, v solnčnem blesku, v nemi pustinji. Nebo jc bilo tega dne brez oblakov, visoko, sivomodro in kakor v žalobi.
Linde je bil še pri zavesti, toda vedno slabši. Ko ga je Stanko obvezal, mu je izročil papirje, shranjene v kovi-nastem zavoju, izročil jili jo njegovemu varstvu in ni izpregovoril več besedice. Jesti ni mogel več, toda žeja ga jc mučila strašno. Veliko pred solnčnim zahodom se mu je začelo blesti. Klical je nekim otrokom, naj ne plavajo predaleč na jezero, slednjič ga je pa tako pričela tresti mrzlica, da sc je premetaval na postelji in z obema rokama držal glavo.
Sledečega dne žc ni več poznal Stanka, tretji dan potem je pa umrl ravno opoludne, ne da bi sc zavedel. Stanko je jokal za njim prav od srca, potem sta ga oba s Kalijem nesla v bližnjo ozko jamo in zagradila odprtino s trnjem in kamenjem,
Državni zbor.
Dunaj, 14. maja.
Dogodki na Ogrskem.
Novi ministrski predsednik dr. Lu-» kacs nc leži v cvetkah, ampak v koprivah. Zapuščina grofa Khuena je jako preporna. Justliova stranka hoče dovoliti brambeni zakon le kot kompenzacijo za volilno reformo. Dr. Lu-kacs pa ima vezane roke, ker grof Tisza je odločen nasprotnik splošne in enake volilne pravice, obenem pa voditelj vladne večine. Kaj pomaga, ako dr. Lu-kacs Justhu obljubi povoljno volilno reformo, ako pa se mu v istem hipu skrha večina. Danes popoldne so prišla poročila iz Pešte, da so pogajanja med Lukacsem in Justhom pretrgana. V petek prične Justhova stranka v zbornici zopet z obstrukcijo proti brambeni predlogi. V četrtek se bodo stranke šo posvetovale o nadaljni taktiki, toda malo je upanja, da se posreči kompromis. Ta teden se odloči, ali je žc sedaj mogoča brambena reforma v celoti, ali pride vlada s provizorijem za eno leto. Avstrijska vlada sc ni še odločila. Doslej so vsi faktorji za to, da se brambena reforma definitivno in hitro reši,
Prememba kazenskega pravdnega reda.
Praktični juristi so večkrat izražali željo, naj bi se nekatere določbe kazenskega in civilnega pravdnega reda ča< su primerno predrugačile. Tako na primer se ne vštevaj čas poštne dostave v rok; ravno tako ne konec roka v nedeljo ali praznik, ampak naslednji dan. Dalje se zahteva, naj se šteje čas za pritožbe šele od dneva, ko se dostavi razsodba. Justični odsek tudi predlaga, da se za pritožbe zasliši tudi zastopnik pritožnikov. Ako se na primer državni pravilnik pritoži zoper odmera kazni, nista zaslišana ne pritožnik ne njegov zastopnik. Vse se vrši v tajni seji. Odsek predlaga, da se zaslišita obe stranki.
Sedaj velja določba, da more senat dovoliti odlog kazni iz družinskih ozirov. Odsek predlaga, da more žc sodni dvor prve instance dovoliti obsojencu odlog kazni tudi do treh mesecev. Daljši odlog more dovoliti sodni dvor druge instance. Tak ocllog se je dosedaj dovoljeval za kazni v zaporu do šestih mesecev. Odsek predlaga odlog za
Malega Nasibu je vzel Stanko v Krakov, Kaliju je pa zapovedal, naj straži tam zaloge in popotne potrebščine, ter žge ponoči pri spečih velik ogenj. Sam jc neprenehoma krožil med obema soteskama in prenašal zvežnje, orožje, zlasti pa naboje k remingtonom iz katerih nabojev je jemal smodnik in delal podkop, da bi razstrelil skalo, ki je zapirala kinga. K sreči se je Nelki zdravje, ko je parkrat zavžila kinino, znatno zboljšalo, a večja raznovrstnost hrane, je okrepila njene sile. Stanko jo je pa vedno nerad in s strahom zapu« ščal in kadar je odhajal, ji ni dovolil, da bi šla iz drevesa, ter jc zapiral od« prtino z bodečimi vejami akacije. Ven« dar jo jc moral vsled množine oprav« kov, katere jc imel, puščati pod varstvom Mee, Nasibu in Sabe, na katerega jo še največ računal. Raje jc jezdil več-, krat na dan po zvežnje v Lindejev ta-, bor. kakor da bi deklico dolgo časa puščal samo. Utrudil se jc strašno, toda njegovo železno zdravje je premagalo vse napore. Šele nekako čez deset dni so bili zvežnji razdeljeni, manj potrebne je shranil v jame, potrebnejše je j spravil v Krakov, — tudi konje jo spravil na skalni vrhunec, na konjih je pa pripeljal veliko množino remingto« nov, katere je imel nesti King.
Med tem časom se je v Lindejevem taboru od časa do časa dvignil kateri izmed spečih zamorcev, v smrtuem
pastop kazni, ako nc presega enega leta.
Važna izprememba je tudi § 401 kaz. pravdnega reda, da more kaznjenec v slučaju smrti ali v drugi važni družinski zadevi do osem dni pretrgati kazen, Hi ne presega enega leta. Ako na primer, kaznjencu umre žena ali sin itd., po veljavnih določbah ne more iz zapora k pogrebu.
Sodnije so doslej le izjemoma dovoljevale odplačilo denarne kazni v "obrokih. Odsek predlaga, da more socl-nija vplačilo denarne kazni podaljšati do šest mesecev.
Za obnovitev kazenskega postopanja določa novi načrt osem dni časa, ker jc sedanja tridnevna doba prekratka za obširne pritožbe.
Konečno predlaga odsek, da se čas zapora v preiskavi in pripora šteje v kazen, ako obsojenec ni sam zakrivil zapora v preiskavi. Vsem tem predlo-com jc zbornica danes soglasno pritrdila.
Zakotni tiskovni stroji.
Kazenski zakon iz leta 1852 določa kazen za uporabo zakotnih tiskovnih strojev. Že nad deset let je v državnem zboru na dnevnem redu zahteva, da se ta kazen odpravi. Danes je zbornica sprejela nov načrt zakona. Društva, trgovci itcl., potrebujejo razmnoževalne stroje, mnogi niti ne vedo, da to prepoveduje § 327 kaz. zakona. Vlada se ne upira zahtevi, cla se ta določba razveljavi. Ima pa pomisleke z ozirom na tiskovno obrt. Mogoče je namreč, da bi zasebniki take stroje tudi izrabljevali za plačilo. Zato vlada zahteva, da mora zasebnik dobiti še posebno dovoljenje od politične oblasti za uporabo večjih strojev; le za male razmnoževalne stroje ni potreba dovoljenja. Zbornica je temu pritrdila.
Pota za silo.
Lastniki gozdov se večkrat pritožujejo, da iz svojih gozdov ne morejo izvažati lesa ali kamenja iz kamenolo-mov v gozdu. Zakon z dne 7. julija 1896 št. 140 ne pozna potov za silo, gozdni zakon pa politične oblasti prestrogo tolmačijo. Justični odsek predlaga, da se razveljavi zadnji odstavek § 1. zakona iz leta 1896.
Poslanec P i š e k je toplo priporočal to izpremembo, rekoč: Paragraf 1. zakona iz leta 1896 določa, da more lastnik zemljišča zahtevati pri sodniji pot za silo čez tuje posestvo, ako je nuj-ua potreba. Zadnji odstavek tega paragrafa pa pravi, da ta določba ne velja za taka pota iz gozdov. Ta pomanjkljiva določba je večkrat povod za dolge in drage pravde. Ako se črta ta določba v omenjenem zakonu, potem bode mogoče tudi iz gozdov doseči pota Ea silo. Paragrafa 24. in 25. cesarskega patenta z dne 3. decembra 1852 sta pre-okorna in ne odgovarjata potrebam. Poleg tega oblasti še prestrogo tolmačijo te določbe. Navesti hočem v dokaz dva slučaja: V neki občini je imel posestnik na sosedovem zemljišču vknji-ženo servitutno pravico do pota za silo. Kupil si je kravo, toda sosed je ni pustil gnati po svojem zemljišču in tožil zaradi motenja posesti. Sodnija je razsodila, da more prvi posestnik pač voziti po sosedovem zemljišču, ne pa krave gnati.
boju, stekel v džunglo in se ni več vrnil. Bili so pa tudi taki, ki so umirali na svojem prostoru, nekateri so pa tekali na slepo okrog in si razbijali glave ob skale v samem taboru ali v njegovi bližini. Te je moral Kali pokopavati. Čez dva tedna je ostal samo še eden, ;oda tudi ta je kmalu umrl v spanju — ysled oslabljenja.
Slednjič je prišel čas, da bi razbil Bkalo in osvobodil kinga. Bil je že tako udomačen, cla je Stanka na njegovo povelje prijel s trobcem in ga položil sebi na vrat. Navadil se je tudi nositi bremena, katera mu je Kali po bambusovi lestvici nalagal na hrbet. Nelka je trdila, da je to zanj pretežko, v resnici je bilo pa zanj vse kot muha in šele zvež-nji podedovani po Lindeju so predstavljali zanj resnejši tovor. S Sabo, pri čegar pogledu je kazal od začetka velik nemir, se je že popolnoma sprijaznil in igral se je ž njim na ta način, da ga je s trobcem prevračal po tleh, Saba se je pa delal, kot da ga grize. Včasih je pa nepričakovano polil psa z mrzlo vodo, kar je ta smatral za jako neumno šalo.
Zlasti je pa veselilo otroka da je razumna in preudarna žival razumela vse, kar sta od nje želela in jc poslušala ne samo vsako povelje, ampak tudi vsako naročilo in takorekoč vsak migljaj. Pod tem ozirom prekašajo sloni neizmerno vse druge domače živali in King je brez primere prekašal Sabo, ki je na vsa opominjevanja Nelke migal z repom, potem pa delal, kar je hotel. King jc čez nekaj tednov dobro spo-
Drug slučaj: Občina Je izČistila jarek ob občinski poti. Sodnija pa jc občino obsodila, ker so mejaši več let travo želi v občinskem jarku. Zato so večkrat taki jarki zanemarjeni, ker so ljudje boje tožba in stroškov. Sicer pa.je nujno potrebno, da se vse take določbe glede potov za silo, katerih nekatere so že nad sto let stare, preclrugačijo, kakor želi in zahteva prebivalstvo. Sedanji zakon le ovira občine, cla ne morejo čistiti jarkov in odvajati povodnji. Zato pozdravljamo vsaj to premembo, ki dovoljuje pota za silo tudi iz gozdov. (Pohvala.)	-v
Rdeči križ.
Pri razpravi o vladnem predlogu, da se znamenje in ime »Rdečega križa« ščiti, se je oglasil k besedi dr. Janko-v i ć :
Pozdravljal je postavo kot potrebno, da se zabrani zloraba znamenja in
imena Rdečega križa v trgovske svrhe. Zajedno jo odločno protestiral, da se znamenje križa, tega simbola krščanstva, tako žaljivo in izzivajoče uporablja pri raznih umazanih takozvanih hi-gijeničnih gumijevih preparatih, kar bi se moralo postavno sploh popolnoma zabraniti in prepovedati. Naslikal je delo Rdečega križa v časih miru, primerjal delo društva Rdečega križa v Nemčiji in Belgiji in dokazal, da avstrijska družba niti izdaleka svojih dolžnosti v tem oziru ne izpolnjuje. S tem, da se je ustanovilo nekaj hiš za vzgojo bolniških strežnic v Pragi, Celovcu, v Gradcu itd., cla so se organizirale rešilne štacijc v velikih mestih in da sc je zasnoval mal sanatorij Rdečega križa v Pragi, se je za javnost relativno malo storilo. Pred vsem je treba organizacije bolniških strežnic na deželi, kjer je potreba največja in najnujnejša. Na Bavarskem in Baden-skem je taka organizacija v krasnem razvitku in se izborno obnese. Treba je nadalje večje pozornosti, cla se omeji razširjenje tuberkuloze, posebno v pokrajinah, kjer se ta strašna morilka širi po izseljencih, ki se bolni vračajo iz Nemčije in Amerike v domovino. Društvo Rdečega križa v Nemčiji je svoje delovanje tudi razširilo na zavetišča za otroke, na oskrbovanje mater in dojenčkov, razširilo je prvo pomoč pri nesrečah v obliki rešilnih aparatov, tudi takih, ki vsebujejo vse, kar jc za porod potrebno. Tako ravnanje avstrijske družbe Rdečega križa bi populariziralo njihove zavode in prostovoljne doneske izdatno povišalo. Konečno je stavil sledečo resolucijo, ki se je tudi sprejela:
»Vlada se poziva, da skrbi za urejevanje bolniškega oskrbovanja na deželi, da v ta namen zelo energično podpira vsako humanitarno društvo, ki si je stavilo za nalogo, da podpira bolniško oskrbovanje, in skrbi za dovolj veliko število bolniških strežnic. Vlada naj tudi stopi z društvom Rdečega križa v zvezo, da se reorganizira po bavarskem vzorcu.« (Živahno pritrjevanje.)
Odsek za kanale.
Danes se je zbral odsek za kanale. Predsednik je češki agrarec U d r ž a 1, podpredsedniki nemški agrarec dr. S c h r e i n e r, dr. Korošec in poljski soc. demoki-at Daszynski. Poročevalca sta dva, za večino, ki lioče ka-
znal, da je na primer oseba, katero je treba najbolj ubogati Stanko, a oseba, za katero vsi najbolj skrbe — Nelka. Poslušal je torej najbolj Stanka, ljubil je pa najbolj Nelko. Za Kalija se je manj brigal, Meo je pa popolnoma preziral.
Ko je Stanko naredil patrono, jo je porinil v najbolj globoko razpoko, potem pa zalepil odprtino popolnoma z glino, pustivši samo malo luknjico, skozi katero je porinil iz suhih palrni-nih niti spleteno in z zdrobljenim smodnikom potrešeno lunto. Slednjič je prišel odločilni trenotek: Stanko je lastnoročno zažgal s smodnikom natre-šeno vrvico, ter stekel kolikor so ga noge nesle v drevo, kamor je že poprej zaprl vse druge. Nclka se je bala, če se nc bi king preveč prestrašil, toda deček jo je pomiril s tem, da je prvič izbral tak dan, ko je zjutraj divjala nevihta z grmenjem, drugič pa z zatrjevanjem, da so divji sloni navajeni na bučanje gromov, kadar se nebeške sile razbes-ne nad džunglo. Vendar sta oba sedela s trepetajočim srcem in štela minuto za minuto. Slednjič jc strašen grom pretresel ozračje, da je mogočni baobabu zatrepetal od vrha do tal in so se jima ostanki ncizčiščene trhljadi vsuli na glavo. Stanko je v tem trenotku skočil iz drevesa in je mimo ovinkov lekol k izhodu.
Posledice strela so bile izvanredne. Ena polovica apnene skale se je razsula na drobne kosce, druga je počila na nekaj večjih in manjših delov, katere
nale, poljski poslanec 'dr. R o s n o r, za manjšino baron F u c h s.
Marijanske kongregacijc.
Tirolski svobodomislec dr. Ivinz je v zadnji seji ustavnega odseka v društveni zakon vtihotapil dostavek, ki bi ga mogli vporabljati proti marijanskim kongregacijam. Poslanec Jarc je predlagal v današnji seji ustavnega odseka, naj se glasovanje obnovi. V razpravi, ki se je razvila, je povdarjal načelo, da kongregacije niso društva, ampak verske vaje. Večina odseka se je nato izrekla m-oti Kinzovemu do-stavku in vsprejela besedilo, slično dosedanjemu zakonu.
„Slovenska Straža".
Kot Slomškov dar:
Slovenski tarokisti v Kropi 4 K. Fran Ropret, poclobar, Bled 50 v. Lu-dovik Sevar, Rakek.2 K. Ed. Scliott, gimnazijski sluga, RudolfOvo 2 K. Ivan Pregelj, Scharding, 6 K 50 v. Ivan Križ-nar, krovec, Ljubljana 2 K. A. Leuz, bogoslovec, Gradec 40 v. Dr. Fran Gri-vec, profesor bogoslovja, Ljubljana, 10 K. Stanko Premrl, stolni pevovodja, Ljubljana 2 K. Josip Primožič, veleposestnik in gostilničar, Pristava 13 K. Josip Zakotnik, Št. Vid nad Ljubljano 5 K. I. Prajnik, Sinčaves, Koroško 1 K. Janko Levičai\ c. kr. narednik, Krško 2 K 20 v. Julij Klemene, mesar, Ljubljana 2 K. Josip Lavrič, župnik, Breznica
2	K. Vesela družba pri »Remanu« v Radovljici 1 K 80 v. Josip Ivorsič, namest-niški sluga, Trst 2 K. Josip Skvarč, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah 1 K. M. Kelemina, župnik, Št. Ilj v Slovenskih goricah 2 K. Anton Ivocjančič, župnik, Mirna, Dolenjsko 2 K. Fran Willenpart, deželni nadoficijal, Ljubljana 3 K. M. Ražun. župnik, Sv. Jakob v Rožu 5 K. Ivan Plahutnik, župnik, Motnik 2 K. Janez Bergant, v Moravčah 1 K. Fran Kadunc v Krašnji 2 K. P. Švegelj, župnik, Movraž p. Buzet 10 K. Mici Brsuc, Ljubljana 1 K. Neimenovan 5 K. Ivan Karlin, župnik v p. Škofja Loka 5 K. Mat. Kaki, Velikovec 2 K 50 v. Ivan Vo-grinec, kaplan v Braslovčah 10 K. I. Laznik, župnik Slavina, p. Prestranek 4 K. Anton Abrarn, kurat, Št. Peter na Krasu 4 K. Angel Casagrande, Ajdovščina 5 K. Josip Černko, župnik v p., Studenec pri Mariboru 1 K 50 v. Josip Klinar, posestnik, Jesenice 1 K. Fran Javšovec, superior pri Sv. Jožefu v Celju 10 K. Friderik Kukovič, župnik, Dobrna. ob priliki pogreba veleblage gospe Avguste Kranj c, ker se ni mogel udeležiti pogreba 5 K. Ivan Može, pek, Sušak—Reka, 10 K. I. Lavrič, Ljubljana, 15 K. Jernej Voh, kanonik v Karlovih Varih, Češko 1 K 10 v. Josip Dular, mlinar, Vavtavas 4 K. Dr. Ivan Slokar, Dunaj 2 K. Ferd. Pšunder, mestni vikar, Ptuj 6 K 60 v. Andrej Fišer, župnik, Ribnica na Štajei-skem, 5 K. Dar narodnih svatov na gostiji Golob-Mur-ko v Verjanah pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah 6 K. Dr. Karol Capuder, Kranj 1 K. Fran Predalič, Ljubljana
3	K. Anton Zaje, revizor dež. naklade, Ljubljana 6 K. Uršula Verbajs, Ljubljana 1 K. Jurij Rozman, župnik, Kovor 8 K. Anton Knaflič, Lušečkavas 5 K.
