priložena od
štajerskega gospodarskega društva.
L. 1883.
10. junija.
Stev. 10.
Deželna poljedelska šola t Grottenhofu.
Naloga poljedelske šole je toliko izobtažiti svoje učence opiraje se na omiko, ktero so si pridobili v ljudskih šolah, da so v stanu na kmetskem posestvu racijonalno gospodariti.
Ta namen ima tudi Štajerska deželna poljedelska šola v Grottenhofu, ki je stopila na mesto nekdajne stanovne poskušalnice opušene kot učilnica leta 1867, in se je odperla 1. novembra 1867. Po učilnem načertu spada med praktične poljedelske šole, ker nar večja važnost se stavi na ročno in umetne izobraženje v kmetijstvu.
Učilni namen teb poljedelskih šol je razširjenje poduka r predmetih predpisanih za 7 in 8 razred ljudske šole, v nekterih krajih pa se želijo tudi poboljšati pomanjkliva ročna dela pri različnih oddelkih kmetijstva.
Pravi kurz (tečaj) naše deželne poljedelske šole terpi dve leti s teoretičnim in praktičnim podukom, zedinen pak je s to šolo tudi pripravlalni kurz terpeč eno Isto, ki je razdelen v dva razreda.
V razredu A, ki je za tiste učence, kteri kmetijstva iz lastne skušnje ne poznajo, se ne podučuje teoretično (to se pravi samo z besedami) temveč samo praktično (to je kmetijstveni predmeti in dela se kažejo in učenci se vadijo s svojimi rokami). S tim pridobijo učenci potrebno vajo v kmetijstvu za pravi kurz.
Obiskovati razred A svetovali bi tudi s tistim gruntarskim sinovom, ki ne morejo ostati na poljedelski šoli več ko eno leto. V tem enem letu se izurijo v kmetijskih delih in naučijo se ravnati s kmetijskimi mašinami.
Razred B je odločen za take učence, kteri bi radi vstopili v pravo poljedelsko šolo, pa niso dovolj izobraženi v predmetih, ki se učijo na ljudski šoli. Podučujejo se vsak dan 4 ure in oziraje se na to kar že znajo, želi se jim podati vsaj toliko vednosti, kolikor si je morejo prisvojiti v šestem razredu ljudske šole.
Obe leti pravega kurza nadaljuje se poduk v predmetih ljudske šole (nemški jezik, zemljeznanstvo, zgodovina, naravoslovje, računstvo, zemlopisje ali geografia, risanje, pisanje) zraven tega podnčnje se
teoretično in praktično v posebnih kmetijskih predmetih.
Posebni kmetijski predmeti so za pervo leto: Rastlinoreja (in sicer: znanstvo orodja in mašin, znanstvo zemlje in gnoja, obča in posebna reja rastlin, obdelovanje travnikov, sadje-, vinoreja in obdelovanje zelenji.ve) in gozdarstvo. Drugo leto prida na versto živinoreja (poduk v reji in hrani živine in rejah posebnih živinskih sort, govedoreja, konjereja, reja ovac in svin, čebelarstvo) poduk v ravnanji z mašinami vvod v kmetijstvu, knjigovodstvo in razlaganje postav.
Poletne mesce odpade teoretičvi poduk v kmetijskih predmetih, poduk v predmetih ljudskih šol pa ne. Kar ostane časa se obrača v vaje pri delu Preden se delo začne, razloži se učencom, kakošen namen ima to delo, zakaj naj se opravlja na sledeči način, in kako se strinja sploh z drugimi kmetijskimi deli. Dela se opravlajo po navodu učitelja ali delovodja.
Učenci se morajo dela prav dobro naučiti, in opravljati ga dostojeno namenu. Le tisti, ki se je naučil sam dobro delati vsako delo, postane dober kmetovalec, ve ceniti vrednost dela, re porabiti delavne moči koristno, ve presoditi, koliko vrednosti ima delo vsacega delalca, in odpravi nesposobne in nerodne delalce.
