fon
xe.edom
AND
flt6&CG*o*

NO. 24
:^:'P ■
AMERICAN IN SPIRIT y<>R€ISN IN LANGUAG€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 4, 1984
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€B
ŠTEV. LXII
VOL. LXII
siioia nasilja i misllonarjem ¥
m
^°ipe pod vodstvom Mulele, ndnistra v nekdanji vladi Lumumbe, so požgale sko-10 vse misijonske postaje v pokrajini Kvilu in pobi-le več misijonarjev in misijonark.
Leopoldville
včeraj
n'h oarodov pripeljali sem zad-j
Kongo. — helikopterji Združe-
nje
misijonarje iz ogroženih postaj v pokrajini
^si jonskih
Kvii-
ske
u- kjer gospodarijo levičar-
nov
lolipe napol divjih Afriča-^ pod vodstvom Pierra Mule-nekdanjega pristaša levičar-p'®23 predsednika vlade Konga rika Lurnumhe. Skupno so iz ogroženih predelov ;	1 250 misijonarjev in misi-
^	od tega večje število
^erikancev in Amerikank.
,. cJpe Mulele so pobile ami tri ’"‘Sion 1
Neka ameriška misije bila smrtno zadeta s
se-
katoliške belgijske v-, / -mje in razsekale njiho-
0flarka Pi)ščiCn ,
Sq u’ oruga ranjena, tretji pa
Sjj0° Sekali roki. Skoraj vse mi-jj0s^s^e postaje v predelih, kjer bi)e C>darij° Muielove tolpe, so Pegane. Trdijo, da ima Ve.ibe a okoli 2,000 ljudi, ki jih njy a v gverilskem vojskova-pfg V Posebnih taboriščih sredi Po^ov. Sam se je vežbal v Hju airiem delu in organizirali ^.rerile Poldrugo leto v rde-' kitajski.
Pen
adnih
Vladne čete so v rijg, "V* napadih na taborišča ra&k lh P r 1 v r žencev zasegle ^tai°u0'3leko fotoaparate ter f0, " ° komunistično literatu-
^da Poslala v pokrajino pQsrečiSiV0^e Cete’ ki pa se ni
naPadallUP°,f streti in uničiti
naseu _ Varujejo le večja ^clruj . ^^odne čete vežbajo
sPosobei11 narodi’ da Pl PHe
cuy116. Prevzeti odgovornost ^e^n''e reda In noiru, ko bo ^odviri6 Združenih narodov iUnija ^ma koncem letošnjega Sih 7 ,Kongo zapustile. V kro-
da kTr?Ženih nrodov Kljub
do.;
0
°gOČe
^ače čete Sanizir,
Sci,Plin,
se boje, vsem naporom ne bo v tako kratkem času vojaško izvežbati, ati in naučiti trdne
L'baln^’ ^la' — Stražni čolni blške iaJ.raže 80 Prijeli štiri ri-1;ukih S 'N11'36, ko so zašle v nid'i zahodno od Key dvŽav tj-0 akle v°de Združenih opirali Ubanski ribiči se niso ,)0d stra airiPak 80 mirno pluli
Pata^°. V Key West) kjei:' cn šlj v ' Cn° zaslišali, čemu so
k
jih
Prišli
ai So +arneriške obalne vode in
A ° tam iskali.
:e obalna straža je ku-dalj časa
?Svalabi§ke..ladj
,i:iSepia v ’ Pa jih prestregla in *» 2aplujf • J- bilo .jasno, da
obalne vode Zdru-Ea štirih kubanskih skupno okoli 50

V remenski prerok pravi:
sončno in ne tako
Zadnje vesti
TOKIO, Jap. — Kitajska komunistična partija je obdolžila N. Hruščeva, da se je oddaljil od maiksistično-leninistične linije, da je človek s “fevdalno miselnostjo” in da bodo on in njegovi revizionistični tovariši v Sovjetski komunistični partiji prej ali slej “pokopani.” Sovjetska stran je prav tako ostro napadla kitajske komuniste, ki da vidijo v oboroženih spopadih edino sredstvo za dosego svetovne revolucije.
WASHINGTON, D. C. — NASA je imenoval poseben odbor, da preišče vzroke neuspeha Ranger VI., ki je preteklo nedeljo padci na Luno, pa ni pred tem posnel njene površine in posl?! posnetke na Zemljo.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Gverilske skupine iz pokrajine Kvilu so včeraj vdrle v pokrajino Kasaienne vzhodno od tod in napadle vojaško postojanko csrednje vlade v Gungi, kakih 60 milj jugovzhodno od Kikvite, glavnega mesta pokrajine Kvilu.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada je izgnala iz dežele glavnega zastopnika angleške poročevalske službe Reuter, ker je v svojih poročilih “obrekoval sovjetsko ljudstvo.”
INNSBRUCK, Avstr. — Včeraj je pri tekmovanju v veleslalomu za ženske dobila srebrno medaljo Amerikanka Jean Saubert, ki je dan preje priborila Ameriki bronasto medaljo v slalomu, prvo na sedanji zimski ciimpiadi. Zlato medaljo je dobila Francozinja
Marielle Goitschel, — sestra Christine, ki je zmagala v slalomu.
Prstni edits naj bi bi! az za umor Eversa
Kennedyjev svak Shri-ver bo vodil boj proti revščini
WASHINGTON, D.C. — Johnson je na svoji tiskovni konferenci povedal, da je določil Kennedyjevega svaka Shri-verja za ravnatelja agencije, ki bo organizirala boj proti revščini.
Shriver je že sedaj glavni ravnatelj znanega “mirovnega zbora”, kjer se je obnesel kot odličen organizator.
Policija trdi, da je dobila na puški, s katero naj bi bil Medgar Evers ustreljen, prstni odtis Beckwitha.
JACKSON, Miss. — Ko je bil lani poleti iz zasede ustreljen vodnik črnega gibanja za civilne pravice v državi Mississippi M. Evers, je to vzbudilo veliko razburjenje med črnimi po vsej deželi, pa naletelo na hudo obsodbo tudi pri vsem belem prebivalstvu. Oblasti so prijele nekega Byrona de la Beckwitha, ki naj bi bil lastnik puške, s katero je bil Evers ustreljen. B. Beckwith zanikava ves čas vztrajno vsako krivdo.
Pretekli teden se je začela proti njemu tu sodna razprava. Izbrali so 12-člansko poroto iz samih belcev, ki je začela ta teden poslušati priče, ki podpirajo jav. no obtožnico. Včeraj je kapt. R. Hargrove od tukajšnje mestne policije pričal, da je na napravah za merjenje pri puški, o kateri trdi policija, da je bil z njo ustreljen Evers, odkril odtis desnega kazalca Beckwithove roke.
Policija strogo nadzira vse. ki prihajajo v sodno dvorano in vsakega pred vstopom temeljito preišče od vrha do tal. Za razpravo vlada precejšnje zanimanje v javnosti in ji posebno hudi nasprotniki integracije^ z napetostjo sledijo.
V sedmih letih so se podpore državi New York podvojile
ALBANY, N.Y. — Posebni odbor državne zakonodaje je v svojem poročilu objavil, da so se podpore, ki jih država New York prejema od zvezne vlade, v teku sedmih let več kot podvojile. Zvezne agencije hodijo pri delitvi teh podpor cesto kar mimo državnih oblasti naravnost do krajevnih zastopstev ali uprav.
Odbor newyorske državne zakonodaje priporoča ustanovitev posebne državne agencije, Iki bi spremljala programe zvezne vlade sklad
Mnscn hoče veš žensk s?a
pusm
Šolski odbor v Clevelandu je včeraj popoldne sklenil, da bo s prihodnjim septembrom izvedel popolno integracijo šolarjev, ki jih vozijo z avtobusi iz preobremenjenih šolskih okolišev v one, kjer je na razpolago več praznih učilnic. Vodniki Združenega gibanja za svobodo s sklepom niso zadovoljni, oni zahtevajo integracijo takoj. Napovedali so šolski bojkot.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson hoče imeti v zvezni administraciji večje število žensk na visokih položajih. Verjetno bo na prvo mesto v zvezni vladi, ki bo prazno, imenovana ženska, prav tako bo na prvo važno mesto v administraciji in v diplomatski službi.
Predsednik je naročil na se- CLEVELAND, O. — Spor zaradi integracije črnih m stanku s 50 vodilnimi člani ad- belih šolarjev v našem mestu je zaradi izgredov pretekli ministracije, med njimi člani teden vzbudil zanimanje po vsej deželi in grozi spraviti vlade, da pričakuje, da bo že'mesto na slab glas, čeprav je dejansko spor omejen in potekom enega meseca postavlje- vzroča nemara v Clevelandu samem manj razburjanja kot nih na visoke položaje 50 žensk, drugod. Šolski odbor pod predsednikom McAllisterjem je kasneje pa še več sto. Bela hiša koncem tedna zatrjeval, da pod pritiskom ne bo popustil, že pazljivo gleda, kako se navo- izjavil je, da je pripravljen o pritožbah razpravljati šele te-dilo izvaja.	daj, ko bodo zagovorniki popolne vključitve pripeljanih
Razne ženske organizacije so šolarjev opustili grožnje in demonstracije. Včeraj je na bile zaprošene, da navedejo pritisk in posredovanje odločil, da bo popolno vključitev imena svojih, članic, ki bi bile izvedel prihodnjo jesen. Ta sklep vodnike Združenega gi-sposobne in voljne prevzeti; ban ja za svobodo in ostale organizacije, ki se ženejo za važne službe pri zvezni vladi. | popolno integracijo, ni zadovoljil. Napovedali so nove de-Predsednik se pri tem ne misli monstracije in bojkot za četrtek in petek, ozirati izključno
na strankar-
Po sedanjem postopku so šo-;
sko pripadnost, nastavljal 'ho Jarji vpisani v šolo v svojem oko- &Msko integracijo, je mestni žu-
nima na razpola-|pan Locher izJavil na seji mest-
pripsdnice demokratske kot tudi republikanske stranke. L. B. Johnson je menda dejal, da imajo ženske “domišljijo, podjetnost in iznajdljivost”, lastnosti, ki so njemu posebno všeč.
--------O'
lišu, ker pa ta
Večina volivcev je še zmeraj za zakon o civilnih pravicah
PRINCETOWN, N.J. — Gallupov zavod je dognal, da je večina volivcev še zmeraj za sedanji obseg zakona o civilnih pravicah, vendar so pa razlike med jugom in ostalimi deli naše dežele velike. Za zakon se je izjavilo po vsej deželi 61%, proti pa 31%. Seveda se pa pokaže razlika, ako številke omejimo na bele volivce. Na jugu je samo 20% za zakon, celih 72% je pa proti. V ostalih delih naše dežele je pa za zakon 71% , proti zakonu pa 21%.