Dar hranilnice:
Hranilnica v Zireh 5 K.
V spomin pokojnega g. Josipa viteza Gorupa pl. Slavinjskega,
darovala obitelj »Slovenski Straži« 1000 K. — Slava spominu slovenskega mecena, hvala njegovi blagorodni rodbini, ki ima srce tudi za trpečega brata 1
Društva za »Slovensko Stražo«:
Izobi'aževalno društvo Rateče p. Bela peč 1 K 60 v.
Iz nabiralnikov:
. Iz nabiralnika podružnice »S. S.« v Podragi 11 K. Iz nabiralnika »S. S.« v gostilni Avg. Janca, Col nad Vipavo 7 K 78 v. Iz nabiralnika »S. S.« društva sv. Marte, Gradec 6 K 41 v. Iz nabiralnika »S. S.« v gostilni Frana Učakar v Moravčah 10 K.
Prispevki podružnic:
Po podružnici v Konjicah, darovala Marija Lederleitner 1 K. Na gostiji Janeza Ivlančnik in Julijane Arbeiter 7 K. Podružnica v Podragi 15 K 50 v. Podružnica Sv. Jurij ob Taboru 50 K.
V mesecu prerojenja, spominjajmo se vsi prerojenja našega naroda, kale-rega »Slovenska Straža« kliče k novemu življenju I Mesec maj so si izbrali naši narodni sovražniki, da vsak izmed njih prispeva za nemški »Scbulverein«; tudi vsakdo izmed nas naj v mesecu maju spomni se »Slovenske Straže« in naj zanjo nabiral
iz Beiokraiine.
Turek je utonil v Kulpi v nedeljo, dne 12. maja. Delal je pri železnici. Star je bil šele 15 let. V nedeljo popoldne se je šel kopat, pa ni znal plavati, in vrhutega ga je prijel še krč, in postal je žrtev zapeljive Kulpe. Pripeljali so ga na metliško pokopališče v mrtvašnico. Njegovi tovariši so ga žalostni spremili.
Novi župan v Metliki. Dr. Weibl je že začel dajati razne privilegij^ svojim, drugače je pa silno strog. Gostilne se morajo zapirati, a tako, da smejo biti do 11. ure odprte, o polnoči pride redar gledat, če so zaprte, oziroma opozorit, cla se zapro, in če se do jutra nc zapro, tudi ni nič napačnega.
Zapostavljeni siromaki. Pred vo< litvijo se je grozilo siromakom, da ne dobe podpore od občine, če bodo volili s S. L. S. In res hočejo to grožnjo izvršiti, zakaj naše siromake zapostavljajo, ubožna spričevala pa dajo čvrstim mizarjem in sodarjem.
Občina je začela prodajati svojo posest (?). Čemu? Ali ji primanjkuje 50 K. Menda j a ne, saj ima vendar ma-lenco, ki ji nese vsako leto nekaj zgu-be in lep log, ki postaja bolj in bolj ne-log. Morda se pa le s prodajo tajniško mesto odprodaja, saj ljudje govore tako. — Čuje se, da se namerava ustanoviti v Metliki druga lekarna. Ne vemo, ali je to res. Ljudje pravijo, da bi bilo to saj dobro, ker bi tako ceneja zdravila dobivali. O ljubo zdravje!
Prva dolenjska posojilnica je izdala svoj letni računski zaključek. Lansko leto je imela velik promet. Čudno se nam zdi, da ima 103.000 K in nekaj čez zaostalih obresti. Ali niso za lansko leto dolžniki nič plačali obresti, zakaj 103.000 in nekaj čez znašajo 5od-stotne obresti od 2,060.000 K? Malo bolj
je sila izbuha razmetala po precej znatni daljavi.
Slon je bil svoboden.
(Dalje.)
Zlatoroo.
Narodna igra s petjem v treh dejanjih. Spisal Trentar. Predpreteklo soboto, dne 4. maja zvečer in nedeljo, dne 5. maja popoldne so igrali diletant-je S. K. S. Z. v Gorici v Ccntralu Tren-tarjevega »Zlatoroga«. Ob tej priliki se nam zdi potrebno, da spregovorimo o »Zlatorogu« par besedi, posebno še z ozirom na to, ker sc je oglasil neki X— v torkovi »Gorici«, sedel na visoki kritični stolec, napisal nekaj lakoničnih stavkov in h koncu dodal par očetovskih nasvetov.
Znana je vsakemu intelegentnemu Slovencu lepa Baumbachova pesnitev pravljice o Zlatorogu, ki kraljuje visoko v Triglavu v vrtu belih žen.
Prekrasno snov iz naših planin, prepleteno z raznimi motivi je spoznal tujec in jo uvedel v nemško slovstvo. Ustvariti nam jc skusil Aškerc domačo dramatično pesnitev, pa njegovo delo ima premalo gorske poezije in preveč mefistovskega modrovanja. Aškerc je pi'emalo poznal Trentarje in njih življenje. Spoznal ga jc do dna Jože Abram, ki je živel več let kot dušni pastir v Trenti, spoznal je tudi vso zgodovino Trente in znanih trentarskih rudnikov, ki so bili last grofov AUemsov, To
zgodovinsko ozadje, ki ga je pa nekoliko izpremenil, je uporabil za pravljico o Zlatorogu. Grof Gibellino, bogat posestnik rudnikov v Trenti, je lahko-živec in hoče na vsak način dobiti Anico, hčer bogate krčmarice Marine. Anica pa ljubi Špika, divjega lovca, ki so ga bele žene izvolile že v zibeli za svojega varovanca. Za Špikovo in Aničino ljubezen se ogreva boter Mota in Ri-kardo, grofov oskrbnik. Marina je pa pohlepna po bogastvu in hoče imeti grofa za zeta; za vsak nasvet in opomin je gluha. Celo ko ji Rikardo pokaže na dam svatbe starejše hčere Helene, ko so Benečani pi*išli snubit Anico in ji prinesli bogatih darov, pisma, ki dokazujejo grofovo lažnjivost in goljufijo, se ne da o tem prepričati in pravi, da hoče grofa, Špiku pa zabrusi v obraz, naj gre v planine k belim ženam, da mu dajo denarja, potem bo Anica njegova. Sklep je storjen. Špik gre nad Zlatoroga, cla ga ustreli in odpre z njegovimi rogovi pot do neizmernih bogastev v Bogatinu. Za njim hiti Anica, za njo pa grof, Mota, Rikardo in drugi. Dobo jo pod skalovjem, čez katero je plezal Špik nad Zlatoroga. Ko se čuje za skalovjem strel, se stemni, nastane nevihta, Rikardo prihiti in ustreli grofa, da maščuje Špika, ki ga je Zlatorog treščil v prepad.
To je vsebina igre. Trentar je prvotno napisal štiri dejanja, pozneje je dodal Še eno. Čutil je pa, da je odločno premalo deja-nja za štiri ali celo pet aktov; zato jc v najnovejši .verziii, ki
Zemljevid k akciji italijanskega brodovja v egejskem morju.
čudna je ta številka. — Gospod poštar Franc Guštin je baje odstopil od prve dolenjske posojilnice kot ravnatelj. Ali se je naveličal, ali pa ima preveč dela v uradu.
EvborislH Kongres.
Ker jc ravno čas nabiranja udeležencev za kongres, naj bodo — da ne bo kakih dvomov in zmot — tukaj šc enkrat skupno navedena potrebna pojasnila:
1.	Pristopnina znaša 10 K za vse prireditve kongresa, za knjižico »Vodnik po Dunaju« in popolno, ilustrirano (večinoma nemško) poročilo o kongresu; 6 K za vse prireditve kongresa brez poročila; 2 K za prireditve enega poljubnega dne.
Ljudem, ki »poročila« nc bodo vzeli, naj se priporoča pristopnina šestih K. Priprosti ljudje vsaj poročila ne bodo potrebovali. Za en sam dan pa tudi od nas ne bo menda nihče hodil na Dunaj.
2.	Voznina. Udeleženci bodo imeli za potovanje na Dunaj in nazaj, in sicer za potovanje tja od 5. do 15. septembra, za nazaj pa od 12. do 22. septembra sledečo znižano voznino:
1.	Za vožnjo v I. in II. razredu:
a)	za osebni vlak bo plačati polovico voznine, ki je določena za br-zovlake,
b)	za b r z o v 1 a k bo plačati celo voznino, ki je določena za poštni vlak v dotičnem razredu.
2.	Za vožnjo v III. razredu na osebnih ali brzovlakih bo plačati p o I o v i čno voznino osebnih, oziroma brzovlakov v III. razredu.
Voznina bo torej znesla od Ljubljane na Dunaj in nazaj za osebni vlak v I. razi'edu 45 K 90 vin., v II. razredu 34 K 40 vin. in v III. razredu 17 K 30 vin.; za brzo vlak pa v I. razredu 70 K 60 vin., v II. razredu 53 K in v III. razredu 22 K 40 vin.
Za ekspresne vlake ni znižane cene.
Vožnja po znižani ceni se bode smela zahtevati le na podlagi posebne legitimacije. Udeleženci bodo dobili tc legitimacije od pisarne za evharistični kongres v Ljubljani.
To velja za one, ki se bodo vozili posamezno.
Priredil se bo posebni vlak; če bo treba, tudi več posebnih vlakov. Cena vožnji na posebnih vlakih bo ista, kakor gori navedena znižana voznina za osebne vlake z razločkom, da bodo vozili posebni vlaki s hitrostjo brzovlakov.
Posebni vlaki bodo vozili iz Ljubljane po južni želcznici. Le z Gorenjskega — če bo ljudi za en poseben vlak, bi morda kazalo bolj po državni.
Udeležbo na kongresu je treba prijaviti najpozneje do dne 6. junija 1912, to je do praznika presv. Rešnjega Telesa pri župnem uradu, v Ljubljani tudi pri drugih nabiralcih ali pa v »Pisarni pripravljalnega odbora za evharistični kongres v Ljubljani, Alojzišče«. Ravno tja naj se tudi pošilja pristopnina in voznina za vožnjo s posebnim vlakom.
Gneča bo na Dunaju tolika, da svetujemo, naj se stari, bolehni in slabotni ljudje nikar ne priglašajo, ker bo treba urnih korakov, da se bo mogoče množici umikati in da se komu kaj žalega
jo je poslal »Ljudskemu odru«, napisal le tri dejanja. Ni mi znano, kaka je igra v novi obliki. Gotovo je pa boljša kot je bila v stari, ki je imela preveč liričnih scen in v kateri ni prišla pravljica do tiste veljave, ki mora prevevati vso igro. Zdi se mi, da se je dal pisatelj zapeljati od neke moderne struje, ki pretvarja pravljice v realne povesti ali pa združuje pravljični in realni svet v nekako čudno mešanico. Pravljica ostani pravljica! In pri »Zlatorogu« tvori pravljica ozadje, iz katerega se razvija dejanje in postaja od trenotka do trenotka bolj napeto. Žalibog, da kazi precej igro, ker osebe preveč govore in premalo delajo. To se jc zlasti poznalo v prvotni obliki v dolgem dejanju n& planinah, kjer pastirji pojo in se pogovarjajo, pečejo kozla in Joža pripoveduje o Zlatorogu. Te tehnične hibe naj gospod pisatelj odpravi, pa sc bo igra priljubila. Škoda bi bilo, da bi ostala le na papirju, ko jc tuintam tako polna lepih prizorov. Kako krasna ie n. pr. svatba v II. dejanju in pa snu-ailna pesem Benečanov in odgovarjanje Trentarjev. Ravno tako so lepe druge rentarske pristnonarodne pesmi. Značaji Trentarjev in milje so dobro pogojeni, istotaiio nasprotje med trdim gorskim ljudstvom in pomehkuženimi Italijani. Kako prekipeva to na dan v oni snubilni pesmi in odgovarjanju Trentarjev! Za primer navedem lc eno kfcieo;
ne pripeti. Nabiralce prosimo, naj takim priglašencem udeležbo odsvetujejo.
Prosimo pa, naj sc udeleži kongresa v častnem številu tudi naša inteligenca.
Vsem, ki se nameravajo udeležiti, svetujemo, da naj s priglaševanjem nikar prav nič ne čakajo, drugače jim ne moremo garantirati za stanovanje. Na Dunaju je veliko število stanovanj že oddanih. Treba se torej žuriti. Čim prej bomo imeli število udeležencev skupaj, tem ložje in gotovejc jim bo preskrbeti stanovanja.
Pripravljalni odbor
za ljubljansko škofijo.
Gospodarstvo.
g Znižanje obrestne mere. Angleška banka je znižala svojo obrestno mero od ЗУл na 3 odstotke, medtem ko je padel privatni diskont od 3'/i« na 27* žc teden poprej. Znižanje obrestne mere je posledica ugodnega položaja bančnega zaklada kovin, ki je dosegel 40 milijonov funtov šterlingov, kakor-šne višine ne opažamo žc nad štiri leta nazaj, dasi je bila bančna obrestna mera meseca maja leta 1909 2Vs odstotka, torej še za pol odstotka nižja kakor je danes. Kot drugi vzrok znižanja moremo smatrati neodvisnost angleških trgovcev od trgov na celini, kjer pa še vedno vlada precejšno pomanjkanje gotovine. Avstro-ogrska in nemška državna banka držite še vedno svoj denar po 5 odstotkov, kakor ima tudi. francoska državna banka, za Francijo precej visoko mero, ЗУ2 odstotka. Iz Bero-lina poročajo, da bo izboljšanje denarnega položaja na Angleškem ugodno
vplivalo na Nemčijo, ki se pripravlja polagoma znižati svojo obrestno mero. Kovinski zaklad naše državne banke ne izkazuje posebnega izboljšanja in za enkrat še prav malo kaže, da bo mogoče obrestno mero, ki znaša od 30. septembra 1911 stalno 5 odstotkov, v doglednem času nekoliko znižati. Denar bo ostal še vedno drag.
g Banka pridobitnih zadrug. Avstrijska vlada je začetkom maja dovolila osnovanje »Osi*ednje delniške banke pridobitnih in gospodarskih zadrug v Černovicah«; osnovna glavnica znaša en milijon kron.
g Gojenje sviloprejke na Hrvaškem izkazuje zadnjih šest let, od leta 1904 do 1910, nekaj nad tri milijone kron. Povprečno se je bavilo z gojenjem sviloprejke ina leto pet do šeststo rodbin, ki so pridelale v šestih letih 1,701.227 kg kokonov v povprečni vrednosti kg po 1 K 88 vin. V zadnjih letih je naraslo število svilorejcev na 4 45%, produkcija je pa kljub temu nazadovala za 16% vsled neugodnega in deževnega vremena. Ves zaslužek, ki so ga prejeli ubožnejši sloji — ki sc namreč bavijo predvsem s svilorejo — na Hrvaškem in v Slavoniji znaša za čas od 1904 do 1910 nekaj nad štiri milijone kron.
g Fetrolejski kartel. Po približno polletnem obstoju je prenehal petrolej-ski kartel z zadnjim aprilom vsled odpovedi 5 takozvanih unionskih tovarn. Vzrok odpovedi je neznatno zvišanje surovega olja, katero zvišanje naj bi kartel v večji meri prenesel na petrolej. Vlada pa ni dovolila takega povišanja, zato so ravnokar omenjeno tovarne odpovedale kartel, ki se je vsled tega razbil. Cene petroleja, so padle vsled razdružitve kartela od 35 K na 315 K.
g Avstro-bosanska banka. Zadnjega aprila je bil v Sarajevu ustanovni zbor avstro-bosanske banke, na katerem je bil imenovan glavnim ravnateljem bivši ravnatelj Jadranske banke v Trstu, Makso Antič. Nova banka ima štiri milijone delniške glavnice ter bo prevzela vse posle sarajevske podružnice dunajske Union-banke, ki je pri novem podjetju z večjim deležem udeležena.
Baron Ciilari umrl.
Včeraj dopoldne je zadel barona Chiarija, ki se je nahajal na lovu v visokih Turah pri Triebnu mrtvoud. Dr. Karel baron Chiari je bil rojen 26. majnika 1849 na Dunaju. Študiral je medicino in ko je postal doktor, nekaj časa izvrševal tudi zdravniško prakso. Pozneje se je pa pečal z industrijo in je postal tudi sam tvorničar. Bil je kot zastopnik močne industrijske skupine odposlan v industrijski svet, v železniški svet in v kuratorij avstrijskega trgovinskega muzeja. Severno-nemška mesta so ga kot nemško-nacionalnega kandidata odposlala leta 1897 v državni zbor. Rajnik je bil izvoljen za načelnika nemško-narodne zveze. Ko je Bie-nerth razpustil prvo ljudsko zbornico, ni hotel Chiari več kandidirati, najbrže zato ne, ker mu njegova stranka ni hotela ali pa ni mogla preskrbeti gotovega okraja. Pred vsem je Chiari zastopal koristi velike industrije. Spoštovale so ga vse stranke, ker je bil zelo pravičen človek, ljubeznjiv mož, ki je vedno vplival pomirjevalno na razburkane politične valove. Rad bi bil dosegel združitev vseh meščanskih strank proti soc. demokraciji. Dne 28. februarja letos jc bil pozvan v gosposko zbornico. Kršč. socialci so rajnega barona Chiarija zelo spoštovali, ker je bil koncilianten mož in ker je vedno nastopal z skupen nastop nemških nacionalcev s kršč. socialci proti soc. demokraciji.