Praktični poduk obsega dela v sadni drevesnici, v drevesnici sploh, v sadnem vertu, v vinogradih, v vinski kleti, v semenici, v zelenjavnem vertu pri poskušinji sejati gozdna drevesca, dalje dela pri obdelovanji travnikov, obsega kosenje s koso in z ma-šino, spravljanje sena, obsega poduk orati in z brano vlačiti, z roko in z mašino sejati, žeti poljske pridelke s serpom in z mašino in jih s koso kositi, mlatiti z mašino, čistiti žito, obsega poduk skerbeti za dobro ohranenje pridelkov, in gojo in kermo domače živine, napravljanje gnoja i. t. d. Ta dela se določujejo učencom po odločenem načertu, ki se ravna po njihovi sposobnosti. Tako se določuje učencom pervega leta (in pripravlalnega kurza) sejati seme v sadni drevesnici, saditi odrezanih tert v vinogradnici, cepiti lesnike, gozdno seme sejati in mladike presajati, sadna drevesa saditi, obrezovati in jih izrejati, nadalje dela pri setvi ali sajenji, ob-
delovanji in ipravlanji koristnih zelišč v kmetijskem botaničnem vertu, in pri čebelaratvu; učencom dru-zega leta pak obdelovanje vinogradov, dela v vinskih kletih, nova naprava pri različnih obdelovanjih, sprav-lanje sena, sadja in terganje grozdja, reja in ker-menje domače živine, naprava sirovega masia (butra) in sira; učencom tretjega leta odločujejo se dela pri žitni mlatvi z mašino in pri čiščenji žita, pri oranji in povlačenji z brano, pri napravi dobrega gnoja, pri sejanji z roko in z mašino; pri obdelovanji koruze, repe za živinsko kermo, repe za sladkor, krompiija i. t. d. pri košči s koso in z mašino, pri žitni žetvi s serpom in z mašino, pri spravlanji koruze, repe, pese, krompiija i. t. d. in pri delih za njihovo pametno ohranenje na skednih in v kletih.
Sredstva v poduk ima šola svoje lastno kmetijstvo obsegajoče 53'/« hektarov (brez gozdov ki so pri tem posestvu) in mnogoverstne zbirke kmetijskih tvarin.
Na kmetijskem posestvu se redijo Pinčgavska goved, Berkshirske in Suffolske svinje čistega plemena. Posestvo ima vinograde, hmeljeve verte, drevesnice in tertnice in polja za poskušnjo, kmetijski botanični vert ima vse važne koristne rastline mno-goverstnih plemen, čebelarstvo in reja rib ste tudi na tem posestvu, oareja se sirovo maslo, sir, mošt iz sadja in vino iz grozdja, suši se sadje, belita in obdelujeta se lan in konoplja ca pameten racijooalen način.
Zbirke imajo učilna sredstva za poduk v kemiji, fiziki, naravoslovji, v merjenji polja, in v vsih kmetijskih predmetih, in bukvarnico z bukvami v poduk v kmetijstvu in v splošno omiko.
Učitelji so: Ravnatelj, ki podučuje v kmetijskih predmetih razen obdelovanja rastlin, učitelj za rastline, ki mora pomagati ravnatelju voditi in nadzoriti praktična dela, učitelj za predmete, ki se učijo v ljudskih šolah in nadaljujejo v kmetijski šoli, in učitelji za razred B pripravlalnega kurza.
Da se mladeneč vzame v to šolo mu je treba prinesti rojstni list, spričevalo, da so mu bile koze stavljene, spričevalo o dobrem obuašanji, spričevala iz ljudskih Šol, spričevalo od zdravnika, da je popolnoma zdrav, in pismo od stariše7 ali njihovih namestnikov, v kterem se zavežejo spolniti plačilne pogoje.
Plačilni pogoji so:
Za brano in za preskerbovanje razen obleke na
leto...........180 gold.
Za poduk..........36 ,
Za porabo hišnega orodja in za posteljo 14 , Skupaj . 230 gold.
Denar za hrano in preskerbovanje se mora plačati vsako četert leta (vsake kvatre) naprej.
Denar za poduk in za rabo hišnega orodja se plača vsacega pol leta. Izstopi učenec iz šole prostovoljno ali prisilen, nima nobene pravice Hijati plačanega denaija nazaj.