Te številke imajo političen pomen ravno v naših dnevih, ko se bo kmalu začela debata o zflkonu v našem senatu, številke bodo namreč podžgale južne konservativne senatorje, da bodo vodili debato brez konca, dečim bodo severni, napredni demokratje hoteli skrajšati de-
go dovolj učilnic, jih vozijo z avtobusi v one šole, kjer so na razpolago prazne učilnice. Ti šolarji, gre izključno za črne, so 'dejansko v šolah izven svojega • | šolskega okoliša le gostje in tvorijo svoje lastne razrede. Trdijo, da pri tem niso deležni celotnega programa pouka, s čimer trpi njihovo šolanje. Prav tako se ne udeležujejo drugih šolskih dejavnosti šol, ki so jih sprejele v svoje prazne, učilnice, kar je razumljivo, ker so dejansko vpisani v šole svojega okoliša.
Vodniki gibanja za polno vključitev teh šolarjev v šole, ki so jih sprejele sedaj le za goste, zahtevajo, da postanejo ti dejansko učenci teh šol in da se pomešajo z učenci tamkajšnjega šolskega odbora. Težava je v tem, da so šolarji, ki jih vozijo v manj zasedene šole, izključno črni otroci, domačini pa beli. Starši belih otrok protestirajo, češ, da bc v slučaju popolne vključitve “gostov” trpela vzgoja in šolanje njihovih lastnih otrok.
nega sveta, da bo Odbor za so-seskine odnose, ki mu on načeluje, posredoval. Danes popoldne se bo sestal s šolskim odborom vodniki Združenega gibanja za svobodo (UFM) in drugih skupin, ki so zapletene v sedanji šolski spor.
Združeno gibanje za svobodo j c napovedalo za danes novo demonstracijo v poslopju šolskega odbora. Njegovi zastopniki bodo šli znova v poslopje šolskega odbora na E. 6 St. in tam posedli pred uradi in v njih, kot so to storili pretekli petek. Poleg tega so napovedali za četrtek in petek šolski bojkot, če ne bo šolski odbor ustregel njihovim zahtevam.
Za danes dopoldne ob enajstih je določen sestanek med šolskim odborom in vodniki Združenega gibanja za svobodo, kjer bodo skušali najti končanje spora v okviru sinoči sprejetega in objavljenega novega stališča glavnega mestnega šolskega odbora.
in skušala spraviti te vj bato z glasovanjem s kvalifici-z državno politiko.	I rcno večino.
Župan posreduje
Ko na seji šolskega odbora ni prišlo do sporazuma in pomiritve z vodniki gibanja za popolno
Prve novice niso zanesljive, četudi so “najnovejše in važne’
CLEVELAND, O. — To je že znana stvar, toda le redko se pripeti, da dobi človek kar tekom enega dneva dva dokaza za to resnico.
Ko so zadnjič sestrelili Rusi naše vojaško šolsko letalo nad vzhodno Nemčijo, so časopisi začeli takoj kriviti ruske pilote, da so postopali nečloveško, četudi morda po ruskih predpisih. Tudi A.D. je tako poročala. To moramo sedaj popraviti.
Koncem preteklega tedna je naša federalna administracija sporočila, da so njena temeljita raziskavanja tega slučaja dognala čisto nekaj drugega. Res je, da je naše letalo preletelo mejo in letelo kakih 60 milj v notranjost Vzhodne Nemčije. Res je, da so ga naše radarske postaje opozarjale na napako in klicale nazaj, da jih pa naše letalo ni ubogalo. Res je pa tudi, da so ruski pilot je dajali znamenja, da je letalo na napačni strani državne meje in da naj se poda. Naša preiskava je dognala tri take opomine od ruske strani, predno so Rusi letalo sestrelili. Naši izvedenci sklepajo, da so
skih postaj in zato prestregli naše letalo, pri tem pa mu dajali običajne signale za predajo. Letalo ni ubogalo ne naših ne ruskih znakov in pozivov, ker so po vsej verjetnosti odpovedale teleelektronske nanrave na letalu. Rusi so napravili samo napako, da niso pomislili,
ga dne in zato njihovim poroči- i znajo niti besedice španščine.' lom lahko verjamemo.	Na svoje plače dobivajo še izre-j
Družine valijo glavno krivdo; den priboljšetk v višini 25% , I na družinske člane ameriških | toda to jih ne moti, da plačuje-1 j
lefestie straže se Je zaprt v ječi obesil
BONN, Zah. Nem. — Ewald Peters, poveljnik osebne straže kanclerja dr. L. Erharda, je bil pretekli teden prijet zaradi obtožbe, da je sodeloval med drugo svetovno vojno pri morjenju judov v zasedenih predelih Rusije. Včeraj so ga našli obešenega v njegovi celici v tukajš-
Iz Clevelanda in okolice
Zadnje slovo—
Člani Kluba Ljubljana so vabljeni nocoj ob osmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da izkažejo poslednjo čast pok. Angelu Plesničarju.
Seja—
Carniola Hive No. 493 ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer v SND na St. Clair Ave. redno mesečno sejo. Asesment bodo pobirali od šeste dalje. Po seji bo zabava. Vse članstvo vabljeno!
Novi državljanki—
Mrs. Marija Sremec in hčerka Anita s 6125y2 St. Clair Ave. sta napravili državljanski izpit. — Anita študira z odličnim uspehom na Notre Dame College matematiko in atomsko fiziko. — Čestitamo!
civilnih uradnikov, ki so reci- jo panamske služkinje po $20 mo razred zase ne samo proti na mesec! Družine tudi trdijo, domačinom, ampak tudi proti da ameriški srednješolci niso družinskim članom naših voja- sami prišli na misel, da začno z kov, ki so tam v službi. Ameri- izzivanji. Nahujskali so jih doda je morda na letalu v tehnič-;ški civilisti se obnašajo kot pra-.ma, v družinah. Guverner cone nem pogledu nekaj narobe, ker vi “nadljudje”. Odvzemajo celo | Fleming je prepovedal, da bi
ameriškim vojaškim družinam; vihrala katerakoli zastava, bo-najholjša stanovanja, ki zanje diši ameriška bodisi panamska.
Peters je že tretji bivši nacist na visokem mestu, obtežen vojnih zločinov, odkar je dr. Ludwig Erhard prevzel predsedstvo vlade Zahodne Nemčije.
se letalo ni odzvalo tudi ameriškim pozivom. Ta napaka pa se
da opravičiti. Zato mislijo, da plačujejo nizke najemnine. Ra- Policija se za njegovo prepoved
aL’lišja temperatura 34.!Rusi opazili pozive naših radar-
ta incident ne bo nič vplival na diplomatske stike med obema državama, kajti ruskega postopka ni mogoče krstiti za izzivanje.
Drugi slučaj se nanaša na začetek nemirov v Panami. Tudi takrat smo valili večji del krivda in odgovornosti na domače panamsko prebivalstvo in manj na naše srednješolce, ki so zamesili vso kašo. Tudi to ne drži popolnoma.
V New York je namreč pri-
di tega so vojaške družine pri- ni zmenila in delila ameriške siljene, da živijo zunaj cone zastave med dijake. To je dalo med panamskim prebivalstvom,1 povod za prve nemire.	,	v .
ki ga torej poznajo bolje kot a-j Razumemo vojaške družine. s^u aLni<j2a mestnega letališča, meriški civilisti. Vojaške druži- So morale prve nazaj domov,1 ^
¥ letalski nssreei v Floridi deset mrtvih
GAINESVILLE, Ela. — Potniško letalo z najmanj 10 osebami se je ponesrečilo pri vzletu
žine naših vojakov, ki so v službi v kanalski coni. Družine so bile priča dogodkom od prve-
ne so torej morale živeti med! ker niso stanovale v coni. Ako panamskimi domačini, ki so se bi imele stanovanja v coni, bi do njih v ogromni večini lepo 'i se jim ne bilo treba seliti. Ci-obnašali in jim radi pomagali. I cilnim družinam je ta muka pri-Ko so se začeli nemiri, so bili hranjena, ker živijo v coni. panamski sosedje, ki so jih va-; Vkljub temu, da so izjave dru-rovali pred napadi demonstran- žin radi tega zagrenjene, ven-tov. Napade in izgrede so seve-; darle dajejo točnejše slike, ki da obsojali tudi na panamski' so boljše od prvotnih.
.	—	____, _	j-*.	Glavno pa je: če se
aktivno sodelovali-	i družine tako obnašajo do voja-
sla vojna transportna ladja Up-Istrani vsi tisti, ki niso pri njih shurd in pripeljala iz Paname'
114 mater in otrok. So to
v letalu so bili mrtvi. Dvomotorno letalo Beechcraft, last South Central Airlines, je bilo na potu v Jacksonville.
Letalo se je dvignilo z vzletne steze, začelo padati in je treščilo nazaj na zemljo na koncu' | vzletišča. Iz razbitin se ' gnal ogenj in objel vse skopaj, j predno so mogli reševalci do civilne kraja nesreče.
Zadušnica—
Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Franca Godlarja ob 10. obletnici smrti.
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. Jožefa na E. 143 St. sv. maša za pok. Johna Glatch ob 4. obletnici smrti.
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jožeta Ponikvarja ob 1. obletnici smrti.
Preskus siren—
Okrajni urad Civilne obrambe sporoča, da bodo jutri opoldne preskušali sirene. Eno minuto bodo dajale znamenje za nevarnost, nato bodo eno minuto utihnile, pa dajale zopet eno minuto znamenje za “kritje”. V slučaju resne nevarnosti bodo ta znak dajali tri ali celo pet minut. Prebivalstvo je pozvano, da posluša znake in si jih zapomni, drugače pa mu pri preskusu ni treba sodelovati.
Dopolnilo—
Pok. Angel Plesničar, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil rojen v Trnovem, Voglarji pri Gorici, kjer je zapustil brata Jožeta in Leopolda.
Ferk za zaščito lastnikov domov—
Okrajni avditor Ralf Perk je v nedeljo praznoval sredi svojih prijateljev v Polish Women’s Hall na 75 Broadway svoj 50. rojstni dan. Slavje so mu v glavnem pripravile češke, slovaške in poljske skupine. -Udeležilo se ga je okoli 800 ljudi. Glavna govornika sta bila sodnik A. Rutkowski in F. Polk. Znani češki slikar in kipar Frank Jirouch mu je za to priložnost napravil in podaril sliko Clevelanda. R. Perk je prišel na praznovanje iz bolnice, kjer mu zdravijo infekcijo edine ledvice. Eno so mu že pred leti izrezali. Ostal' je le dve uri, nato se je vrnil v bolnišnico, iz katere se bo predvidoma vrnil v soboto. V odgovoru na voščila in čestitke je R. Perk poudarjal težave, ki jih ima pri odrejanju davkov, odkar je državno vrhovno sodišče odločilo, da mora biti davčna osnova določana na istih načelih in istem odstotku tako za industrijska poslopja kot za male domove. Izjavil je, da se bo boril za pravice lastnikov domov, ker če bo obveljala .le P3 | odločitev sodišča, bodo njihovi davki zvišani za ckoli 10 odstotkov ali celo več.