Zopei nitko pariške policije i apaši.
Pariška policija je dognala, kje da; se nahaja gospa Don-Don, ki je skrivala avtomobilskega roparja Don-Dona. Sled je vodila v pariško predmestje Nogent-sur-Marne. Dne 14. t. m. popoldne je bila apriška policija obveščena, da se anarhista Garnier in Vallet skri-• vata v neki samotni hiši Nagent-sur-Marna. Zvečer je policija hišo obkolila. Na policijo so roparji takoj, ko so jo zagledali, iz revolverjev streljali. Policijskega brigadirja Fleurita je zadela kroglja in ga tako nevarno ranila, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. V Nogent se je takoj odpeljal načelnik pariške policije Guichard, policijski prefekt Lepine in več inšpektorjev. Ob šesti uri se je telefonično poročalo, da se vila že oblega in cla jc padlo že do 100 strelov. Oblegani apaši se naj-hrabrejše branijo. Roparji se nahajajo v neki vili. Iz pritličja so zbežali v prvo nadstropje, kjer se ložje branijo. Zaba-rikadirali so okna in napravili strelne odprtine, iz katerih streljajo na policijo. Policija je sklenila, da požene roparje z dinamitom v zrak. Pozvala je pionirje, ki naj vilo razstrele. Policija je oborožena s karabinci in z revolverji. Streliva ima zelo veliko. O izidu poročamo med telefonskimi poročili.
Jest pa gespud žepan na Pulanah.
Dol na Pulanah je čepou gespud dohtar Taučar tam pr enmo kanale in iz ena šibca bezou notr u kanal, ke sm pršou jest tam mera.
»Kua pa delaja tle, gnadleu gespud žepan? A jm je kašn zeksar u kanal padu in b ga rad vn dubl?« uguvu-ru sm jest gespud dohtar Taučarja in pučepnu zraven nega h kanale, de h mu purnagu dubit vn iz kanala, kar mu je notr padi.
»Ti pa tud nimaš nubene pildnge, Pepe! A na veš, da jc tu razžaliu zame, če prašaš, čc m je kašn zeksar u kanal padu?. Kdaj pa jc še cn iblansk žcoan
Zbor Lahov:
Ušesa ti krasili uhani bodo zlati in prstani bogati krasili ti bodo roke!
Zbor Trentarjev:
Dekleta naših planin nc rabijo zlatenin, srca zlato in oči vse lepše jim žari!
(Ponovi zbor deklet.)
Vendar bi si želeli tudi v tem oziru še izrazitejšega nasprotja, ki naj bi se pokazalo v medsebojnih in duševnih konfliktih glavnih junakov.
O predstavljanju gre sodba občinstvu. In to je bilo povečini zadovoljno. Vsem ljudem pa ni mogoče ustreči. Saj je znana povest o očetu in sinu, ki sta gonila dolgouhca v mesto! Igralo sc je tudi boljše v nedeljo kot v soboto. O tem so sodili i drugi in nelc kritik X.
Marina, Mota in Rikardo — menda tudi Tondar — so bili dobri. To prizna celo X. In če jc S. K. S. Z., organizacija, ki ni od danes do jutri, samo da X. njenega pomena najbrže ne pozna ali ga noče poznati, zbrala okrog sebe te moči, je nekaj storila. Čc je pa imela pri tem tudi namen tiste rokodelske pomočnike, ki bi zvečer postopali okrog, pritegniti k sodelovanju, ji X. — upamo — ne bo štel v zlo. Vsakdo ve, da brez organizacije dandanes ne dosežemo ničesar, ne na gospodarskem, nc I
na političnem, ne na verskem, ne na narodnem in tudi ne na dramatičnem polju! To je jasno posebno onim, ki so izšii iz šole Mahničevih in Krekovih idej. in da je treba za vsako organizacijo in vsako delo krepke vodilne roke, šolanja in vaje, to je resnica, ki jo pozna vsakdo, ne samo X. A ne le tega, tudi požrtvovalnosti je treba in nesebičnosti pri vodilni roki in pri igralcih. Saj se zida na to vse naše javno delovanje! Če tega ni, razpade vsako delo.
Gotovo je srčna želja vsakega narodno zavednega katol. goriškega Slovenca, da bi imele katol. organizacije lepo dvorano, ki bi bila središče in zbirališče katol. goriškega ljudstva, ki bi bili res nekak »Ljudski dom«, centrum vseh naših organizacij, ki bodo složno delovale in izločile vsakogar, ki bi se ne strinjal z našimi načeli, iskal le svojih koristi in oviral krščanskosocialni napredek na Goriškem. In v tem »Ljudskem domu« naj bi sc dvigal »Ljudski oder« ali kakorkoli bi se imenoval in zbiral k resni, trezni umetnosti in zabavi goriško ljudstvo iti posebno mladino, za katero se. tako pehajo nasprotniki. Vodilno roko naj ima Peter ali Pavel! Samo ene lastnosti moramo želeti od njega, da ne bo iskal pri umetnosti samega sebe in da ne bo ubiral kakih strankarskih strun!
V Gorici, dne 9. maja 1912.
Dr. ČCfcuik.
Rhodos Imajo Turki 25.000 'dobro iz-vežbanih vojakov z dvema gorskima brigadama. Oboroženo je tudi moha-medansko prebivalstvo. Častniki so tudi izborni. Izmajil paša sodi, da bodo Lahi prestali veliko bojev, preden pro-derejo v notranje Rhodosovo pokrajine.
NEMIRI V ALBANIJI.
Albanci, zbrani pred Djakovom, so se zopet razkropili, ker so jih pomirili turški duhovniki in dostojanstveniki. V okolici Peči je pa položaj šo neizpre-menjen. Bojev sc Albanci in Turki izogibajo.
VAJE ANGLEŠKE VOJNE MORNARICE V SREDOZEMSKEM MORJU.
Angleški princ Waleški, ki biva sedaj nekaj tednov v Parizu, se udeleži velikih vaj angleške vojne mornarice v Sredozemskem morju. »
Dnevne novice,
+ Katoliška unija za Avstrijo, Dunaj I., Singcrstrafle 13. Vspored zborovanja delegatov, ki se vrši dne 29. in 30 maja t. 1. Sreda 29. maja. Ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer v restavraciji »Johanneshof« I., Johannesgasse 4. Četrtek 30 maja. Ob 8. uri zjutraj: Skupna služba božja v kapucinski cerkvi. Ob 9. uri predpoldne: Zborovanje delegatov v glavni dvorani stare mestne hiše I., Wipplingerstra0e 9. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Nagovor zastopnika prečastitega episko-pata. 3. Temeljna podlaga Unije. Volilni predlogi v centralni odbor in volitve. 4. Referati, katere drže najod-ličnejši zastopniki različnih avstrijskih narodov. 5. Generalna debata in resolucije. — S. K. S. Z. bodo na zborovanju delegatov zastopali dr. Jan. Ev. Krek, ki ima na zborovanju važen referai in gg. prof. Jarc, Jaklič, Gostinčar, dr. Žitnik.
+ Sestanek zastopnikov hrvaške stranke prava. Včeraj so se sešli v Opatiji zopet zastopniki hrvaške stranke prava, da se posvetujejo o položaju. Posvetovanj se udeležuje 20 zastopnikov.
+ Iz deželnega odbora. Deželni odbor je pritrdil preložitvi ceste pod Zagorjem po trasi, ki jo je sklenil okrajni cestni odbor litijski. Uvedlo se bo raz-lastilno postopanje za potrebni svet.
-j- Liberalci se boje sadov svoje gonje. Možje okoli »Slov. Naroda« in »Dneva« so hoteli napraviti Iz Ribni-karjevc aretacije neko častno afero za S. L. S. in poizkušali užgati deželnemu odboru oziroma dr. E. Lampetu nekak pečat strankarske umazanosti na čelo. Mislimo, da se ta profit, katerega so si upali skovati iz te stvari, po naših pojasnilih ne bo izplačal. Da bo to umetno razburjenje .teh gospodov še bolj osvitljeno, naštejemo tukaj samo par ljubeznivosti, ki so jih A. Ribnikarju še leta 1910 povedali. Takrat je »Slov. Narod« pisal, da ga »diči samo posebno razvit čut za dobre službe in korita, da provzroča stranki vedno le škodo, da dela samo zgago in politične oslarije«, primerjal ga je »nespametnim otročičem« in pisal je, da se je njegova pamet »pogubila v krtove luknje«. Da, »Jutro« se je v prepiru z »Danom« celo povzpelo do trditve, da so mnoge napredne dame sklenile ogibati se javnih lokalov, v katere jc zahajal A. Rib-
nikar in liberalni listi niso smatrali 'za honetno, to nizko opazko zavrniti. In liberalni gospodje sc drznejo po teli ' dogodkih in osebnih insultih, do katerih se ni noben zastopnik S. L. S. šc ponižal, nam nekorektnost in nehonet-nost očitati? Liberalci govore o maščevalnosti S. L. S. Ali ni na sodišče kar deževalo Ribnikarjevdh ovadb proti našim somišljenikom in to je bilo ljubljanskim liberalcem čisto všeč! Ali niso liberalci uprizorili gonjo proti gosp. Iv. Kregar ju samo iz golo zlobe, samo zato, da bi padec Hribarjev maščevali, ker so si izmislili, da ga je provzročila S. L. S. Kdor hoče voditi politiko maščevanja in revanžiranja, mora biti iz druge tvarine, kakor so slovenski liberalci. Dosedaj smo mirno pustili, da so naši ljudje čisto molče prezirali ostudne in gnjusne osebne napade, da so rili liberalni žurnali po njihovem osebnem življenju kakor umazane živali in prinašali na dan še tako malenkostne slabosti, od sedaj naprej pa ne bomo tega več trpeli. Na tisoče tožb in ovadb bi naši ljudje lahko liberalcem naprtili, pa jih niso, ker so mislili, da imajo opraviti samo s političnimi čenčami. Zadnji časi so pa nas uverili, da se skriva pod tem samo zloba, ki poskuša najprej svojo srečo pri sodišču, in če tam ne prodere, pa se oddahne v pso-vanju in nesramnem zasmehovanju v liberalnem časopisju. Proti takim ljudem pa ne pomaga pomilovalen nasmeh, ampak odločna roka. In tako se bo godilo, da bo vsak kamen, ki ste ga na nas vrgli, priletel na liberalne glave.
-f- Srečna liberalna mladina. Mi-
nole dni se je zopet vršila jako značilna liberalna prireditev. Šlo je namreč za to, da se spravi vkup nekaj beličev za revne liberalne dijake. Liberalci so v ta namen priredili — balet, pri katerem so nastopili 8- do 14 letni otroci liberalnih prvaških družin — obojega spola. Že to je — recimo — zanimivo. Še zanimivejša in za liberalni okus in pedagoške zmožnosti še značilnejša pa postane stvar po poročilu, ki ga je priobčil »Slov. Narod«. Poročilo se podrobno peča z nastopom teh šolskih otrok in govori o prekrasnih oblekah deklic, katere vse imenoma navaja, kakor se v poročilih o velikomestnih balih navajajo imena imenitnih dam in opisujejo njih toalete. To je nekaj za dušo in srce nedoraslega otroka! In pa ta radost in ponos mater, ki temelji na takih velepomembnih in globokih uspehih nedoraslih hčerk in sinov! Imenitno. Ker se je pa koncem koncev pri tej prireditvi le šlo za — kronce, bi bilo zanimivo zvedeti razmerje med dohodki priredbe (»Narod« toži, da je bil obisk slab!) in med izdatki za obleke otrok — in morda tudi mater! — za to prireditev. Ali bi se ne bilo daJo na enostavnejši način zbrati tistih krone za revne dijake? Pa seveda, potem bi se ne bilo moglo »razstaviti« svojih otrok v prekrasnih oblekah in tudi v listih bi se ne bilo čitalo o tem.
+ Promocija. Gospod H u g o n R o b i č bo v soboto, dne 18. maja, ob 11. uri dopoldne na graški univerzi promoviran sub auspiciis imperatoris za doktorja vsega zdravilstva.
— Umrl je na Dunaju edini sin mi-nisterialnega podtajnika dr. Viktorja Schwegla v 7. letu starosti po dolgi in mučni bolezni.
MladeniSki m v Smarlnem pri Ljubljani.
Šentpetersko okrožje Orlov v Ljubljani vabi na I. mladeniški tabor, ki bo v nedeljo, dne 19. maja 1912 v Šmartnem pri, Ljubljani.
Spored: 1. Ob 9. uri zjutraj dohod Orlov v Jarše, kjer bo govor. Govori predsednik Zveze Orlov br. dr. Lovro Pogačnik. — 2. Ob pol 10. uri odhod z godbo na čelu v Šmartno. Ob 10. uri sv. maša na prostem, ki jo daruje predsednik okrožja č. gosp. župnik Janko Petrič. — 3. Po sv. maši tabor pred cerkvijo, kjer govori drž. in dež. poslanec in predsednik »Slov. kršč. soc. zveze« dr. Jan. Ev. Krek. — 4. Ob 12. uri kosilo. — 5. Ob 3. uri popoldne šmar-nice. — 6. Ob pol 4. uri po šmarnicah veselica. Spored: Godba, petje, kupleti, srečkanje in razno drugo. Iz posebne prijaznosti sodeluje Orlovska godba od Dev. Mar. v Polju, mešani pevski zbor Šentpeterskega prosvetnega društva in pevski zbor izobraževalnega društva iz Most. — Vstopnina k veselici za osebo 30 vin., Orli v kroju so vstopnine prosti. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. V slučaju skrajno slabega vremena se preloži tabor na dan 9. junija 1912.
Ves čisti dohodek je namenjen za pogorelce v Tomačevem.
OGRSKE KRAVJE KUPČIJE.
Ker so se za enkrat izjalovila pogajanja med Lukacsem in Justhom, napovedujejo Justhovci, da prično tehnično obstrukcijo. Ogrske stranke pa tudi niso zadovoljne, da bi se le začasno zvišalo število vojaških novincev, ne da bi $$ obenem tudi uvedla dveletna vojaški službena doba. Popolnoma pa še niso izgubili upanja, da se končno dobi iz sedanjega položaja izhod. Lukacs se namreč danes o položaju še s Polonyijem pogaja. V Nagy Enyedu ie bil 14. t. m. Lukacs soglasno izvoljen za poslanca.
OGRSKE ZMEDE.
Ogrska vlada namerava predlagati ogrskemu državnemu zboru, da naj se letos dovoli 136.000 rekrutov.
DEMONSTRACIJE V LVOVU.
V Lvovu so 14. t. m. popoldne priredili tehniki pred spomenikom Mic-kiewicsa demonstracijo, ker je ruska duma sprejela helmsko predlogo. Ko je pred spomenikom govorilo več govornikov, so priredili dijaki po cestah velik demonstracijski izprevod.
PROTI PRUSKIM SOCIALNODEMO-KRAŠKIM POSLANCEM.
Pruski justični minister je naprosil prusko zbornico, da naj dovoli kazensko postopanje proti socialnodemo-kratičnima poslancema Borchardtu in Lemertu, ker sta motila hišni mir in ker sta se upirala državni oblasti. Zbornica je odkazala prošnjo komisiji, ki so ji izročene zadeve, ki tičejo poslovnik.
LAHI NA RHODOSU.