Stanovanje dobijo učenci v dostojnih prostorih, ki so lastnina te učilnice. Snaženje perila preskerbi učilnica brez posebne plače, samo skerbeti mora vsak učenec, da je njsgovo perilo zaznamenovano z začetnimi čerkami njegovega imena.
Vsak učenec mora seboj imeti, ko vstopi 4 srajce, 3 spodnje hlače (gače) 4 pare nogovic, 6 robecov (smerkovcov) en glavnik za prah in enega za česati se, eno kertačo za obleko, eno majhino in eno veliko kertačo za čevlje snažiti, vse kar je potrebna k šivanji, popolno zimsko in popolno poletno obleko in dva para dobrih čevljev.
Ta šola ima podeliti mnogih štipendij, ktere se razpišejo po časnikih, in podelijo pred začetkom šolskega leta.
Denarja od tih štipendij tisti ne dobijo v roke, kterim so podelene, temveč vzamejo se v šoli v stanovanje in preskerbovanje in so oprosteni plače denarja za poduk, io za rabo hišnega orodja; obleko, bukve, in kar je za pisanje treba morajo si pa sami preskerbeti.
Šolsko leto se začne pervega oktobra, io kdor hoče biti vzet v šolo, se more nar manj tri tedne popred oglasiti pri ravnatelji šole.
0 sadjereji.
Gospod J. Grabner priporoča v svojem članku izdanemu v številki 9 časopisa .Steirischer Landbote" posebno poletno vinsko jabelko (Sommer-weinling) rudečega ŠSetinera, in zimsko vinsko jabelko (Winterweinling). Zlo hvaležen sem temu prijatelju napredeka za njegovo poročilo, in dovolim si naznaniti opiraje se na to objavo, kako se taka priporočila obornejo nar ložje v svoj prid.
Jaz priznavam vrednost priporočenih sort, pa tudi vem prav dobro, da se morejo rediti še mnoge druge prav dobro čislane sorte. Pri tacih priporočilih pak je posebno gledati na eno prav važno reč. Obče hvaljeno in prav dobro plačano Sevniško voščeno jabelko (Wachsapfel) priporočali in hvalili so mi od vsih strani, toraj sem jo poskusil saditi in ta poskušDja se je po mojih mislih prav dobro obnesla. Zadno jesen sem pokazal ponosno svoj pridelek, ter pohvalil sem se, da sem dokazal, da se to jabelko redi tudi dobro v Šentjurski okolici. Gospod Boštjančič iz Sevnice je pogledal moja ja-belka, izrekel pak je sledeče besede: , Za Božjo voljo! ne prodajajte tih jabelk za sevniške, če ne zgubimo mi vse zaupanje, ki smo prodali letos za 80000 goldinarjev voščenih jabelk v Terst in na G gyptovsko I* Na te besede bil sem nekoliko zavzet, ter sem popraševal tudi drugod. Med drugimi rekla sta mi gospa Wokaun iz Celja in gospod Vizjak po domače Pečovšek v Teheijih, ki ima toliko lepega sadja, kakor malo kdo drug, da se sevniška voščeha ja-belka pri nas le slabo redi, in da je njej ugoden kraj le prav majhen na posavskem obrežji na Kranjskem in Štajerskem.
P
Za Štajersko bilo bi posebno Talno in koristno, če bi sadjeiejci iz različnih delov dežele objavili svoje poäkuäinje, in posebno poudarjali, ktere sorte se redijo tu in tam prav dobro, sredno ali slabo.
Ker pa tudi na ta način niso izključene zmot-njave, in bi bil morda marsikak sadjerejec s svojim srednim ali celo slabim pridelkom prav zadovoljen, kakor se je zgodilo meni, dokler bi se mu ne od-perle oči od drugih strani, bilo bi svetovati napraviti vsako leto malo razstavo sadja, na kteri bi ie reklo na primer:
1.	Štetiner iz FOrstenfelda, Celja, Ptuja, Hochen-
burga i. t. d.
2.	Voščena jabelka iz FOrstenfelda, Celja, Ptuja,
Hochenburga i. t. d.
3.	Žlahtni bemec iz FOrstenfelda, Celja, Ptuja,
Hochenburga i. t. d.
