St. 101 Poštnin glibu i 5ČJW; V Trstu, v petak 2S. aprila 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik JtLvu izhaja, Lzvzemši pondeljek, vsak dan «v. FrtnHftt Asiflcegt St 20. L nadstropje. Dopisi tof W po^Jo ufMftvu. Nelrankirana piaoa se ne sprejemajo, rokopisi se se Jrdajatdp-tf -odgovora! urcđaflt 5 te fan Oodina. - Lastnik tiskarna vgfno*. Tisk tiakaou Edinost Naročnina znaša za mesec L 7.3 mesece I, m^lb ^ L 32. in celo leto L 60.-Za inozemstvo mesečno 4 lire vet — ^flgfcž uredništva in uprava It - Posamezne Številke v Trstu tn okolici po 20 stotfnk. — Oglasi se računajo v ilrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov m« po 40 cent" osm.tnice. In zahvale, poslanice in vabita po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po l 1 - Mali oglasi po 30 st beseda, najnan] pa L 2 — Oglasi ftaroSnina ki reklamacije se pollljajo IzUuČno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv.1 FrančiSka Aslškega itev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In nprave 11-57.' Za sporazum med Italllo In Jugosimllo Giuseppe Prezzolini, ki se v svojih spisih dosledno in vztrajno zavzema za sporazum med Jugosloveni in Italijani, je priobčil te dni v zagrebškem «Tagblattu» članek, v katerem utemeljuje z zgovorno besedo potrebo takega sporazuma. V teh dneh — tako začenja — ko se vsaj dozdeva, da pride do uradnega miru med Italijo in Jugoslavijo, je umestno, da javnost obeh dežel opozorim na neko pomembno resnico, ki je ta, da noben uraden mir ne more imeti važnosti, če ga ne spremlja tudi javno mnenje s trdnim sklepom, da se ne sme odlašati z vzpostavo prijateljskih cdnošajev! Kakor med obema vladama, tako obstoje tudi med javnim mnenjem v obeh državah nesporazumlje-nja in medsebojne krivičnosti. Ali največjo dvoumnost in najtežjo krivico so zagrešili tisti, ki so sprejeli rapallsko pogodbo z namenom, da jo bedo kazili in z nado, da bo razveljavljena. In to zlohotno mišljenje sel ne pojavlja toliko- v odkritem odporu proti! načelom pogodbe, kolikor v prikriti so- j vražnosti proti podrobnostim pogodbe! ^ Veliko pravilneje je v tem slučaju posto-j pal tisti, ki se je na podlagi svoje na- ( rodne razvnetosli in politične odkritosrčnosti čutil poklicanega za odpor in je, povedal, da je zaklet sovražnik pogodbe.; V Italiji (in menda tudi v Jugoslaviji) je v parlamentarnih krogih navadno, da ka- j ko idejo ali pogodbo presojajo le zunanje, i da jo morejo potem tem lažje odklanjati.! Navidezno se dajo prepričati; potem pa se razkrivajo kot skrajneži ter stavljajo za-j hteve, ki v resnici niso upravičene. In ta-; ko ustvarjajo polagoma ozračje razoča- • ranja. Dobro bi bilo, ko bi se sedaj ne pono-vilo, kar se je zgodilo s pogodbo v Rimu leta 1918. Potrebno je, da tisti činrtelji, ki so iskreno udani rapallski pogodbi, vztra- J jajo pri svojem naziramju, dokler se ne j doseže njena izvršitev. Prezzolini meni, da je v Italiji v tem Pogledu na boljšem nego pa v Jugoslaviji, j V Italiji da je skupina — četudi ne velika — odgovornih in merodajnih politikov, ki se ne izneverjajo stvari, ki so jo izpoznali za dobro tudi za Italijo. V Jugoslaviji pa da ni nobene take skupine. So sicer tudi politiki in novinarji, ki na štiri oči obžalujejo skrajni nacionalizem v svoji deželi, ali; kje so tisti, ki bi ga c/dkrito obsojali?! V Jugoslavifi bi re morale obrazovati politične skupine, ki bi sporazum z Italijo odkrito sprejele za podlago svojega poltične-ga programa. Eden naiglobokejših vzrokov nesoglasij med Italijo in Jugoslavijo je vsakodnevno zastrupljanje javnega mnenja s strani časopisja obeh dežel. Razblinja se vsak, neprijetni, četudi neznatni dogodek. Poročila so pretirana, njihovi nadpisi kričeči, a podrobnosti *esto spačene. Zlo je tudi v tem, da poročila le redkokdaj prihajajo naravnost, marveč iz nezanesljivih vircv, celo z Dunaja. V večjih mestih Jugoslavije bi se morali ustanoviti dopisni uradi, ki bi pošiljali zanesljiva, obvestila, kar bi dobro služilo tudi italijanskim tr-govccm. ^ na eni ne na drugi strani ne morejo živeti sedaj v kraljestvu resničnosti. Tudi medsebojni obiski bi veliko koristili. Tu pripoveduje Prezzolini, kako presenečen je bil neki italijanski nacionalistični novinar, ko je videl, da si moški v Jugoslaviji ne mažejo brade z lojem, da ne jedo Italijanov za zajuterk in kosilo, da marveč mnogi govorijo tudi italijanski jezik, živijo v mirnem razvoju, imajo bogato trgovino m obdelujejo najlepše polje. Neki drugi novinar pa se je uveril, da na razpad Jugoslavije m misliti vkljub vsem tež-kocam med Srbi in Hrvati! Taka izmenjava medsebojnih vtiskov bi se marala pomnožiti! Ne trdi, da bi že tako izpoznavanje samo moglo odpraviti vse spore med narodi, ali medsebojno izpoznavanje je vendar sredstvo za prepre-čanje nepotrebnih in neupravičenih sporov. — Na to omenja Prezzolini rimski zavod za vzhodno Evropo, ki razvija vedno večjo delavnost. Veliko vrednost pripisuje monografiji o Jugoslaviji. To je menda edina italijanska knjiga o Jugoslaviji. Med Italijani je veliko stremljenje, da bi se poučili o sosednih deželah, tudi o tistih, s katerimi so v nasprotju. Prezzolini se nadeja, da se važno rimsko središče, zavod sv. Jeronima (San Girolamo degli Schiavoni) skoro povrne Slovanom. Naj bo že zakonita