Iz Skopelj poročajo »Vossischer Zeitung«: Poveljnik skopeljskega ar-madnega zbora, Ismajil Bazil paša, ki je bil nedavno premeščen iz Smirne, kjer je poveljeval tudi turškim vojakom na Rhodosu, je izjavil: Na otoku
iz takmo drubižam ukul hodu. Mi mama sam debu gnar, tku debu, de še u kanal na gre---«
»Nej na zamerja; sej je^t nism slab mislu. Men se je le čudn zdel, kua brk-laja iz šibca notr pu kanale. Pudgan mende vnder na ta viža na pregaj-naja?«
»Tu delam jest ket žepan. A na veš, dc se en žepan, en vorng žepan more za use pubrigat?«
»Nej na greja! Prejšnga gespuda žepana Ivana Hribarja nism u mojem žeulejn nekol narajmu, de b tkula kokr uni, čepou kerkat pr kašnmo kanale in iz palčka notr bezou. Tu jc la-rifari, de b mogu en žepan hodet pu ka-naleh bezat in brskat.«
»Kokr veš tku pa guvariš! A sa bli preh, ke je še gespud Ivan Hribar sta-vu Iblan na špic, a sa bli preh tak časi, kokr sa dondons? Lepu te prosm, kua pa je mou preh iblansk žepan za on uprauk? Kedr se mu je glih luštal, sklicu je ubčinske svetnke u mestna dvurana. Ke sa pršli skp, usedu se jc na soj tron in j m začeu prpoudvat, kua je use mislu ukrent ud ta zadne seje, in ubčinsk svetnki pred nim na klupeh sa kimal, kokr ušenica na iblanskem pul, kedr veter putegne in kedr sa jih začel žc ud kimajna uratovi bolt, je pu-gledu gespud žepan na ura in jh na tu mil ost n udslovu. Zdej pa puglej kuku je dondons! Kokr pridema skp u mestn dvuran, začneja se use naskriž drt in
upit; kokr u judusk šul. Edn upije, de maja mestn pumetači že use znucanc metle in praša žepana, če mu je tu znan in če misl kej preke Ktem ukrent. Ta druh se dere, de sa ceste predebel našodrane; ta trekmu kanali nisa ušeč
in tku naprej--«
»No, in uni?«
»Jest morm kimat, in ublubt, de
um use u vornga spravu---«
»Tok je zdej u ubčinskem svete ta razloček, de sa preh ubčinsk svetnki kimal in je gespud žepan guvoru; zdej pa ubčinsk svetnki guvareja, morja pa uni ket žepan kimat. Tu je za nh ku-mot, a ne?«
»Buh Ioni za tak kumot! Preh se nuben ubčinsk svetnk še zmenu ni, če je ukrenu gespud žepan tist, kar je mislu ukrent. Pa zdej puglej! Kokr du pr-hodne seje na skumenderam use kar se je ud mene pugerval, pa je spet tak dirndej, de čluveka ušesa buleja. Men,
?u pravic rečen, men že use preseda, le b mel iblansk žepani kej penzjona, jest b še dons ta ura prosu, de nej me daja u penzjon.«
»Pa s na morja nč pumagat. A se na znaj a zgovort, de tu na gre; dc ni
gnarja za nove metle---«
»Prou nč se na da tle strit; sej sm puskusu. A nis šlišu kua se m je un-kat zgudl ? Ke je gespud Štefe pugervu, de se morja mestnem uslužbenearrt nhne plače prbulšat; sm reku, de b tu kuštal ta nar mu scdmdcscltaužcnt
krone kokr cn krajcer; tulk gnarja pa mi nimama, sm reku; pa mišleš, de jc kej zalegi? Če b prejšn žepan gespud Ivan Hribar reku kej tacga, b mu ubčinsk svetnki prkimal, pa b blu use dobr; ke sm pa jest tu reku, sa začel te kuj oni raj tat in raj tat in sa nazadne tku zrajtal, dc sm ustou jest lepu na dilc in sm mogu sam prtrdet, dc ni mugoče, dc b tulk kuštal in de sa me mestn uradnki nafarbal---«
»Pardon, de jh motm!« prestrigu sm jest gespude žepane beseda in sm ustou, ke me je začeu res že križ bolt, ke sm tulk časa čepou pr kanal zraven gespuda dohtar Taučar j a. »Nej na zamerja: a sa jm res tekat mestn uradnki reki, de b ta špas kuštou sedmdeset-taužent krone, a sa se kar sami na soja pest tu zmislel---«
»Kua pa vnder mišleš, Pepe, ud mene!« zafržmagal se je gespude dohtar Taučari in sa tud ustal zraven mene in s začel glide stegvat, de sa kar pokal kokr ta nou gviri na mašina. »A mišleš, de se jest lažem? Res sa reki mestn uradnki tku in jest sm jm ver-jeu ket pušten člouk, ke m laž šc na misu nekol na pride.«
»Pol sa pa čudn tc mestn uradnki, de se upaja enga sojga naprej pustau-lenga tku grdu nafarbat.«
»No, viS, takla sa. Pol se pa na ker-ga kej zanes. Kar se kanalu am tiče sm tud prašu use uradnko ud staubenga uddelka. če sa usi u vorne. »Oh. use so
—	še dve pri poZarn v Tomačevem
ponesrečeni osebi. Včeraj popoldne sta prišli v deželno bolnišnico iz Tomače-vega še 14 let stara hčerka gostilničarja Franccta Babnika in 16 let stara dekla pri Francetu Babniku Štefanija Rlaž. Obe sta opečeni na obrazu, rokah in nogah. Sedaj je v deželni bolnišnici že šest pri požaru v Tomačevem ponesrečenih oseb.
—	Smrtna kosa. Iz Branice pri Vipavi: Nadebudni mladenič Leop. Poljšak, načelnik telovadnega odseka Orel, izdihnil je dne 10. t. m. svojo blago dušo. Pogreb jc bil nad vse lep. 50 Orlov v kroju, 20 pevcev in trije duhovniki spremljali so ga k večnemu počitku, zraven pa še množica 800 do 900 drugih okoličanov. Vsem stotera zahvala, zlasti preč. g. župniku iz Št. Vida, preč. g. kuratu iz Gabrij, vsem Orlom in požrtvovalnemu pevskemu zboru »Nanos« iz Goč. Bog plačaj!
—	Konferenca Sodalltatis Ss. Cor-dis za dekanijo Leskovec bode prihodnji ponedeljek, 20. t. m., v Sv. Križu pri Kostanjevici. Začetek točno ob 10. uri.
—	Bivši hrvaški saborski poslanec Zagorac, ki je potoval s profesorjem Stražnickim in Krunoslavom Jandom v Argentiniji v svrho proučevanja iz-seljeniškega vprašanja, se je vrnil na Hrvaško nazaj.
—	Iz Vinice. Dne 29.. novembra 1911 so bile občinske volitve na Vinici. Kljub strastni agitaciji so bili izvoljeni samo možje, odločni pristaši Slovenske Ljudske Stranke, namreč 24 odbornikov in 12 namestnikov. Vsi lažnjivi dopisi v »Slovenskem Domu«, v »Jutru« in v letaku so bili brezuspešni. »Kmečki naprednjaki« so stavili svoje zaupanje v priziv, napolnjen s samimi lažmi in nepoznanjem postavnih določil — svoje nepravilnosti, sleparije in kaznjiva dejanja za časa volitev so lepo molčali —, a c. kr. dež. vlada v Ljubljani je zavrnila točko za točko v njihovem prizivu. — Občinski odbor je izvolil dne 21. sušca starejšinstvo — župana— soglasno in skoraj soglasno tudi sedem občinskih svetovalcev. — Smrt pa ni kaj prijazna občinskemu odboru, zakaj danes 14. maja 1912 smo spremili k zadnjemu počitku dva občinska odbornika namreč Ivana Benec, posestnika v Podklancu št. 24 in jako nadarjenega B'ranca Brozovič, posestnika na Učakovcah št. 1, ki je bil vedno odločen katolik in enega nekdanjega občinskega odbornika Jureta Papa iz Učakovec št. 36. — Gotovo redek slučaj.
—	Poštne vesti. Razpisani sta pošti na Rakeku in pa v Cerknem; pri prvem uradu je nadpoštarsko, pri zadnjem pa poštarsko mesto. — Med Bovcem in Rabljem je upeljana avtomo-bilna vozna pošta od 16. aprila do 15. oktobra. — Umirovljeni sta začasno: Poštarica Frančiška Fortuna v Zatičini in poštna oficiantinja Amalija Dega-speri v Trstu, poštni ekspedient Ivan Kristan je pa trajno umirovljen.
—	Bistriška koča se otvori za poletni promet v nedeljo, dne 19. maja. Oskrbo prevzame gdč. Marica Jerajeva, ki je miiogobrojnim izletnikom in turistom v divno Kamniško Bistrico znana kot izborna kuharica. S svežimi in okusnimi jedili kakor tudi z domačo pristno kapljico je turistovska restavracija čim najizdatnejše za vsako število izletnikov preskrbljena.
glonca in svet ket, ud kašnga barona čeuli«, začeu m je zatrdvat gespud Koh in gespud Dufe mu je iz glava prkim-vou, tku de b jest res hmal mislu, de je use tku kokr b mogl bit. Ke sm mou pa že unkat zavle tisteh sedmdesettau-žent krone take sitnast, sm s pa le mislu: holt, ta nar bul u če greš sam pugle-dat in se prepričaš. In šou sm, kokr vi-deš, in prec u ta pervem kanale sm naj-du in naletu na sama nasnaga. Tku je, viš! In če prašam ud staubnga uddelka Poncjuža al Pilatuža, kuku je iz ka-nalem, t uja začel usi trdet, de je use vorng; de sa kanali ud vrh Šmarne gore pa dol du vrh Krima usi u rede. Če greš pa pol sam pugledat na vrh Šmarne gore, al pa na vrh Krima, uš pa vidu, de gor še nubeneh kanalu ni neker. Tak je ta naš staubn uddelk. Ja pa kulk je še drugeh takeh reči, ke se jh pa zdela na spounem; pa tud časa nimam več, morm jet hitr na rotuž, kc sm naroču mestnem pumetačein, dc morja prnest zdela ub anajsteh usi metle pukazat, če sa res že tku znucanc, dc u treba nove ufremat. Pa prid dons teden ub tem čas u Prulc, ke um šou gledat, če u pasu tam čez Iblanca tak must brez lintvernu, a. u treba res tud tam pustaut kašne take pušast, kokr sa na jubeleumskem moste.
Pa na svidenje
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
—	Proti občinskim volitvam v Sp. Šiški je zopet vložen rekurz.
—	Članek o draginji, katerega jc spisal za »Slovenca« g. dr. Č., jc prinesel zagrebški »Obzor« v skoro clo-slovnem prevodu.
—	Obrtno strokovna razstava za obdelovanje dragocenih kovin in kamnov, ki jo priredi, kakor že objavljeno, c. kr. obrtno pospeševalni urad na Dunaju v času od 1. do 23. junija t. 1. ima namen, dati takim avstrijskim obrtnikom priliko, izkazati se s svojimi deli, pa tudi vplivati vzpodbudno na njih nadaljno izobrazbo in spopoinitev. Da bo omogočeno tudi revnejšim obrtnikom obiskati razstavo, dovolil bo c. kr. obrtno pospeševalni urad na Dunaju v ta namen tudi podpore kot prispevek k potnim stroškom. Prošnje naj se vlagajo pri tukajšnjem obrtno pospeševalnem zavodu, Dunajska cesta št. 22 najkasneje do 30. t. m. Oziralo se bo le na izdelovalce same in nc na prodajalce. Ubožnega izpričevala se ne zahteva za izkaz revnosti.
—	Umrla je v Cerknici, trgovka in posestnica gospa K a r o 1 i n a W e r 1 i.
—	Učiteljske službe. Na trirazredni ljudski šoli v Tržišču na Dolenjskem jc razpisano eno učiteljsko mesto do 10. junija. — Na šestrazrednici v Loškem Potoku sta razpisani dve učni mesti za moške prosilce. Prošnje do 20. junija.
—	Duhovniki semiške dekani je imajo konferenco sodalitatis ss. Cordis Jesu v torek, dne 21. maja, v Adlešičih. Začetek ob pol 11. uri dopoldne.
—	Ponarejale! denarja prijeti na Hrvaškem. — Orglarski mojster cerkveni tat in ponarejalec denarja. K tozadevnemu včerajšnjemu brzojavnemu poročilu se še poroča iz Zagreba: Policija je izvršila hišne preiskave hkra-tu v Križevcu, Koprivnici in Bjelovaru. Pri orglarskem mojstru Erhatiču jc dobila ponarejenega denarja za 30.000 kron. Največ jc dvajsetic ogrskega kova iz leta 1908 in avstrijskega iz leta 1895. Tudi ponarejene dvajsetkronske zlatnike avstrijskega kova iz leta 1893. so dobili. Erhatič jc imel v prvem nadstropju svoje hiše veliko delavnico za ponarejanje. V delavnici ni dobila policija nobenega denarja, pač pa v podstrešju v nekem votlem tramu, kjer je bilo ponarejenega denarja za 30.000 K. V Erhatičevcm stanovanju so našli pisma, iz katerih je razvidno, da ,jc Erhatič bil v zvezi s fotografom Kolum-barjem iz Koorivnice. Kolumbar je pomagal pri izdelovanju dvajsetkrouskih bankovcev. Kolumbar j a in njegovo sestro je policija takoj aretirala, ravno tako tudi Erhatiča, njegovo ženo, njegove starše in enega pomočnika. Doslej še niso dognali, koliko ponarejenega denarja jc v prometu. Vsota bo najbrže zelo velika, ker kroži ponarejeni denar žc več let v tamošnji okolici. Erhatič je kradel po cerkvah, kjer je popravljal orgije, zlate križe, ki jih je porabil za izdelovanje zlatnikov. Ponarejeni novci, ki so jih našli v podstrešju Erhatičevc hiše, so tehtali dva centa. V Bjelovaru, Koprivnici in Križevcu so aretirali mnogo oseb, ki so razpečavale ponarejeni denar. Policija ceni ponarejeni denar na 100.000 K. Vso aretirancc so prepeljali v Bjelovar. — Po drugi verziji se piše aretirani orglarski mojster Oršanič. Ponarejeni denar so raznašali njegovi sokrivci v orgljicah, kakoršne rabijo berači ob cestah. Pričakuje se šc več aretacij. V Oršaničcvem stanovanju so našli 250 tisoč komadov ponarejenega denarja po 20 vin. in nekaj komadov po 10 K in 20 K v zlatu.
—	Kako so nastale vesti o požaru na Skaručni, S Skaručinc sc nam poroča: Širi se vest, da jc Skaručina v plamenu. Vesti so nastale, ker je bila v nedeljo požarna hramba iz Gamelj-»ov na vaji v vaseh Skaručina, Polju, CJjskem, Vescah in konečno pri cerkvi na Skaručini.
ŠlejersKc novice.
š Profesor Jožef šorn nagloma Umrl. Umrl je danes ponoči v Mariboru nenadoma g. profesor Jožef Šorn. -j- Prolesor Ivan Fon. Kakor smo v soboto poročali, je v Celju preminul po dolgi, mučni bolezni c. kr. profesor na slovenski gimnaziji g. Ivan Fon. Pokojnik se je narodil v Loki pri Zidanem mostu. Služboval jc v Mariboru, Novem mestu in Celju. Celje sc mu je jako priljubilo. Vztrajal je na slovenski gimnaziji, na kateri je posvetil vse svoje moči uku in pisateljevanju. Fon jc bil jako vesten uradnik. Posebno je pazil na to, da bi sc nc po-gubila slovenska mladina. Zaradi tega jc moral mnogo pretrpeti, ker vsem mladeničerrj ni ugajala vedno njegova strogost, s katero jc nad njimi čuvala njegova skrbna roka. Fon jc poleg vest-
nega učiteljcvahja tudi zdatno obogatil slovensko slovstvo. Vedno je tožil, da imamo še tako malo slovensko pisanih učnih razprav. Čutil je sam, s katerimi težkočami se mora boriti pisatelj, ki orje ledino. Izpod njegovega peresa je izšlo več učnih knjig. Cclo na smrtni postelji jc delal, da je dovršil drugi del knjige za nemški pouk, ki sc že nahaja v tisku. Kar se tiče političnega njegovega mišljenja, jc bil vedno vnet pristaš S. K. Z. in si jc pridobil velikih zaslug posebno pri ustanovitvi »Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju« ter pri nakupu hotela pri »Bc-lem volu«. Sedaj jc legel k počitku. Kako priljubljen da jc bil, jc kazal njegov pogreb. Udeležilo se ga jc več duhovnikov, dijaštvo ter mnogo odličnih slovenskih in nemških odličnjakov iz Celja. S. K. Z. je zastopal državni in deželni poslanec g. dr. Ivan Benkovič. Čast njegovemu spominu!
š Ponesrečeni sprevodnik. Ko se je te dni nek osebni vlak pripeljal v Trbovlje, je hotel sprevodnik, še predno se jc vlak popolnoma ustavil, stopiti z vagona. Pri tem jc tako nesrečno padel, da si jc stri levo nogo in obležal na tleh. S prihodnjim vlakom so ga nato odpeljali v Ljubljano in ga spravili v njegovo stanovanje v Spodnji Šiški.
š Prijeti požigalec. Orožniki so aretirali hlapca. Matijo "VViednerja, o katerem sumijo, da jc požigal v Edel-sehrottu. O požarih v Edelschroltu smo povedali 14. t. m. Wiedner je pred požarom ves dan popival in šel popolnoma pijan spat v Mikuschev hlev. Nekaj minut predno je izbruhnil požar so ga videli, da jc hlev zapustil. Wiedner trdi, da ničesar ne ve, kako da je pričelo goreti, ker je bil pijan in je spal.