Ko bi se ponavljale take razstave nekoliko let, bi se prav lahko natanjko poizvedilo, kteri kraji in ktero zračje na Štajerskem je ti ali uni sorti ugodno, razdelila bi se potem dežela v različne sadonosne kraje, in natanjka vednost tih razmer bi gotovo neznano poboljšala sadjerejo na Štajerskem, ktera ima za nas nar večjo važnost. Doktor Ipavic.
Od Harilorskega sadjerejskega društva.
Da bi se vstanovilo sadjerejsko društvo v Mariboru napravil se je ie začetek tega leta tukaj komitš ki je naredil pravila (štatute) z.i tako društvo, in jih je predložil c. k. namestništvu v poteijenje. Iz pravil tega društva, ktera so sedaj ie poteijena, se vidi, da bo imelo novovstanovljeno društvo ime: .Sadjerejsko diuštvo za celo Mariborsko okrajno glavarstvo* in ima namen povzdigniti sadjerejo obče in posebno napravljati šolske verte, in jih lepo gojiti. Udje tega društva imajo dolžnost podpirati dejavno vstanovljenje in gojo šolskih vertov in vertov za poskušinje, posebno pa kmete napeljavati do raci-jonelne (pametne) sadjereje. Vsak ud, izjemši častnih udov, mora plačati na leto kot svoj dodatek za društvene namene 1 goldinar. Zbori bodo vsako leto enkrat, po potrebi tudi večkrat, poklicevali se bodo z naznanenjem dnevnega reda od društvenega odbora, in smejo se soklicati enako potovalnim zborom vsako leto v drugem kraji, kjer se poljubi, če je ta kraj le v Mariborskem okrajnem glavarstvu in je tak zbor v odločnem kraji ugoden društvenemu namenu. Če bi se društvo razpustilo ali razderlo njegovo premoženje pride Štajerski kmetijski družbi v last.
Na podlagi teh pravil bil je pervi zbor društva 5. maja t 1. v sobani gostilne pn .Stadt Wien' v Mariboru. Došlo je k zbora 60 učiteljev iz Mariborske, iz Slovenbistriške in Šentlenartske okolice, tudi več mestjanov in grantnih posestnikov iz Mariborskega mesta. Počastili so tudi zbor s svojo na-znočnostjo gospodje: Doktor Duhatsch, Mariborski župan, c. k. svetovalec dokx>r Moliš ravnatelj de-
želne sadje- in vinorejsks šole, gospod Kallmann, profesor Meli, doktor Lorber i. t d.
Po kratkem pozdravu zbora od gospoda Robitscba, c. k. okrajnega šolskega nadzornika, ki je posebno omenil, da pelja pot do poboljšanja sadjereje v našem blagoslovljenem, in za sadjerejo vstvarjenem kraji edino skoz ljudske šole, govoril je gospod svetovalec doktor Mullč, ter je rekel, da mu sicer ni mogoče govoriti v imenu Štajerske kmetijske družbe, prepričan pa je, da bo podpirala imenovana družba novovstanovljeno društvo iz cele svoje moči.
Potem, ko je predsednik dal prebrati društvena pravila, volil se js društveni odbor. Volen bil je za predsodnika gospod c. k. okrajni šolski nadzornik Robitsch, za njegovega namestnika gospod doktor Ferk, za pervovodja nadučitelj gospod Nerath, za blagajnika gospod Fontana, kupec v Mariboru, za odbornike gospodje Stampfl, Kallmann, Praprotnik, Slekovec, Reich in Windisch. Oovor, ki ga je potem obče znani verli učenjak v sadjereji gospod Stampfl, govoril, dopade! je vsim poslušalcem. Opiraje se na svoje 301etne skušicje priporočal je rediti le malo pa dobrih sort, sedajna kupčija tirja veliko dobrega blaga od ene same sorte, ne pak mešance od sadja vsake sorte. V svojem vertu ima nasajenih čez 80 jabelčnih sort. priporočati pa sme samo tri posebno dobre: Pariško Rambnur-Reinetto (Canada Reinette) zavoljo dobrega okusa in obilnega doneska, tudi se ta jabelka nar draije proda, Karmelitsko Reinette, ki je nenavadno noseča in ima iz-verstno dober okus; drevo zraste prav veliko in donaša v starosti od 20 do 25 let mnogokrat cel štartin jabelk, p o z i m s k o zlato Parmeno (Winter-Gold-Parmäne). ki ima nar lepše deblo pa se mora vsako deseto leto zopet omladiti. Pri volitvi različnih drugih tako imenovanih domačih sort je treba 'velike pazljivosti. Večinoma rastejo ie v drevesnici prav slabo, in donašajo poznega sadja, ter se dajo porabiti samo za mošt Mašancker se za naše kraje ne sme priporočati.
