Ob    zakonu    o    strokovnih   naslovih    in    akademskih   stopnjah ^Uradni list PLriJ št.  15/63)
6. član tega zakona pravi, da se stroicovni naslov o-2iroma akademska stopnja postavlja za imenom tistega, ki ju ima. Npr.; Blaž Praprotnik, diplomirani inženir. Zoran Kovač, profesor ipd.Po zakonu torej ni dovoljeno podpisovati se: ing. Blaž Praprotnik, prof. Zoran £ovač. Ker se, razen v izjemnih primerih, najbrž nihče ne bo podpisoval tako, da bi za imenom dodajal še svoj strokovni naslov, ta zakon praktično odpravlja rabo naslovov. Kot se sicer resda iJlaž Praprotnik (vze-aimo zgoraj navedeni primer) lahko podpiše Blaž Praprotnik, diplomirani inženir, tako se njegov brao, ki je recimo čevljar, lahko podpiše 'fone Praprotnik, čevljar (.žeprav v zvezi s tem - kolikor je meni znano -ni izšel nikak zakon!). Zakon o naslovih torej ukinja "privilegij" xjudi z visoko izobrazbo, ki so prej lahko prad imenom pisali naslov v skrajšani obliki. Posebej je v tem pogledu zanimiva situacija v zdravstvu, kjer je bil za zdravnuce v splošni rabi naslov "dr.". To je bil menda tudi glavni kamen  spotike, saj sa tako zdravniki niso ločili od oseb z doktorati. Zdaj se zdravniki, ki so diplomirali pred izidom Zakona, še lahko podpisujejo z dr., tisti, ki so končali študij morda kak mesec kasneje, pa se ne smejo veo. Tako diplomirani medicinci (vsi po vrsti) iz protesta ne marajo vzeti diplome, ki jim ne priznava naslova dr., ampak zahtevajo le potrdilo o O.okončanem študiju. In kako je z rabo naslovov v praksi? Nazoren pokazatelj so zadnje volitve! Ke le pri nafl v Idriji, tudi v Ljubljani smo lahko brali na plakatih in volilnih lističih naslove pred imenom! Mar se pri nas zakoni res sprejemajo zato, da jih tisti, ki bi jih morali prvi upoštevati, prvi kršijo!? Ce smo se že odločili aa "uniformo", naj velja za vse! O smiselnosti, potrebnosti in ne nazadnje stimulativnosti takih zakonov pa bi se dalo seveda še razpravljati.
ve
104