Primorske vesli.
p Umestna prepoved. Šolske oblasti v Trstu nameravajo prepovedati učencem, prirejati veselice, zabave, plese in enake stvari. Povod tej pametni prepovedi je dala neka sodnijska obravnava, ki se je vršila prod kralkim na tukajšnjem sodišču. Dijaki komunalnega gimnazija so namreč priredili v pustu ples. Ker so pa neki gospodični zabranili vstop na to zabavo, je ona vložila tožbo proti dijakom, prirediteljem plesa za razžaljen je časti. Ze dvakrat sc je vršila raditega na sodišču obravnava, pri kateri so nastopali gimnazijci kot obtoženci ali pa kot, priče. Ta proces, kot rečeno, jc dal povod omenjeni prepovedi. Nc vemo, kako daleč bo segala ta prepoved, vendar si uso-jamo opozoriti šolsko oblast tudi na nekatere stvari, ki nam na slovenskih šolah nc ugajajo. — Znano jc, da se je letošnji pust priredil pod vodstvom slovenskega učiteljstva v tržaškem »Narodnem Domu« prvi otročji ples. Zaradi tc nepotrebne novotarijc se jc bila vnela med slovenskimi listi polemika in večina njih ni odobravala tega otročjega, plesa. Lahko rečemo, da jc bila tudi večina Slovencev in učiteljstva na strani nasprotnikov otročjega plesa. Ne le, da tak ples nima nič vzgojnega na sebi, ampak jc še celo škodljiv v marsi-kakem oziru. Saj je »Edinost« sama v svojem tozadevnem poročilu priznala, da pospešujejo plesi le nečimernost, lii-navščino in zavist med otroci. Čc temu dodamo še, da se jc vršil ples in vaje za ples v nedeljah, ko morajo šolski otroci k službi božji, v gostilniških prostorih, mislimo, da je dovolj vzrokov, da sc prepove v prihodnje take otročje plese. — Pred kratkim smo brali v »Edinosti«, da je priredil Sokolski naraščaj (torej šolski otroci) v Skednju nedeljski izlet. Odhod iz Skednja jc bil že ob 9. uri zjutraj. Ali se nc pravi to, jemati otrokom priložnost, da zadoste svojim verskim dolžnostim! In če katelict v šoli vpraša take otroke, zakaj ne hodijo k maši tc.r se mu izgovarjajo z izletom, ki so ga napravili mogoče pod vodstvom učitelja-Sokola, kako jc potem šc mogoča versko-nravna vzgoja! In ali nc bo otrok sam prišel do tega, da je med delovanjem učitelja in zahtevami katc-heta nesoglasje? Ali nc trpi pri tem auktoriteta! Za sokolskim gibanjem v okolici stoji učiteljstvo, toda pri omenjenem izletu škedenjskili otrok, ki jc trajal ccl dan, sc nam zdi, da ni bil navzoč noben učitelj. S tem nočemo reči, da opravičujemo celodnevno izlete v nedeljah pod nadzorstvom učiteljstva, ampak izražamo samo svojo začudenje, kako sc pušča otroke v roke ljudem, ki nimajo nobene usposobljenosti za vzgojo mladine. Kako sokolstvo ovira versko-nravno vzgojo otrok, to čutijo duhovniki po okolici, ki .so dali na svojih konferencah že večkrat temu prepričanju izraza. Čc je šolski oblasti količkaj na tem, da se dosega smoter vzgoje, postavljen po državni postavi, katere čuvarica je, bo šolskim otrokom prepovedala to sodelovanje uri »Soko-
lu«, kakor je to žc storila šolska oblast na Kranjskem in Goriškem.
p Nesreča na odru. — Deček nevarno obstreljen. V Št. Ferjanu so igrali v nedeljo »D i m e ž a«. V odmoru med 4. in 5. dejanjem se je za odrom z revolverjem igral 231etni C. Klanj-šček. Revolver pa jc bil pomotoma nabasan z 1 ostro patrono. Po nerodnosti se je sprožil in kroglja je zadela med rebra 161etnoga fanta Hledeta, ki jc težko ranjen. Vendar je upanje, da ozdravi. Previdnosti je treba pri orožju!
p Samoumor. Pri Krminu so našli na železniškem tiru TOletnega mrtve-ca. Dognali so, da se piše Jakob Calderi na iz Fornalisa pri Čedadu v Italiji.
p Detomor. V Krminu na postaji so našli v stranišču truplo novorojenega otroka. Sedaj je laška oblast zasledila tudi zločinsko mater, neko Burat-1i, doma iz Prapetna ob moji (blizu Mivnika). Izročili so jo v zapore v Videm.
p Napad. Služkinja Josipina An-tončič se j c vračala iz Proseka v Trst. Na kontoveljski poti jo jo napadel neznan človek, ki je hotel na deklini šiloma zadostiti svojim pohotnim namenom. Dekle so mu jc ubranila, med borbo pa jc zadobila lahke poškodbe. Posrečilo se ji jc ubežati. Slučaj jc naznanila policiji.
p Kavo je ukradel in da ho znal ceniti srečo, jo je še pustil stehtati. Anton Regent jc nosil po tržaških ulicah vrečo kave in iskal primerno trgovino, kjer bi jo stehtal. Na vojaškem trgu je videl v neki trgovini precej prijazen obraz trgovca, kateri bi mu nc odkimal, če ga poprosi usluge. Vstopi in ustreženo mu je bilo. Oko postave, ki jo zasledovalo možakarja od proste luke pa do trgovine, ga ustavi, ko jo stopil iz trgovine. »Kaj imate?« — Imam vročico kave. Ravno 2 klg 82 dg jo je.« — »Odkod?« — »Sem jo kupil v prosti lu-ki. Mar mislite, da imam v vreči zvonik sv. Marka?« — Ker je bila Regen-tova odkritosrčnost sumljiva, jc bil aretiran in pridržan v zaporu.
p Kdor išče, ta najde. Neki Vicel-lio jo igral v Trstu z Sparosičem v krčmi na karte. Gostobesedni Lah jc jel presedati Sparosiču, da jc nehal igrati. Vicellio je bil »užaljen« ter odšel s svojo ženo domov. Tudi Sparošič je odšel, a ne domov, temveč v kavarno na Ba-rieri. Odbila je že polnoč, a Vicellio ni mogel zaspati. Žilica maščevanja se mu je boljinbolj napenjala, dokler ni vstal, se oblekel in odšel kljub prošnjam žene, z maščevalnim namenom in nožem v roki, nad Sparosiča v kavarno. Tam je sitnaril tako dolgo, dokler ga niso postavili pod kap. Pa je čakal zunaj na Sparosiča, ki je čez pol ure zapustil v večji družbi kavarno in se namenil domov. Vicellio mu jo sledil do hišnih vrat, kjer ga jc pozval na odgovor s tem, da jc zamahnil proti njemu nož. Sparošič sc je srečno umaknil ter sc spustil v divji beg iz ulice v ulico, kateremu jo sledil Vicellio. Ker slednji le ni odnehal, se jc Sparošič, ki je medtem tudi odprl klino, obrnil proti njemu in ga urezal. Vicellio je padel na tla, Sparošič pa je slučaj naznanil nekemu redarju. Sparosiča so aretirali. Medtem se jo pa priplazil Vicellio proti domu, od koder so ga prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je opasno.
p Utonil jc v soboto večer v Šem-pasu pri Gorici prvi kurjač Vugovc opekarne Josip Sinico, doma iz vi domske okolico v Italiji. Zvečer okoli desete ure jo odšel iz opekarno z namenom, da bi se okopal ob robu neko bli-zo 8 metrov globoke jame, kjer so kopali svoj čas ilovico, sedaj pa je ta napolnjena z vodo. Ko se jc bil slekcl. se mu je najbrže spodrsnilo in padel je v basin. Nevešč plavanja začel se jo vedno bolj pogrezati v blato in obtičal konečno dobesedno zarit v blato. Ker so ga pogrešali šc tisto noč, odšli so ga nekateri delavci iskat, a so našli na robu basina le obleko njegovo. Iskali so ga potem celo nedeljo, s štirimi sosal-kami so pa skušali basin izprazniti. V noči od nedeljo na ponedeljek, ob 1. uri popolnoči, ko jo bilo v basinu le šc kaka dva metra vode, sc je nekaterim domačinom in njegovim tovarišem posrečilo, da so ga potegnili iz dna na suho. Bil je zelo vesten in marljiv delavec ter priljubljen pri vseh, kateri so ga j)oznali.
P Smrtna kosa. V Oblazu pri Slapu ob Idriji jo nenadoma umrl dne 11. t. m., ob 9. uri zvečer g. Blaž Lapa-n j a , veleposestnik. Pokojnik je bil jako znana oseba. — Na Opčinah jc umrl gostilničar Ivan K r a v a n j a.
p Oderuštvo izseljevalnih agentov pred sodnijo. Prod kazenskim senatom v Trstu teče pravda proti Homerju Cosulich in sokrivcem zavoljo slepar-stva in oderuštva. Obtoženci pripadajo vsi Austro-Americani, paroplovni družbi v Trstu. Vabili so različne potnike
v Ameriko, češ, da je tam ugodna priložnost, zaslužiti si na nekem nanovo obdelanem kompleksu lepe dolarje. Mnogo od njih, ki niso imeli denarja, ampak lc voljo do obečanc sreče, je potožilo čez to okolnost. Obtoženci Cosulich, brata Tomsig in Anton Medved pa so bili dobri ljudje. Preskrbeli so emigrantom vožnjo listke, ki so stali 170 do 180 K, proti podpisu zadolžne obveznice za 240 K s 6, 6V-S do 10% obrestim. Njihove trditve, da si hoda emigranti zaslužili ltj do 20 K na dan in da bodo delo dobili takoj, so bile skozinskoz laž, ker so ubogi ogoljufan-ci v Ameriki na obetajoči jim »zlati poljani«, če so sploh delo dobili, zaslužili komaj 1 dolar. Zaslišanih je bila preko 140 prič. Razsodba ho proglašena to dni.
p Sodnik aretiran kot »vohun«. Nevarno je, spregovoriti kako besedo z vojakom ob meji. V četrtek popoldne jc šol goriški okrajni sodnik dr. L. Je-rovšok po svojih opravkih v Vipolže (v Brdih za Ločnikom). Tam je bilo nekaj vojakov in dr. Jerovšek, ki je tudi rezervni poročnik, je spregovoril z vojaki par besed. Posledica je bila, da so sodnika Jorovška aretirali in orožnika sta ga peljala na sodišče v Krmili. Tam ga je rešil iz rok orožnikov krminski sodnik dr. VVoinborgor.
p Cvetlični dan v ftorlcl. Gospe j na pomožno društvo »Rdečega križa« v Gorici bo priredilo v soboto in nedelje (18. in 19. t. m.) cvetlična dneva. Čisti dohodek je namenjen za dobrodelne cah in javnih lokalih cvetlice po 10 ^ komad.
STRINPSEBG UMRL.
Včeraj ob pol 5. uri popoldne j« umrl v Stockholmu pisatelj Avgusi Strindberg. Rojen jc bil 22. januarje 1849. v Stockholmu kot sin nekega pa-robrodnega komisijonarja in nekf služkinje. Po precej neveselo prežifc mladosti jc študiral Strindberg v Upsa< li kemijo in naravoslovje. \ sled gmot ne stiske pa jc postal gledališki igralec S pomočjo kraljeve letno ustanovo ir vsled uspeha svojih knjig pa jc bi: kmalu rešen gmotnih skrbi. Do leta 1883. je bival na Švedskem. Potem pa jc neprestano potoval. Do lota 1885. je hodil po Francoskem, v Švici in Nemčiji. Od leta 1888. do 1892. je zopet bi-val v Skandinaviji, а. je tudi med tero časom večkrat potoval v Berolin, Avstrijo in na Francosko. Leta 1897. se je nastanil v Lundu na Švedskem ter se je konečno stalno naselil lota 1899. v Stockholmu. Prvič se je poročil pisatelj lota 1878. z igralko Siri von Essen drugič lota'1893. s hčerjo Frido avstrijskega pesnika Friderika Uhla. tretjič pa lota 1901 s švedsko gledališko igralko Ilarriet Bosse. Strindberg slovi zlasti vsled svojih dram.
ZAHVALA.
Proč. gospod Simon Ažman, župnik v Kamni gorici, jc daroval v spomin lanskega sestanka njegovih sošolcev za duhovniško letovišče pri sv. Duhu krasno novo izdajo brevirja, za kar mu bodi v imenu hiše izročena najtoplejša zahvala.
Srednjavas v Boh., 8. maja 1912.
Ivan Berlic, župnik.
Mnenje g. dr. Edgarda Saias-a
v S o 1 u n u.
Gospod J. Serravallo,
T r s t.
Preizkušal sem na nekaterih bolnikih buteljko Vašega Serravallo-v o ga, K i n a - v i n a z železom, ki sto mi ga poslali in bil sem jako zadovoljen. Pri enem izmed teh bolnikov v konvalescenci som mogel konstatirati, da so njegove moči s pomočjo toga vina hitro narastlc. splošno stanje sc jc znatno zboljšalo in tek sc je zopet pojavil. Drugi slučaj, kjer sem dosegel imenitne uspehe, jo bila neka porodnica, bolna na malarični mrzlici. Vaše vino je zmagalo Laveranovcga parasi-ta. Ta dva slučaja mi zadostujeta, da bom zanaprej vedno pripisoval Vaše vino vselej, kadar bo prilika.
Solun, v maju 1909.
Dr. E. S a i a s.
Novice iz Amerike.
• V Ameriki umrli Slovenci. V Mil-
vaukee, Wis., jc umrl v 38. lotu starosti splošno priljubljeni rojak Josip Kernc, doma iz Šmarjete na Dolenjskem. V Ameriki zapušča žalujočo vdovo in sestro. — V Somersetu, Colo., jc umrl 14. aprila Josip Penko, doma iz Št. Pe-tra na Notranjskem. Ranjki zapušča ženo in dva nedorasla otročiča.
Ljubljanske novice.
lj K tekmovalnemu streljanju gorskih polkov pride v Ljubljano v petek domobranski minister ekscelenca G e -orgi, v ponedeljek pa dospeta semkaj nadvojvodi Friderik in Ev-g e n. Naše mesto menda že dolgo ni sprejemalo toliko odličnih gostov, kakor jih bode letos.
lj Župana jc strah. Mestno gospodarstvo kaže take pojave, da je pričelo že župana dr. Tavčarja postajati — strah. V zadnji seji odseka mestne zastavljalnice jc odkrito povedal, da so mu razmere na tej zastavljalnici, katere je osvetlil občinski svetnik Lo-£ar, povzročile toliko skrbi, da cel teden ni mogel spati. Da si nekoliko zavaruje stališče, jc dal župan kot nad-sorstveno osebo v mestno zastavljalnico knjigovodjo g. Volca. Tako povzroča opozicija S. L. S., da se bodo razmere vedno bolj čistile, in — izčistile.
lj šentjakobsko prosvetno društvo v Ljubljani najuljudneje vabi na šentjakobski večer, ki ga priredi v nedeljo, dne 19. maja v »Ljudskem domu«. Zadetek točno ob pol 8. uri. Konec zanesljivo ob 10. uri. Spored: I. Petje. 1. \ljaž: »Slavčku«. Poje društveni mešani zbor. 2. Ant. Foerster: »Cigan«. Troglasni darnski zbor. 3. Nedved: »Veseli pastir«. Mešani zbor. 4. P. Hugolin sattner: »Kdo je ta?« (Iz oratorija Vnc-aovzetje B. D. M.) Tenor solo. 5. Nedved: »Ave Maria!« Tenor solo. I. »Naši Dalčki«. Šaljiv prizor s petjem in rajanjem. Priredil Seniški. — III. »Cvetka ncilijanska«. Dramatična legenda v oetih dejanjih. Prosto po Molitorju priredil dr. Jan. Ev. Zorč. — Vstopnina: Sedeži v parterju po 2 K do 1 K. Sedeži na galeriji in balkonu po 1 K do 30 h. Stojišča (v parterju za gospode, aa galeriji za dame) po 40 h. — Prcd-nrodaja vstopnic vsak večer v društve-aih prostorih v Sv. Florijana ulici številka 15.
lj Tekmovalno streljanje v Ljubljani. Za prvenstvo bodo streljali na slavnostno tarčo »Cesar I.« s kratkimi puškami (karabinarji) častniki, praporščaki in kadeti gorskih polkov. Najboljši strelec dobi častno darilo 200 K v zlatu. Nadaljnili častnih daril jc za 1500 K in še kaki drugi eventualni prispevki. Poleg tega je tudi daroval cesar za oni polk, ki ima najboljše strelce potujoče darilo. II. bodeta temu streljanju tekmovala tudi od vsake stotnije in od vsakega strojnopuškine-ea oddelka po dva podčastnika (poddesetnika), po dva prostaka, od vsakega polkovnega štaba po en mož z ali brez šarže. Le-ti morajo biti v presenč-ni službi. Darila: od cesarja podeljena, častna kolajna, ki se jo sme nositi brez našitka v in izven službe, častno darilo 200 K v zlatu za na jboljšega strelca, potujoče darilo, podarjeno od nadvojvode Friderika za oni polk, pri katerem ee bode moštvo najbolje izkazalo, denarna darila v skupnem znesku 1460 K in še kaki drugi eventualni prispevki. Pri častnikih kakor pri moštvu ima oddati vsak strelec v dveh serijah 10 strelov. — Streljanje za prvenstvo na tarčo: »Nadvojvoda Evgen« za strojne oddelke. Te tekme se udeleže častniki, ki so pri strojnih oddelkih. Tukaj dobi oni polk, ki najbolje strelja, od nadvojvode Evgena podarjeno potovalno darilo, nadaljnili častnih daril je v vrednosti za 300 K in še kaki eventualni drugi prispevki. — Moštvo bode od oddelkov strojnih pušk streljalo na tarčo »Nadvojvoda Rainer«. Darila:
a)	potovalno darilo za oni polk, od katerega se je moštvo najbolje izkazalo,
b)	častna diploma in 80 K za najboljšega strelca, c) 180 K denarnih daril z eventuelnimi drugimi prispevki.
Tekma pri streljanju na bojno tarčo »Nadvojvoda Friderik«: a) za častnike, praporščake, kadete in njihove goste, b) za moštvo in njih goste. Vsak tekmec ima dve seriji po pet strelov. Darila za častnike: eventualna prispe vana darila v vrednosti 700 K. Za moštvo darila v vrednosti 620 K in eventualna častna darila. — Bojna tarča »Georgi«. Streljajo častniki in moštvo in vseh teh gosti. Darila: za častnike je častnih daril v vrednosti 700 K in eventualni došli častni prispevki. Za moštvo je za 620 K daril, kakor tudi eventualni častni prispevki.
Tekmovalno streljanje z repetirno pištolo na tarčo »Nadvojvoda Franc Ferdinand«. Pri tem tekmujejo častniki, praporščaki, kadeljc in njihovi gostje, kakor tudi moštvo. Vsak tekmec odda 10 strelov v dveh serijah. Darila za častnike v vrednosti 180 K častnih daril in eventualni došli častni prispevki; za moštvo pa 200 K denarnih daril
Tekmovalno streljanje s samokresi na tarčo »Leithner« le za častnike in njihove goste. Vsak tekmec ima oddat' 10 strelov v dveh serijah. Tukaj je za 160 K častnih daril. Enako jc pištolno
streljanje na tarčo »Schik"arsky«. Tn je istotako za 160 K častnih daril. Vse te tekme se vrše na vojaškem strelišču med sprcmljevanjem godbe gorskih polkov.