Nadaljo poudarjal je govornik, da bi bila naloga gospodov učiteljev skerbeti tudi za izrejo predobrih hrušk za obede, in sicer iz visokih in malih dreves, ta donašajo sadja vsako leto, vzamejo malo prostora zase, in trud prav dobro izplačajo, posebno če se jih nekoliko več redi.
Pa tudi pri hruškah naj se volijo nar ilaht-nejše, nar bolj rodovitne in nar draije sorte. Za naše kraje bi se priporočale: 1) Liegelnova pozimska buternica (Liegeis Winlerbutterbirne), 2. Dielova buternica (Diels Butterbirne), 3) pozimska •'ebantova hruška (Winter-Dehantsbirne); jesenske sorte 1. Dobra Lojza (Guts Louisa), 2. Napoleonova buternica (Napoleons Butterbirne) 3. Okusna Charneu in 4. Fondante de bois.
Vse te hruške ljubijo mokro in debelo ali globoko zemljo.
Po omenjenji še nekakih sort koščicnega sadja sklenil je govornik svoj zanimiv govor, ki je vsim prav dobro dopadel.
Konec zbora sklenilo se je podeliti nekterim šolani divjih mladik in berstov Žlahtnih sort za cepljenje.
Tretjega maja je bila seja društvenega odbora. T ti seji naznanil je predsednik, da se je podelilo od društva šolam v Jarenini, v Hočah, v Rušah, pri gornji sv. Kungerti, pri sv. Marjeti, v si. Pesnici, v Lembachu, v Makolih, v Poljčanah, pri sv. Lenartu, pri sv. Barbari blizo Vurberga, pri sv. Jurji na slovenskih goricah in pri sv. Rupertu vsaki 200 do 400 divjih mladik in dostojno veliko berstov žlahtnih sort, da se divjaki morajo cepiti. V ti seji sklenilo se je tudi med drugim zahvaliti se ravnateljstvu deželne sadne drevesnice in vinogradnice za brezplačno darilo žlahtnih berstov in za veliko pomoč, ktero ima društvo od imenovanega ravnateljstva.
J. R.
Poročilo iz kmetov.
Sv. Lenart na slovenskih goricah. V kljub slabi neugodni jeseni zgodnje žito prav krasno in gosto stoji, pozno sejano posebno po hribovih obnožjih in pc grapah je deloma pozeblo, deloma zaostalo, deloma pak ga je zadušil plevel. Po pravici toraj hvali kmetovalec zgodnjo setev. Setev spomladanskega žita morala se je veršiti letos večidel v mokro zemljo. Kerme bomo imeli menca letos veliko, ker trava po travnikih raste zavoljo vednega deževnega vremena tako krasno, da jo je veselje viditi, akoravno pihajo vetrovi še vedno od severa. Bilo bi želeti obilega sena, ker kerma za živino je dosegla pretečeno zimo zavoljo pomanjkanja tako visoko ceno, kakor že dolgo popred ne, in bilo js le prav malo kmetovalcov, ki niso terpeli pomanjkanja pri živinski kermi.
Od sadnih dreves cvetel je letos skoraj vsak germ, in upati je da bo nekaj ostalo, ker cvetje se je veršilo v hladnem vremenu.
Terte po vinogradih letos dolgo časa niso začele poganjati, zato pa so jele poganjati zgodnje in pozne sorte ob enem času, iz česar smemo sklepati na zoritev ob enakem času in na enak razvoj grozdja. Tudi grozdje se pokaže skoraj pri vsaki terti koj za pervim ali drugim listom, kar je po izreku starih vincarjev prav dobro znamenje.