Vojaške družine nimajo dobrega mnenja o civilnih družinah. Med civilisti so taki, ki živijo že 10-20 let v coni, pa ne
ških, ki obstojajo vendarle iz a-meriških državljanov, kako šele morejo gledati na panamske domačine!
— Okoli 45 milijonov do 55 milijonov ameriških družin je dolžnih izpod $500 za stanovanjsko opremo.
Seja—
Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Tajnik bo pobiral asesment od 6.30 dalje.
SHEEIšEA DOMOVINA, FEBRUARY 4, 1964
Mt! Ameriška B&immmu

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
TS
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 24 Tues., Feb. 4, 1964
Da vse to drži, se vidi po tem, da postopajo vse komunistične celice in trojke po istem kopitu. Svojo taktiko samo prilagodijo lokalnim razmeram, v bistvu je pa komunistična aktivnost ista v Panami kot na Zanzibarju.
V tem sistemu komunistične propagande je vladal mir in red, dokler ni prišlo do spora med Moskvo in Peipin-gom. Sedaj je Peiping začel organizirati po vsem svetu svoje celice in trojke, namreč povsod tam, kjer ne more dosedanje iztrgati iz ruskih rok. Delo mu ne gre hitro od rok, toda ne obupuje, trmoglavo zasleduje svoje cilje. Kitajske celice so na splošno bolj bojevite kot ruske, vendar pa to še ne pomeni, da imajo pri organizaciji izgredov zmeraj kitajski pristaši prvo besedo. Navadno jo imajo, pa ne zmeraj.
Ako nam torej časopisje poroča, da so se komunisti vmešali sedaj tu sedaj tam v javne nastope, ne smemo tega pripisovati posebnim komunističnim načrtom. To vse obstoja v načelu že davno napisano v podrobnih navodilih. Bolj pametna in potrebna bi bila skrb, da tudi svobodni svet ustvari podobno organizacijo, česar pa ne bomo dočakali. Vse preveč še tičimo v tradicionalnem nacionalizmu, ki je do sedaj zavrl vsako mednarodno akcijo na tem polju.
bi nas pri tem delu zadela kap.
Veliko rojakov prihaja sem na daljši ali krajši počitek. Med temi sta tudi Mr. in Mrs. Sta- ^ kič. Prišla sta in bosta ostala nekaj mesecev pri nas.
Vsem rojakom in rojakinjam tople pozdrave iz sončne Floride!	Steve J. Lucic
| K sodobnim svetovnim problemom
Danica ši. 34 SOZ
Komunistična napadalnost raste?
Teh par tednov zopet poslušamo, kako zdihujejo razni vneti protikomunisti, kako hudo je narastla komunistična napadalnost. Kamorkoli pogledajo, vidijo samo komunistične akcije:	v Venezueli, Panami, Zanzibarju, Kongu,
jugovzhodni Aziji itd. Slikajo jih kot nov izbruh komunistične napadalnosti in kot ponoven dokaz, kako zelo nevaren je še zmeraj komunizem. Vse trditve so v bistvu pravilne, toda pretirane, dajo povod za strah, ki ni utemeljen. S tem nočemo zagovarjati komunističnih ciljev in komunističnih metod, toda zdi se nam, da pretiravanje več škoduje kot koristi. Kaj je torej na stvari?
Najvažnejše je dejstvo, da je komunistična propaganda še zmeraj skupna zadeva vseh komunistov in komunističnih strank. Komunisti in njihove stranke se lahko med seboj prepirajo, na propagandnem polju so složni. To velja tudi za titovce, na kar navadno pozabljamo. Tito se je z Moskvo objemal in prepiral, toda v propagandi sta pa Beograd in Moskva nastopala složno, čeprav včasih na različne načine.
Nič manj važno je dejstvo, da vodi komunistično propagando en sam center. Nekdaj je bila to Kominterna, za njo je prišla Kominforma. Kakšno ime ima danes, se da težko dognati, toda sistem propagande je ostal vseh 40 let nespremenjen. Sistem sloni na dveh stebrih:	na centrali,
ki je vsaj uradno v Moskvi, in na celicah in trojkah, ki so razpršene po svem svetu. Celice so po obsegu majhne, obsegajo 10-30 ljudi, ki jih vodijo poklicni revolucijonarji, gverilci, zarotniki in podobni komunistični “strokovnjaki”. Včasih celice obsegajo samo tri ljudi, takrat govorimo o trojkah.
Zveze med centralo in trojkami imajo najrazličnejše oblike, včasih gredo preko komunističnih strank, včasih preko rdeče diplomacije, včasih pa po posebnin potih. tV vsakem slučaju ima vse niti v rokah glavna centrala v Moskvi.
Kot smo rekli, nimajo celice in trojke veliko članov. Tako je zavarovana tajnost' in disciplina. Zato pa skrbijo, da zberejo okoli sebe vso mladino, ki jo je življenje zagrenilo in ki išče prilike, da da duška svoji nezadovoljnosti. Celice in trojke so pri tem poslu zbirčne, ne sprejmejo vsakega nezadovoljneža v svoje vrste. Zato vlada tudi med prijatelji celic in trojk zavidna disciplina, toda ne tako velika tajnost. Celice in trojke se ne zadovoljijo samo s stalnimi pristaši in prijatelji. Skušajo tudi vzgojiti priložnostne pristaše, ki bi jim samo pomagali od slučaja do slučaja. Nabirajo jih v raznih levičarskih strujah, strankah, gibanjih itd. To so tiste “ljudske množice”, ki o njih izve javnost.
Kot smo rekli, so celice in trojke raztresene po vsem svetu. Motil bi se na primer, kdor bi mislil, da v Clevelandu nismo brez njih. So med nami, toda jih ne opazimo.
Njihova glavna naloga je organiziranje motenj javnega reda in miru. Kjer morejo, jih kar same organizirajo. Navadno so za take podvige prešibke, zato se bolj brigajo za drugo svojo nalogo: kjerkoli se pojavi začetek motenj, kot so demonstracije, manifestacije, izgredi, nemiri, protestni obhodi, takoj pristavijo svoj lonček in hujskajo že itak razburjeno javnost. Ta posel ne opravljajo samo člani trojk in celic, ampak tudi njihovi najožji prijatelji in pristaši. Tako se jim posreči, da hitro ustvarijo paniko v malem obsegu.
V tem trenutku jim pride na pomoč časopisje. Časopisi zelo radi pretiravajo komunistične podvige, v tem se odlikujejo celo taki, ki se radi trkajo na svoja protikomunistična prša. Ne zavedajo se, da s tem samo podpirajo komunistične načrte. Napihnejo dogodke do neverjetnega obsega. Žal tem komunističnim nakanam redno naseda tudi ameriško časopisje. Tako ustvarjata spretnost komunističnih trojk in celic na eni strani in senzacionalno poročanje časopisja konje iz muh. Za pravi obseg komunističnih akcij izvemo navadno šele takrat, ko se nihče več ne briga zanje.
Šolski vzgled za tako komunistično taktiko nam dajejo dogodki v Panami in Zanzibarju. Na obeh krajih so komunistične celice zavohale, da se nekaj pripravlja in se pripravile na svoje “delo”. Niso same sprožile izgredov in nemirov .Ko so jih pa opazile, so jih podprle s svojimi člani in pristaši. Pri tem število komunistov, ki so netili požar, ni bilo ravno veliko. Naša policija je na primer dognala, da jih je bilo v Panami samo okoli 20-30, na Zanzibarju pa še manj. Ker so bili v obeh slučajih mojstri v demagogiji. se jim je hitro posrečilo, da so prešli v vodstvo nezadovoljnih manifestantov, razbijačev in upornikov.
Kar je posebno važno: komunistična centrala ni imela pri vsem tem skoraj nobenega posla vsaj v začetku ne.-Celice in trojke so že same vedele na podlagi starih navodil, kaj naj delajo. Kdor bi mislil, da komunistična centrala zmeraj že prvi trenutek posega v potek akcij, grobo pretirava komunistične sposobnosti.
Na Linjine maškeradd
Cleveland, O. — Pred kakimi 40 leti, ko sem toliko odrasel, da sem razumel, kaj so pomenile maškare, ki so se zbirale na Poljanah (Poljanska cesta v Ljubljani) ter se nato podale v sprevod ter odkorakale , slovesno s slamnatim pustom (nič v sorodu s Pustom, ki se je pred
I»p8k3j§nei prazmijeja
Cleveland, O. - Klub slovenskih upokojencev v Collinwoodu praznuje v nedeljo, 9. februarja t. L, prvo obletnico svoje u-stanovitve v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. P r e d s e d nik Joseph Planine vljudno vabi vse člane in članice kluba, da so ob času med
nekaj leti pojavil tu v Cleve-jS. in 8. uro navzoči, ko se bo landu iz Ljubljane in pred le-1 servirala večerja. Zelo mu bo torn dni na pustni maškaradi tudi ljubo, če to proslavo pose-na Holmes Ave. kot “Castro”.' tijo tudi člani in članice drugih To sem omenil le zato, da kdo klubov.
ne bo v zmoti, — onega na Po- Na razpolago bo zelo dobra
Ijanah pred leti smo potem za-! žgali, tega, ki je tukaj razgrajal, pa še nismo —) proti ljubljanskemu polju in ga potem zažgale. Mi, paglavci, smo letali okrog njih, jim nagajali ter skušali dognati, kdo je ta ali ona šema. Tudi jaz se spominjam, da sem posnemal druge in hotel potegniti masko z obraza marsikateri, ipa uspeh je bil le ta, da me je močna roka od zadaj zadela na zadnjo plat. To je bil dober nauk, tako da nisem od takrat nič več skušal dognati teh skrivnosti do lanskega leta.
Kakor sem že omenil, lani je imela “Lilija” res lepo maškarado', da ji skoro ni bilo para v Clevelandu, kar jaz pomnim. Imeli smo “ljudožrce”; po pravici povedano, če je koga zmanjkalo, ker je odšel v kotel za juho, ne bi bilo prav nič čudnega. Prišel je tudi Castro, kakor omenjeno, Stric Sam in teta, Kitajke, najbrže s Formoze, ker ne verjamem, da bi jih Fu-man-cu sam pustil priti, tudi dekleta iz harema so ušla, najbrže kralju Faruku, pa sem se tudi jaz opogumil in skušal približati se njim ter pogledati pod masko, pa je tako sumljivo zamahnila z roko in pahljačo, da sem se v trenutku spomnil na svoje mladostno doživetje in sem se takoj previdno umaknil. Bilo je še mnogo drugih, tako da bi vse zaslužile nagrade.