Tekmovalno streljanje na civilnem strelišču. Tekma na lovsko tarčo »Zla-torog«. Ta tekma je za častnike, pra-porščakc in kadete ter za njihove goste. Divji kozel, na katerega sc bode streljalo, se pokaže 6 sekund. Vsak tekmec ima pravico le za en dobitek in sicer samo oni, ki vzame 4 serije. Dobitki sc priznajo onim, ki imajo največ zadetkov v posameznih serijah. Enako bode tekmovalno streljanje na nizko tarčo »Carniola« in »Aemona«. Kake eventualne izpremembe bodo tekmecem naznanjene sproti na streliščih. Streljanje na civilnem strelišču se prične dne 16 maja opoldne, na vojaškem pa dne 17. t. m. ob 7. zjutraj.
lj Podrobnejši program o priliki tekmovalnega streljanja gorskih polkov. 16. maja ob 8. uri zvečer mirozov. 17. maja od 5. do 6. ure popoldne pro-menadni koncert na Slovenskem trgu, ob 8. uri zvečer koncert na kazinskem vrtu. 18. maja od 4. do 6. ure popoldne koncert na civilnem strelišču. Ob osmih zvečer koncert pri sodelovanju godbe 27. pešpolka v hotelu »Union« v korist mestnim revežem. Pogrnjene mize. Vstopnina 1 K. 19. maja od pol 12. do pol 1. ure promenadni konccrt na Kongresnem trgu. Od 5. ure popoldne do pol 9. ure. zvečer koncert v »Tivoli« godbe združenih gorskih polkov in umetni ogenj na ljubljanskem Gx*adu. Za slučaj slabega vremena se vrši koncert v salonu hotela »Tivoli«. 20. maja ob 8. uri zvečer koncert na kazinskem vrtu. 21. maja ob pol 7. uri koncert v »Unionu« in razdelitev dobitkov moštvu. Ob 8. uri. zvečer koncert v hotelu »Bellevue«. 22. maja od 4. do 6. ure popoldne koncert na civilnem strelišču. Ob 8. uri zvečer koncert v hotelu »Slon«. 23. maja ob 8. uri zvečer priredi »Glasb. Matica« v hotelu »Union« na čast k tekmovalnemu streljanju došlim častnikom in njihovim damam slavnostni koncert. Soiree-toalcta. 24. maja od 9. do 11. ure dopoldne koncert na civilnem strelišču, ob pol 7. uri razdelitev dobitkov v slavnostni dvorani c. kr. deželne vlade. Igra združena godba gorskih polkov. Ob^9".uri zvečer priredi »Kasinoverein« v kazinski dvorani ples na čast častnikom in njihovim damam. Na vojaškem streiišču" igra vsak dopoldan godba. Tam je tudi razviden natančni dnevni program. — Znamenja komitejev: Strelni komite ima rdeče, orožni zelene, stanovanjski bele, zabavni pa rumene trakove.
lj Na korist pogorelcem v Tomaževem priredi jutri ob 8. uri zvečer na vrtu »Uniona« (ob neugodnem vremenu v dvorani) častniški zbor tukajšnje garnizije velik vojaški koncert, na katerega še enkrat opozarjamo. Vstopnina 60 h za osebo; preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejema jcy
lj Razširjava ljubljanskega telefo-ničnega omrežja. Glasilo hrvaškega društva inženirjev in društva inženirjev v Ljubljani piše: Predloženi proračun za ražširjavo ljubljanskega telefo-ničnega omrežja je izkazoval 300.000 K stroškov. Načrt je bil izdelan skoziri-koz po modernih sodobnih principih in s podtalno izpeljavo. Trgovsko ministrstvo pa je proračun restringiralo ina 200.000 K, vsled česar se bo ves načrt znatno izpremenil in pojednostavil. Ta pojednostava se seveda ne bo izvršila v prid stvari in ljubljanskim interesentom, kar moramo tu z obžalovanjem konštatirati.
lj Dijak umrl. V torek, 14. t. mcs., popoldne ob štirih je umrl v Podlazji pri Zagorju ob Savi (v fari Polšnik) nadebudni mladenič in dijak VI. razreda I. državne gimnazije gosp. Rudolf F e П š t e i n. Pogreb bode v četrtek ob treh popoldne v Polšniku.
lj Nezavesten je obležal včeraj na Zaloški cesti 1890. leta v Spodnjem Kašlju rojeni delavec Andrej Dovč, katerega so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Saje so se vnele sinoči v dimniku pekovskega mojstra Jožefa Sveteta v Rečni ulici. Na lice mesta je prišel oddelek gasilnega in reševalnega društva., ki pa ni stopil v akcijo.
lj Kranjska deželna vinarska za druga v Ljubljani opozarja cenjeno občinstvo, da se vrši danes kakor običajno vsak četrtek vinska pokušnja od 5; do 9. ure zvečer pod kavarno Evropa.
Nemogoče.
Gost: »Vaš natakar mi je zlil vče-fraj po hlačah krožnik juhe in sedaj imam na njih velik madež!«
Gostilničar: »Od naše juhe? — Pa popolnoma izključeno!«
Požrtvovalno.
Gospodinja (tiho svojemu soprogu): »Naši gostje se pričenjajo dolgočasiti. Kaj naj storiva?«
Soprog: »Ne preostane drugo kot da greva za trenutek iz salona, da bodo iaiiko nemoteno zabavljali čez naju!«
Razne stvori.
Umor in samoumor na gledališkem odru. V Ječinu je dne 14. t. m. na gledališkem odru ustrelila igralka Sardo-va po predstavi igralca Wrbo, nato pa še sebe. Oba sta mrtva. Vzrok: nesi'eč-na ljubezen.
Radi zaušnice utonil. V Kloster-neuburgu sta se sprla ob Donavi dva delavca. Eden je drugemu založil tako močno zaušnico, da se je revež prekucnil v Donavo in utonil.
Samoumor dvanajstletnega dečka. V Berolinu je skočil neki I21etni deček iz četrtega nadstropja na dvorišče in sc je ubil. Po fanta je prišel policijski stražnik, da ga s silo pelje v šolo.
Grozen samoumor v črnovicah.
Železniški poduradnik Putzlacher se jc vedno prepiral s svojo ženo in ji grozil, da jo bo še z otroci ustrelil. Ker le ni bilo miru, je Putzlacherja žena z otroci zapustila. Putzlacher je nato sklenil, se usmrtiti. Vso obleko jc zvezal v svojem stanovanju skup, jo polil s petrolejem, jo zažgal, nato se je pa ustrelil.
—	Mednarodni kongres za brodar-stvo se bode vršil v Ne\v Yorku. Vlada je odposlala kot zastopnika ravnatelja tržaških javnih skladišč, dvornega svetnika dr. Matteuscheja, ki je baje strokovnjak v mornarskih zadevah.
—	Olimpske igre. Iz Stokholma poročajo, da so sc pričele 6. t. m. olimpske igre s tenisom. Trajale bodo do 12. t. m. Udeležujejo se Danci, Angleži, Au-stralci, Švedi in Čehi.
Sabotaža odpuščenih delavcev. Iz Prage poročajo, da je v Kostalovu vdrlo več oseb v delavnice tkalnice Kovač ter porezalo na 35 tkalnih strojih vse blago. S pomočjo policijskih psov so izsledili storilce v osebah delavcev Ivana in Frana Horaceka, kakor tudi tkalca Antona Nowotnyja, ki jih je tvrdka odpustila.
Odkrita ponarejalnica denarja. Policija v Parizu je izsledila glavno de-avnico ponarejalcev denarja, in so bili r zvezi z avtomobilnima banditoma Garnierom in Valletom. Aretovali so večje število oseb.
SMEŠNICE. Zelo prijetno.
»Toda, Ivan, ali se ne sramuješ por šiljati vedno postreščka k meni?«
»Nikakor ne, dragi stric! Jaz mu rečem, da si mi ti d o 1 ž a n !«
Telefonska in Drzojovno poročila.
DRŽAVNI ZBOR. Dnnaj, 15. maja. Zbornica razpravlja danes o vladni predlogi glede izseljevanja.
DANSKI KRALJ FRIDERIK VIII, NENADOMA UMRL. Hamburg, 15. maja. Danski kralj Friderik VIII., ki jc bival nekaj dni tukaj, je danes ponoči nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap. Rojen je bil leta 1843 ter je nastopil vlado 29. januarja leta 1906. Prestolonaslednik je Kristijan, rojen leta 1870.
Hamburg, 15. maja. O smrti danskega kralja se še poroča: Kralj se je včeraj zvečer brez spremstva sprehajal po Hamburgu. Na hamburškem »trgu gosij« jc kralju postalo slabo. Kralja jc vjel v svoje roke neki policist, ki je posadil kralja v avtomobil in ga peljal v bolnišnico. Na poti je kralj umrl v policistovih rokah. Šele v bolnišnici so spoznali, kdo jc mrtvec. Truplo kraljevo so nato prepeljali nazaj v »Ham-burger Hof«, da pridejo dispozicije od danske vlade.
SKRIVALIŠČE AVTOMOBILNIH ROPARJEV GARNIERA IN VALLETA BOMBARDIRANO Z DINAMITOM.
(Glej poročilo »Zopet, bitke pariške policije z apaši« na 3. strani!)
Pariz, 15. maja. O lovu pariške policije za Garnierom in Valletom se še poroča: Policija je zaznala, da jc hotel Vullct neke vrednostne papirje spraviti v denar in da ga je uradnik dotične banke spoznal. Sled je vodila v predmestje Nogent-sur-Marne, kjer so včeraj zvečer hišo. v kateri sta se skrivala Garnier in Vallet, obkolili policisti, orožniki in vojaki Suavci. Roparja sta se zabarikadirala ln oddala na oblego-valce nad sto strelov. Policijski in špekior F!emy je bil ustreljen, dva druga policista težko ranjena. Ljubica Garnicra sc je policiji udalj ter je bila aretovuna. Več tisoč radovednih Pari
žanov je obkroževalo bojišče. Policija je imela z radovedneži silno dela. Ob pol 9. uri zvečer je bila vržena na skrivališče Garnierovo in Valletovo prva bomba. Množica okolu prizorišča je vpila: Smrt banditom!« Kmalu nato je padla na hišo druga bomba, ki je porušila zidovje. Bandita sta pobegnila v klet. Bombardiranje je trajalo do treh zjutraj. Neprestano so letele na hišo dinamitne bombe. Zjutraj je nato policija vdrla v hišo. Našla je Garnierja, zavitega v žimnico in krvavečega iz več ran. Garnier je kmalu nato umrl. V bližini je ležal ranjen Vallet, ki je še poizkušal streljati na policijo in vojake, a strel nekega vojaka ga je tako dobro pogodil, da je tudi Vallet med transportom v Pariz umrl. Ko so policisti prinesli trupli razbojnikov na prosto, je hotela množica trupli policistom iztrgati. Ognjegasci so nato pričeli z gašenjem goreče koče. Med bombardiranjem Garnierovega in Valletovega skrivališča je bilo pozorišče razsvetlje-i vano z metalci luči.
ABDUL HAMIDOV ADJUTANT UMORJEN.
Bukarest, 15. maja. Adjutant biv-< šega sultana Abdul Hamida, Tasil bej, se je naselil s svojo družino v Konstan-ci. Vedno je veljal kot zagrizen sovražnik mladoturkov. Zaradi tega ga je napadel neki mladoturek in ga tako močno udaril z železnim drogom po glavi, da se jc mrtev zgrudil na tla. Atentatorja so aretirali.
VSTAJA V MEHIKI.
Odločilna bitka.
London, 15. maja. Poroča se, da bi-jejo vstaši z vladno armado odločilno bitko. Izid bitke še ni znan.
TRUPLO PONESREČENEGA POROČNIKA WF.RNERJA NAJDENO.
Aussee, 15. maja. Tu so našli truplo pred petimi meseci z zrakoplovom »Salzburg« ponesrečenega poročnika Wernerja. Truplo jc ležalo v snegu. Zrakoplova ni nikjer, skoro gotovo se je zrakoplov razbil ob kaki steni.
PONESREČENI AVIATIKI.
Bruselj, 15. maja. Aviatik poročnik zur Linde je padel 30 metrov globoka in kmalu nato umrl.
Pariz, 15. maja. Aviatik steznik Ezeman je padel z visočine in je smrt-nonevarno ranjen.
NOVODOBNI OTROCI.
Aš, 15. maja. 151etni slikarjev sin Fraas je ustrelil 131etno Rozo Mail-beek, nato pa še sebe. Vzrok: Nesrečna ljubezen.
STRAŠNA POSLEDICA SAMO-UMORA.
Poznanj, 15. maja. Žena stavbnega tajnika Kratziusa se je hotela usmrtiti s plinom in je zato odprla plin. Njeno stokanje, ko se jc dušila, je čul mesar Andrejevvski, ki jc šel mimo stanovanja samoumorilke. Andrejevvski je vdrl v stanovanje, a ker jc bilo temno, jc zažgal vžigalico, da vidi, kaj da se godi. Plin se je seveda s strašnim pokom vnel in hiša je pričela goreti. Na pomoč pozvani ognjcgasci so ogenj kmalu zadušili. Izpod razvalin so pa izvlekli strašno razmesarjeni trupli samoumorilke in mesarja, ki jo jc hotel rešiti.
NEURJE V ŠLEZIJI.
Vratislava, 15. maja. Veliki viharji so napravili v Šlcziji velikansko škodo. Strela je povzročila veliko požarov, V okolici Miinsterberga je ruval viha* s koreninami velika drevesa.
VELIK POŽAR NA ČEŠKEM.
Budjejevice, 15. maja. V Draškovi-cah je včeraj zgorelo 40 hiš. Nevarno ranjenih je bilo več ognjegascev.
Društvo.
— »Rokovnjače« v Dolenjem Logatcu priredi Katoliško izobraževalno društvo v Društv. domu na Vnebohod 16. maja popoldne ob 3. uri in v nedeljo, dne 19. maja ob 8. uri zvečer. Nastopi tudi društveni pevski zbor pod pod vodstvom zborovodje gosp. Vinko Jovana. Vabimo vse vrle domačine in sosede na pošteno razvedrilo.
lj Slov. katol. izobražev. društvo Moste-Selo vabi k predstavi, ki se vrši dne 16. maja 1912, ob pol Štirih popoldne v prostorih g. J. Oražma.
lj Za Rokodelski dom v Ljubljani je daroval neimenovan dobrotnik 50 K. Bog povrni prijatelju rokodelskega stanu njegovo požrtvovalnost!
Nemci.
Najbolj razdrapana stranka v avstrijski zbornici, so zdaj brez dvoma Nemci. Če gledamo »narodno zvezo« zapazimo najprej, da pogreša pravega vodstva. Nek voclivni nemški svobodo-
miselni list jc zadnjič zapisal, da je nesposobnost načelnika nemške narodne zveze notorična. Sicer pa je ta konglomerat najrazličnejših strank in frakcij jako težavno voditi. Seveda se tudi poljska in češka delegacija sestavljate iz skupin, ki se po političnih nazorih in težnjah med seboj zelo ločijo, a Poljake družijo specifično gališki interesi, Čehe pa interesi njihovih dežela. O visoko razvitem nacionalnem čustvovanju ne govorimo, ker pride tudi pri Nemcih v enaki meri v poštev. V nemški narodni zvezi so na eni strani zastopniki gospodarskih interesov severnih dežela, na drugi zastopniki alpskih pokrajin, ki imajo čisto drugačno potrebe, ki časih z onimi, za katere gre nemško-češkim poslanccm, niso združljive. Kar se tiče ustavnega problema, ki utegne prejalislej stopiti v ospredje političnega pozorišča, so severo-nemški poslanci zastopniki nacionalne, alpski Nemci pa deželne avtonomije, nekateri to vprašanje sploh perhorescirajo in hočejo, da ostane vse pri starem. Čehi in Poljaki se v tem oziru drže vedno istega načela, ki ga lu ni treba razkladati. V socialnem oziru gredo nemški narodnjaki ravno tako med seboj narazen kakor Čehi in Poljaki, pravtako, kar se tiče splošnih kulturnih vprašanj. Vendar pa so Poljaki odločno proti vsakemu kulturnemu boju, četudi jih je nekaj med njimi, ki se nekoliko k svobodomiselstvu nagibljejo, pa tudi Čehi ne tiščijo takozvanih kulturnih zahtev, ki segajo na versko plat, v ospredje, ker so jim narodni postulati nujnejši. V nemško-nacionalni zvezi pa imamo nemalo bojaželjnih svobodomi-slecev, ki so v tem oziru pripravljeni iti skupaj s soc. demokracijo. Nasprotno se drugi zavzemajo za koalicijo s krščanskimi socialci, za zdaj pač še pod parolo antisemitstva in ohranitve narodnih in kulturnih tradicij nemškega plemena. Kar sc tiče razmerja do Slovanov, jih ni malo, ki so za sporazum tako s Čehi kakor z Jugoslovani, le da ne vedo, na kateri podlagi, dosti pa jih je tudi, ki narodnega sporazuma načeloma nočejo, zlasti ne s Slovenci, :.iaj bodo potem fraze, s katerimi svoje radikalno stališče utemeljujejo take ali pa drugačne.
Če se oziramo po krščanskih soci-alcih, je stvar pač nekoliko, da, celo veliko boljša, a energičnega vodstva tudi nimajo. Edini, ki ga moremo imenovati za politično vodstvo sposobnega, je kmet Jošt Fink. V socialno-poli-tičnem oziru sedi med krščanskimi socialci marsikateri konservativec, vendar demokratični duh prevladuje, le da se dajo krščanski socialci preveč voditi od tiste meglene teorije, ki se imenuje »politika srednjih stanov« in sc navdušujejo za neko koalicijo »meščanstva«, ki je tudi nekaj, kar ni ne tič nc miš. Kar se tiče verskega nazira-nja, se jc stranka sedaj različnih kon-fuzionarjev v tem oziru očistila, opasen pojav pa je narodno poradikaljenje krščansko socialne stranke, ki se zadnje čase od dne do dne bolj kaže. Kršč. socialcem utegne tudi to škodovati, če bi se jim po vspehu dunajskih volitev zopet preveč zahotelo po vladnih stol-cih.
Tako kažejo nemške stranke v zbornici splošno veliko needinost. Tiste solidarnosti, ki jo kažejo slovanske stranke, v prvi vrsti Slovenci in z njimi združeni Hrvati, in soc. demokracija, med njimi niti od daleč ni.
Kriza v slovenskem deželnem gledališču.
Po časopisju in sicer izvestnem delu časopisja kroži že nekaj časa sem vest o gledališki krizi. Največ o krizi ve, seveda povedati Jelenčev fantek v »Danu«, ki je sam prestal že večje krize na Dunaju. Da ta pretirana poročila niso ravno koristna naši kulturni stvari, je jasno, kakor je tudi jasno, da stoje vse te notice pod vtisom in vplivom neke osebe, ki misli, da igra v tem vprašanju vlogo mučenika in odrešenika slovenske Talijc, brez katere ni živeti. Če bo žc itak naša borna dramatična umetnost trpela, potem se ima zahvaliti tem tendencijozno zavitim noticam, ki hočejo spraviti osebnosti na površje. Tudi dramatičnemu društvu se izkazuje kaj slabo hvaležnost in se ga diskreditujc pred javnostjo s takim postopanjem.