Upati smemo toraj sredno dobre letine če nas vremenske nasreče ne zadenejo. Če se bodo spolpila prerokovanja starih vincaijev, da pride toča čez sto dni po vsaki megli mesca marca, bati se moremo mesca maja trikrat toče, ker letošnjega mesca marca smo imeli tri meglene dni.
J. B. Reich, nadučitelj.
Delovanje Štajerske kmetijske družbe.
Breska podružnica. 10. februvarja je bila pred-seja podružnice v Brešcah, v kteri se je oznanilo poročilo o denarnem ravnanji, se je imenik popravil.
Prilaga Štajerska
in se je naznanilo, da je daroval podružnici gospod Karol Žiga pl. Ilanor, posestnik grajšine Kraj na Horvatskem dragoceneno zbirko bukev, ki obseže podučilne knjige v vsih predmetih kmetijstva. Za to velikodušno darilo 9e je darilcu izrekla tnala. Za podružnične ude sprejeti so bili gospodje Franec Blazinčič, gruntni posestnik v Bizelji, Adolf Gabrič mestjan v Bresčah, Jakob Lastnik c. k. davkarski uradnik, Janez Malus, gruntni posestnik v Bizelji. Za zastopnike podružnice na 59. občnem zboru vo-lena sta bila podružnični predstojnik Edvard Peške in župan Nace Schniderschitsch. Centralnemu odboru se je izrekla hvala za podružnici danih dobrih bikov za rejo, da bi pomagala podružnica dvema velikima občinama, kteri terpite pomanjkanje dobrih bikov. Predlogi stavljeni od podružnice Ostgraz in od centralnega odbora podružnicam v posvetovanje poslane tikajoče občinska opravila so se poterdili, in predlagalo se je naj bi centralni odbor storil pri visocem deželnem zboru in pri vladi vse, kar je potrebno doseči, da bi se odpravile sedajne slabosti pri občinah, in bi se zedinilo več malih občin v eno. Ker se pogoji, ktere je stavil jerbasarski mojster Cehet v fogliano, ki je bil odločen za jer-basarsko šolo v Brešcah, ue morejo spolniti, aklenilo se je, prositi ministerstvo po centralnem odboru poslati jim drugega učitelja s takimi pogoji, ki so dostojni ondotnim razmeram, da bi se napravila že dolgo časa zaželena šola. Tudi o konjerejskih razmerah se je govorilo, in izrekla se je želja, da bi se ponižale plače za skok enega ali dveh v Brešcah stoječih žrebcov na 1 goldinar.
Terborljska podružnica. V podružnični seji, ki je bila 18. marca t 1. v Hrastniku, pri kteri bili so '.udi novo sprejeti udje podružnice gospodje Jošof Birlič, Ljudovit Dernovšek, Anton Marine, Blaž Dragar, Jožef Filz, Herman Kapus, Jožef Klein, Peter ROckl, Anton Urbacs in Franc Zupančič, govoril je gospod predstojnik podružnice Valentinič iu naznanil s kratkimi besedami prid in korist pristopa k kmetijski družbi, naznanil je podružnični račun, predlagal je, d^ bi bile vsako leto 4 podružnični seje in sicer versteče se ena v Ter-bovljah druga v Hrastniku, ter naznanil je, da se bo darovalo 20 udom usacemu pet sadnih dreves. Gospod Ferdinand Roš je potem govoril o pomoči kravam pri porodu, in gospod podružnični predstojnik imel je daljše predavanje o sadjereji, po kterem je razdelil udom 10 pušic merzlo tekočega drevesnega voska. Nadalje govorilo se je o nakupu bikov, in sklenilo se je kupiti dva rejna bika in dva meijasca Suffolkšega plemena. Nadalje se je sklenilo, storiti pripravna pota ia bi se odločil v Laškem okraji razun ,ROmerbada* še en kraj za licenciranje in sicer v Hrastniku, in da bi se v podružničnem okraji upe(jala določena cena za meso in kruh. Gospodu K. Mecke se je izrekla od podružnice zahvala za nadzorstvo pri rabi triere in za sprejem
plačil za njeno rabo._
kmetijika druiba.