Tudi letos bo Lilija priredila tako pustno maškarado, pa zato vabim vse, ki so se je udeležili lani, naj tudi letos pridejo, in
godba in servirali bodo pečenko in kokoši z okusno prikuho samo za $1.50. Tudi drugi so dobrodošli in vljudno vabljeni!
Poročevalec J. P.
Cleveland, O. — Društvo Danica št. 34 SDZ sporoča članom in članicam, pa tudi drugim društvom, da bo pripravilo večerjo in ples v SDD na Prince Avenue 11. aprila letos in ne 18., kot je bilo prvotno objavljeno.
Vsa društva in posameznike prosimo, da spremembo upoštevajo. — Že sedaj ste vsi prav vljudno vabljeni na Jutrovo na to našo zabavo.
Rose Vatovec, taj.
IZ NAŠIH VRST
Willowidk, O. — Cenjeno u-redništvo! Prilagam Vam denarno nakaznico za naročnino za tekoče leto.
Pripomniti moram, da je z dobavo lista nekaj narobe. Včasih po dva dni ne dobim moje priljubljene Ameriške Domovine. Če slučajno kdo od mojih znancev umrje, je že pokopan, predno izvem. Ne vem, kdo je temu kriv, menda pošta?
Res, vsak dan težko čakam, da dobim Ameriško Domovino,
‘streti Malezijo”.
*
Med tem ko skuša De Gaulle oživiti francoski vpliv in povečati francosko moč z gradnjo lastne atomske oborožene sile, se Angleži bolj in bolj umikajo s svojih položajev v svetu in slkušajo del bremena preložiti na Ameriko. Maleziji so obljubili pomoč in podporo proti Su-karnu, če bi to dovedlo tudi do vojne z njim, v vzhodni Afriki komaj pomagajo vzdrževati vlade, ki so se jim uprli lastni vojaki, na Cipru so omagali in zaprosili Ameriko, naj jim pride pomagat. Domenili so se z njo, naj bi prevzele odgovornost za mir na otoku skupno vojaške enote Amerike, Anglije, Zah. Nemčije, Italije in po možnosti tudi Francije.
Temu načrtu se je uprl predsednik Cipra nadškof Makarios, odmev. Predsednik Johnson je'ker smatra, da bi bil ta v korist
Predsednik francoske repub- vedno hoče like De Gaulle skuša obnoviti francoski vpliv in ugled v svetu. Do nedavnega je bilo De-Gaullovo delovanje v tem pogledu omejeno na Afriko, v zadnjem času pa je posvetil del svoje pozornosti jugovzhodni Aziji, kjer je imela nekdaj Francija svoje oporišče v Indo-ikini in kjer je francoski kulturni vpliv še vedno močan. Po priznanju rdeče Kitajske na temelju politične “stvarnosti” je De Gaulle pretekli petek na tiskovni k o n f e r enci predložil nevtralizacijo jugovzhodne Azije. Pri tem ni povedal jasno, ali naj bo ta omejena le na države nekdanje Francoske Indo-kine ali naj obsega tudi Tajsko,
Burmo, Malezijo, Indonezijo in morda celo Filipine.
DeGaullov predlog v Wa-shingtonu ni naletel na ugoden
na tiskovni konferenci v soboto povedal jasno, da Amerika ne misli spremeniti svojih načrtov v južni Aziji in prav posebno ne v Južnem Vietnamu. Poudaril je, da bo tam boj proti komunistični gverili vodila do zmage. Ni izključeno, da bi Washington gledal na DeGaullov predlog prijaznejše, če bi naj bil nevtraliziran ves Vietnam, Severni in Južni. Severni je sedaj trdno v rokah komunistične vlade Ho-či-Minha. Da bi ta hotel spustiti tega iz svojih klešč, je komaj verjetno, ven-
da izvem, kaj se godi v Cleve-	.	. .	, ,
landu in drugod. Želim, da bi v Panzu na 'nekaJ takeša vsaka slovenska hiša imela in
“Naša zvezda” se zaMpJe
Euclid, O. — Dramatsko društvo Naša zvezda se zahvaljuje vsem delavcem, delavkam, veseličnemu odboru, strežajem in kuharicam za ves trud, ki so ga imeli s pripravami za lep, društveni veseli večer. Dela je bilo veliko, zato je bil tudi uspeh lep.
Hvala ženam skupine Sv/eet Adelines, ki so tako lepo zapele, hvala g. Martinu Luscu za deklamacijo.
Pojedina je bila izvrstna, maškare pa so bile lepo oblečene. Sodniki so imeli kar težavo izbirati za nagrado. Domači trgovci so se zopet izkazali, ko so darovali nagrade za najboljše maske.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so se našemu vabilu odzvali in s tem pripomogli k uspehu prireditve.
Jakob Strekal, taj. ------o------
Piknik vsako 2. nedeljo
v Mimi v Floridi
Miami, Fla. — Pri nas je postalo luštno, vsako drugo nedeljo imamo piknik na 149 Dixy avtovelecesti v North Miami. Na 2. in 4. nedeljo v mesecu
še drugi z originalnimi idejami,'se zberejo člani Jugoslovansko-saj bodo tudi letos najboljše j ameriškega kluba, pečemo ko-nagrajene, kar bodo odločili strune, žene nam pa prinesejo gledalci s svojimi glasovi. Vsi'
bedo volili, se zabavali ob zvokih Marjana Tonklija in se
potice in raznega peciva. Vse te dobrote zalivamo z lepo ohlajeno domačo kapljico. Tamburaši
sladkali z dobrotami iz kuhinje igrajo polke in valčke) vsi sku, ter kleti. Tako bomo preživeli . pa pojemo slovenske in hr-lep večer in se poslovili od pu- yaške) _ kot se že kdo ravno
spomni.
Zvezda med pevci in pevkami je Tončka Simčič. S svojo pesmijo zna razveseliti mlade in
sta.
Upam, da bo ta moj poziv privabil tudi one, ki se do sedaj še niso brigali za take “neumnosti”. V imenu prirediteljev,	„	.
zagotavljam, da bo zabaven ve-istare- Brez n]e m mko 1 tako čer ter se boste res lahko raz. | veselo kot kadar je med nami.
vedrili. Kdor se noče uvrstiti vjFnsla bo sredl februarJa-maškare, naj jih pride vsaj gle-!dite tudi dYU& V naf sončno dat, bo tudi tako dobrodošel! Florida Ni treba misliti, da je
Torej na svidenje 8. februarja, itu mraz’ Ponocl res vcasih cb 8. uri zvečer na Holmes Ave.’ loPtomer na 40-50, toda podnevi Milan Jager ie največkrat med 70 in 80. Za
-------_0_______ vse ni nikjer, toda smo vseka-
— Na Aljaski so doslej pre- kor na boljšem kot bi bili na se-mirili komaj eno stotinko ce- veru. Ni nam treba odmetavati lotne površine države.	snega in nismo v nevarnosti, da
namigavajo češ, da bi se Ho-Či-Minh rad znebil prevelike navezanosti na mogočnega kitajskega soseda.
Države v jugovzhodni Aziji čakajo, kako se bo položaj razvil, kako 'bo Vplivalo DeGaul-lovio priznanje rdeče Kitajske na Japonsko, kako odločno bo vztrajala Amerika pri dosedanji politiki zadrževanja vpliva komunistične Kitajske v tem delu sveta. Nervozni niso samo v glavnem mestu Tajske Bangkoku, ampak delno tudi v Manili na Filipinih, na Formozi spoznavajo, da utegne priti naglo čas, ko bo njihova vlada le še “formozanska” in ne več tudi “nacionalna kitajska”.
*
V Laosu, ki naj bi bil nevtraliziran po dogovoru Kennedyja in Hruščeva na Dunaju leta
brala ta naš slovenski list.
Obenem Vam želim, saj še ni prepozno, srečno in zdravo novo leto. Posebno še naši Micki,
“ki ima tud’ besedo!”
Vas lepo pozlravljam!
Mrs. Mary Coprich
♦
Indianapolis, Ind. — Spoštovana uredništvo! Prejela sem Vaše obvestilo. Zelo rada obnovim naročnino, ker sem z listom zadovoljna in ga rada čitam.
Najbolj me zanimajo novice iz Clevelanda in okolice, kjer imam veliko znancev in prijateljev.
Obenem s svojo naročnino pošiljam tudi za mojo prijateljico Terezijo Luzar, čeprav je njena naročnina plačana še do aprila.
Vem, da imate nekaj naročnikov tudi v Indianapolisu, Indiani. Je pač tako, da vsi rajši čitamo, kot pišemo.
Naj ob tej priliki izrazim iskreno priznanje in naj lepši boglonaj vsem, ki se trudijo listom, vsem dopisnikom, ki se oglašajo v našem listu. Vsi zaslužijo pohvalo, kajti brez njih ne bi vedeli za novice po drugih slovenskih naselbinah. Tako pa so dopisi iz vseh krajev, celo iz Kanade. Newtorontske novice me spominjajo na prejšnje Newburške, ki so jih dobri gospod monsignor Oman tako- lepo pisali vsak teden.
Vsem želim najboljšega zdravja v letu 1964, da bi še dolgo vrsto let pisali v Ameriško Domovino. Bodite prav lepo pozdravljeni!
Mary Sumrak,
Terezija Luzar •
Pittsburgh, Kansas. — Cenjeno uredništvo! Zopet smo začeli z novim letom. Ob tem času imam vedno dolžnost poravnate naročnino za Ameriško Domovino, katero redno prejemam že od leta 1949, odkar sem v tejjsorja, Ontario. Prejela sva Vaše deželi. Hočem ostati še nadalj-1 obvestilo in hvala zanj. Pošilja-ni zvesti naročnik tega našega va denarno nakaznico za celo-slovenskega lista.	letno naročnino. List nama je
Dovolite, da ob tej priliki zelo všeč. Koliko lepega je v priporočim Ameriško Domovi- njem: novice od vsepovsod, veno vsem tistim, ki na njo še ni- sti iz naše lepe, nepozabne Slo-so naročeni. Ameriški Slovenci vrnije, lepe in zanimive pove-bi res morali podpirati svoj slo- sti ter dosti drugega. Midva ne venski list.	ti mogla biti več brez tega pri-
Vsem Slovencem, vsem na- Jj bljenega časopisa in ga vsem ročnikom lista, posebno pa ti- rojakom in rojakinjam toplo stim, s katerimi smo bili skupaj priporočava. Z najlepšimi po-v taboriščih, pošiljam prav pri- zdravi!
srčne pozdrave in jim želim	Michael in Roza Lesnika
Turkov. Grčija in Turčija sta med tem začeli vojaške priprave, “če bi bilo potrebno” poseči na Ciper. Obe sta članici NATO in ta ne more dovoliti, da bi se spustili v oborožen spopad zaradi Cipra.