Da se pa slovenska javnost nc ho dalje begala, naj obrazložimo stvar na kratko.
Pred štirimi leti je prosilo dramatično društvo mestno občino, naj bi v očigled dolga 18.000 K, katerega ima društvo in da sc ne bi vedno menjavali intendanti, postavilo gledališču plačanega ravnatelja, ki bo vodil gledališče. Sklenila se je tedaj za eno sezono pogodba med »Dramatičnim društvom« in mestno občino, katere poglavitni določbi sta bilij da sc nastavi plačan rav-
natelj, kateremu se prepusti ves Inventar »Dramatičnega društva« v uporabo in se je Dramatičnemu društvu vzelo ves vpliv na gledališče, ker se je napravilo ravnatelja odgovornega samo v to določeni intendanci mestne občine.
Mestna občina, oziroma ravnatelj ima kot tak torej tudi plačati obresti od društvenega dolga in pa prevzeti ves deficit, ki se izkaže za časa tega vodstva.
Ta pogodba se je potem obnavljala ob priliki vsakokratnega občnega zbora »Dramatičnega društva« in to tudi za sezijo 1911/12, za časa vladnega komisarja gosp. vit. pl. Laschana. Če bi se pa tudi nc bila ta pogodba glede nastavitve plačanega ravnatelja med »D. d.« in mestno občino obnovila, šo nikakor ni bilo gotovo, da sc slov. g 1 e d a li š č e p r e n e h a in da se vrže igralce na cesto, ker j e o s t a 1 o p o t e m š e v e d n o »D r a-matično društvo« tukaj, ki bi vodilo gledališče naprej.
Ravnateljem slov. gledališča je bil kakor znano imenovan mag. komisar Govekar in sc mu jc za ta čas podelil dopust kot magistralnemu uradniku. Ker je . bil bivšega župana Hribarja ljubljenec, se mu ni bilo nikdar bati, da bi za bodočo sezijo zgubil ravnateljstvo, pač pa tedaj, ko je posloval na magistratu vladni komisar. Tedaj je najprvo poskrbel, da je bil sam imenovan ravnateljem, angažovanje članov mu je bila deveta briga in je celo indi-rektno vplival na igralce, da so forci-rali imenovanje njegovo, češ, da se do tedaj ne more zanje ničesar storiti, dokler on ni imenovan ravnateljem. Vendar temu ni bilo tako in je mestna intendanca potem nastopila čisto pošteno pot. Letos je pa za bodočo sezijo sklenilo »Dramatično društvo« samo voditi gledališče.
Govekar je bil kot. gledališki ravnatelj eksponent liberalne misli in ni pojmoval njegovega umetniškega ni-voa. Ker si je torej letos dež. odbor hotel v svoji hiši zasigurati tudi primerno ingerenco na imenovanje ravnatelja, vrglo se je v svet novico o »gledališki krizi«, kakor da bi oseba, ravnatelja igrala kako vlogo v gledališkem vprašanju.
Tu so merodajne le finančne strani in če je za bodočo sezijo iz finančne strani zasiguran obstoj gledališča, čemu govoriti o krizi?!
Toda take novice so se namenoma trosile med ljudi. Kljub temu, da je Dramatično društvo že pred prilično 3 tedni sklenilo voditi samo gledališče naprej. Dramatično društvo pa mora sedaj takoj storiti svojo dolžnost do igralcev in storiti vse potrebno glede angažmajev, da naši ljudje ne bodo brez kruha. Če ne z n a . p r i t i res do krize in težka bo odgovoril o s t ki si jo naprti s tem društvo!
Govekar se je lepo poslovil od gledališča, ker je pustil okoli 9000 kron deficita, katerega hoče mestna občina naprtiti Dramatičnemu društvu v plačilo. Če bo hotelo Dramatično društvo plačevati take dolgove, potem res ne bo nikoli brez dolga.
Da so po teh tendencijoznih novicah o gledališki krizi nekateri člani zapustili gledališče, je čisto umevno, nekaterih bi pa D. dr. sploh ne moglo iz teh ali onih vzrokov več angažirati.
Najbolj zanimivo je pa dejstvo, da jc Govekar na vsak način še hotel ostati ravnatelj in v ta namen sprejeti ravna-teljsko mesto v Osjeku in dobili zato od mestne občine dopust,
Krize torej ni, kriza jc le pri bivšem ravn. Govekarju.
Meteorologtčno poročno.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
g ' Cas opn-д ' zovauja	Stenje barometru v mtn	Temperatura po Colsiju	Vetrovi	J<ebo	— JO a £ •r M J Л ~ s t! A *J > ^ >
14j 9. zveč.	734-6	19-7	sr. jzah.	jasno	00
7. zjutr. 15 2. pop.	733-7 732-3	18-9 26-3	sl. jzah. m. jzah.	jasno it	
Več Dll MU
Srednja včerajšnja tenip. 20-5», norm. 13-9г
Preklic.
Podpisani prekličem vse žaljive besede, katere sem izustil pri občnem zboru 18. aprila ter obžalujem vse, ker nisem hotel s tem nikogar žaliti in se zahvaljujem sl. načelstvu, da mi je vse to odpustilo.	1584
Glincc-Vič, dne 15. maja 1912.
Franc Pirnat, sodavičar.
je naprodaj. Najlepša prilika za gospode duhovnike, ki nameravajo priti v pokoj v Ljubljano. — Izvolijo naj se obrniti na naslov: Peter Matelič, konc. posred. Ljubljana, Skofja ulica.
1547
lilo
га pisano perilo!
I t. najbolj žlahtnih surovin napravljeno, čisti po svoji lastni moči ter so vsi pri-datki odveč. Ničesar ne odstrani, samo nesnago, to pa temeljito, dočim barvo perila niti ne bledijo, niti se ne zaplavijo. Dvojni kos po 30 h, osmokoten po 16 h. 763 II
Gospod UBALD PL. TF;NKOCZY
lekarnar
v
Ljubljani.
Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladin") hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnih 6 zavojev Vašega „Sladnega čaja", katerega bo-dem vsakemu najtopleje priporočal.
Škofljica, dne 12. februarja 1912.
Odličnim spoštovanjem udani
Vinko Ogorelec ml.,
179	lesni trgovec.
Zastopstvo in glavna zaEogn:
Kar! Steiner, Celovec, HoSSmanng.
Telegram ""
na vsa slavna gasilna društva
Ena benclnmof orno brizgalnico
odposlala bode tovarna Konrad Rosen* bauer na Kranjsko dne 17. maja 1.1. na gasilno društvo Mojstrana.
Poskušnja bode 25. maja, v slučaju kake spremembe se bode dan pravočasno javil.
Poskušnja v Gradcu dne 5. maja 1.1. vspela najsijajneje. Prisotni zastopniki iz Kranjske, Štajerske in Hrvatske zagotovili so naročila takih strojev.
Do sedaj devet definitivnih naročil.
Z odličnim spoštovanjem
P/2??e Samsa, zastopnik, Zagreb
V Spodnje Domžale v delavnico. Tam imam sedaj novo urejeno delavnico za vsakovrstna ključar-ska dela. Prodajam jako dobra in trpežna koiesa in tudi posamezne dele. Popravljam iurli stara kolesa. Cene jako nizke, postrežba točna.
Aiiii Pavli, S; odnie Domžale št 22
K
Pri zavarovalnici na življenje in rento
1Ш
se je v I. četrtletju 1912 vložilo 3.">23 ponudeb za 20,153 080 85 K zavarovanja na življenje iu 29 polic in 35 ponudeb za 55.782-32 K na rento in izdalo v enaki dobi 2769 polic za 22,165.977-75 K zavarovanj na življenje in 29 polic za 49.280-82 K na rente. Zavarovalni pogoji kar najbolj kulantni: zavarovanje se ne da izpodbijali, svetovna veljavnost police (velja od začetka zavarovanja ne glede na premembo poklica ali bivališča kjerkoli na svetu), in ne zapade po triletnem obstoju (ostane avtomatično v veljavi v polni višini brez nadaljnih plači! premij). Sozavarovunje za slučaj involiditetc.
Brezplačna pojasnila dajejo glavno zastopstva v Gradcu, Eerrengasse 18, dalje višji nadzornik g. Leopold Griinleld, g. Samuel Gri-ška in g. Ferd. Kalija v Ljubljani.	1581 (3)
Novo došla, priljubljena elitna dunajska damska kapela
Začetek ob 9. uri. • Vstop prost.
Slavnemu občinstvu in rodoljubom iz dežele se priporoča za obilen obisk.
Fran Krapeš.
1580
Fini, zelo ceni, modni
se dobijo pri g.!, podboju p. Sv.Petru v Ljubljani, tudi žalni, vel. zaloga itd.
1462	Totfcrnar.
z vso opravo v bližini jezera posebno pripravna za kako modno trgovino se takoj odda.	1514
Naslov pri upravništvu tega lista.
morsko kopališče oa krasni peščeni obali,
—(otok Krk, Istra)
dolgo 1650 nt.
......Dnevna zveza z Reko......
Prospekte na zahtevo pošilja Uprava kopališča.
Peščene kopelji. 1578 Peščene kopeljl.
KNJIGOTKŽTVO.
Natančni naslovnik za celo Kranjsko pod imenom »Adrcsar« jc ravnokar izšel ter se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena za v platno vezan izvod stane 10 K.
»Adresar« je z ozirom na svojo vsebino za vse urade, trgovce, obrtnike in sploh za vsakega posameznika prepo-trebna knjiga, kajti vsak bo našel v njem zanesljivega svetovalca.
isti obsega najrazličnejše tarife, šematizme vseh uradov, splošni naslovnik mesta Ljubljane, pa tudi kažipot po deželi ter krajevni repertorij in podaja torej živo sliko ter najnatančnejši seznamek prebivalstva cele dežele.
Knjiga obsega 800 strani ter je sestavljena res natančno in vestno, radi česar jo vsem slojem kar najtopljejc priporočamo. Glej današnji inserat.
Posebej jc izšel tudi »Krajevni repertorij za Kranjsko«, ki stane samo 2 K in se tudi dobi v »Katoliški Bukvami«. V njem so označeni vsi kraji na Kranjskem, od najmanjše gorske vasice do trgov in mest. Pri vsakem kraju jc naznačena tudi pošta, občina, sodni in politični okraj ter uradi, ki imajo tamkaj svoj sedež. Ker se jc po podobni knjigi že toliko povpraševalo, bo gotovo povsod dobrodošla.
Pet tednov v zrakoplovu. Spisal Jules Vem e. Prevel A. Kos. Roman opisuje pettedensko vožnjo po zrakoplovu, z njo združene nevarnosti in opazovanja zemlje iz zračnih višin. Jules Verne je gotovo najzanimivejši svetovni pisatelj, iz njegovih povesti se pa mladina tudi veiiko nauči, zlasti zem-ljepisja. Imajo pa njegovi romani redko :udi visoko nravno vrednost.
Stane vezano 3 K 80 vin.
Zaobljuba. Povest. Hrvatsko spisal Ferd. B e č i c. Poslovenil P. Med-vedšček. Ta jako lepa povest opisuje zgodbe hrvatskega mladeniča, ki je postal v francoski družbi vojak, se bojeval v Alžiru in se povzpel do generala. Roman je sila mikaven.
Stane broširan 1 K SO vin., vezan 2 K 60 vin.
Voditeljem tretjega reda priporočamo knjigo: »T i s c h 1 e r, H a n d b vi c h zur Leitung des d rit te in Or-d e n s des hI. Franciskus s a m m t 150 P r ed i g t s k i z z e n f ti r d i O r -densversammlunge n«. Cena 10 kron, vez. 12 kron, po pošti 42 vin več.
Ista je ravnokar izšla v šesti predelani in pomnoženi izdaji, katero je aprobirala sv. kongrcgacija.
Načrti za govore niso primerni samo za zborovanja tretjega reda, temveč tudi za Marijine družbe ter za mla-deniška, delavska in stanovska predavanja sploh.
Pridige se dobe tudi v samostojni knjigi in sicer stane izvod 6 K, po pošti 42 vin. več.
Obe knjigi se dobita v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Mladini! Fogostno in vsakdanje sveto obhajilo. Spisal o. Julij Lintelo D. J. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena 30 vin., 20 izv. in več po 25 vin.
V prisrčni in prepričevalni besedi govori knjižica o nagibih pogostega sv. obhajila, pobija predsodke in pomisleke, podaja kratko, pa jako iskreno navodilo za pripravo za sv. obhajilo, kakor tudi za zahvalo in ima konečno nekaj prav lepih beril v vzpodbudo. Boljšega pripomočka, priljubiti pogostno in vsakdanje sv. obhajilo mladini, kakor razumno in večkratno čitanje te knjižice, nc poznamo.
Staršem in vzgojiteljem. Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k sv. obhajilu. Spisal o. Julij Lintelo D. J. Cena 25 vin., 20 izv, in več po 20 vin. Založila »Katoliška Bukvarna<\
Knjižica ima namen, da bi starše in vzgojitelje poučila o želji sv. očeta in jih pridobila in navdušila za to, da bi vzgojili nov red, ki bi si s pogostim prejemanjem sv. obhajila ohranil vedno nadnaravno življenje milosti božje. V resnici, želeti bi bilo, da jo dobe v roke vsi vzgojitelji, vsi slovenski starši!
пшш
za pisarne in sobe za gospode
Glogowski * Co.
c. In kr. dvor. založniki, Gradec, Joanneumring8,
Telefon itev. 384.	1015
Prevzema popolne oprave in i/deluje proračune in načrte po lastnih arhitektih. Dobavlja tudi na plačila v obrokih. Prosuekti zastonj in poštnine prosto.
1515
(sistem National)
zelo malo rabljena, se ceno proda. Kje
pove uprava lista.
TrgGuincr
v „Narodnem Domu" v Spodjem Dravogradu se odda s 1. junijem t. 1. Lega je ugodna za podjetnega trgovca. Ponudbo takoj na hranilnico in posojil-1528 f nico v Spodnjem Dravogradu, Koroško.
Stev. 1299.
m drv.
1567
C. kr. dežeina vlada v Ljubljani potrebuje za kurjavo svojih uradnih prostorov vsako leto 500 do 600 kubičnih metrov trdih in 40 do 50 kubičnih metrov mehkih drv.
Razpisuje se zatorej ponudba za dobavo zgoraj omenjene množine drv. Ponudniki naj vlože svoje ponudbe
do lOo junija 1912.
pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v Ljubljani, prilože ponudbam varščino v znesku 500 kron ter povedo ceno za bukova cepljena drva in za jelova cepljena drva brez porenkljev, eventualno za krajnike od mehkega lesa, ki jih je, če mogoče dobaviti v dolgosti enega metra tako, da se prevzemo zložena v kletih c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
Omenjena drva bo, kakor nanese potreba, dobavljati vse leto, vendar njih največji del od meseca julija do oktobra.
Pogodba se zazdaj sklene za eno leto.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko,
Ljubljana, dne 14. maja 1912.

priporoča tvrdka
ana
ssrnova
svojo bogato zalogo
1568
Ceniki zastonj in franko.
Št. 11496.
1570 (3)
Nerabljen
1664
Za korekturo deželne ceste Šmartno-Črni potok
v cestnem okraju Litija
na okroglo 11.000 K proračunjena dela in dobave sc bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalne svote naj se predlože do
5. junija t. L ob 12. uri apoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje korekture deželne ceste Šmartno-Črni potok-'.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ali vrniti vse ponudbe.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dne 11. maia 191.2.
pisalni stroj
najnovejši model, ceno na prodaj. — Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista pod št. 1564.
štev. 159, Novi Vodmat, obstoječa Iz dveh sob, kuhinje, verando in pritiklin, se proda iz prosto roke. — K hiši spada tudi lep senčnat vrt. — Več se izve pri lastniku.	1569
Pozor! Pozor!
Hiše na prodaj!
1.	lilša v Ljnbljanl. Cena 29.000 K. Letni donos K 2s00. Takoj treba plačati samo K 3000.
2.	hiša pri Ljnbljanl z vrtom in kletmi za ceno K 14.000.	1570
3.	enonadstropna hiša na Dolenjskem z gostilno za K 10.000.
4.	istotam nova hiša z vrtom in kletjo, pripravna za rokodelca ali vpokojenca. Cona K 3200.
pole; \m Hernc, Hilšerjeva ulica šl. 5, цшци. Več lepih
se da v najem za
Popraša naj se pri lastnici gospej Lujizi Lassnik, Wol-fova ulica št. 1., Ljubljana.
1
Ivan Slana
krojaški mojster Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 52 . se priporoča ,„ ■ .
p reč. duhovščini in sl. p. n. občinstvu.
Delo solidno. Cene zmerne.
1426
vseh žitnih kav je
Franckova peri = rž.
Vsak požirek iz skodelice potrjuje preinoS te fine kakovosti.
Da se pa doseže dober okus in lepa slastna barva, treba je pridjati vsaki žitni kavi malo porcijo
рш тшт: FrsnoHovoga: wmm ршка
Obe vrsti dobiti je v vsaki specerijski 1252	trgovini.	HI.
; Marijinim dražbam=
naznanjamo, da se bo dobilo
•	®v	1*1
od 20. maja naprej v vezavah po 1 K in 1-50 K. Pravilnik in obrednik sta nespremenjeno ponatisnjena iz „Novega vodila". V tretjem in četrtem delu pa Marijin apostol Grinjon uči, kako se pride k Mariji, in kako moli tisti, ki je postal Marijin. Družbenica, ki še ni prebrala Grinjono-vih vabil v Marijino družbo, naj si gotovo omisli „Najnovejše vodilo!" Všeč ji bo tudi najmodernejša oblika nove knjižice. — Mladeniška vodila so dobe še po 60 h. — Dekliška pa ne več. Pač pa še skup vezana z debelotisknim molitveni-kom. — „Hči Brezmadežne" jc v zadnjih izvodih v prodajalni „Nlčman".