lastninska podlaga taka ali taka, vsekakor da je tudi v italijanskem interesu, da so tam Jugosloveni lastniki, ker se s tem ustvari zanje v Rimu središče za nauke in privlačna točka — torej ve« z Italijo. Poleg teh praktičnih podrobnosti je konečno potrebno, da se javno mnenje (v Italiji) uveri o kaj enostavni stvari: da ne pomaga, če se z besedami želi sporazum med Jugoslavijo in balkanskimi deželami, ako se ob enem nasprotuje njihovim interesom in stremljenjem; da ne koristi sama želja po sporazumu, če se pa hkratu protestira radi Črne gore, da ne koristi, če se kaže brezmejna ljubezen za razvoj Reke, a se potem jemlje mestu vsaka možnost trgovine. Veliko boljie bi bilo — zaključuje Prezzolini — če bi odkrito zahtevali ločitev in sploh vojno v kratkem času! • • • Zagrebški «Tagblatt» pripominja, da marsikaj v izvajanjih Prezzolinija ne drži, posebno pa, kar se tiče pretveznega boljšega razpoloženja za sporazum v Italiji, nego pa v Jugoslaviji. Saj je vse odvisno v 6rvi vrsti od Italije, ker je močnejša stran. Vendar priobčuje rad ta izvajanja, ker je Prezzolini že izkušen borec za iskren sporazum med Italijo in Jugoslavijo, Mi pa bi še dodali, da ves naš narod Ulo-eno želi, da bi se dosegel sporazum z Italijo. To so Jugosloveni dokazali v rimskem in rapallskem dogovoru. In vendar ne more priti do izvedbe tega poslednjega dogovora. Ko so prišle v naše kraje italijanske čete, je bilo naše ljudstvo uverjeno, da so prišli prijatelji in zavezniki. Naše ljudstvo je zaupalo Italiji Sedaj je vrsta na Italiji, da z nemudno izvedbo sklenjenega rapallskega dogovora in pa 2 modro pravično in dobrohotno notranjo politiko napram Jugoslovenom, ki so postali nje državljani, vzpostavi prednje zaupanje na tej in oni strani državne meje J itenferenca v Genovi ur francoski o d g o ver na Grlgflova Izvajanja — Dvorazna taktika Francije — Nova spomenica rusfei eEelegaciJI GENtDVA, 27. Konferenca v Genovi za-devlje ob vse mogoče ovire. Doslej je bilo delo omejeno rkoraj izključno na poravnavanje incidentov, povzročenih direktno ali indirektno po Franciji. Doslej je šlo vse srečno in v zadnjih dneh se je zdelo, da je tioga med velikimi zavezniki vzpostavljena: Posebno je doprinesel k slogi zaveznikov rusko - nemški dogovor, naperjen proti vsem skupaj. Sedaj, ko je incident z Nemčijo rešen, pa prihaja Francija z drugim incidentom, katerega očetovstvo je prevzel sam ministrski predsednik Poin-care. Poincarć je imel namreč, kakor znano, v Bar le Ducu govor, v katerem je nacikoval na možnost samostojnega francoskega nastopa preti uporni Nemčiji. Sir Edvvard Grigg je odgovoril v Genovi na te Poincarejeve izjave, poudarjajoč, da «izjav a, da napravi Francija v gotovih prmerih kr~ake, ne da bi se prej posvetovala s svojimi zavezniki, je jako čuden način, kako si heče Francija zagotoviti njihovo sodelovanje*. V odgovor na te izjave, je bilo dano francoskemu časopisju uradno sporočilo, v katerem se pojasnjuje francosko stališče za slučaj, da bi morala Francija dne 31. maj-nika nastopiti sama proti Nemčiji. Lloyd George je podal angleškim časnikarjem v Genovi svoje izjave — pravi sporočilo — in vladno časopisje v Londonu komentira Poincarejev govor, kakor se je moglo predvidevati. Oni angleški listi pa, ki kažejo zmerno prijateljstvo nasproti Franciji, spominjajo spričo sedanjih dogodkov spor, ki [e nastal 1. 1920. zaradi zasedbe Frankfurta s strani francoskih čet. Po mnenju teh listov se zopet začenja tedanja politika. Zasedba Frankfurta je bila popolnoma upravičena, ni pa bila vsebovana v sankcij:' -redvidenih po versailleski pogodbi. ^ . :ui da je Nemčija dovolila državni brainbi vstop v nevtralno zono na levem bregu Rena, je prekršila mirovno pogod- bo. Francija se je tedaj poslužila svoje nesporne pravice in je ukrenila ukrepe, ki so se ji zdeli v skladu s položajem. Če pa bo odškodninska komisija dne 31, prihodnjega maja ugotovila, da Nemčija ni izpolnila in ne izpolnjuje svojih odškodninskih obvez, bo Francija po mirovni pogodbi upravičena, da ukrene ukrepe, ki se ji bodo zdeli primerni, in sicer na podlagi paragrafa 18. druge priloge mirovne pogodbe. Tako uradno poročilo, ki ne more biti bolj jasno, nego je. Dne 31. majnika mora Nemčija, kakor znano, plačati zlate mi-1 jar de, ki jih dolguje na račun odškodnine in sprejeti nove pristojbine in nove kontrole, s katerimi je odškodninska komisija obremenila nemške finance. Če Nemčija ne plača in ne sprejme novih obvez, ji lahko podpis ovalci versailleske pogodbe naložijo sankcije, predvidene v versaflUski pogodbi. Francija pa se postavlja na stališče, da lahko tudi sama nastopi proti Nemčiji, če je treba tudi z zasedbo nemškega ozemlja. Seveda Francija računa na pomoč nekaterih zaveznikov, predvsem Male entetite in Poljske, katere bi hotela odcepiti od ostalih zaveznikov in jih uporabiti za svoje namene. Kakor hitro bi se ji to posrečilo, bi bilo tiMi nadaljevanje konference v Genovi brezmiselno, in Francija bi dosegla svoj uspeh. Ta taktika pa je dvorezen nož: lahko se Franciji posreči, da kemčnoveljavno onemogoči, da bi priSlo vprašanje odškodnine pred konferenco v Genovi, ki po njenem mnenju ni za to določena, lahko pa se tudi zgodi, da ravno ta taktika spravi to vprašanje pred konferenco. Zdi se, da je Francija