Ciprski predsednik Makarij se je obrnil na Sovjetsko zvezo in povprašal, kaj bi ta storila v slučaju, če bi Turčija “napadla” Ciper. Kakšen odgovor mu je Moskva dala, ni bilo objavljeno, očitno pa je, da se ta veseli “ciprske” krize v NATO.
* .
Na zahodni poluti se otepamo še vedno s panamskim vprašanjem, iki ga je sprožil prepir in pretep o izobešanju panamske zastave v panamski kanalski coni. Organizacija a* meriških držav posreduje, vendar ji še ni uspelo najti poti, ki bi privedla k pomirjen ju. Med tem prihajajo iz Paname glasovi o možnosti prevrata, ki naj bi preprečil za maj določene volitve. Boje se, da bi pri teh volitvah utegnili zmagati levičarji.
*
Komunisti in Castrovi pristaši nadaljujejo svoje podtaln0 delo proti vladam v Venezueli) Kolumbiji in Braziliji ter podpirajo levičarskega Jagana v Britanski Gvajani.
*
V sosednji Kanadi postaj3 vprašanje odnosov med franco-
1961, so komunistične vojaške skim in angleškim delom vs® enote pretekli teden napadle bolj pereče. Gibanje za ločite^ vladne in desničarske vojaške francoske Kanade od anglešk® enote, kar je pripravilo vlado ! dobiva vedno jasnejšo obliko i'11 princa Suvane Fuma, da je po- vedno novih pristašev. Ti se i2' zval mednarodno komisijo, ki gleda pripravljajo na nova ua' jo sestavljajo Indija, Kanada silja in oborožene nastope, slin Poljska, naj položaj preišče, cer ne bi pretekli teden vdrli ^ da bo komunistična krivda očit- orožarno v Montrealu in odne-na in dokazana. Komunisti so sli tam cele kupe orožja, s k3'
takoj zanikali vsak napad.
Na otoku Borneu vlada po poročilih sodeč premirje med indonezijskimi gverilci in malezijsko - britanskimi vojaškimi enotami. Sukamo se med tem svojemu cilju ni odpovedal, še
|božjega 1964.
blagoslova polno leto Andrej Habjan
Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Tukaj hvaležno obnavljam naročnino za Ameriško Domovino, katero z veseljem in zanimanjem čitamo. Iskreno Vas pozdravlja
družina Majhenich
*
Windsor, Ont. — Spoštovano uredništvo! Pa še glas iz Wind-
terim lahko opremijo že škof0 “malo armado”.
*
Ko je ameriško šolsko voj3' šfco letalo pretekli torek zašl° nad Vzhodno Nemčijo, so Rusi gladko sestrelili, pri čem61-so bili trije ameriški letalski °' ficirji mrtvi. Ko se je pfv° razburjenje pomirilo, je bi^° gotovo, da to ne bo imelo večjega vpliva na razvoj odnosov med Washingtonom in Mosk^0'
V Innsbrucku v Avstriji s° sredi zimskih olimpijskih iger’ ki naj pomagajo k mirnemu
delovanju med narodi sveta.
*
Združene države so preteki* teden uspešno preskusile raket° Saturn I., ki ima preko poldf0 gi milijon funtov potisne sil0’ blizu eno tretjino več kot d°' slej najmočnejša znana rusk raketa. Dr. W. Braun je izjavi ob tej priložnosti, da je Ah*0" rika s tem dosegla prednost tekmi na Luno in da bodo 3 meriški astronavti le stopili ^ Luno pred koncem tega deset' let j a. V to veselje je bila Prdg ta kapljica pelina, ko Ranger ni poslal s svoje poti na Dany težko pričakovanih posnetk0 njene površine.
-
e-
jo
[e,
a-
in
iti
u-
JL-
io
si
a-
3-
n
i-
z
[•-i
O
i-
o
i-
3,
it
a
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
zastopili. Gospoda župnika pa prvi denar, ki ga bom zaslužil,
8lagor mirotvorcem
ako racji gOVorimo o miru li ‘sj 2}.Varno drug drugega k mir. L Zn°sti, a se premalo zave-(ed °’ ilPravi mir izvira iz ’ ^akor je zapisal dr. Mi-^0j. 0rnar. Nadaljujmo naše Oje konkretno razmišljanje ob i rr^°V^ načelno postavljenih !pj0? r n i c a h. Dandanes se na CaJ5110 dojimo načel. Zdijo se Prelrda, toga ter nepraktič-Lh. ako težko je vskladiti živ-
J nje nn	,
ce j^rne.d°de, ki je polna nagli L0lj.v.ditr° se spreminjajočih da ^ ln- Premalo se zavedamo, Verjetno ravno pomanj in 2 6 načelnosti v praktičnem Sednem življem
tnajo današnja doba nudi tako čgj s^alnosti. Ker manjka na-Lrju anjka Pravega reda, ki je
„‘aga stalnosti.
tev0ra ka ni samo človeškega daljšu' <7love®ki red samo po-ravnj 6 podrobno razvija na-V stv la kozP red> ki je položen ■PodtecK V°' -^adar se človek ne
Etvarst' temu redu-ftiar) v° nered.”
i
Vfko jj^^^nnem delu je prav
P° načelih z miselnostjo
vnaša v (Dr. M. Ko-
v
^ot v mestu samoizpraševanje
aktivpSebnem živlienJu- Tudi P' se Vn je treba premirja
in^^ti' je delo v dru-vanje» 2a skupnost “podaljše-pdaaii91 'Razvijanje” božjega ^oin? v konfliktu s tem re-l ^ega 1	s^uzd cilJem
! ^Užb'176^5 a^ de^° samo Zelja0Sf °3edne ambicije, časti-a°sti D ^ bahavosti in pohlep-^e? V)Saineznika ali ozke sku-SrčtyQ °sdkrat bi tako odkrito-)V arnoizP®:'aševanje rodilo še	Ved reda in miru
° Vebka delavnost. .^0cia]ij ^ngoče harmonično k red naT^” in 'Razvijati” bož-^kka	svetu, je potrebna
rez te^ei;a realizma; ne gre ?nskeSa :ltega Poznanja de-°bi 2S Stanja- T° pa se pri-z C Pvostjo, s sodelova-! kretek^islimi drugih ljudi
vina našega naroda začela šele takrat, ko so se oni prikopali do oblasti. Podobno so šteli novo dobo tudi drugi totalitarci. Tudi med nami nekateri tako radi povdarjajo, da je treba pozabiti na preteklost ter opustiti vse, kar imamo in česar smo se nekoč s pridom oklepali. 'Bojijo se sodelovanja s tistimi, ki še kore-ninijo v preteklosti. Nihče pa ni v stanju nuditi česa boljšega. Mar naj torej postanemo in vzgojimo rod brez zgodovine, rod brez prednikov? Kako naj v drugi polovici svojega življenja začnemo znova in iz nič? Vse to gotovo ni realizem.
Res je, da je treba upoštevati tudi čas, kot del stvarnosti. Čas pa nam prikazuje nove potrebe in terja, da se prilagodimo novim zahtevam. Vse to pa ni prav nič v opreki s sodelovanjem z drugimi in še manj z zgodovinsko kontinuiteto. Ugotavljanje dejanskega stanja nas mora privesti do tega, da smo dovolj pogumni, če je treba opustiti stare preživele forme in obrazce in stara stališča, če se izkažejo, da niso trajno veljavna.
Poglavje o realizmu dr. Milan Romar takole zaključuje: “Kjer ni zdravega realizma, ni reda in zato ne more biti miru. Ni treba nalašč organiziranih spletk ali namerne zdražbe, kadar družba izgubi pod seboj trdna, realna tla, se v njeni strukturi pojavijo ■vsakovrstne razpoke in udrtine.”
RŽ.
da bi Misijonski krožek potre-Iboval več pomočnikov, več član-jstva in več podpore. Mbrda bi bilo potem tudi več zanimanja od strani publike. Misijonska misel med nami je res samo še kot drobna lučka, toliko da ne ugasne.
Por.
PREBIVALSTVO VELIKEGA TORONTA
Veliki Toronto je od leta 1953 dalje federacija, ki jo sestavlja 13 mestnih občin. Te so: Toronto, Etobicoke, New Toronto, Long Branch, Mimico, North York, Scarborough, York Township, Forest Hill, Swansea, Weston, East York in Leaside.
V vseh teh občinah živi nad 1,600,000 prebivalcev, ki pripadajo najmanj 30 narodnostnim skupinam. Številčno najmočnejše skupine so: Britancev je 970 tisoč. Za njimi pridejo Italijani, ki jih je 135,000. Tretji so Nemci — 70,000. Na četrtem mestu so Poljaki, nad 55,000. Ne dosti manj je Francozov, blizu 55,000.
Sledijo Judje — 54,000, njim pa Ukrajinci, ki jih je nad 43,000. Nizozemcev je blizu 25,000. Vsaka druga narodnost pa ima manj kot 20,000 ljudi v velikem Torontu. Slovencev je verjetno blizu 8,000.
Za red in varnost v tem morju ljudstev skrbi policija, ki ima preko 3000 članov. V to število so vključeni člani administracije. Tudi med policijo je zastopanih 26 različnih narodnosti, n. pr.: 26 Francozov, 26 Ukrajince, 21 Poljakov, 14 Nemcev, 6 Čehov, 7 Holandcev, 5 Rusov in tudi dva Jugoslovana, eden od njiju je Slovenec. Poveljstvo policije izredno teži za tem, da bi rekrutiralo čim več pripadnikov najrazličnejših narodnosti. V policijsko šolo sprejemajo fante med 17 in 21 letom starosti, ki so kanadski državljani in imajo najmanj 10 razredno izobrazbo. Vsak policijski stražnik mora biti visok vsaj 5 čevljev ter mora tehtati najmanj 160 liber.
Vzeto iz let. pol. por. za 1963.
tako hitro vsakemu, ki kaj pripoveduje. Modrost je, da ne verjameš vsake besede, in da ne razneseš takoj, kar slišiš ali verjameš.”
Newtorontske novice
rodov, “človek ni
>, zat?6^ in ni brez zgod°-0cieluje ° kadar deluje, veano
batiav'
?91eth °ria doba v velikem in 1J0 v dvpk°deVa naPačno tež-j.0^0 bji- Srnereh; premnogi . odklar,i nekaki samorastniki Sebi ^ ° Sodelovanje z dru-? i t,vaŽni j86 zdii° prebrihtni in smisli ar,a ? moSli upoštevati rtioripSl ' DruSa napačna Riniti ! rne težnJ’e Pa koče ISti doma P/eteklostjo. Komu-a (enako tudi
s* .dežel
^elaht -V'." LUUi v dru-0ktiašai„ k188!0* govorijo in _ ! °t da bi se zgodo-
BARAGOVA PROSLAVA
Ko je bil pok. ljubljanski nadškof Vovk v Rimu na prvem zasedanju 2. vatikanskega cerkvenega zbora, je narekoval pismo predsedniku južnoameriške Baragove zveze. Glede Baragove beatifikacije stoji med drugim tudi sledeče: “Naredite Slovenci v tujini, kar le morete. Zadeva je moja velika molitev in skrb.” Kaj napravimo Slovenci v Kanadi v ta namen, da bi bil Friderik Baraga čim prej proglašen za blaženega?