I/flo* za shranjevanje z dobrim prosto« Illvl rom za prodalo in stanovanjem
sc odda za avgustov termin. — Povpraša naj sc na Sv. Petra nasipu St. <1.	I57J
Hanutakturna trsouina
Zaloga vseh vrst sukna,
platna ter	na debeIo jn drobno
maimfakturnega blaga. LJubljana, Stritarjeva ul.
1912 Modni cefiri 1912
lnnoui in l»oxnbažat;ti kanafasi, mleti, platno, rjuhe, rlamaiiti, kriseti, brisače, robei, га poletno sezono batisti, atlasi, rleleni, svila, višnjeva tkanina, blago ta tlamsko in moške obleke, kupite шусепејо pri izdelovalcu
rodna tkalnica in razpoSiljalniGa
v Bistri št. 45 pri Novem Mestu ob M. (Češko).
Vzorci >o pošiljajo zastonj In poštnina prosto 1
V zalogi imam tudi veliko mnoiiino ostankov eefirja, kauafas.i, delena itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, prve vrsto zu 20 K Iranko po povzotju. Od ostankov so vzorci no pošiljajo.
Dopisuje se slovensko. 1311 03Г V enem leta nad 300 priznalnic iz Slovenije.
Proda se
1449
enonadstropna hiša
sredi trga z gospod, poslopjem, vrtom in nekaj njiv, pripravna za vsako obrt. Vprašanja na M. Hribar, Mengeš.
s 6 sobami, vrtom in pritiklinami se iz proste roke proda. Rožna dolina št. 227 pri L]nbl]ani.	Ш4
				
		'.V- •'	ifc) f1' ' ' ?	■ ■ 4 ш
Vpralafte t?ašega sdraunika!
Salzschlirfski Bonifacijev vrelec
zdravi trganje in temn sorodne bolezni. Nedosežen v svojem ličinko.
Natančneje prospekte, priznanja itd. zastonj od
Rosanfs & Wintor, Dunol lit, Marcerpsse a t.
Glavna zaloga v Ljubljani: Mih. Kastner in A. Šarabon; dobi se tudi v vseh lekarnah in drogerijali.
priporoča
1525
66
Za hi rman ce
„Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5
obleke, klobuke in slamnike za dečke in obleke za deklice. Velika izbira izgotovljenih oblek za gospode ter najnovejše konfekcije za dame.	Cene izvanredno nizke.
Razglas.
-""v ■ '^■'su:				
				
V Kranju je 55 stavbenih parcel na prodaj.
Te stavbene parcele so nastale vsled parcelacije nekdaj gospod Fran Omersovega stavbenega zemljišča v Kokriškem predmestju v Kranju.
Cena je jako nizka in primerna in znaša kupnina za posamezne parcele od 800 K naprej.
Natančnejša pojasnila daje lastnica teh parcel, to je:
gospa Pavla Sajovic v Tacnu, stavbenik Josip Fuso v Kranju in odvetnik Dr. Josip Furlan v Ljubljani.
1310
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KI NT A" modeli 1912~
Karel Čamernik &
Ljubljana, Dunajska cesta 9 —12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avte-= mobiH sa posameznimi deli. s==
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v
to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-matikov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pnevmatiko v potom vulkaniziranja. — Bencin in olje za vse vporabe. — Izposojevalnica ko!es. — Sola za vožnje z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
1144
Srečke v korist „Slovenski Straži"!
Šest žrebanj vsako leto. Glavni dobitek
TA srečka.
400.000 in 200.000 frankov.
Prihodnje žrebanje 1. junija 1912.
mesečni obrok 4 krone 75 vin.
Vsaka srečka mora zadeti najmanj 230 kron.
Z e po vplačilu prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov.
Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji
vsako leto: 1 turška srečka. 1 srbska srečka iz 1. 1888.
Glavni dobitek 100.000, 75.000 in 20.000 frank. 1 dobitni list 3 °/0 zemlj. srečk iz 1. 1880. ('.lavni dobitek 90.000 kron.
1 srečka dobrega srca. Glavni dobitek 30.000 in 20.000 kron.
Mesečni obrok za to skupino 6 kron 25 vin.
Različne druge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po K 3-25, K 5-50, K 11--, K 15 25 in K 23 —.
Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo gosp. Valentin Urbančič,
Ljubljana, Kongresni trg 19.
<9€Ф<9<9<9<9<9<9<9<9(9 <9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9 <9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9 <9<9<9<9(9<9<9<9(9<9<9<9<9<9
%
<9
i %
<9 <9
i c9
<P
%
<9 <9 <9
»DIE ZE1T«, zelo razširjen dunajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, sobota, dne 29. vinotoka 1910, na strani 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »časa«. Dalje »NAŠ OTROK!« Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 2, koncem maja 1907. — Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA I« Glasilo za praktično higijeno na Dunaju decembra 1910. štev. 421, 22. letnik pišejo sledeče:
f
Varčne gospodinje!
Dočim dasto za vsa druga otročja redilna sredstva 1 do 3 K, velja »SLADIN« ali dr. pl. Trnk6ezy-ja »SLADNI ČAJ« 1 zavojček z '/< kg samo 60 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. — Glavno zaloge v Ljubljani lekarna Trnkdczy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Joscfstadterstrasse 25; III, Radetzkyplatz 4; V, Schonbrunnerstrasse 1 9; v Gradcu, Sackstrasse 3.
Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago. — Drogljske cene. — Mastin za živinorejce. — Telefon štev. 190.
&
i 19
<9 <9 <9 <9 19 <9 (9 (9 19
<9 $
c9
<9
<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<99<9<9<99<9&<9<9<9 <9 (9<99<9<99i99 <9<9<9<9<9<9<9<9 <9<9<9QQ<9<9<9<9<9<9
1. TOSEK, мвилнд
:: Stari trg 28 ::
trgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, podobami In zrcali po ■ ■ najnižjih cenah =====
se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za lastno
"HH umetno izdelovanje slikanih cerkvenih oken.
Načrte in proračune na željo. - - Solidna postrežba.
175
sa w
m w
P rej
1018
v
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsvetljavo in pr^ajatlje elektriške sile. Električni c&rat vseh vrst. Ventilatorji. Tnrbra-geiRgrafarjii, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigata. OblDČnice in žarnice
vseh vrst.	:-:
Vodne turbine vseh sestav, (Francis, Feltnn). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drugih tvrdk. Vse :-:	potrebe za inštaliranje.	:-:
IZPELJHlfH
—- t	c. kr. mmi. внпспн m пгсшнииспп deihiškr družbh
T	Akcijski kapital: 50,000.000 kron. Rezervni zakladi: 22.000.00G kron.
vseliposiovmnironsoKcu.iznajanjBсеш,nakaznic I	твг»Еивдо" osrednjamenjalnica:
in ипгшттн шсгт^	f»IIIIlKKIIK DUnHJ l.f WOllZEILE Sfea. «.
■ ■■ ШШЛ ■ ■■■■■ * амамшаи ▼	ПпЈииипЈпп • R"«1«1". Če*kn Knmnlrp, češka Upa, urno, Gablonz, N. GrasHt«, Krakov.
za vsa olavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
♦ ♦
■g. - -
l.ltomrrlec, Moravski /umprrk, Moilllnn, Mcran, Novi Jlčln, Plzcn, Pra||a,
_ .. g __ .... _ ..
Mhercc, Tcpllrc, Scnov, Dnna|Kko NnvnmeMo, Cvilava.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
NHKUP Ш PRODHJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd.
Zavarovanje greti m\ pri ШШ srsiiii io vrsdR. sapirjsv
Prospekte in cenike premij zastonj in franko
Razne sivari.
Amerikanka v osrednji Afriki.
Amerikanka miss Ida Simonton je nedavno dokončala svoje potovanje skozi najdivjejSe pokrajine osrednje Afrike. Potovala jc ob toku reke Ogobe, ki toče nedaleč od nemške kameninske meje vsporedno s Kongom, in ob kateri žive najdivjejša ljudožrska plemena, katerih žrtev sta postala tudi nedavno dva Francoza. Nc samo, da jc bilo potovanje Ide Simonton varno in prijetno, imela je tudi dovolj priložnosti, da sc jc nasmejala iz vsega srca, zlasti še, ko ji je okoli dvajset zamorskih kraljev ponujalo krono in srce. Iz tega bi sc dalo sklepali, da jc miss Ida lepa kakor vila, kar pa ni in čemur tudi sama oporeka. Ljudožrski glavarji so bili le zaradi lega tako zaljubljeni vanjo, ker je bila prva bela žena, ki so jo videli. Miss Ida pripoveduje zelo zanimivo, kako jo jc zaprosil za roko poglavar iz Orunga, ki jc potoval več dni, samo da jo jc izsledil in ji položil svoje bogastvo pred noge. Ta glavar jc imel dvanajst žena in Amerikanka mu je smeje pojasnila, da noče biti trinajsta. Tedaj pa ji je povedal, da pripravljen spoditi eno svojih žena proč in dati njej prvenstvo. A ko se jc šo upirala, je rekel: »Vem, zakaj se braniš, zato, ker si tako suha. A pri meni bi sc kmalu zredila.« Črnci smatrajo namreč ženo za lepo jo je komaj videti iz tol-ščc. Črnci pitajo suhe ženske z banami in kruhom. Od banan postanejo take, da se ob svatbi komaj gibljejo. Miss Simonton jc morala postopati zelo zvito, da jc odbila prošnje ognjevitih črnih glavarjev, ki so ji obečali, da jo bodo zredili kar jc največja sreča za črn-kinje. Nesrečni ženini niso mogli ume-li kako more odbiti ženska tako sijajno življenje. V večini slučajev se je snu-benje končalo z begom mlade in smele Amerikanke.
K nesreči »Titanica«. Danski listi ostro napadajo Marconijevo družbo in njene telegrafiste zaradi njihovega postopanja. Danski parnik »Borna« jc bil po potopu »Titanica« v neposredni bližini »Carpathije«, ki jc ravno sprejemala na krov rešence. Na vprašanje danskega parnika, ali naj pride na pomoč, je dobil s »Carpathije« odgovor: »Počakajte!« Kapitan je pripravil čolne in ponudil ponovno svojo pomoč, nakar je »Carpathia« vprašala: »Ali rabite vi aparate Marconijeve družbe? Jaz imam drugače povelje, naj nc dam nobenih informacij.« Na odgovor, da rabi danski parnik sistem de Foresta, je odgovorila »Carpathija«: »Potem pa molčite.« — Iz Londona poročajo, da se je preiskava o nesreči »Titanica« pričela 2. maja. Razpravo je otvoril lord Mersev, predsednik preiskovalnega sodišča, z sožalno izjavo sorodnikom ponesrečencev »Titanica«. Sir Rufus Isaacs jc izjavil kot zastopnik trgovinskega ministrstva, cla se mora preiskava vršiti zelo skrbno in natančno. Razne interesente zastopa 60 odvetnikov.
Amerikanska liga za izseljence jc Imela dne 3. aprila sestanek, kjer so razpravljali o važnem vprašanju, ali naj se omeji naseljevanje v Ameriki sploh, ali naj se tok evropskih izseljencev vodi mimo preobljudenih industrijskih mest na deželo, kjer bodo v farmah pri poljskem delu bolj na mestu. Benet. bivši član kongresa (ameriškega parlamenta) je predsedoval temu sestanku in je izvajal tako-le: »Mi nc želimo zmanjšanja naseljevanja v Zjcdi-njenih državah, marveč hočemo samo pravilno razdeliti nascljencc po vseh delili Unije. Za časa krize v letu 1907. se je tisoč in tisoč naseljencev vrnilo v Evropo, ker niso dobili posla v tovarnah in rudnikih, v Kanadi je pa gnilo sadje, ker ni bilo delavcev, da bi ga. spravili z dreves. Jaz ne vem, ali bi mogle Združene države napraviti kaj za razdelitev emigrantov, vem pa, cla more jutri že dobiti delo 75 tisoč delavcev na ameriških farmah.« Na ta izvajanja, ki so našla le malo ugovorov, je sprejela liga predlog, da se evropske delavce naseli po farmah. S tem sc bo tudi za naše izseljence, ki so povečini kmetskega stanu, izboljšal položaj, ker jim bo s tem dana možnost, da svoje znanje in izkušnje pozneje kdaj, ko se povrnejo domov, obrnejo v prid domačemu poljedelstvu, medtem ko so dosedaj doma pomnoževali fabriški prole-tarijat in sc izogibali zdravejšemu poljskemu delu.
Domovina kliče! Z Dunaja poročajo: 68 Rusinov, ki so se izselili v Argentinijo, se vrača nazaj v Avstrijo, ker se je v Argentiniji razširila vest, da je na Dunaju izbruhnila — revolucija in da je cesar v nevarnosti. Vsi poizkusi avstrijskega konzulata, pomiriti ljudi in jih prepričati o neresničnosti vesti, so ostali brez uspeha. Rusini so se vkrcali na ladjo, ki plove v Trst, odkoder bodo potovali na Dunaj, kjer se bodo prepričali, da vlada popoln mir.
um
Praktični in priročni informator ter kažipot za

Knjiga obsega 808 strani in vsebuje nad 50.000 naslovov. Razdeljena je v tri dele.
vsebuje kolkovne lestvice, poštne določbe, ta-IJs&.iL j bete za izračunanje dni in obresti, vrednost tujega denarja v kronski vrednosti, razmerne ta-
bele med staro ploskovno mero in novo, med staro in novo telesno mero, med miljami in kilometri, za osebno dohodarino, vojaško takso, uvozno carino, preračunjevalne tabele denarnih vrednosti domačega in tujega denarja, stare ploskovne mere v novo ploskovno mero in narobe, cene, ako je dana površina v stari meri za novo mero in narobe, tarifo odvetnikov, notarjev, zdravnikov in duhovščine, c. kr. državne železnice uradi, uradništvo in postaje v področju ravnateljstev v Trstu in Beljaku, c. kr. priv. južne železnice uradi, postaje in uradništvo v področju obratnih nadzorništev v Trstu, Gradcu in Celovcu, c. kr. poštna uprava za Trst, Kranjsko in Primorsko, statistika sokolske zveze, zveze Orlov, Ciril in Metodove družbe, Slov. straže, slov. časopisov ter končno seznamek vseh društev na Kranjskem.
nas
Z3,
obsega zastopnike dežele v državnem zboru in člane gosposke zbornice, politično, finančno, sodno, deželno, šolsko in cerkveno upravo, odvetnike, notarje, zdravnike, živinozdravnike, lekarnarje, zdravilišča, poljedelstvo, veleposestva, rudarstvo, ribištvo, c. kr. gozdno domensko upravo in vse uradništvo, duhovščino in učiteljstvo, vojaško upravo s častniki 3. voja, trgovsko in obrtniško zbornico, banke, hranilnice, zavarovalnice, zadružništvo, industrijska in eksportna podjetja, trgovce in obrtnike sploh, hotelski naslovnik.
knjige vsebuje razdelitev mesta Ljubljane v okraje, župnije, ulice, občinsko upravo kot občinski svet, magistratne urade in
M
uradništvo ter splošni naslovnik
knjige tvori krajevni repertorij.
Vsebina knjige je označena poleg slovenskega jezika tudi v nemščini iti laščini, posamezni znaki pri hotelskem naslovniku in krajevnem repertoriju so polegtega pojasnjeni tudi v češčini.
Cena tej obširni, za vsakega inteligenta, osobito pa za trgovino in obrt zelo važni knjigi je
K 10'-
1542
7. velikim, dobrourejenlm vrtom pod smrečjim gozdom na lepem prostoru pod Rožnikom, kamor zahajajo na počitnice tujci; oddaljeno od Ljubljane 10 minut, davka prosto Se 12 let. Vse ugodnosti kakor v mestu. Cena po pogojih. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 1383
Domača tvrdka.
Modni salon s
tMarija Siotzl
Židovska ulica št. 8.
Največja zaloga vsakovrstnih slamnikov, športnih čepic in oblik zadnje novosti pravkar dožla. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Raznovrsten nakit, svila In druge mo-distovske potrebščine v veliki izberi. —
Modelni klobuki so cenj. damam na ogled samo v trgovini. ——
Za obilon poset se priporoča. Z velespoštovanjem
ШШ №1.
Za Rtodistlnie vse modni! potrebščina z zmernim Dopustom.
80 hektolitrov najboljšega
po 56 K se proda. — Več 1527 se izve pri C. Harnischu, Zagreb, Preradovićevaul. 40
Ako se naznani, kaj se potrebuje, pošljem vsakemu ostanke dobre domače tkanine, kot: kanafase, oksforde, ccfirc. platno, tkanine, delene, krizete, brisače, saten, pisano tkanino itd., franko po povzetjn
40—50 m I. kakovost K 17-— 40—50 m II. kakovost K 22"—
Fran Maršik, domači tkalec,
Češka Čerma, pošta Nachod, Češko.
Najizvrstnejše in najboljše tamburice izdeluje in razpošilja
prva sisaška tovarna tamburic

O
Sisak, Hrvatsko.
Odlikovana na pariški razstavi !. 1000 in 11a milenijski razstavi 1. 1806. Poleg tamburic iti skladb za tamburice ima v ?alogi tudi razna druga godala (glasbila) kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, okarine itd., za katere se pošlje poseben cenik s slikami. Velik iluslrovan cenik se pošlje vsakemu v*^ poštnine prosto in brezplačno. -V isti tovarni izhaja tudi strokovni tamburaški mesečnik (časnik) z naslovom „Tamburica", ki prinaša poleg pouka tudi krasne tamburaške skladbe in velja na leto le 8 K.	1119
Konfekcijska trgovina
in	970 50
zavod za izdelovanje oblek
po meri
K Kuik, Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih pomladnih oblačil,
Strogo solidna postrežba,
Najnižje, stalne cene,
- - llustrovani ceniki na razpolago! •
Marica
poštena, ki ima nekoliko kavcije, se sprejme blizu kolodvora. 1539 Kje, pove uprava „Slovenca"