dosegla s svojo taktiko poslednje. Lloyd George namerava namreč prestriči francosko potezo s tem, da spravi vprašanje, ali ima Francija pravioO sama nastopati, pred zbor vseh držav, ki so podpisale versaillesko pogodbo. Ker se ttitk naha- jajo zastopniki vseh držav, k! so podpisale versaillesko pogodbo, v Genovi, pride torej versailleska pogodba avtomatično na dnevni red ▼ Genovi. Seveda se bo o tem razbravljalo med zavezniki Jsamimi, na vsak način pa je zelo pomembno, da se sploh mora razpravljati o tem. Vest, da namerava Anglija sklicati v Genovo zastopnike vseh držav, ki so podpisale versaillesko pogodbo, je potrdil v snočnjem pogovoru s časnikarji tudi Grigg. Pripravljanje odgovora aa ruske protipradloge GENOVA, 27. Danes se je sestalo v kraljevski palači osem izvedencev, ki se ba-vijo posebej z ruskim vprašanjem. O sestanku ni bilo izdano nikako poročilo, toda znano je, da se je na njem razpravljalo o noti, sestavljeni v privatnem pogovoru med Lloydom Georgeom, Barthouom, Schanzerjem, Jasparjem i t. d. Ta nota bi se morala izročiti Rusom kot odgovor na njihove predloge in pojasnitve v petkovem sestanku. Ta nota bo bržkone pred izročitvijo ruski delegaciji izročena v pretres in odobritev delegatom sklicujočih držav. V konferenčnih krogih upajo, da bodo Rusi dali odgovor, ki bo omogočil nadaljevanje pogajanj in dosego sporazuma. LONDON, 27. Oficiozno poročilo pravi: Spomenica, ki jo bodo zavezniki jutri predložili ruskim delegatom, bo onemogočila ruski delegaciji vsak dvoumen odgovor. Pojasnjene bodo vse koristi, ki jih Rusija lahko ima. V prvi točki zavezniške spomenice se bo zahteval točen odgovor glede plačanja vojnih dolgov, ki se bodo znižali sorazmerno s plačilno zmožnostjo Rusije. V drugi točki se bo zahtevalo plaćanje predvojnih dolgov po primernem moratoriju, v tretji točki s* bo zahtevala odškodnina za Škodo, ki so pretrpeli tujci na svoji lastnini in končno v četrti točki se bo zahtevala povrnitev zaplenjene tuje lastnine, O teh točkah so razpravljali zavezniki na včerajšnjem sestanku. Naredilo se bo vse potrebno, da Rusi takoj odgovore. Vsako zavlačevanje rešitve teh vprašanj ovira nadaljevanje drugih del konference. Politični odbor je edini, ki še ni dokončal svojega dela, dočim so vsi drugi odbori že skoraj končali svoje delo; storili so važne sklepe, izpopolnili so sklepe v prejšnjih sestankih, ali pa prepustili Zvezi narodov reševanje vprašanj, s katerimi se je že bavila. Kar se tiče dogovora, ki prepoveduje medsebojno napadanje, pravi nota, da ga Lloyd George ne more predložiti konferenci, dokler se ne doseže sporazum glede pravnega priznanja sovjetskega reda, ki se smatra za nemogoče, dokler Rusi ne opuste svoje zavlačevalne taktike. Medtem je Lloyd George sporočil besedilo dogovora glede vzdrževanja od medsebojnega napadanja zaveznikom in se vrše pogajanja med nfim, Barthouom, Schanzerjem m Benešem o tem vprašanju. Smatra se, da bo dosežen sporazum, preden se ta dogovor predloži Rusiji in Nemčiji Tako poročilo. Beneš je baje izjavil v pogovoru x Lknrdom Georgeom, da ie treba dodati dogovoru klavzulo, da sankcije, predvidene ▼ versailLeski pogodbi niso nikakor istovetne z napadom. Jamstvo za ohranitev misu morajo prevzeti skupine držav, ki »o ga v stanu braniti, ker same obljube ne zadostujejo. Jamstvo za ohranitev mira na zapadnih nemških mejah bi lahko prevzeli Francija in Belgija, za ohranitev miru v centralni Evropi pa Mala ententa. Razen tega bi se morale po BeneŠevem mnenju nekatere mednarodne obveze, ki niso prave pogodbe, izrecno zajamčiti v dogovoru proti vzajemnim napadom. Take obveze bi bili n. pr. Madžarske, obveza, da ne bo postavila Habsburgovcev na svoj prestol, in nemške obveze nasproti vrhovnemu svetu. Delovanje ruskega delegata Rakovskega je popolnoma t skladu s stališčem ostalih ruskih delegatov. — Sporočilo ruske delegacije GENOVA, 27. Ruska delegacija sporoča agenciji «Štefani«: « Položaj delegata sovjetskih republik Rakovskega je bilo postavljeno v napačno luč ne samo s strani časopisja temveč tudi v uradnih izjavah. Nekateri francoski listi pravijo, da dela Rakovski po svoji glavi. Spričo tega izjavlja predsednik ruska delegacije, da je g. Rakovski uraden delegat sovjetskih republik in da so vsa njegova poročila listom v skladu s stafiftftem in idejami ruske delegacije, ki je dala g. Rakovskecnu to nalogo.» stališče je lo, da naš odnošaj nasproti sovjetski vladi ne bodi političen temveč čisto gospodarski Ne vidim možnosti kake druge politike nasproti Rusiji razen fi-nancialne. Neki drugi državnik Male entente, katerega ime se ne spominja, je izjavil dopisniku omenjenega lista, da je z nemško-ruskim dogovorom in stanjem, ki je vsled tega nastalo, zopet odložena vzpostavitev miru v Evropi. Uspešen razvoj razmer je vržen za dve leti nazaj, ker zavezniki so izgubili vsako zaupanje v Nemčijo. Prva posledica incidenta je, da se za do-gleden čas ne more več misliti na mednarodno posojilo Nemčiji, za katero so bili izgledi pred objavljenjem dogovora z Rusijo zelo ugodni. Genovska konferenca stoji pred nevarnostjo popolnega neuspeha, in to vsled nesrečnih metod, s katerimi se je začelo delati. Konec kongresa sindikatov v Rimu Resolucija proti reakciji RIM, 27. Ob zaključku mednarodnega kongresa sindikatov