Zadnjo nedeljo v januarju je misijonski odsek pri Mariji Po-magsj priredil Baragovo prosla-vo, ki jo je vodil in očividno tudi sam pripravil g. C. Soršak. Prva točka je bila zborna deklamacija dečkov “Baraga je naš.” V drugem delu smo pa videli na filmski trak posnet kratek življenjepis drugega velikega slovenskega misijonarja Knoble-harja. Za konec je bila pa še majhna tombola ali srečelov, da je Misijonski krožek nabral vsaj nekaj darov za naše misijonarje po svetu. Vsebinsko prireditev ni bila slaba, le to se je opazilo,
Letos imamo milo zimo. Našim zidarjem in mnogim ostalim delavcem to zelo prav pride. Tudi hišni gospodarji so zadovoljni, ker ni treba toliko ogrevati stanovanj in se marsikak dolar prihrani. Vendar vreme ne more vsem nikdar ustreči. Tako je naša slovenska mladina postala kar žalostna, ko se je led na vrtu za cerkveno dvorano začel taliti že sredi januarja. V enem tednu je popolnoma izginil. Tako se niso mogli več noši dečki in deklice drsati in igrati hokeja. Tudi napovedana tekma v hokeju za nedeljo-,. 26. januarja je morala odpasti. Prav tako tudi niso preveč zadovoljni z vremenom udeleženci olimpijskih tekem v Innsbrucku; saj že več tednov pogrešajo snega. Če torej še Bog ne more vsem ustreči, kako naj bi ustregli vsem ljudem šele mi ubogi zemljani! To nam je v tolažbo, kadar moramo slišati izraze nezadovoljstva in kritike.
kilti
0šili
. INI PAKETI
J WOIMM PiDSTI GME
Se Potom nove carinske odredbe lahko pošiljajo lja	neomejeno.
v karate ^hnične predmete, kot televizijske in radijske i1Valfte strojn°Ve^ih modelov’ hladilnike, bicikle, Singer j^e Predmet6'	in ostalo. Zahtevajte ponudbo za
JR'-abni. 6’ 1 n^so v kem oglasu, a so vašim v domovini
d°kumn^^^ kJRAD za izdelavo in overitev vseh PoROKpOV’ Prevodi in Prepisi.
Peinemočnika v Jugoslaviji. vanie iT VAŠE DRUŽINE iz Jugoslavije za stalno bi-’ ot tudi za obisk.
V°ZNE k POTNI LISTI za državljane in nedržavljane. p0Pust VARTE za vse letalske in ladijske linije. Velik
STRoRn emigrante-
B,\v(.v?V;VO vodenje poslovnih knjig —
Prodat P:RIJAVE — Income Tax. kazila JA DINARSKIH BANKOVCEV — Denarna na-
Preko Narodne banke izvršujem v najkrajšem času.
OHITRAL K9MELMD IffiEMGV
MILAN MIKE LENDIC
Tel.: WA 1-6016
gas .................... '
Colip u 1 lj A N MIKE a-- ^ge St‘> Toronto 4, Ont., Canada
A čeprav tekme v hokeju ni bilo, je bilo družabno popoldne, ki ga je priredila Katoliška Ženska Liga župnije Brezmadežne, kar veselo in lepo poteklo. Mladina je malo plesala, možje so posedali ob kartah in ob drugih igrah; gospodinje v kuhinji so pa poskrbele, da nismo bili lačni in žejni. Proti večeru smo poklonili nagrado $500.00 ge. Angeli Genorja iz župnije Marije Pomagaj v Torontu. Gospa A. Genorja je velikodušno dala cerkvi Brezmadežne nazaj $400.00, za kar se ji cerkveni odbor lepo zahvaljuje. Ostalih $100.00 pa misli plemenita gospa poslati za cerkev v Stični, kjer je družina Genorja doma.
* * *
Za pustno soboto, 8. februarja, pa pripravlja cerkveni odbor pustno zabavo z maskami. Najboljše maske bodo nagrajene. Izbrati primerno masko in v njej posnemati človeka gotovega poklica ali stanu je tudi svoje vrste umetnost. Je to svojevrstno igranje, ki ne zahteva samo igralski talent, ampak tudi poznanje ljudi in navad. Vsako leto uživamo, ko nastopajo naši ljudje v maskah in nekateri zelo posrečeno in izvirno. Kako bodo nastopili letos, bomo videli, če se bomo udeležili vesele pustne zabave v dvorani Brezmadežne na 225 Brown’s Line v soboto, 8. februarja. Zabava bo trajala od 7.30 zvečer do polnoči.
*1a pustna zabava bo za žup-Ijcine župnije Brezmadežne nri-jeten oddih sredi resnega dela.
Kajti v februarju bodo župljani poleg s poklicnim delom zaposleni tudi z delom za župnijo. Možje in fantje Društva Naj sv. Imena Jezusovega bodo v februarju izvedli kampanjo za verski tisk. Hodili bodo od hiše do hiše in bodo pobirali naročnino za Božjo besedo, Ave Marijo in za Katoliške misijone. Katoliški misijoni so edini misijonski slovenski list med Slovenci, zato ga je treba širiti povsod/kjer Slovenci žive. Božja beseda in Ave Marija sta pa verska mesečnika, ki izhajata za Slovence v Kanadi in v Združenih državah, zato oba lista vedno vključimo v versko tiskovno kampanjo. Je pa seveda še veliko slovenskih verskih in katoliških listov, katere vedno Slovencem priporočamo, a jih uradno ne vključimo v kampanjo, ker so bolj namenjeni Slovencem po drugih krajih kakor po Severni Ameriki. Tudi naj bi Slovenci ne pozabili naročiti katoliški dnevnik: Ameriška domovina, ako ga še nimajo.
Pevci cerkvenega pevskega zbora bodo pa v februarju pobirali po hišah darove za nove crgle. Zadnjo nedeljo je otroški pevski zbor prav lepo pel med mašo na koru; le orgle so ga spet kazile. In to pokoro bomo imeli z njimi toliko časa, dokler ne bomo imeli novih orgel. Vsaj do nove maše, ki bo v nedeljo, 21. junija, bi radi že imeli nove orgle. Kajti vse drugače bo zadonela po cerkvi ona prelepa pesem: “Novomašnik, bod’ pozdravljen ..ako se bodo zraven mogočno oglasile tudi nove orgle. Zadnji teden sta poslala za orgle: $3.00 ga. Ana Komick, Cleveland, O., in $2.00 ga. Agnes Možina, Salem, Ohio. — Bog povrni!
* * *
Daši v sedanji dobi hitrega tehničnega napredka vedno bolj zgubljajo stare klasične knjige na veljavi, se mi vendar zdi, da ni prav. Kako se da sveto pismo lepo naobračati na vse prilike sodobnega življenja. Med stari-rni knjigami pa zlasti: Hoja za Kristusom. Vsak dan preberem eno poglavje iz nje in vsako poglavje mi da primeren odgovor vsak dan sproti prav za prilike, v katerih živim. Če kdo ne verjame, naj poizkusi. Tako sem na primer včeraj prebral iz nje poglavje: O previdnosti pri vsakem delu. Pisatelj pravi med drugim: “Dostikrat verjamemo in govorimo o drugih rajši slabo kakor dobro, tako snio slabi. Po-l-olm možje pa ne verjamejo
še malo spominov
TORONTO, Ont. — Od naše hiše do cerkve Sv. Katarine nad Medvodami je dobre tri četrt ure. Če greš naravnost po Že-renkovem grabnu in se pri izvirku vzpneš naravnost skozi hrib proti župnišču, je pa skoraj četrt ure bližje. Od nas na Dobrovo je pičlo uro, če vzameš bližnjico, je pa četrt ure manj. Do Polhovega gradca je do cerkve pet četrt ure in bližnjice skoraj ni do Dvora, kjer stoji Uk nad cesto mogočna stara cerkev sv. Petra, stara okrog pet ste let. Tik pod velikansko cerkvijo skoraj vštric nje pod cesto, stoji podružnična cerkev sv. Miklavža, podružnica Polhograjske fare.
Zakaj sta v tem malem kraju dve cerkvi, res ne vem. Nekateri pripovedujejo, da, ko so zidali veliko, je ostalo toliko materiala, da so lahko še eno zidali. Seveda to ne odgovarja resnici. Veliko cerkev sedaj imenujejo “korarska”, nekdaj je bila pa “grofovska”. Neki polhograjski grof jo je baje sezidal. Obdelane kamnite kvadre so morali polhograjski kmetje voziti prav iz Vipave z volmi. 'Konj, še manj pa železnic, tiste čase ni bilo tam okrog.
V veliki cerkvi je, mislim, pet, ali pa sedem oltarjev. Na sredi cerkve od stropa visi Mati božja z Jezusom v naročju, v naravni velikosti, ki je pa na obe strani enaka. Taka proti oltarju, kot proti vratom. Lepa je ta Marija! Vsako leto, o svetem Petru, je bil tu velik shod! Iz Ljubljane so se tisti dan vozili mnogi Ljubljančani v kočijah, kolesljih in omnibusih. To smo jih otroci gledali in šteli. Včasih smo se povzpeli na Varbanuvčev grič, da smo dalje videli. Ko smo se malo potegnili iz prvih hlačk, smo se pa vsako leto udeležili velike maše v tej mogočni cerkvi.
Všeč mi je bilo, ker so pri teh mašah vedno peli sami moški iz vasi, ki spadajo pod to podružnico. To so: Dvor, Dolenja vas, Bezenica, Babna gora, Belca, Log in Hastenice. Sami, brez kakega organista ali izvežbanega pevovodje so jo vrezali in bilo je res lepo. Tudi Tomašk je vedno pel v tem zboru, potem pa pripovedoval, da še nikoli ni bilo tako lepo kot letos. Še danes mi zveni po ušesih: “Sveti Peter trda skala, Cerkev bo na Tebi stala”; in dalje: “Svete Cerkve poglavar, za Kristusom si gospodar.”
O, če bi bil danes še živ Tomašk, bi že povedal, kako je bilo to lepo!
Zunaj cerkve so bili štanti, polni pisanih piškotov. Pa Vi-pavke so prinesle prve češnje.