je bila sprejeta resolucija, v kateri se očita sedanjim vladam, da so ostale proletarijatu dolžne vse obljube. Spomenica protestira proti reakciji, katera skuša z vsemi sredstvi uničiti pridobitve delavstva. Kongres dviga odločen protest proti vojaški diktaturi, fašizmu, morjenju organizirancev ter izrečenim kaznim in zapiranju. Konečno poziva spomenica vse delavstvo brez izjeme, tudi in-telektuelno, naj se organizira. Neredi v Napolju NAPOLJ, 27. Včeraj je prišlo med stavkajočimi pristaniškimi delavci in njihovimi fašistovskimi tovariši, ki ne stavkajo, do hudih spopadov. Posredovati je moral močan oddelek javne straže, da prepreči napad stavkajočih na pomole. Med tem je bil aretiran neki delavec, ker je pretepel nekega fašista. To je duhove še bolj laz-burkalo. Demonstranti so napadali stražo in fašiste na trgih, ulicah, z oken in streh. Streljalo se je tudi iz revolverjev prav izdatno. Pravočasno došla pomoč je rešila stražo iz hude stiske ter demonstracije in izgrede udušila. Aretiranih je bilo kakih trideset oseb. 6 kraljevih stražnikov je ranjenih. NAPOLJ, 27. Vsled napada na nekega fašista so fašisti sklenili, da naskočijo so-cijalistični krožek. Okoli 7 zvečer je vdrlo v krožek kakh 50 fašistov. Štirje agenti, ki so s tražili vhod, naskoka niso preprečili. Fašisti so v krožkovih prostorih vse uničili, kar so dobili v roke. Neki mornarski stražnik je izstrelil parkrat v zrak, da prikliče pomoč, toda fašisti so nemoteno odšli nazaj v svoje sedeže. Mala entaota in sovjetska Rusija DUNAJ, 26. Predsednik čehoslovaške delegacije je imel pogovor s poročevalcem «Neue Freie Presse», kateremu je izjavil glede ruskega vprašanja med drugim: «Ni izgledov, da bodo šla pogajanja s sovjetsko Rusijo gladko. Glavno oviro za sporazum z Rusijo vidim v zahtevi Rusije, da kot predpogoj za sprejem zavezniških predlogov vse države, zastopane na konferenci, pravno priznajo sovjetsko vlado. Proti temu priznanju se opala odpor ne samo pri '•■»»■"M' temveč tudi pri zastopnikih nevtralnih držav. Kar se mene tiče, nisem -ikAmr tajil, da sem odločen nasprotnik komunističnega redat Jaz sem vedno pobijal misel, da naf se s posredovanjem od zunaj poizkuša izvesti izpre-memba vladnega sistema v Rusiji. Moje Ruski izseljenci v Jugoslaviji BELGRAD, 27. <=Politika» objavlja zanimive statistične podatke o ruskih izseljencih v Jugoslaviji. Percentualno odpade na Srbijo 25% ruskih izseljencev, na Vojvodino 20%, na Bosno in Hercegovino 15%, na Hrvatsko, Dalmacijo in Črno goro 6 - 10 %, na Slovenijo in Slavonijo le po 5%. Med izseljenci je 4074 otrok, 11.000 moških, in sicer 1800 dijakov in 1702 invalida, 4822 žensk, med temi 2180 deklet. Francija «Petit Par*aen» o zadržanju Francije PARIZ, 27. «Petit Parisien» piše z czi-rom na govor ministrskega predsednika Poincareja sledeče: Francoska vlada je trdno odločena, da rabi vse svoje pravice. Nikakor pa ne namerava prekoračiti n. ej. Odločitev francoske vlade bo odvisna od sklepov reparacijske komisije. Poslednji se bodo zopet ravnali po obnašanju Nemčije v dobi do 31. maja t. 1. Francoska vlada je prepričana, da v primeru sličnih eventualnosti lahko računa na enodušno soglašanje in na debro vero zaveznikov, kar bi bilo tudi v polnem skladu z versaillesko pogodbo. Tudi bi Francija, ako nastopi, ravnala le v smislu svojih pravic, kakor jih daja omenjena pogodba drugim prizadetim državam. Francoska vlada ni nič vedela o rusko-nemški pogodbi pred njeno sklenitvijo v Rapallu PARIZ, 27. Agencija «Havas» objavlja: Neki angleški list je priobčil vest, ki pravi, da je francoski vnanji minister o rusko-nemški pogodbi vedel že pred dvema mesecema. Ta vest je popolnoma netočna. Švedski kralj lahko ponesrečil GRENOBLE, 27. Švedskemu kralju se je pripetila včeraj na poti iz Niče v vasi Serres avtomobilska nezgoda. Kraljev avtomobil je namreč prehitel neki bankir iz Ženeve, a je pri tem odnesel kraljevemu avtomobilu eno sprednje kolo. Kralj je le lahko poškodovan, dočim je njegov spremljevalec težko ranjen. Iserski prefekt je Čestital kralju v imenu francoske vlade, da je ušel nesreči Anglija - Proračun vojske za 1922 -1923 LONDON, 27. Včeraj se je v dolnji zbornici razdelil načrt proračuna glede vojske za leto 1922 -1923. Vojska bo stala 62,300.000 šterlingov, torej samo za 17 mi-ljonov 794 tisoč šterlingov manj nego letos. Število vojske je določeno na 215.000 mož nasproti sedanjemu, ki šteje 341.000 mož, ter bo stalo 30,351.000 šterlingov, do-čim stane sedanje 60,351.000 šterlingov. Nemčija Priprave za izročitev zasedenega ozemlja OPPELN, 27. Medzavezniška komisija je povabila poljske in nemške delegate na konferenco, ki se bo vršila 4. maja t. 1» Namen te konference je, da se stranke zedinijo glede predpriprav za izročitev sedaj zasedenega ozemlja. V on Kapp nevarno operiran LIPSKO, 27. Zdravniki so podvrgli Kap-pa operaciji, da mu vzamejo levo oko radi otekline. Upajo, da mu bodo desno oko lahko rešili. Grška Poročilo o vojaškem položaju v Mali Aziji ATENE, 27. Uradno poročilo o vojaškem položaju cd 24. t. m. pravi: Fronta pri Dorileji: Neka naša izvidnica v okolišu Aka je prodrla do Kara - Evrena. Raz-podila je po kratkem odporu neko sovražno patrulo konjenikov, močno kakili 50 mož. Zgube sovražnika se niso ugotovile. Na svoji strani smo imeli enega ranjenca. Fronta pri Afijum - Karahisarju: Naši oddelki so pregledovali teren y smeri proti Koubetu in Japudaku. Zajeli so enega častnika in enega konjenika, enega častnika in pet konjenikov so pa ubili. Naši so zajeli veliko število konj ter so razdejali sovražnikove parne mline v Koubetu in Elahoutu. Fronta ob Meandru: Neki naš oddelek je naskočil, prepodil in zasledoval do južno od Uzumluja manjšo sovražnikovo skupino. Japonska Potres na Japonskem TOKIJO, 26. Danes predpoldne ob 10.15 je šel čez mesto silen potresni sunek. Hiše v mestu in predmestjih so občutljivo poškodovane. Šest oseb je mrtvih, med njimi ni nobenega Evropejca. Pred potresom je bruhal ognjenik Asamajama. Sunek potresa je bil tako močan, da so sejAmo-grafi poškodovani. Brzojavna in telefonska služba je pretrgana. Sunek je trajal delj časa nego vsi dosedanji. Tudi iz Jo-kohame poročajo o potresnih sunkih. Kitajski okraj je poškodovan in vodovod razdejan. __ _ Velika nesreča na morju BREST, 27. V prelivu la Manche se je potopil parnik «Albert Tainlandie* (3000 ton). Parnik je bil namenjen v Rotter-dam ter je bil naložen s premogom. Od 32 mož posadke se je rešil eden sam. Rešil ga je grški parnik Pelagia. Velik požar MALAGA, 27. Davčno poslopje, v kate. rem se nahajajo uradi civilne vlade, zakladnica, financa, uradi generalnega sveta in policijsko ravnateljstvo, gori. Obstaja bojazen radi eksplozivnih snovi, ki so naložene v poslopju. Dosedaj je zahteval požar 17 človeških žrtev. Dnevu® vesti Besede čujemo — kako pa so dejanja?! V italijanskih listih čitamo dan na dan v poročilih iz Genove, s koliko vnemo vztrajnostjo in samozatajevanjem si prizadevajo italijanski državniki, da bi prišlo med Italijo in Jugoslavijo do sporazuma in do pomirjenja med obema narodoma. Pripravljeni da so na vsako žrtev, ako le ni v navzkrižju s častjo in dostojanstvom italijanske države in italijanskega naroda. Tudi Njeg. Veličanstvo kralj Viktor Ema-nuel da dobro pozna razloge navzkrižja med obema državama, da se živo zanima za potek pogajanj in želi, da bi dovedla do srečnega uspeha. Vse to je lepo m hvalevredno. Ali kaka so dejanja tu med nami?! Taka so, da padajo kakor moreča slana na nežni cvet razpoloženja za sporazum. Vladni organi, podrejeni istnn državnikom, ki se v Genovi trudijo za srečno rešitev navzkrižij, mečejo tu naš jezik iz dvoran sodnij in drugih uradov. Državni organi na meji pišejo na naše knjige, našo last, nezaslišano krvave žalitve in nas označajo za «Jugoslavi Porcari*! Pisem, ki so že dospela na določeni kraj, v Trst, državni organi ne dostavljajo naslovljcn-cem, amnak jih vračajo nazaj, v kraj oddaje, edino zato, ker je krajevna označba (Trst) slovenska! In izgovarjajo se z dekreti! Kdo je izdal take dekrete?! — Iz-vestni elementi, ki sicer niso državni organi, ki pa bi jih državna oblast mogla krotiti, če bi le hotela, udirajo v javne prodajalne, kjer uničujejo naše liste in knjige _ našo zasebno last — m še grozijo ljudem, da ne smejo prodajati «takih stvari«! Pa čemu bi naštevali dalje !1 Saj že ti primeri kažejo, kako velika je razdalja od besede o želji po pomirjenju pa do resničnih dejanj za dosego tega namena. Če je italijanskim državnikom res na tem, da pride do mirnega življenja med obema plemenoma, se ne smejo omejavati le na razgovore v Genovi, marveč morajo tudi ta na licu mesta poskrbeti, da ne bo nikdo mogel nekažnjeno vlivati olje v ogenj ter postavljati na laž poročila v Haićanskih tistih o njihovi resnični želji po sporazumi* in pomirjenju! Kfe »o? V sredo popoldne okoli 4. tirt je priMo nekaj mladeniče v v prodajalno iolskih potrebščin v Skednju. Tam se prodaja tudi »Edinost*. Potrgali so vse izvode »Edinosti* in nekaj knjig z vsebino gospodarske narave, Hrumeli so nad prodafalničarjem, zakaj da prodaja «take stvari* ?I Hoteli so odpreti tudi zaprte predale, kar pa jim je prodajalničar zabran il. A ni jim bilo dovolj, da so trgali, marveč so, kar jim je ostalo v rokah, zunaj na ulici zažgali. Upravičeno smemo vprašati, kje smo? Smo-li v pravni državi, kjer je zasebna last sveta in nedotakljiva in kjer se vsako poškodovanje ali uničevanje tuje lastnine kaznuje po predpisu zakona, ali pa smo v deželi anarhije, kjer ni nobene oblasti, nobene avtoritete ki bi znala in hotela ščititi osebo in lastnino državljanov? Na ti vprašanji naj nam že enkrat dado jasen odgovor tisti, ki so poklicani in so tudi prisegli, da bodo skrbeli za varnost državljanov in njihovega imetja! Kje smo?! Radi prvega majnika. Ker bo v pondeljek 1. maja praznik, je civilni komisariat za Trst in okolico dovolil, da bodo v nedeljo 30. t. m. prodajalnice jestvin in mesnice lahko odprte do 12 ure. Razpis natečaja za plakat V. jngcslovenske razstave v Belgrada. Udruženje jugoslovenskih odlikujočih umetnikov v področju Slovenije javlja: Izvršujoči odbor razpisuje natečaj za najboljši načrt umetniškega plakata za V. ju-goslovensko razstavo. Načrt ima služiti obenem kot naslovna stran za katalog. Razpisane so tri nagrade; prva 2000; druga 1000; a tretja 500 D. Delo naj bo izvršeno črno ali največ v dveh barvah razven črne. Načrt mora biti 14. maja že v rokah odbora. Tekst se glasi: *Ju-goslovcnska Umetniška Izložba II. beogradska gimnazija — Poincareova ulica — Od 31. maja