In iz gostilne pri Cpinu je tako lepo dišalo po obari in golažu. Malo nižje pa poveznjene kadi. Na podih pa voda in polno osel, brusil za kose in polno kos, ki sc jih kmetje poskušali, katera bo boljše rezala. Pa slamniki in igrače, burkleži in drugo. Da, vsega je bilo dovolj in lepi časi so bili. Le škoda, da ni več To-maška, on bi že povedal!
Pa smo takole otroci, kadar ni bilo potreba prinesti nadučitelju Rantu ali učiteljici (Nad vse dobri ženi), Karolini Han nedeljske kaplanove pridige napisane, šli v nedeljo k maši k Sv. Katarini. Gotovo smo pa šli takrat, če smo vedeli, da pride maševat in pridigat kapucin iz Škofje Loke. O, kako lepo brado je imel. To smo ga gledali otroci.
In pridigal je lepo, tako, da, če bi ga kdo poslušal, bi lahko vse
nismo nič zastopili. Samo če je imel pridigo spisano, so ga oni ki so ga bili vajeni, nekaj razu meli. Revež je jecljal tako, da ga je bilo res tudi v pogovoru zelo težko razumeti. Sicer pa je bil zelo dobra duša. Tako je bilo za nas otroke prav vse eno, kateri gospodov je pridigal. Župnika nismo razumeli, kapucina pa poslušali nismo, ker bi bilo škoda, da bi mislili na kaj drugega, kot na to, da imajo gospod brado, ki tako lepo migajo z njo, kadar govorijo.
Pa še nekaj je bilo pri Sv. Katarini, kar je vzbujalo našo pozornost. Okna v cerkvi. Kako lepa okna je imela! Zgoraj so bile navadne šipe, kot pri nas doma v hiši. Spodaj pa je bilo pet kvadratnih barvanih šip. Ta krajni dve sta bili rdeči, v sredi pa ena zelena, ena plava in ena rumena. Joj, kako je bilo to lepo, kadar je svetilo sonce vanje. Kaj maša, kaj pridiga; — te lepe barve in gospodova brada, to je bilo za nas otroke.
Ko je minulo opravilo, pa hitro ven in v tek, kdo bo prej doma. Tako sem tekel kot nikoli. Posebno ne, če sta mi mama ali ata rekla, naj hitro kam stečem. Takrat prav gotovo nisem mogel. Od Sv. Katarine pa vedno | lahko. Tako, da me je potem tri dni bolelo vse meso v mečih, stegnih, z zadnjico vred, ker se je tako pretreslo pri teku navzdol. Kako težko sem hodil potem kake tri dni v šolo, ker me je vse bolelo. Pa nisem nikomur povedal in tudi zmodrilo me ni. Ko sem šel drugič tja gori, sem storil zopet prav isto in drugi dan se mi je zdelo, da vse meso odstopa od kosti.
Nekoč smo šli tja gori k maši, ko je nekoliko deževalo. Bil je doma ravno takrat tudi moj brat, študent France (sedaj p. Bernard). Ker nisem imel svojega dežnika, ga mi je dala mama od starejšega brata, tudi študenta, Matijeta. Med mašo je prenehalo deževati in posvetilo je sonce. Po maši nas je nagovoril naš študent, da smo šli na vrh hriba nad cerkvijo, ki se imenuje Rog. Od tam se vidi zelo lepo vsa Gorenjska s.Trigla vom, daleč v Notranjsko, vsa Ljubljana in globoko tja v Dolenjsko. Ker je bilo ravno po dežju, je bil razgled zares lep.
Pri tem izletu se mi je pa pripetila velika nesreča. Zlomil sem, nekako v sredi, palico pri dežniku. Strašno me je to skrbelo. Premišljeval sem, kako naj napravim, da ne bi tega opazili.
Ko sem prišel domov, sem hitro skočil v gornjo sobo in postavil dežnik v omaro, kjer je ponavadi bil. Ker je svetilo sonce, se ni nikdo spomnil na dežnike. Posušili smo jih že po poti.
[ Čez nekako deset dni je pa pisal brat, naj mu prinese dežnik, kdor bo prvi prišel v Ljubljano. Ves sem se tresel in se bal, kaj bo. Pa ni bilo hudega. Mati so pozabili, da sem jaz imel dežnik na Sv. Katarini. Ko so opazili, da je prelomljena palica, so samo dejali: “Kdo pa je to storil?” Drugi dan sem jih spremljal v Ljubljano. Na trg sva peljala nekaj sadja, zelenjave, maslo in jajca. Takoj zjutraj so me pustili samega na trgu in nesli popravit dežnik. Nič nisem mislil več na tisto, da sem to sitnost jaz napravil materi. Le vprašal sem jo ob vrnitvi, kdaj bo dežnik popravljen. Povedala mi je, da okrog ene ure. Ko sva prodala, sva šla z materjo h Kolodvoru vsak na eno juho in žemljo. Od tam nekaj malega nakupit, potem pa v cerkev k frančiškanom.
Ko sem bil v cerkvi, mi je pa začelo nekaj očitati. Tukaj morava čakati, da bo dežnik popravljen in temu sem kriv jaz.
Ob eni sva šla po dežnik in mati je morala plačati 60 krajcarjev za popravilo. Takrat'me je pa zagrabilo pri srcu tako, kot še nikoli. Mati se mi je močno smili;,-: in napravil sem sklop, da
bom dal materi, da se ji oddolžim. Takrat je bilo to že precej denarja. In težko je bilo takrat za denar. Preteklo je nekaj let, da sem jaz zaslužil kak denar. A ves ta čas sem imel ta sklep pred očmi. In v resnici sem dal materi prvi svoj zaslužek. A povedati si ji nisem upal, zakaj ji dajem. To sem storil šele nekoč pozneje, ko sem prišel od vojakov. In mati se je še vsega spomnila. Tudi to, da mi je posodila bratov dežnik. Bratu sva pa tisti dežnik takrat nesla na stanovanje in mati mu je potožila, da je bila zlomljena palica ter koliko je morala za popravilo plačati.
Tole sem zapisal zato, da apeliram na starše, dp navajate otroke, da naj bodo čim bolj odkriti in zaupljivi nasproti vam, ker otrok mnogokrat zelo trpi, ker si radi neke nerazumljive boječnosti ne upa povedati in razkriti svojih težav, ki si jih vse prehudo predstavlja.
L. A. Sr.
— Noben kraj v Novi škotski v Kanadi ni oddaljen od- morja več kot 50 milj.
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Mesar dobi delo
MESARJA iščemo za polno ali delno zaposlitev. Kličite po 7:30 zvečer na 731-6895 __________________(24)
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo za 3 odrasle, lahko ostane ali ne. Kličite GL 1-8427.	(x)
Iščemo natakarico
Natakarica dobi delo v slovenski okolici. Mora govoriti angleško. Skušnja zaželjena. Kličite HE l-096o, po 6. uri zvečer pa EN 1-9166.	(x)
MALI OGLASI
STANOVANJA V NAJEM 24350 Lake Shore
Nova moderna stanovanja z dvema spalnicama, vgrajen štedilnik, preproge, air-condi-tioner. Najemnina $115.
27800 Euclid Ave.
Poleg Rt. 90, nekaj minut do mesta, stanovanja z eno ali dvema spalnicama, vgrajen štedilnik, brezove omare, preproga, airconditioner. Najemnina $105 in več.
Na 797 Babbit Rd. enodružinska hiša za v najem. Za pojasnila kličite lastnika.
MILAN JAGER S44-6755	261-2088
(25)
Trgovska prilika
Gostilniško kuhinjo oddamo brezplačno v najem dobremu kuharju, moškenu ali ženski. V slovenski gostilni na St. Clairju. Odličen dohodek zagotovljen. Kličite: HE 1-0965, po 6. uri zvečer pa EN 1-9166.
(x)
V	najem
Na 5810 St. Clair Ave. 5 čiste sobe, zgoraj, kopalnica, nov furnez, odraslim. $45. Vprašajte na 5806 St. Clair Ave-__________ (26)
V	najem
šest-sobno stanovanje, zgoraj, spredaj. Vse stanovanjske ugodnosti, tri spalnice, na 1114 E. 64 St. Tel. EN 1-2646.
— (26)
Soba se odda
Oddamo sobo Slovenki, ki dela ali ki je na penzionu, na 1570 E. 248 St. Kličite RE 1-1791-	(25)
Naprodaj
Dvodružinska hiša je naprodaj na E. 52 St., 3 garaže. Kličite 943-2547.	(28)

AMERIŠKA DOMOVINA,

i
§ HENRIK SIENKIEWICZ:
>ms
KRIŽARJI

čez hip je dodal:
“Kdo ve, ako se tam še oba ne najdeva, ker tam se bova lahko najuspešneje maščevala.”
Potem so zopet govorili o Jurandu, o njegovi nesrečni usodi in neizrečenih krivicah, ki so mu jih prizadejali križarji, kateri so mu najprej brez vsakega vzroka umorili ljubljeno ženo, a nato plačali maščevanje z maščevanjem in mu ugrabili otroka — in samega mučili na tako okruten način, ki bi si ga tudi Tatari ne mogli okrutnejšega izmisliti. Matko in Čeh sta škripala z zobmi ob misli, da so še celo s tem, da so ga izpustili na svobodo, preračunali novo okrutnost. Stari vitez si je tudi obetal v svoji duši, da poizkusi natančno poizvedeti, kako je vse bilo, a potem vse dvojno poplačati.
jezdila naproti dva oborožena hlapca; ko pa sta videla, da ni vojska, marveč majhno spremstvo, sta jih brez nadaljnjih vprašanj pustila da^ Ije in jih vodila čez mlake in močvirja, nedostopna za ljudi, ki kraja niso poznali.
V gtadiču sta sprejela goste Tolima in duhovnik Kaleb. Novica, da so dobri ljudje pripeljali gospoda, se je bliskoma raznesla med posadko. Ko pa so videli, kakšen je prišel iz križarskih rok, je izbruhnila taka burja groženj in jeze, da bi ga nobena človeška moč ne mogla rešiti strašne smrti, ako bi bil v spihovskih ječah še kak križar.
V takih razgovorih in premišljevanjih jim je minevala pot v Spihov. Po lepem dnevu je nastala tiha, zvezdnata noč, torej se niso nikjer ustavili, da bi prenočevali, le trikrat so dobro nakrmili konje, še v mraku prekoračili mejo in zgodaj zjutraj bili pod vodstvom najetega vodnika na spihovski zemlji. Tam je stari Tolima očividno držal vse z železno roko; zakaj komaj so se spustili v gozd, sta jim pri-
CHICAGO, ILL.
HOUSE FOR RENT
BENSENVILLE, TOWNHOUSE — 3 bedrms., 1% baths, finished basement, carpeting, draperies, built-in range, $175 per month. PO 6-3392.