do 1. julija. Ulaznina 10 D.» Tekst more biti napisan v latinici ali cirilici. V drugem slučaju naj se piše fonetično Poenkareova itd. Velikost poljubna. Izgotovljeni načrti naj se pošljejo na adreso: Jovan Bijelio, Belgrad-Pozo-rište. «Proeveta». Danes točno ob 19. uri odbo-rova seja v društvenih prostorih. Sobotni koncert v Gorici se prične, zaradi event. zamud vlakov, ob 8 uri m ne ob 7,30, kakor je bilo doslej javljeno. MD «Prosveta» (Magdalena) javi vsem članom dramatičnega odseka, da se bodo vršile danes vaje pri tov. tainiku ob 8. uri. Točnost! Odbor vernj zjutraj to pripelji v opazovalnico mestne bolnišnice brezposelnega Rudolfa B., stanujočega v ulici $ettefoo-tane št 36. B. se je rineta ta pamet radi preobilnega zavživanfa alkohola. Slepnija. Rihard Castehmi, bivši uslužbenec knjigarne Zanichefli na tekaliftu V. £. IIL, stanujoč v ulici Chiozza št. 43, je osleparil gori-omenjeno knjigarno za 1600 lir. Hotel jo je pozneje oslepariti še za 1600 lir, a se mu ni po- srečilo. Policija ga zasleduje. Radi tatvine in sleparije je bila včeraj aretirana neka Marija Rozina Saksida, brez stalnega bivališča. Tatvino in sleparijo je izvršila v Postojni. Na vogalu ulice Valdirivo in ulice Stazione je prišel včeraj popoldne pod avtomobil finančni stražnik Jurij Selvazio. Težko ranjenega so odpeljali v vojaško bolnišnico. Tatvina. Preteklo noč so vdrli tatovi v stanovanje uradnika Lederja v ulici Lazzaretto Vecchio št. 35 in odnesli obleko ter dva angleška funta. Neznan žepar je izmaknil na tramvaju Feliksu Mezzu listnico z 450 lirami. Vesti z Goriškega Gorica. — Velik koncert zbora «Učit. Zveze» ▼ Gorici, ki se bo vršil jutri, v soboto dne 29. t. m. ob 20 uri v «Trgovskem domu» obeta prekositi vsako pričakovanje. Program obsega samo izbrane umetnine naših in tujih skladateljev. Najbolj je zastopan naš najboljši komponist Anton Lajovic, poleg njega pa Ravnik, Škerjanc, Kogoj in Grbec. Izmed svetovnih glasbenih velikanov pa so na programu: Chopin, lete 1848. Opfmal je doto, ko so bffi tukjifap kraji isisf njeni grofom, dmfl del Istre pa B^ ne tkam. V spomin na niUtfo ia flako. Id Jo je moralo naie >M*vo dajati je ostala desetina notri do leta 1888. in ki ie bOa odpravljena na pritisk -rf"* poslancev Mamilra, Spinčića in Lagiaie — Kele potem, ko je bilo ljudstvo tukajšnjih slovenskih krajev skoro izkrvavelo gospodarski, d očim so ai»p'a,> dež elanom druge narodnosti davkarije postopale v rokavicah. Ob tej priliki nam je pnSio v snomin početje davkarije v dobi 1880—1886, ko nam je bila po vsem Bregu kar vsa živina na dražbi prodana za desetino in nt bilo druge pomoči, nego ponižati se miljskim oderuhom« ki so posejali za krave 35—50 gki (70—80 kron) * obrestmi po 60—70 od sto. K temu je moralo priti vsako leto po par piščančkov ali košek najboljšega sadja, tako, da so obresti narasle nad sto od sto. Temu zlu so odpomogle še le naše posojilnice. Končno je omenjal predavatelj zadnjo 30-letno dobo, ko se je naše zadružništvo lepo razvilo. Prišla je vojna. Nastale so nove državne meje, naSi žulji (glavnice) so ostali v drugi državi. Kdaj-bodo zopet tisti miljoni, ki leže za nas skoro mrtvi, zopet v prometu — to je vprašanje časa. Kviiku glave, ne obupavati! Mi bomo prenesli vse gospodarske krize, ki nam grozijo. «Zadružr.o zvezo* pa_ prosimo, naj nam nudi često slična predavanja. Občan. Vesti z Notranjskega Idrija. Javna telovadba dajaštva tuka^nje drž. realke in gimnazije se bo vršila 29. aprila t. 1. točno ob 8. uri zvečer v realčni telovadnici s sledečim sporedom: 1. Proste vaje (izvajajo r> . u j j dijaki nižjih razredov). 2. Boks, (izvajajo izbra- Brams in Haydn. — Criavno besedo na : ni dijaki višjih „^„dov). 3. Orodna tol., (dija- tem koncertu bo imel pevsiki zber, v kate-jgtvo nitjih razredov). 4. Orodna tet, (dijaštvo rem poje preko sto pevcev. Razven tega j višjih razredov). 5. Proste vaje (izvajajo izbrani nastopijo še: dve solistki (Avrelija Sancin,; dijaki nižjih razredev). 6. Proste vaje, (izvajajo Anica Čok), dve pianistki (Kannela Koso- dijaki višjih razredov). 7. Vzorna vrsta na vel, Margarita Bortolotti), recitator (A- 0 Širok) in Grb če v kvartet {M. Logar, K. Pahor, L. Pavletič in dr. Iv. Kranjc). Koncert vodi Srečko Kumar. Podgcra. Slov. izobraž. društvo «Podgora» ^ _____ priredi v nedeljo dne 30. t. m. ob 3J4 uri po- žirl^ena». Igra je izpzdh prav dobro. Na Belo •oldne veselico s sledečim sporedom: 1. St. nedelio se te prireditev ponovila z enakim bradlji. Pri telovadbi sodehije si. salonski orkester. Vstopnhia prosta. Prostovoljni darovi so namenjeni dijaškemu podpornemu društvu. Stsdeno ori PoetojaL Prostovoljno gasilno društvo v Sttidenaem je priredilo rta velikonočni pondeljek Finigarjevo dremo «Razvalina ♦ Delavsko podporno društvo® bo , ^^ ^ svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 30. t m., j eas; „ 6 Prosta zabava. Pred igro m med posa ob 9'30 dopoldne v---^ J—----L ----- -- -- - rih v ulici Roma^na 1. Pozdrav predsednika 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo pregledo- • rani gosp Breg*nta. K obilni udeležbi vabi \alcev računov. 5. Volitev odbora. 6. Kazno. J Odbor. V smislu § 23. društvenih pravil se morajo Dov^anu. Siu do hude eksplozije. Velika jadrnica «Graziosa-> je preplula včeraj ob prvih jutranjih urah iz Pirana v čistilnico petroleja pri Sv. Soboti in pristala ob pomola Sv. Sobota. Kmalu po sedmi uri so začeli trije delavci — Filip Godina, star 48 let, Skednju št. 1179, Just Sancin, Pri belem enodejanke, * ki jih je spisal pisatelj Stanko Pre' Majcen. Poleg tega izidejo že le*os ilr/w *** «___t _ • • • • • valovL Par minut pozneje so jih rešili. Samo se je družinskega življenja Imel Fragiacomo je našel smrt v merju. imel je hude opekline po vsem telesu. Tudi ostali delavci so bili težko poškodovani: bili so hudo opečeni, zlomiti so si piščal na nogi itd. Odpeljali so jih v težkem stanju v mestno bolnišnico. SaasKHior. Včeraj popoldne okoli 1 ure, ko je stopil Attilio Filippi v lastno skladišče rib v ulici Giorgio Galatti št 3, se mu je nudil^ žalosten prizor: na sredi skladišča je ležal njegov uslužbenec Franc Franccshini, stanujoč v Ro-janu-Vernielis, — mrtev. V njegovi bližini je ležala steklenica strupa. Pozneje, ko je prišel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, se je ugot<*xiio, da je France-schini umrl vsled zastrupljenja. Vzrok samomora ni znan. Mož je manjkal od torka zvečer od doma. naših prednikov, starih Slovanov. Govoril je o naših sranjskih, po domače «komunskib» premoženph, ki imajo tudi jedro komunizma. Na zaključku je prosil gosp. Pangerc, naj bi nam «Vodnik» preskrbe! še talfth poučnih predavanj, ki nam bodo bistrila um, vzgajala ljudstvo na pravi narodni podlagi ter odganjali tisto asimilacijo, ki bi jo hoteli videti nekateri naši izdajniki. Tudi dne 23, aprila smo imeli predavane, ki ga je priredila tržaška * Zadružna zveza* v naši občinski dvorani. Predaval je gosp. dr. Agneletto o zadružništvu sploh. Peljal nas je od starega veka skozi tisto dobo, ko je Adamov rod pasel svoje črede od enega kraja do drugega. (Nomadi), dotaknivši se potem Rimljanov, srednjega veka, nemških cesarjev, Ma • • HT___? f _ _ _ _ __ _I _ _ - _ A. II J ■ 1 A1 /t 130 276 2G0 1430 410 1250 700 140 185 390 245 590 340 270 rije Terezije, cesarja Josipa II do revolucije ntpoleonl Tripcovich Aai pel c a »•*•••••»•• Cement Dalmatis ....... Cement Spalato • ••••••• Tsja valuta na tržaškem trgu: Trst, dne 27. april 1922. ogrske krone —2.35 2.45 avstrijsko-nemške krone ••••*• —---32 češkoslovaške krone ••«••« dinarji . . le j marke dolarji ••••**•••••< francoski franki •*•••*•• švicarski franki .>.**••< angleški funti papirnati • . . • • angleški funti, zlati...... 36.25.— 36.85 25.25.— 26.— 13.25,— 14.50 660.— 7.35 18.40.— 18.60 172 50.-173 25 364.—.—367.— 82.30— 82.75 91.25.— 93.25 73.— 73.50 PODLISTEK KAPITAN MAKRVAT L©f@ci Holandec Roman (126) 34. POGLAVJE. Bilo je nad vse lepo futro, ko je portugalska ladja, ki je vzela s seboj Amino, pristala ob Goi. Goa je bila takrat na višku: ponosno, divno, krasno in bogato glavno mesto na vzhodu, mesto palač, v katerem je podkralj skoro neomajeno vladal. Ko so se bližali reki, ki se med njenima iztokoma nahaja na otoku sezidana Goa, so se vsi potniki podaH na krov in portugalski kapitan, ki mu je bil ta kraj le o dpreje znan, je Amino opozoril na najpomembnejša poslopja. Jadrali so mimo utrdb in zavili v veleiok, na čigar bregovih se nahajajo palače hidalgov In plemenita še o — prekrasna poslopja, Id jih obdajajo pomarančni gaji, razproiajoči po vsej okolici opojne vonje. «To, gignora, je podkralje v a palača,« ye rekel kapitan in pokazal obširen grad. Ladja je plula dalje, dokler m dospela do mesta. Kapitan je zdaj opozoril Amino na vznoeite zvonike m druga javna poslopja — kajti ona je videla v svojem življenju le malo velikih mest kot ai je lahko misliti, če se le spomnimo na njeno preteklost, «To je jezuitska cerkev s kolegijem,* je rekel kapitan in pokazal na prekrasno vrsto stavb. «V cerkvi, ki jo vidimo ravno nasproti nam se nahaja okostje sv. Fran&Ska, ki je dal svoje življenje za razširjanje svete vere po teh kranh.» «Da, vem,» je odvrnila Amina, «pa ter Matthias mi fe pravil o Toda kaj je to poslopje?* «AvguStinski samostan; oni na desni pa dominikanski.* «Ah, kako lepo v resnici.* je pristavila A-mina. «Poslopje tik ob bretfu je podkraljev* palača, na desni pa samoetan bosonogih harme-tičanov. Oni visoki zvonik spada n katedrali svete Katarine in ona ljubka cerkev pa je Hite naše preljube Gospe. V bližini, čisto tik podkraljeve palače opazite tudi neko podopje s cerkvijo vred.* «Da», je potrdila Amina. «To je sedet svete fnkvteidje.* Čeprav je Amina o inkvizicij že maogo cul« govoriti, je bila vseeno o tema malo poučena; toda kljub temu jo je pri tem imenu Čudno spreletelo, ne da b! si vedela razlagati zakaj. Nekaj minut kasneje se je ladja usidrala pred mitnico. Kapitan in potniki so se podali na kopno, Amina pa je ostala na ladp in pater Matthias ji je skutftl poiskati primeren prostor. Drugega dne se je duhovnik vrnil in rekel, da je v iirnnliiwkrm aiiiM—Ismi našel za Amino prebrvnttće. Predao se je Amina izkrcala, ji je povdarjal, da je opntmja zelo vestna in stroga in bi rada videla, če se ko 6e ona ravnala po samostanskih pravilih; samostan, da sprejema le mlade in iz najodličnejših rodbin došle osebe In upa, da se bo tam počutila srečno. Obenem $ je obljnbtt, da jo pride obiskat in jo tolažit. Resnoba in dobrohotnost, ki jo je izkazal stari mož sta ganila Amino do solz m duhovnik se je čutil zadovoljnega, misleč, da jo vendar spreobrne. «Dober človek je,* je pomsaB* Amina, ko )s stopila na suha tla. tako zaverovan v svoj i zanj, toda če mu je bOo kaj ms biti co$ opifBrotfn, Mk> krst t ((n as te 1 nepopolen. l. da U dal življenje poti j* pa znal Mali oglasi prisls|Uiis t 2"—• Debele črke 49 stotink b" •m račnnajo po 29 stotink beseda. — Najmanjša •eda. — Najmanjša pristojbina L 4*—. Xaot službo, pbča polovično ceno. PRODA SE za polovično ceno partija priprav za izdelovanje smodk. Nemška novost. Even-tuelno se zamenja z blagom. Okno 1, vrata 20, od 9—10, 16—17. 