(26)
MUSICAL INSTRUMENTS FOR SALE
2 ACC-ORGANS. The electronic combination of accordion and organ, j-ike new, was $1,495, now $900. r,ike new, was $2,495, now $1,500. Private party (will trade). DU 1-0183.	(24)
HOUSEHOLD HELP
COOK — Camp Timberloft, Wild Rose, Wise. — Experienced cook for nine weeks. Prepare meals for 80 people. Modern kitchen. Wilmette Girl Scouts. AL 1-3100, Eve. call OR 5-4100 Ext. 521.	(27)
Jezdeci so hoteli kar takoj zasesti konje, zdirjati proti meji, ujeti čim večje število Nemcev in njih glave vreči gospodu pred noge, toda to njihovo željo je ohladil Matko, ki je vedel, da sede Nemci po mestecih in gradičih, a vaščani so iste krvi, le da žive pod tujo oblastjo. Toda ne ta šum, ne kriki, ne škripanje žerjavov pri vodnjaku niso mogli zbuditi Juranda, ki so ga z voza prenesli na medvedji koži v njegovo sobo na posteljo. Ostal je pri njem o. Kaleb, prijatelj od davnih let, ki ga je ljubil kot lastnega brata; začel je iskreno moliti, naj Zveličar sveta vrne nesrečnemu Jurandu oči, jezik, roko. Težko utrujeni popotniki so odšli takoj po zajtrku počivat. Matko se je prebudil že pred poldnevom in ukazal hlapcu, naj pokliče Tolimo k njemu.
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
-AVERN AND GRILL. In North west suburb. Industrial section. —
$15,000. Plus stock. Contact Owner. Tel 824-9217.	(25)
DRIVE IN — Burgers, Hot Dogs, Chicken, Shrimp, etc. E-Z oper., Excel, bus. Lge. parking area, Bldg, and equip, priced right. Estab. 10 yrs. Orig. owner must sell. BE 3-8808. (25)
MEAT MARKET WITH BUILDING Good established business. Owner selling on account of illness. Priced for quick sale. Phone HI 7-0445.
•'25)
MALE HJiLP
WANTED AT ONCE!
50 OWNER OPERATORS
with steel hauling equipment, late model tractor and trailer, Illinois license preferred.
To work within 100 miles radius of Chicago.
Contact Safety Department
SIMS MOTOR TRANSPORT LINES 610 W. 138TH ST.	RIVERDALE, ILL.
also men with same equipment for steel hauling between points in Illinois, Indiana, Ohio, Michigan and Kentucky.
(24)
HELP WANTED
WE NEED REGISTERED NURSES ($370 Per Month)
Full or part time for medical, surgical, rehabilitation, psychiatric, and children’s services.
ALSO INSTRUCTORS ($390 Per Month)
In affiliate student practical nurse program, pre-service and in-service education program. Excellent retirement and group hospitalization plans. Liberal vacation benefits. Educational opportunities. Applicants must be licensed to practice in Illinois or must qualify for license within 6 months. For personal interview contact:
PEORIA STATE HOSPITAL Personnel Officer
7107 S. Adams St., Bartonville, 111.
(28)
In ker je prej izvedel od Čeha, da je Jurand pred odhodom vsem ukazal ubogati; Zbiška in da mu je po duhovniku izročil '5[pihov, je rekel staremu ž glasom gospodarja: “Jaz sem stric vašega mladega gospoda in dokler se ne vrne, bom ukazoval tukaj jaz.”
Tolima je pobesil svojo volčji podobno glavo, zaslonil z dlanjo uho in vprašal:
“Vi ste torej, gospod, žlahtni vitez iz Bogdanjca?”
“Da,” je odgovoril Matko. “Od kod veste zame?”
“Ker vas je pričakoval in povpraševal po vas mladi gospod Zbiško.”
Ko je Matko to slišal, je planil pokonci in pozabivši svoje dostojanstvo zakričal: “Ali je Zbiško v Spihovu?” “Bil je, gospod; a pred dvema dnevoma je odpotoval.” “Pri ljubem Bogu! Od kod je prišel in kam je šel?” “Prišel je iz Malborga, a med potjo je bil v ščitnu; a kam je potoval, ni povedal.” “Ni povedal?”
“Morda je povedal duhovniku Kalebu.”
“Hej, mogočni Bog! Torej sva se zgrešila!” je govoril Matko in se tolkel z dlanmi po udih.
Tolima pa si je z roko zaslonil še drugo uho:
“Kako pravite, gospod?” “Kje je duhovnik Kaleb?” “Pri starem gospodu ob postelji.”
“Pokličite ga! Ali pa ne . . . Sam pojdem k njemu.”
“Pokličem ga!” je rekel starec.
In šel je. Toda preden je
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
4 Bdrm. Dutch Colonial with Carpeting, IVz baths, natural firepl. Lge. wooded lot, 2% car gar. 1 blk. to shopping & trans. $21,900. For appt. GI 8-2841.	(24)
PALATINE—YOUR OWN GARAGE and apartment. Drive to your front door. New modern building, two bedrooms. — Large living room, dining room, cabinet kitchen, tiled bath, patio, front and rear porch. Laundry and storage space. Drive in garage. — Walking distance to trains, stores, schools, churches.
169 E. Chicago, 825-2193.
(24)
HOUSE AND LOT. 5 Rooms, oil heat. Cyclone fence. IY2 car gar, Storms, screens. Low taxes. Close to everything. By owner. $17,000. OL 2-0412.	(25)
DEERFIELD — 3 bedrms., 2 full baths. Brick Frame. Tri-level. 2 car gar. Large landscpd. lot Nr. schls., transp. By owner. Mid 20’s. WX 5-4368.	(26)
HELP WANTED — FEMALE
OUTSTANDING OPPORTUNITY FOR
REGISTERED
NURSES
Supervisors, and staff nurses for 200-bed JCAH accredited general hospital. New pediatrics, intensive care and recovery room area. Located in capitol city of Oregon and within walking distance to university, 60 miles from the Pacific Ocean. Minimum salary for staff nurses $375. Minimum salary for supervisory $425, plus evening and night diferential. Wire, call or write to
MRS. FAE LEFOR, R. N.
DIRECTOR NURSING SERVICE
Mullauly Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM
POGREBI OD $200.00 NAPREJ 363 East 15Gth Street
AMBULANČNA POSLUGA
KEnmore 1-941^1
SEDEMDESET LET
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicanb vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
ZAČARANO DREVO — Sredi kamenite obale pri Carmelu, Calif., se dviga izmed skal tole samotno drevo. Okoličani mu pravijo “začarano” drevo in nekateri hodijo prav radi v njegovo bližino zbirat svoje misli.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate mladino od $500.00 do $15,000.00.
odrasle in
SALEM
MEMORIAL HOSPITAL SALEM, OREGON
(24)
EXPERIENCED COOK
FULL TIME
APPLY MRS. BLANDFORD
BELMONT COMMUNITY HOSPITAL 4058 W. Melrose
(26)
pripeljal duhovnika, je vstopila Jagienka.
“Pojdi sem! Veš, kaj je? Pred dvema dnevoma je bil tu Zbiško.”
A ona je v hipu izpreme-nila obraz in noge, obute v ozke pasaste nogavice, so očividno zadrgetale.
“Bil in odšel?” je vprašala z utripajočim srcem. “Kam?” “Pred dvema dnevoma, a kam, ve morda duhovnik.” “Moramo za njim!” je rekla z odločnim glasom.
Kmalu je vstopil duhovnik Kaleb; misleč, da ga kliče Matko zato, da. bi povprašal po Jurandu, je rekel, ne da bi čakal na vprašanje:
“še spi.”
“Slišal sem, da je bil Zbiško tu?” je zaklical Matko.
“Da. Pred dvema dnevema je odpotoval.”
“Kam?”
“Sam ni vedel . . . Iskat. . . šel je proti žmujdzki meji, kjer je sedaj vojna.”
“Pri milem Bogu, oče, pripovedujte, kaj veste o njem!” “Vem toliko, kolikor sem od njega slišal. Bil je v Mal-borgu in si je tam pridobil veliko varstvo v mojstrovem bratu, ki je pri njih med prvimi vitezi. Po njegovem pove-' lju je Zbiško smel iskati po vseh gradovih.”
“Juranda in Danuško?” “Da, ali Juranda ni iskal, ker so mu povedali, da ne živi več.”
“Pripovedujte od začetka.” “Takoj, samo da se oddahnem in zavem, ker prihajam z drugega sveta.”
“Kako z drugega sveta?” I “Z onega, ki ne prideš vanj na konju, ampak samo z mo-1 litvijo . .. in od nog gospoda! Kristusa, kjer sem prosil usmiljenja za Juranda.”
“čudeža ste prosili? Imate tako moč?” je vprašal Matko j z veliko radovednostjo.
“Moči nimam nobene, toda ima jo Zveličar, kateri, ako hoče, povrne Jurandu oči, jezik in roko . . .”
“Da bi le hotel, pa bi že storil,” je odgovoril Matko, “sicer pa niste prosili kar si bodi.”
Duhovnik Kaleb ni nič odgovoril, morda ni slišal, ker je imel še vedno oči nekako nezavestne, in res je bilo videti, da se je bil poprej popolnoma zatopil v molitev.
Sedaj si je pokril obraz z rokami in je nekaj časa molče sedel. Naposled se je stresel, si otrl z dlanmi oči, potem pa je rekel:
“Sedaj izprašujte!”
“Na kakšen način si je Zbi-
i\
ško pridobil sambinjskega starosto?”
“Saj on ni več sambinjski starosta ...”
“Nič zato . . . Pazite, kaj vas vprašam, in pripovedujte, kar veste.”
“Pridobil si ga je na turnirju. Ulrik se rad dvoboju je in se je boril tudi z Zbiškom, ker je bilo v Malborgu veliko viteških gostov, a mojster je priredil viteške igre. Ulriku je . počil jermen na sedlu in Zbi-j 7 ško bi ga bil lahko prevrnil s!V konja, ko pa je to zapazil, je , ,, treščil sulico na tla in še ujel ' {/ omahujočega viteza.”
“Hej! Ali vidiš!” je zaklical Matko, obrnivši se k Ja-gienki. “Zato ga je Ulrik vzljubil?”
K
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške pod-7 porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
ČE SE SELITE

ZULICH
INSURANCE
AGENCY

; 1811.5 Neff Rd. IV 1-4221^ Cleveland 19, Obir

$
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
ff
^ Moj stari naslov: ......................
\ .......................................
Moj novi naslov: .....................
^ 1' MOJE IME: .............................
* //
U	PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO
___________________v

P'-—
VZTRAJEN TOVARIŠ — Pes Duke se igra vneto s svojimi otroškimi prijatelji v Topeki, Kan. Na sliki ga vidimo, ko se pravkar spušča po drsniku. Učitelji imajo težavo z njim, ker hoče z otroci tudi v učilnico.
1
4
Ki
$$
Gl
Sf
r;
n
a 3	S J?	■£ a