828 HIŠA s štirimi prostori in 2000 m2 zemljišča se proda za L 16.000.—. Domio, boljunska cesta 193. 829 POROČNA SOBA iz spaljenega bukovega lesa, masivna, polirana, s krasno psiho, z velikimi braSenimi ogledali, samo za L 1450, VeKKa izbo-a jesenovih, hrastovih in javo-rovih sob, solidno slavonsko delo. Razpošiljanje na deželo. Prevozi z avtomobili. Turk, Via Rossini 20, Ogledati si v pondeljek. 298 2A8NICE, ključavnice, ključi, mizarske kltjpj, obliči, žage, pile, zaviti žeMji, vijaki, žeblji, železna in medena žica, kositer itd. Zaloja železa, Via Fabio Filzi 17. 782 IŠČE SE strokovno izvežban trgovski potnik za mlin, sposoben občevati v deželnih jezikih. Mlin W. Jochmann, Ajdovščina. 820 IŠČE SE malo stanovanje s kuhinjo sobo in sobico, eventuelno brez sobice, najrajši v Bar-kovljah. Mesto ni izključeno. Ponudbe na B. Vouk, Barkovlje 644. 830 PRODAJA SE po izredno nizkih cenah popolne poročne sobe z miizco in dvema stolicama za L 1100.— poročne sebe, elegantne od L 2000-— naprej, jedilnice s kožnatimi sto-licami od L 3000,— naprej pohištvo za vrte, kuhinje, predsobe, pisarne, tudi posamezni kosi, stolice in naslonjači. Za preprodajalce in hotelirje se dajo popusti. Via Geppa 17, skladišče. 836 CREME za olepšanje kože, proti lišaju, irr.h, toiletne pripomočke, parfume priporoča lekarna v II. Bistrici. 28 in zo- POZOR! Srebrne krone, zlato, platin _ bovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16 POROČNE SOBE, masivne, partija stolic za gostilne se prodajajo Campo Belvedere 1, Semolič. 835 HIŠA z vrtom, pri cesti, na Prošeku št. 206, se proda. Naslov pri upravništvu. 831 PROSTOVOLJNA DRAŽBA. V nedeljo 30. t. m. popoldne se proda iz proste roke hiša v Šmarjah št. 13 pri Sežani. 832 NOVE POSTELJE z vzmetjo L 120.—, žimnice iz morske trave L 45.— volnene 95.— in drugo posamezno pohištvo se prodaja po nizkih cenah. Via Fonderia 3. 833 SOBA popolna L 800.— druga L 950.—, brestova L 1500.— in druge po zmernih cenah se prodajajo via Fonderia 3. 834 NATAKARICO, ki bi pomagala tudi v kuhinji, iščem za penzijo. Prednost imajo Slovenke. Naslov pove upravništvo. 814 CEDROV LES se prodaja v skladišču via Mo-lino a Vaoore 9. 813 KOZA, dobre pesme, s prvim mladičera, se proda. Roc-oi 727. 821 i-GiPTOVSKl profesor gralologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udin« 12, pt. 331 RUSKI BEGUNEC VIOLINIST, absolvent petrograjskega in pariškega konservaieriju, poučuje v igranju na gosli in tudi ruski in francoski jezik. Potrti neizmerne žalosti naznr.njamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospod Hohoreič Andrej gostilničar in posestnik dn« 27. t. m. preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto dne 29. ob 9 uri zjutraj. PO VIR, 28. aprila 1922. ŽALUJ <3*1 OSTALI« Velika zaloga vina, žganja In likerjev Si ustanovljena leta I£78 Trsi, vSa S. T. Xycfias £4» 6, teflon 2-3S. Večajo v zalogi in po cenah izven vsake konku-ktirence: pristen istrski tropinovec, kraSM brnjevci in kranjski slivovec. Lr<3ta? flac5c%kl s šumeča vina kakor tampjnjcc, Sumeči istrski refoSk Lacrima Oris« ln druija. Specitttitoia ; Jajčji konjak in Crema maršala tci raznovrstni likerji in sirupi, kakor pria. maiiio vec in druei. ' '-*■ Grozno prizadeti vsled nenadne izgube svoje nepozabne sestre, tete in svak nje mBBkEi izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalu preč. duhovščini, sodnim uradnikom, cbite-ji notarjevi dr. Kotnik, učiteljstvu, županu In slavnemu občinstvu za izraženo sožalje in izkazano zadnjo čast pri pogrebu. KOMEN, dne 21. aprila 1922. (287) EC^ESGL ISSJNC« pis. ravnate!; v imenu družine in ostaHh sorotinikev. je najbolj cenjeno ker se lahko obuva in vsled svoje kakovosti, solid- nosti in cene. Gitejte si naše mm mm! Trst — Piazza della Borsa if. 11 Milan — Corso Vittorio Emanuele 2 bis — Milan notranjska posojilnica o Postojni registrovana zadruga z omejenim poroStvom vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 4. maj nika 1922 ob 13. url v zadružni pisarni v Postojni. DNEVNI RED: 1. Poročilo ravnateljstva s predložitvijo Mane za I. 1920 in 1922. 2. Poročilo nadzori;ištva. 3. Sklepanje o teh poročilih. 4. Volitev članov ravnateljstva. 5. Volitev Članov nadzorništva. 6. Čitanje revizijskega poročila. 7. Slučajnosti. V Postojni, dne 25. aprila 1922. (285) RAVNATELJSTVO. CevUarsRn Mru§a v Mimu pri Gorici izdeluje v svoji tovarni „ADRIA", najrazličnejše obuvalo, bogato Je „Adria" preskrbljena zlasti za po etno sezono. Nad vse trpežni so Adria-sandaii in Adria-podkovancI za hribolazce. Lastne prodajalne so : v Trstu, Via Retlorl «. t v Gorici, Corso Vordl It. 32 v CoIJtt, Narodni dom. (276